Junaki herojskega mesta
Ljubljana je poleg Drvarja prvo in edino mesto v Jugosla-viji, ki je bilo odlikovano z redom narodnega heroja. Upor-niška enotnost LJubljančanov, junaški odpor proti okupa-torjem in uničevalni prezir njihovah domačih hlapcev so velika dediščina rodovom mladih. svobodnih proizvajalcev in upravljavcev. To so revoluoioname vrednote, ki jih ne smemo pozabiti m na katerih moramo graditi osebnost novega človeka, človeka socialistične družbe. S tem name-nom bomo v Dogovorih objavljali zapise o narodnih hero-jih, ki so živeli ali delovali na področju sedanje občine Ljubljana—Center, ki so tu žačeli, nadaljevali ali konfiali svojo bojno pot za pravice zatiranih. O njih bo pisal znani partizan, časnikar in pripovednik Mile Pavlin.
Podoba družbenih razmer v sedanji občini Ljubljana-Cen-ter je bila v letih med prvo in drugo svetovno vojno kot tudl med vojno dokaj drugačna od današnjih.
Povsod pcr svetu je tako, da so sredi mesta poslovne stav-be z uradi, trgovinaimi, ban-kami, šoiiami in bivališdi naj-viSjih predstavnikov oblasti in ¦ razmih ver. Tudi stara Ljubljana ni bila nobena iss-jema. V njej je žirvelo razme-roma veliko trgovcev, obrtni-kov in uradnikov. Delavci v delavnicah in trgovinah ter nižji uradniki so večinoma sta-novali v predmestjdh. Zaradi tega tudi predvojno delavsko gibanje v mestneom središču n\ bilo tako močno kot v prole-tarskih predmestjih v SiSki in Mostah. To se je poznalo še med zadnjo vojno, ko kljub zavednosti' ve&ne Ljubljanča. nov in širind osvobodilnega bo-ja OF v središču Ljubljane ni bdla tako množična kot v pred-mestjih. V mnogih hišah so bili ediini aktivistti hišnijri v kletnih in podstrešnih stanova-njih.
Leta 1945, po osvoboditvi, je središCe Ijubljane naselil nov val priseljencev iz predmestaj in podeželja ter močno spre-menil   raaredno  apredeljenost.
Tam, kjer je zdaj po vojni agrajeni del Name, nasproti stari pošti, je stala sredi prej-šnjega stoletja zgrajena in po potresu obnovljena enomad-stropna hiša. V pritličju je imela velako trgovino, v prvem nadstropju so "bile pisarne in stanovanja, na obširnem dvori-' &6u pa je bilo nekaj lop s skla-dišči in delavnicami. Trgovina je bila Tičarjeva, v njej so pro-dajali papir in pdsarniške po-trebščine. Blizu je bilo mnogo raznih uradov, srednjih šol in univerza, trgovina v najožjem mestnem srednšču, zato je bilo v njej vedno dčvoJj kupcev, ki so jim stregle Stevilne vajenke in pomočniice.
TkSarjeva trgovima je bUa za tiste čase ena izmed največjih v Sloveniji, vendar je bila do-bro založena, v njej je vladal red. Goepodar je bil strog in natarnSein In ni trpel površnostd.
Do totih, kd so se kaj pregre-šili, je bil neusmiljen. Delovne sile je bilo zadosti... Po drugi strani pa je imel razumevanje do revnih deklet, ki so prihaja-le iz podeželja in predmestij in se z naravno bistrino šku« šale uveljaviti v službi.
Tako je nekako leta 1937 sprejel v uk šestnajstletno dro-bno dekle, ki je pred tem kon-čalo meščansko šolo in nato brez uspeha poskušalo pritd na tehnično srednjo šolo, v dvo-letno trgovsko in trgov&ko akademijo. Najprej je delala kot navadna delavka v tovar-ni dežnikov v Savljah, toda lastnik jo je spodil, ker je na-govarjala delavce, naj se vklju-čsijo v levičarsfci sindikat.
Ta deklica je bdla Danila Ku-mar, hči 61oyeka, ki je irnel za takratne pojme zeto sumljivo preteklast, saj je obredel ves svet. PredvsOTi pa je veljal za komuniista. Tičar bi prav lahko njemu in hčerkl pokazal vrata, toda v njem je kljub temu, da je bil bogat trgovec, prevladalo dlovekoljubje in solidarnost s Primorcd, ki so jih fašistične oblasti nečloveško zatirale. Ta-kisto je nekaj kasneje sprejel z uk Majdo šalc iz Kržetov pri Sodražicri, nadarjeno, toda rev-no dekle, ki je postala nairodni heroj... •
Stari Andrej Kumar, parti-zanski »stric Marko«, je bildo-ma s Kojskega v goriških Br-dih. Izučil se je za mizarja, bil je član Sokola, telovadaega društva s politifino, protiav-strijsko in vseslovansko usmer-jenostjo. Med prvo svetovno vojno je dezertiral iz avstro-ogrske vojske v Romunijo, kjer so ga vtaknili v taborišče. Spet je pobegnil, tokrat v Rusijo, da bi se priključil prostovoljcem. Medtem je tam izbruhnila re-volucija. Kumar je rešil življe-nje francoskemu oficirju, ki ga je iz hvaležnosti potem vzel s seboj v Franoijg in mu tam omogodil, da je končal pilot-sko šolo na takratoem izvrst-nem lovcu »Spad«. Toda vojna se je že končala. Stari Kuniar je nekaj časa kot diplomatski kurir letad med Prago in Pari-zom, snubiM so ga v češtooslo-vaško  vojsiko,  toda preveč ga
je vleklo domov. Slekel je vo-jaško suknjo in se vrnil v Br-da, kjer je brž prišel navzkriž z italijainisikimi oblastani. Po-stal je član KP Italije, ko pa so prišli na oblast fašdsta, je
moral zbežati. Nekaj časa je bil v Franoijd, nato se je izselil v Združene države Amerike. Ni našel dela in je peš odšel čez Mehiko v Južno Ameriko. Ude-leM se je vrste stavk in dveh revolucij, zato so ga 1927 iz Argentine izgnali. NaseMl se je lijanske oblasti dovplile izse-litev njegove žene, sdna inhčer-ke.
Tudii na Ježici se je Kumar takoj vključil v delo takrat ile-galne Komuni&lične parfcije Ju-goslavije. Njegova hiša je bila vsa Ieta oporišče naprednih sil, v njej je bdla tudi prva ile-galna tiskaraa v Ljubljani.
Danila, od doma vzgojena v naprednem. duhu in še kot otrok vključena v ilegalno de-lo, je kot vajenka postala čla-nica Zveze kotnunistične mla-dine. Tista leta je Partija na-glo stopala v ospredje množič-nega gibanja za boljše delovne in življenjske razmere delovnih ljudi tako delavcev kot kme-tov. Ena izmed oblik dela so bili tudi izleti v naravo. ' Na enem taklh izletov, na Limbarskd »gari, je Danila pr-vič nastopila pred množico kot govarnik. Prizadeto je pripove-dovala o mladini, ki stoji »pred zaprtimi vrati«, saj mnogi na-darjeni mladi ljudje ne morejo ndkamoT, kjer bi sd omogočili
boljšo prihodnost. Zaradi teh besed so jo zasliševali na poli-Ciji, toda niso ji mogli doka-zati ničesar profcizakonitega. Izgovarjala se je, da pač govo-ri iz osebnih izkuSenj, saj bi rada končala vsaj srednjo šo-lo, pa je morala za vajenko ...
Drugič ni šlo več tako glad-k*). Partija je organiz-irala spre-jem slovenskih rudarjev, ki so iz Francije, kjer so delali, pri-šli na skupinski obisk domačih krajev. Med njimi. je bilo veli-ko takih, ki so morali zapusti-ti domovlno zaradi stavk in udeležbe v sindikalnem giba-nju. Danila je bila med tisti-rai, ki so pričakali rudarje in njihove družanske člane na ljubljanski železniški postaji. Takrat je bila vojna v Španiji in pozdrav s stisnjeno pestjo je bil zelo znan, zanj so vedeli že mnogi, ki se jtai prej niti • sanjalo ni, kaj pomeni. Tudi Danila je pozdravila i2seljence s pestjo in jih navdušila z og-njevitim govorom.
Nekaj dni je bUa v zaporu, toda spet ji niso kaj dosti mo-gli, saj je bila mladoletna. Kmalu zatem so jo ujeU sku-paj z materjo pri vodovodnem gozdioku, kamor je šla na se-stanek. Policaji so bili nerodni ald pa niso več hoteli opravljati svojega dela s posebno priza-devnostjo, vojna je bila pred durmi in mnogi med njimi so se že zavedali, da so komuni-sti edini odločni nasprotniki fašd2ima. Ta pa je povzročil že dovolj zla vs.em Slovencem, ne samo delavcem in komuni-stom.
Maroa 1941 je btfa Darala sprejeta v Partijo. Takoj zatem je Jugoslavija pristopila k troj-nemu paktu. Ogorčene množi. ce ¦ so demonstriraie po vsej državi. Med tistimi, M so se udeležili demonstracij v Ljub-ljani, na danaAnjem Trgu revo-lucije, je bila tudi Danila s svojimi znankami in prijate-ljicami..
Naglo so si sledili dogodki. Ljubljano so zasedli Italijani, takoj zatem je blla ustanovlje--na Protiimperialistična fronta.. Ilegalni tisk se je razmahnil kot še- nikoli. Zanj so bile po-trebne ogromne ooličine papir-ja in barve... Kje drugje naj jih dobijo organizatorji tiskarn kot pri-trgovcih, ki so po ve-čini grdo gledali tiljce?
Zdaj je Danila, ki je bila pro-dajalka v trgovdni s papirjem, labko veliko koristila. Prek nje so vodili tajni kanali, po ka-terih se je papir z drugimi ti-skarskimi potrebščinami pre-takal iz oblastem znanih skla-ddšč v uporniška skrivališča.
Oktotora 1941., ko so se n.jen oče, mati in brat, umaknili v ilegalnost, se je morala umak-niti tudi Danila. Poslej je bila kurirka Centralnega komiteja. Odločno, gibčno in bistro de-kle se je smukalo po vsem mestu in prizadevno opravljalo odgovomo nalogo. Junija 1942 so jo ujeli, ko so bile po me-stu racije, pa jim je ušla. Ta-koj zatem je odšla k partiza-nom s ponarejnimi dokumenti. Prostovoljno se je prijavila v takrat komaj šele ustanovljeno Tomšičevo brigado.
Sprva bolničarka, nato poli-Mčni delegat voda, namestnik četn^a in nazadnje bataljon-skega političnega komisarja... Namestniki komisarjev so bili v enotah sekretarji c^lic in ba. rojev KPS. Morali so bitd zgled borcem. Tuda Danila je bila, zlasti glede poguina. Vmes je prala in šivala, kot so to delale mnoge ženske, čeprav so bile na vodilnih  položajih.
Januarja 1944, ko je Tomša-čeva brigada odhajala s 14. di-vizijo na Stajersko, so jo po-slali na Gorenjsko. Postala je član pokrajinskega odbora Protifašistične ženske zveze. 18. marca 1944 se je spuščala z Lubnika v dolino proti škof-ji Loki. Za hip je obstala na girotou padlega partizana. Tam so bile vddno sveže rože in Nemoi so sklepali, da grob po. gosto kdo obišče. Zato je tam čakala zaseda, ki je pokosila Danilo ...
Mile Pavlin