I Bf Številka 87. sssrjtsrss I IvUwVjI%I LIZI 1 rriws«fa • ■■ w ■ ««,.«««55 mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — £VtofSi5 Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Sc?11? LJubSaiU^tll^, Izhaja ^0pTaS2 Ljubljana, petek 2. avgusta 1940____________________Cenajgg^ 1*50 Novi državni proračun Ekspoze finančnega ministra dr. Šuteia Celotni proračun za leto 1940J41. znaša 14*7 milijarde din ter ie za 2'38 milijarde višji ko lanski — Izredni draginiski dodatek za državne nameščence Primeriava med novim in starim proračunom V sredo zvečer je na banski upravi v Ljubljani sprejel fin. minister dr. Šutej novinarje ter jim podal ekspoze o novem državnem proračunu oz. o dvanajstinah za mesece avgust do marec 1941. Uvodoma je omenil, da je bila Vlada zaradi razpusta skupščine prisiljena, da na podlagi čl. 103. ustave podaljša stari proračun. Zaradi izrednih razmer pa se je moral podaljšani proračun nekoliko korigirati. Vendar pa so bile dvanajstine za april-julij izdelane s stremljenjem, da se stari proračun tako v računskem ko v zakonskem delu čim manj spremeni. Ker se po poteku prvih dvanajstin niso razmere nič spremenile, je morala tudi sedaj izdati vlada nove dvanajstine za mesece avgust do marec 1941. Evropska vojna, ki je še v polnem teku, je povzročila v vseh državah težke posledice tudi v njih financah. Težka mednarodna kriza pa je povročila tudi težko gospodarsko krizo, ki zahteva koncentrirano pažnjo na vse, kar more vplivati na gospodarsko in fi-uančno življenje države. Niti en proračun šo ni bil v Jugoslaviji izdan pod tako težavnimi pogoji) kakor ga je morala izdati vlada, ki je prišla na krmilo po sporazumu z dne 26. avgusta 1939. Njena naloga je bila, da izda proračun, ki se mora prilagoditi novim razmeram in da v ta namen stori skrajne finančne napore, a pri tem vendarle ne izčrpa finančne sile gospodarstva in posameznih državljanov. Da ne ogrozi eksistence finančno slabej-ših, je morala izdati celo nekatera olajšanja in davčne razbremenitve. Pa tudi vse druge države so morale izdati obsežne finančne ukrepe zaradi vojnega stanja v Evropi. Finančni minister je nato podal podroben pregled vseh vojnih ukrepov v Nemčiji, Angliji, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švici, Romuniji, Bolgarski, Turški, Grški in Madžarski. Iz vseh teh podatkov se vidi, kako so v drugih državah izdali še mnogo težje finančne ukrepe, kakor pa mi. Nato je govoril fin. minister o naših finančnih ukrepih. Reforme, ki so se v ta namen izdale, so v glavnem naslednje: spremenil se je sistem neposrednih davkov, reformiral se je prometni davek, spremenile so se trošarine ter zvišale carine in cene monopolnih predmetov. Reforma neposrednih davkov se je gibala v treh smereh: izboljšanju davčne tehnike, poostritvi kazenskih določb, da se preprečijo davčne defravdacije, ter korigiranju davčnih stopenj, da je ob-ucenje socialno bolj pravično. Pri zeml,arini so bile stopnje dopolnilnega davka pri višjih katastrskih dohodkih povečane, kmetje s čistim katastrskim dohodkom do 1000 din pa so bili zemljarine oproščeni. Pri zgradarini se je spremenila lestvica dopolnilnega davka in njegov način obračunavanja. Pri pridobnini so nastale spre- membe tako pri osnovnem ko pri dopolnilnem davku. Uveden je minimalni davek, razširjen je bil krog pavšalistov ter uvedeno obvezno vodenje knjig za večje davkoplačevalce. Pri dopolnilnem davku se sedaj giblje lestvica osnovnega davka od 4 do 20% namesto prejšnjih 2 do 12%. Pri družbenem davku je najvažnejša sprememba lestvice in stopnje dopolnilnega davka, in sicer na podlagi rentabilitete ter uvedbe progresije na dividendni davek, da se sedaj giblje stopnja od 10 do 25%. Poieg tega so bili izdani posebni predpisi za tuja podjetja. Stopnja dhvka se je do-sedaj gibala med 2% in 12%, če je rentabiliteta presegala 24% vloženega kapitala, sedaj pa se giblje med 2 in 20%. Spremenila se je nadalje lestvica pri uslužbenskem davku za mesečne prejemke nad 12.000 din. Reforma je nadalje zagrabila tudi občasne prejemke ter povratne prejemke. Pri prometnih davkih se je spremenila tarifa skupnega davka ter poostrile kazni. Dočim so se luksuzni predmeti dosedaj obdačevali z enotno stopnjo 12%«: se sedaj ta stopnja giblje med 12-15% in 20%. Povečane so bile tudi nekatere takse in carine, in sicer tako uvozne ko izvozne. Pri tem pa je vlada upoštevala interese naše domače industrije. Pri spremembi cen za monopolne predmete je kr. vlada gledala na to, da zniža cene predmetom, ki so življenjska potrebščina in ki služijo najširšim slojem, a da poveča cene predmetom, ki služijo luksusu in uživanju. Zato je bila cena za sol in petrolej znižana, povečane pa cene za tobak. Na polju državnih trošarin se je reforma gibala v smeri unifikacije predpisov, ki se nanašajo na trošarino na vino in žganje. Trošarine so bile banovinam odvzete, s tem pa niso bile finančno oslabljene, ker so se jim v njih proračunih predvideni dohodki od teh trošarin posredno povrnili. Posebno se je pri plačevanju teh trošarin tudi oziralo na interese vinogradnikov ter je takoj Pri-zad interveniral, kakor hitro se je opazilo, da se skušajo zaradi trošarine znižati cene. Ce primerjamo finančne ukrepe, ki so jih storile druge države, se vidi, da naši ukrepi niso bili pretirani in da niso ogrozili obstanka ne posameznikov in ne gospodarstva in da imajo bolj značaj reforme nesodobnega davčnega sistema. Na državni proračun je tudi močno vplivalo dviganje cen, zaradi česar je morala tudi država draže plačevati predmete, ki jih je potrebovala. Skupno so se cene za uvozno blago povečale od 10. junija 1939. za 4676%, cene izvoznih predmetov pa za 31-3%. Tudi to je treba upoštevati pri presoji novega proračuna. Analiza proračuna Nove dvanajstine so v primeri s prvimi štirimi dvanajstinami manjše za 42-2 milijona din. Ce smatramo dobo vseh 12 dvanajstin kot celoto, potem znaša proračun za 1. 1940./41. 14.708,2 milijona din. Kako je ta vsota razdeljena na posamezna poglavja in kako je visoka v primeri s prvimi dvanajstinami, kaže pregled, ki ga niže objavljamo. Resori rt ' 2 S K* n « s d C * .s? n S Vrh. drž. uprava 178,8 Pokojn. in inv. podp. 1050,0 Državni dolgovi 1144,5 Pravosod. ministrstvo 365,5 Prosvetno „ 743,0 Zunanje „ 154,3 Notranje „ 560,8 Finančno „ 853,7 Min. vojske in mom. 2928,1 Gradbeno ministrstvo 213,5 Prometno „ 2997,9 Poštno „ 467,2 Kmetijsko „ 113,3 Trg. in ind. „ 41,5 Gozd. in rud. „ 253,6 Min. soc. p. in lj. zdr. 202,5 Min. fizične vzgoje 19,0 Prorač. rez. krediti 40,0 •S -g- 3 g S3 o oj V g*a o .S 73 "Z? o + 3,7 + 88,5 + 128,3 + 10,07 + 34,2 + 6,3 — 0,18 + 24,6 + 312,2 + 12,9 + 135,5 + 29,5 + 7,6 + 2,0 + 5,0 + 5,6 + 3,4 « I o V 'rt 4> S « c a> Q ta ca a > c o -O '■ C 00 60 2 g S ■° a O o c « — 36,8 + 174,0 + 260,8 + 22,5 + 62,05 + 14,8 + 3,3 + 74,6 + 630,9 + 30,4 + 247,3 + 60,2 + 15,9 + 2,6 — 1,2 + 2,2 + 6,3 ca 3 N (D ►CJ 2 a 145,6 1312.6 1533.7 398,1 839.3 175.4 564.0 953.0 3871,3 256,9 3380.8 557.0 137.0 46,2 257.4 210.4 28,7 40,0 •—• _ a CO XJ S at m 1 2 g K — 33,1 + 262,6 + 389,1 + 32,6 + 96,3 + 21,1 + 3,1 + 99,2 + 943,1 + 43,4 + 382,9 + 89,7 + 23,6 + 4,6 + 3,7 + 7,8 .+ 9,7 Skupno 12.327,9 +809,8 +1570,4 14.708,2 .+ 2380,3 Od vsega proračuna pa odpade finančno 6'48 % piocentualno na posamezna po- vojske in mornarice 26-02% glavja: gradbeno 175% vrhovno državno upravo 0-99% prometno 22-58% pokojnine in invalidske poštno 3-79% podpore 8'92% kmetijsko 0-93% državne dolgove 10‘43% trgovine in industrije 0-31% na ministrstva: gozdov in rudnikov 175% pravosodno 2-70% socialne politike 1-43% prosvetno 5-70% fizične vzgoje 0-19% zunanje 1‘93% proračunski rezervni notranje 3-83% krediti , 0'27% kaže naslednje razlike: Izdatki za vrhovno drž. upravo so zaradi nedelovanja skupščine znižani za 93,188.809 din. Pokojnine so zvišane zaradi nove ureditve prejemkov upokojencev in njih večjega števila za 115,6 milijona din. Invalidske podpore so bile s prvimi 4 dvanajstinami zvišane za 50, sedaj pa še za 97 ali skupno za 147 milijonov din. Pričakovati je, da se bodo izdatki za invalidske podpore še zvišali. Izdatki za državne dolgove so zvišani za 389,166.000 din ali za 34%. Povečanje je nastalo zaradi ureditve starih državnih obveznosti. Gre za neplačane obresti srbskih predvojnih dolgov v višini 55,9 milijona din, za dolgove pokrajin bivše Avstro-Ogrske v višini 77,9 milijona din. Ker bo izplačevanje teh dolgov nemškim lastnikom končano 1. 1943., je prej omenjeno povečanje samo začasno. Brez teh dolgov pa je dejansko treba plačati za drž. dolgove na leto 280 milijonov din. Pravosodno ministrstvo ima zaradi povečanega števila sodnikov in sodnega osebja za 32,6 milijona din večje izdatke. Ker je bilo nastavljenih 150 novih suplentov in okoli 150 profesorjev na meščanskih šolah ter 300 novih učiteljev, so se zvišali izdatki prosvetnega ministrstva za 96,3 milijona din. Povečanje izdatkov zunanjega ministrstva znaša 21,168.229 din. V glavnem zaradi otvoritve poslaništev v Moskvi ter v Alžiru ter zaradi ureditve prejemkov uradnikov tega ministrstva. Notranje ministrstvo ima predvsem zaradi večjih materialnih izdatkov za 3,1 milijona din večje izdatke. Izdatki fin. ministrstva so se zvišali za 99,2 milijona din zaradi zboljšanja davčne službe in večjih stroškov drž. gospodarstva, ki so nastali zaradi dviga cen in večjih delavskih mezd. Izdatki vojnega ministrstva so se zvišali za 943,16 milijona din zaradi izrednih potreb naše vojske. Proračun gradbenega ministrstva je zvišan za 43,4 milijona din, v glavnem zaradi vzdrževanja drž. cest ter zaradi podražitve materiala ter večjih mezd. Dosedaj se je porabilo za en cestni kilometer 11.(XX) din, sedaj pa bo treba 13.500 din. Poleg tega so predvideni tudi krediti za nekatere nove ceste. Izdatki prometnega ministrstva so povečani za 382,9 milijona din, deloma zaradi gradnje novih prog, deloma zaradi podražitve pogonskega materiala ter podražitve delovne sile. Ti večji stroški pa se krijejo tudi z večjimi dohodki železnic, ker promet na železnicah raste. Poštno ministrstvo ima za 89,7 milijona din večje izdatke, ki so nastali zaradi ureditve novih objektov, nabave prevoznih sredstev in zvišanja subvencije ladijskim družbam. Ti višji izdatki se krijejo z zvišanimi dohodki pošte. Izdatki kmetijskega ministrstva so skupno zvišani za 23,6 milijona din in to zaradi ustanovitve zavoda veterinarskih cepiv in zdravil v Zemunu, novoustanovljene direkcije za prehrano in zavoda za kmetijsko proučevanje v Kruševcu. Ostanek poviška gre za stroške inšpekcije svilarstva ter za anuiteto posojila za ustanovitev zavoda za proizvajanje serumov. Ker ima naša država agrarni značaj, se to zvišanje ne more označiti kot zadostno. Izdatki trgovinskega ministrstva so zvišani za 4,6 milijona din v; zvezi s pospeševanjem zunanje trgovine. Tudi v gozdno-rudiiiškcm ministrstvu so zvišani izdatki le neznatno, za 3,7 milijona din. Večji izdatki so v glavnem posledica nastavitve 120 mladih gozdarskih inženirjev ter 40 gozdarjev in logarjev. Min. za socialno politiko in ljudsko zdravje ima zaradi večje anuitetne službe ter avtomatičnih povišanj za 7,8 milijona večje izdatke. Povečani izdatki ministrstva za telesno vzgojo v višini 9,7 milijona din so avtomatična posledica stanja, ki je bilo ustvarjeno v prvih štirih dvanajstinah. Ti podatki dokazujejo, da so bili izdatki zvišani le iz dejanskih potreb. Ne sme pa se tudi pozabiti, da je novi proračun vojni proračun. Kako se bodo krili izdatki Nastaja vprašanje, kako se bodo mogli kriti za 2380 milijonov din povečani državni izdatki. Kritje se je našlo v zvišanih fiskalnih bremenih ter povečanju dohodkov od monopolov ter drž. gospodarstva. Povečani davki se računajo takole: •I. neposredni, posebni in izredni davki: v mili j. din od zemljarine 80 od zgradarine 30 od pridobnine 240 od družbenega davka 100 od prometnega davka in davka na luksus 340 od posebnega prispevka za fond narodne obrambe 180 Skupno povečani davki 970 II. trošarine, takse in carine: trošarine 250 takse 170 carine 220 Skupno povečanje 640 III. monopoli 300 IV. državno gospodarstvo 471 Vse povečanje 2.381 Zvišani proračun je torej po-' krit v celoti. Pri tem je pripomniti, do so bili vsi prejemki kal« kulirani zelo previdno in da bodoi zlasti dohodki od drž. gospodarstev večji. Ce končno upoštevamo! še rezerviranje kreditov v višini 20%, se mora v proračunskem letu 1940./41. na vsak način pokazati presežek dohodkov. Takoj po svojem nastopu je vlada mislila na zboljšanje gmotnegal položaja državnih nameščencev« Dosedaj zaradi izdatkov za vojnof obrambo tega ni mogla storiti. ( Finančne odredbe „ ,V finančnih odredbah, ki se izdajo k proračunskim dvanajstinam, so obsežene samo odredbe, ki se nanašajo na izvrševanje dvanajstin. Od drugih važnih odredb je omeniti odredbo, da tvorijo dvanajstine za mesece april-julij in one za avgust-marec eno proračunsko dobo, t. j. eno proračunsko leto, za katero se sestavlja enoten zaključni račun. S tem je dosežena enotnost proračunskega leta. Velike važnosti je določba, da se smejo materialni izdatki v tej dobi porabiti le do višine 80% predvidenih kreditov. Ostalih 20% se sme potrošiti le z dovoljenjem finančnega ministra. V prejšnjih 'dvanajstinah je veljala samo 15%-na rezervacija, toda samo za izredne in naknadne kredite. Ta določba je silno važna za ohranitev proračunskega ravnovesja, ker daje fin. ministru možnost, da z ozirom na dotok drž. dohodkov regulira drž. izdatke. Izjemne razmere so zahtevale, da se izdajo tudi ustrezajoči ukrepi. Zato so se morale deloma v § 5. finančnega zakona za leto 1939./40. predvidene določbe podaljšati in jim dati večja elastičnost Glede materialnih izdatkov drž. gospodarskih podjetij, katerih svr-ha je bilo doseženje večjih dohodkov, je bilo z določbo § 5. fin. zakona za 1. 1939./40. določeno, da se morejo ti izdatki ter izdatki za mezde povečati na račun večjih dohodkov do 5% s proračunom dovoljenega kredita z odlokom resornega ministra, do 10% z odlokom fin. ministra, a čez to višino s sklepom ministrskega sveta. Finančne odredbe k sedanjim dvanajstinam se razlikujejo pozitivno od prejšnjih tudi v tem, da ne vsebujejo niti ene določbe, za katero ne bi bilo mesto v finančnem zakonu. Tudi ni v teh odredbah nikakih prikritih izdatkov niti pooblastil za takšne izdatke. Prav tako je bilo tudi zmanjšano število uzakonjenih vladnih odlokov, kar tudi pomeni manjšo obremenitev državne blagajne. Pogled na gospodarski položaj Po 11 mesecih vojne v Evropi, ko je bila vojna v zadnjih mesecih razširjena na nove države, sta prenehala sodelovanje in povezanost med posameznimi nacionalnimi gospodarstvi. Vse evropske države so morale prilagojevati svoje gospodarstvo vojni situaciji in izdati potrebne ukrepe za svojo gospodarsko samoobrambo. Ni pa takšen položaj samo v Evropi, temveč tudi drugi kontinenti občutijo v veliki meri posledice evropske vojne. Blokada je popolnoma onemogočila čezmorsko trgovino z Evropo, da je Brazilija prisiljena uničiti veliko svojih zalog kave, Argentina pa znaten dol svoje koruze. Ugodnejši razvoj je le v Združenih državah Sev. Amerike zaradi neprestanih naročil iz vojskujočih se držav. Za razvoj mednarodne situacije niso torej bili odločilni činitelji, ki delujejo v normalnih časih. ,Vojna je postala osnovni činitelj in regulator mednarodnih odno-Šajev. Pod njegovim vplivom so vse vojskujoče se in nevtralne države v Evropi, a tudi gospodarstvo drugih držav. Po prenehanju sovražnosti se bodo razmere ne-idvomno zopet normalizirale, ven-fdar pa ne brez stresljajev in osla-(bitve mednarodnih odnošajev. Naše gospodarstvo ee naravno tudi ni moglo ogniti (vplivu izrednih razmer, zlasti še, ker meji na dve vojskujoči se državi. Ti vplivi niso bili enako močni ves čas vojne. Napoved vojne v septembru je sprva povzročila velike motnje v naši državi. Nastalo je dviganje vlog, kar je izzvalo intervencijo vlade, da je izdala posebno uredbo o izplačevanju vlog. Zelo je padla tudi zunanja trgovina, ki se je zmanjšala po količini za 601%, po vrednosti pa za 85-5%. Po tej prvi fazi pa je nastalo postopno prilagoje-vanje jugoslovanskega gospodarstva novi situaciji. Posamezne panoge industrije so imele neenako konjunkturo. One, ki so predvsem odvisne od domačih surovin in katerih proizvodi so bili zaradi vojne mnogo iskani, so imele ugodno prodajo, dočim so bile druge, zlasti one, ki dobivajo surovine iz tujine v bolj neugodnem položaju. To pa je tudi značilnost za večino nevtralnih držav. Otežkočeni uvoz surovin je nadalje povzročil skok con. Povečan izvoz pa je nasprotno ugodno vplival na industrijsko proizvodnjo v nekaterih sektorjih. V drugi periodi vojne je vladalo deloma zatišje. Kasneje pa je nastalo zboljšanje. Dočim je bilo v prvih 7 mesecih vojne uvoženo v Jugoslavijo važnejših surovin samo za 77'8% srednje količine, ki se je uvozila v istem času v prejšnjih letih, se je po 9. mesecu dvignil ta odstotek na 98% srednje količine Rudarska proizvodnja je nadaljevala pred 8 leti začeti dvig. Dočim je v maju lani znašal indeks rudarske proizvodnje 150, je znašal letos 165'4 točke. Enako ugoden razvoj je mogla zabeležiti tudi topilniška industrija, katere indeks je v istem času narastel od 206-7 na 246-5 točke. Stanje obrta ni bilo popolnoma ugodno zaradi zmanjšanja proizvodnje, kar je bila posledica splošnih gospodarskih razmer ter podražitve surovin in polfabrikatov. V nekoliko ugodnejšem položaju je bila samo gradbena delavnost. Zunanja trgovina je bila v prvem polletju 1940. mnogo ugodnejša ko v isti dobi lani. Jugoslovanska zunanja trgovina je bila letos aktivna za 759'4 milijona din, dočim je bila lani pasivna za 114'0 milijona din. To pomeni razliko v višini 873 milijonov din. Če pa proučimo vso vojno dobo, vidimo, da je pokazala naša zunanja trgovina še bolj ugodne rezultate. Tudi naš notranji promet ne kaže enakomernega gibanja. Število natovorjenih železniških vagonov se je v prvih petih letošnjih mesecih v primeri z lanskimi dvignilo od 649'487 na 746'962 vagonov. Tudi količina prevoženega blaga se je znatno dvignila. Manj ugodne rezultate pa kaže rečna plovba. V prvih pe- tih mesecih je padlo število natovorjenih vlačilcev od 926 lani na 635 letos, tonaža pa od 349'321 na 253'765 ton. Deloma je bilo to zmanjšanje povzročeno od vremenskih nezgod. Pomorska plovba je imela dvig in padanje. V začetku vojne nastala odlična konjunktura za trg. mornarico je v juniju prenehala in sedaj je treba pričakovati krizo. V prvih štirih mesecih je prišlo v jugoslovanska pristanišča 27.096 ladij s 4,445.000 tonami, lani pa 29.096 ladij s 5,686.000 tonami. Najbolj neugodno pa je vojna vplivala na tujski promet. Samo morebitni večji obisk domačih turistov bi mogel ublažiti krizo našega tujskega prometa. Statistika konkurzov in prisilnih poravnav kaže, da je naše narodno gospodarstvo pokazalo veliko odporno silo kljub vsem gospodarskim težavam. V primeri z lani je v prvem letošnjem polletju padlo število konkurzov od 66 na 30, število prisilnih poravnav pa od 104 na 65. Tudi na delovnem trgu je bilo stanje zadovoljivo. Število zaposlenih delavcev se je v aprilu (v primeri z lani) dvignilo za 38.85fj na 743.680, število zavarovanih delavcev pa za 5.622. Povprečna zavarovana delavska mezda se je dvignila proti lanski aprilski za 1'87 din. Denarni trg Stanie posameznih gospodarskih panog Z vstopom Italije v vojno je nastala čisto nova situacija. Vza-ijemna blokada je odrezala Jugoslavijo od čezmorskih dežel, iz katerih je dobivala največji del surovin. Za jugoslovansko gospodarstvo so nastali novi problemi nabave, dovoza in pridobivanja plačilnih sredstev za nakup potrebnih surovin. Razvoj vseh gospodarskih panog ni bil torej enak. Najvažnejša panoga — kmetijstvo najbrže ne bo zabeležila najugodnejših rezultatov. Dolga zima, mraz so zelo škodovali ozimni pšenici in ovirali prva poljska dela, ki so se zelo zakasnila, povodnji pa so vzele kmetijstvu del plodne zemlje, da se je zelo zmanjšala obdelana površina. Čeprav definitivni podatki še niso znani, se mora računati s slabšo žetvijo tako po kakovosti kakor tudi po količini. Kar se tiče odkupne cene za novo pšenico, je ta določena tako, da popolnoma zadovoljuje proizvajalce. Vremenske neprilikc pa so tudi škodovale sadju in vinogradom. Pri industriji je imel razvoj poslov deloma značaj depresije. Ni pa vojna vplivala na vse industrije enako. Tako je gozdna zaradi iztisnjenja Poljske, baltiških in skandinavskih držav z evropskega trga našla zelo ugoden razvoj, ker je les bil kot važen predmet vojnega gospodarstva zelo iskan. Z vstopom Italije v vojno je ta izredna konjunktura zaradi transportnih težkoč doživela neko depresijo. Tudi topilniška industrija je bila dobro zaposlena in je mogla povečati svoj izvoz. Poslabšana situacija pa je nastala za tekstilno, usnjarsko, kovinsko, oljno, cementno, barvno in mlinsko industrijo. Nekatere industrije so trpele zaradi težke nabave pogonskega materiala, druge pa zaradi težkoč pri nabavi surovin, v tem oziru je bila zlasti zadeta tekstilna industrija, ki je samo v prvih 7 mesecih vojne dobila za 3140% premalo surovin. Kr. vlada je izdala vrsto ukrepov, da bi bila naša industrija preskrbljena s surovinami. Naše banke so pokazale znatno odporno silo, ko niso veliki mednarodni dogodki več vplivali psi-hologično negativno na javnost. Odtok vlog je trajal do začetka novega leta, od februarja 1940. dalje pa so začele vloge ponovno rasti. Zaradi likvidnosti denarnih zavodov ter intervencije Narodne banke je nervua kriza vlagateljev uspešno dokončana. Skupni promet Poštne hranilnice še je v prvem polletju v primeri z lani zvišal od 176 na 209 milijard din. Enako ugodne rezultate izkazuje tudi Drž. hip. banka. Trg drž. vrednostnih papirjev je izkazoval od septembra dalje popuščanje tečajev. Posebno pa se je zmanjšal promet, ki je padel od 186 lani na 84 milijonov letos. To je posledica padca ponudbe in neke rezerviranosti, ki pa dokazuje na drugi strani zaupanje v državne vrednostne papirje. Tudi naše valutne razmere so se razvijale pod vplivom mednarodnih dogodkov. Večina tečajev evropskih valut je začela po 1. septembru kolebati. Vlada si je prizadevala, da ohrani stabilnost Poiasnila k Po ekspozeju je dal finančni minister za tisk naslednjo izjavo: V novem proračunu sem zahteval od vlade, da mi dovoli znižanje materialnih izdatkov za 26 odstotkov. V proračunu 1939/40. so bili materialni izdatki znižani za 10 odstotkov, v dvanajstinah za prve štiri mesece tekočega proračunskega leta za 15 odstotkov, v dvanajstinah za naslednjih osem mesecev pa imam pravico, da zadržim pri materialnih izdatkih 20 odstotkov. Jaz sem moral poskrbeti, da najdemo na kakršen koli način potrebna sredstva, da sc končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. Vse, kar smo dobili, smo morali tudi izdati. Od 1. aprila dalje smo morali izdati za izredne izdatke (za podpore rodbinam vpoklicanih) 200 milijonov, sedaj zopet nadaljnjih 100 milijonov za nepričakovane izdatke. S prihranki, ki bodo doseženi pri materialnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero bomo mogli izboljšati prejemke državnih tečaja dinarja, tako v razmerju z drugimi valutami ko glede njegove notranje vrednosti. Predvsem je skušala preprečiti, da bi imela vojna slabe posledice na našo zunanjo trgovino. V ta namen se je ustanovil devizni odbor pri Nar. banki, da kot organ finančnega ministrstva določa v sodelovanju z Narodno banko smer naše devizne politike. Na predlog tega odbora je bil določen kot podlaga vrednosti dinarja ameriški dolar ter pretrgana zveza s funtom. Izvedena je bila kontrola uvoza iz neklirinških držav, da so se na ta način zagotovile potrebne devize. Urejen pa je bil tudi izvoz vojnih surovin. Tako smo se mogli prilagoditi novi situaciji in zagotoviti državi potrebne devize. Tako je ostal tečaj dinarja v razmerju do dolarja neizpreme-njen. Ravno tako je skušala vlada ohraniti notranjo vrednost dinarja. Kot negativni pojavi pa se morajo označiti dviganje vlog, tezav-racija bankovcev, ki je prišla do izraza tudi v povečanem obtoku bankovcev. Ti pojavi pa so značilni za večino nevtralnih evropskih držav. Posebno se je pokazala vojna psihoza v dvigu cen, ki so se dvignile za uvozno blago za 46'16, za izvozno pa za 31'3 odstotka. Podobni pojavi so bili tudi v Švici, Grčiji, Romuniji in drugih državah. Tudi glede povečanja obtoka bankovcev ni Jugoslavija osamljena. V Grčiji se je Plačal obtok za 42'3 odstotka, v lurčiji za 45'45 v Švici za 31*2, v Romuniji za 29'7, na Madžarskem za 20 3 odstotka itd. Zveza te-zavracije denarja z obtokom bankovcev se vidi v tem, da se zmanjšanje obtoka za nad 200 milijonov v prvih treh tednih julija sklada z vrnitvijo vlog v juniju in juliju. More se reči, da sedanji obtok bankovcev v višini 12 milijard din ni pretiran z ozirom na potrebe države. Nikdar tudi ni prekoračil po zakonu dovoljene meje. Dne 22. julija je znašalo kritje 25'9 odst., torej več kakor določa zakon. Kr. vlada hoče ohraniti vrednost nacionalnega denarja in zato upošteva vse možnosti, ki bi mogle dovesti do stabilizacije našega denarnega trga. Zaključek Podajajoč v glavnih črtah značaj proračunskih dvanajstin sem si prizadeval, da objektivno in brez vsakega precenjevanja in podcenjevanja povem glavne elemente, ki so vplivali na sestavo drž. proračuna za leto 1940./41. Vse dvanajstine so bile izdelane pod vplivom naše gospodarske situacije, ki se ne more označiti kot slaba navzlic vsem negativnim pojavom. Če je ostala naša država po zaslugi politike kr. vlade izven vojne, se vendar ni mogla izogniti vplivom vojnih razmer. Ker ni državni proračun samo izraz gospodarskih odnošajev, temveč tudi izraz razmer in potreb, ki vplivajo na proračun, je moral tudi dobiti nekatere znake vojnega proračuna. Kr. vlada je skušala izvesti največje varčevanje, če se kljub temu ni moglo preprečiti povečanje nekaterih kreditov, se je to zgodilo iz državnih potreb. Varčevati pri najvažnejših državnih potrebah bi bilo v škodo državnim interesom. Prav tako pa bi bilo napačno zapreti oči pred resnico samo zato, da bi bil na papirju proračun manjši. Proračunske dvanajstine za proračunsko leto 1940./41. imajo nalogo, da omogočijo prehod iz sedanjih izrednih razmer v normalno stanje. ministra dr. Suteia proračunu uslužbencev. Najtežji meseci so minili in sedaj prihajajo boljši časi. Sedaj lahko objavite, da bo jutri ali pojutrišnjem izšla uredba, ki je že podpisana, o izredni dokladi državnim uslužbencem in upokojencem. Po uredbi bodo znašali efektivni izdatki 700 milijonov, za katere bomo našli pokritje s prihranki. Izredne doklade niso velike. Od njih so izključeni vsi državni uslužbenci od c rte skupine navzgor, dobivali pa jih bodo vsi državni uslužbenci do vključno pete skupine. Izredne doklade so namenjene delavcem, nižjim in srednjim kategorijam državnih uslužbencev. Za vsakega otroka bodo dobivali po 50 din mesečno izredne doklade, kar znaša skupno 285 milijonov po približni^ kalkulaciji. Izredne doklade za' posamezne uslužbence bodo znašale 100 do 200 din; srednji in najnižji, ki jih je največje število, dobe več, višje kategorije pa manje. Znano mi je, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so dobivali na roko komaj 600 do 800 dinarjev, a so oženjeni in imajo lepo število otrok. Znan mi je primer v Sarajevu, kjer je družinski oče 9 otrok, katerih enemu sem jaz celo boter in od katerih je najstarejši star komaj 16 let, dobival na mesec kot mojster v železniški delavnici komaj 740 din. S tem ni mogel živeti. Sedaj bo dobil 9 krat 50 din za otroke, in še sam 200 dinarjev izredne doklade, tako da bo njegov položaj vsaj nekoliko izboljšan. Tega nisem smel prej povedati, ker sem zahteval od vlade, da izda najstrožje ukrepe glede stabilizacije cen, da bi to ma-1 nkostno zvišanje prejemkov drž. uslužbencev vsaj nekoliko zaleglo. Jaz sem prvotno izključil tudi peto skupino, toda vlada je sklenila, naj se pri tem povišanju upošteva tudi peta skupina. Tako znaša sedaj povišanje letno 691 milijonov dinarjev. To pomeni, da moram vsak mesec dobiti novih 60 milijonov za izplačilo osebnih prejemkov državnih uslužbencev. Ker je vlada vključila v to povišanje tudi peto skupino, znaša sedaj skupno [»višanje 690 do 700 milijonov dinarjev. Uredba je gotova in bo pojutrišnjem, ko se vrnem v Beograd, objavljena, izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra. Naglasiti moram, da to [»višanje ne gre v okvir prejemkov, ki se štejejo za pokojnino, prav tako pa je ta izredna doklada prosta vseh taks in odbitkov za razne fonde in davke. Ta doklada ne tvori sestavnega dela rednih prejemkov, marveč posebno izredno doklado, od katere se niti ena para ne sme odbiti. Ta izredna doklada se bo izplačevala vse tako dolgo, dokler bodo trajale sedanja izredne razmere. V tej zvezi moram naglasiti, da spada naša država v vrsto uradniških držav. Ce pa [»gledamo z druge strani, pa vidimo, da smo kmečka država. Zato se moramo vprašali, kaj ima naš lačen kmečki narod od tega aparata. Vlada se že bavi s tem, da uredi to vprašanje. Ob priliki nedavnih izjav v listih sem naglasil, da nisem prišel na to mesto zato, da bi vršil funkcijo najvišjega uradnika, marveč zato, da ustvarim druge predpogoje in druge osnove za pospeševanje splošne narodne proizvodnje. Brez tega ne more biti zdrave politike. Kaj bomo storili, to boste kmalu slišali. Pripravljalna dela so že v teku, a vse to zahteva tudi velika denarna sredstva. Ta sredstva ne morejo biti v proračunu, marveč jih moramo iskati izven proračuna, upam pa, da jih bomo našli. »Ali s posojilom?« je vprašal neki novinar. O tem se ne govori. Mi srno marsikaj pustili tako, da ni povoda za krik in vik. Mi ne uničujemo gospodarstva, nego ga podpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahtevajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a za to so potrebna sredstva. Pri delu za dvig splošne proizvodnje ni dolžna delati samo vlada, marveč mora sodelovati ves narod, oni ki imajo več, bolj, oni, ki imajo malo, pa temu primerno. Še nekaj bi želel povedati. Mi smo država, ki ima dovolj delovne sile, ki išče zaposlitve ali je ne more najti. Smo tudi država, ki ima dovolj surovin, a vendar dosedaj nismo storili vsega, kar bi bili mogli, da se ta delovna sila zaposli. To pa samo zaradi tega, ker nismo imeli kredita. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko »Nema kredita« pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo. Če je oblast v stanju, da opravičeno zajame vse so-cialno-ekonomske odnošaje svojih državljanov, potem ne sme nikdar odgovarjati, da nima kredita za ono, kar je nujno za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje splošnega gospodarstva in po njem za krepitev države in njen obstoj. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za stabilizacijo cen. Vlada je izdala potrebno uredbo, toda jaz sam ne morem vsega urediti. Baš državni uradniki bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzorno vsako zvišanje plač, če se cene še nadalje povišujejo. Novinarji so hoteli g. ministru postaviti še razna vprašanja, toda finančni minister je to odklonil če ne sprašujte me za stvari, zaradi katerih nisem prišel semkaj. Kadar govori finančni minister, mora biti vse točno po številkah in vse čvrsto. S tem sem končal. Cl. minister je nato novinarje povabil na malo zakusko, ki jo je priredil ljubljanski dopisnik Centralnega Presbiroja. Zakuski sta prisostvovala tudi soproga g. ministra ter ban dr. Natlačen. V nevezanem razgovoru je g. minister tolmačil novinarjem razne ukrepe, ki jih je izdal in svoje poglede na splošne gospodarske in finančne zadeve. Naglašal je potrebo po korenitih reformah, glede katerih pa je odklonil vsako [»drobnejše pojasnilo. % Slavnostni občni zbor Vzajemne zavarovalnice ob nieni V četrtek je praznovala Vzajemna zavarovalnica svojo 401etnico. Njen jubilej je pomemben dogodek tudi za vse slovensko gospodarstvo, ker je VZ popolnoma domač zavod, pri tem pa tako močan, da je med prvimi zavarovalnicami v Jugoslaviji. Slavnostni občni zbor je otvoril v lepo okrašenih prostorih VZ njen predsednik in eden njenih ustanoviteljev kanonik Ir. Sušnik. Pozdravil je vse navzočne, nato pa odstopil predsedstvo podpredsedniku Janku Mlakarju, ki je vodil slavnostni občni zbor. Podpredsednik Janko Mlakar je po kratkih uvodnih besedah pozdravil navzočne, imenoma pa bana dr. Natlačena, divizijskega generala Dragoljuba Stefanoviča, škofa dr. Gregorja Rožmana, zastopnika mariborskega škofa kanonika dr. Alojzija Osterca, ljubljanskega župana dr. J. Adlešifa, mariborskega župana dr. Juvana, zastopnika hrvatskih zavarovalnic gen. ravnatelja »Croatie« dr. M. Nikoliča, tajnika trg. ministrstva dr. Dragoljuba Markoviča iu uradnika trg. min. Antonija Tasoviča, načelnika trg. oddelka dr. Trstenjaka, predsednika Zveze zavarovalnic Jugoslavije dr. Josipa Dcr-mastjo, gl. ravnatelja Prhanija in vse sodelavce ter vse, ki so pripomogli, da se jt, zavod tako krepko razvil. Z velikim navdušenjem so nato zborovalci pritrdili predlogu predsedujočega, da se pošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Med glasnim odobravanjem so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki so jih poslali: prosvetni minister dr. Korošec, gradbeni minister dr. Krek, načelnik v min. za trgovino ltoškovič, Prva češka pozavarovalna banka v Pragi, predsednik Zveze zavarovalnih družb v Jugoslaviji in g. Brzako-vič. Nato je imel slavnostni govor podpredsednik VZ dr. Jure Aille-šič. | vsake nove ustanovitve, je bito ' usojeno VZ veliko težav. Najteže je bilo premagati odpor, ki so ga dvignila tuja zavarovalna podjetja brez razlike narodnosti, ker so se čutila na mah prizadeta v svojem neomejenem gospodarstvu. Začela so hud konkurenčni boj proti edinemu slovenskemu podjetju. Začeli so napadati mlado podjetje tudi po časnikih in pomilovali uboge zavarovance, ki so se zaupali Vzajemni. Da bi VZ čim preje zamorili, so začeli zniževati premijske stavke, zviševati provizije svojim potnikom, skušali z medsebojnimi dogovori odvrniti celo [»zavarovalnice od sklepanja pozavarovalnih pogodb z VZ. Govor dr. Dne 1. avgusta 1900, tedaj ravno pred 40 leti, je objavila Vzajemna zavarovalnica v slovenskih listih, da je začela poslovati v Ljubljani na Dunajski cesti v Me-dijatovi hiši. Mnogim je ta vest povzročila neko zaskrbljenost. Niso še povsem pozabili prvega poskusa samostojne slovenske zavarovalnice, zavarovalne banke »Slovenije«, ustanovljene 1. 1872., ki je pa že v nekaj letih zabredla v take težave, da je morala likvidirati in povzročiti premnogim našim ljudem veliko škodo in zgubo. Po tem prvem ponesrečenem poskusu so v 90 letih hoteli naši iavni delavci izvesti program [-ega slovenskega kat. shoda iz j?'’, da se ustanovi domača šiuklio VuDU*-' Deželni poslanci »uhlje dr. žitnik, P„v5e /Tdrugi so predlagali 1. 1896. v deželne® zboru kranjskem, naj bi 8e ustanovila v Ljubljani deželna zavarovalnica proti požaru, toči in živinskim boleznim po vzoru drugih avstrijskih kronovin. Toda od-pod vseh obstoječih kapitalističnih zavarovalnic, ki so imele svoje centrale na Dunaju, v Pragi, v 1 rstu itd. in ki so bile pri nas popolni gospodarji v zavarovalništvu, v zvezi z nemško-avstrijsko upravo je bil tako velik, da je takratna nemško-liberalna večina v kranjskem deželnem zboru predlog zavrnila. 1 oda porojena misel in želja po osamosvojitvi slovenskega zavarovalništva ni ugasnila. Česar niso mogli izvesti javni in politični delavci v kranjskem deželnem zboru, je z uspehom ustvarila petori-ca slovenskih gospodarjev z veliko ljubeznijo in nesebično požrtvovalnostjo. Na povabilo drž. poslanca in odvetnika Ivana Vencaj-za se je zbrala 3. decembra 1899. v Ljubljani v Tivolskem gradu petorica idealnih mož; poleg sklicatelja še kanonik Ivan Sušnik, in-dustrijalec Karel Pollak, veleposestnik Josip Jarc iz Medvod in škof. kancler Josip šiška. V najkrajšem času so izvršili svoje sklepe in 5. julija 1900 je bit že ustanovni občni zbor VZ, !• avgusta lDOl? pa je VZ otvorila svojo pisarno. Brez ozira na otroške bolezni Prodajajta vedno pravi CctlopUau ,nei. izvozniku po vojna mora uničiti vse nacionalne trebnili listin za izvoz, in imperialne sile, ki bi mogle 2. Da se pospeši izvoz kontin-ohraniti odpor Vel. Britanije.1,^7" gentiranega svežega sadja v Nem- no zato gresta sedaj Nemčija m I® Pri/ari določil izvozne Italija po tej poti v pričakovanju L1J°> 00 trizaa aoiocn izvozne odločilnega trenutka za akcije. V premije, ki jih bo objavil v okroz-sedanji fazi vojne razvija Nemčija nicah in v tisku. Pravico na izvoz-dve važni nalogi: da sistematično ng premjje dobe samo izvozniki, dezorganizira in uničuje notranji I, . . , . sistem otoka in da pretrga njego- J*1 se Pri izvozu vseh vrst sve-ve zveze z zunanjim svetom. Prva žega sadja ravnajo po predpisih naloga je važna zato, ker pred- Prizada Prizad bo izplačeval prestavlja britanskiotok gosto mrežo .. podlagi verificiranih cest, železnic, pristamsc, tvornic m | 3 1 . . .. . skladišč. Na tem sistemu sloni na- predpisanih potrdil nemških cari-cionalno življenje Britanije in v narnic o uvozu blaga v nemško 'njem je tudi vojni potencial .Aiv-.l^.^^tjpo ozemlje. Na kasneje pre-clije. Uničiti te_ različne elemente j .^a potrdda se premije ne bodo in paralizirati življenje v Angliji, H ' . pomeni oslabiti v veliki meri de- izplačevale. Jenzivno in ofenzivno sposobnost Za izvoz sadja v okviru dolote-Vel. Britanije. To pa je eden odlo- ndl kontingentov veljajo naslednji čujočih rezultatov za izid te v°j- I nrpdnisi* ne. V vsakem primeru je to potre- * . / ;„v07nik nP sme j,ia. ben pogoj za vojno akcijo, ki se bo 1- Niti en izvoznik ne sme _ neposredno prenesla na britansko ga uvažati v Nemčijo ali prodajati ozemlje...« tam blago po nižji ceni, kakor pa V Kremlju se je začelo 1. avgu- . . dolofil Prizad ter mora tasta 7. zasedanje vrhovnega sveta j J v,iQ„a „ rml sovjetskih soc. republik. Na dnev- koj izterjati vrednost blaga v polnem redu je bilo poročilo o zun. ni višini. politiki, ustanovitev moldavske re- 2 Blago prodano za cene, ki ve-pubUke, priključitev baltskih držav /a doloCeni rok m0ra tudi v Mrssr.*- 1 tim roku priti m nemSko carin- Poročilo o zun. politiki je podal sko ozemlje, t. j. mora biti uvoz-komisar za zun. zadeve Molotov. no ocarinjeno. Vojni dogodki so se od spomladi _ Izvoz‘llijc ,„> 8mo priznati dalje razvijali zelo hitro. Francija '• • sk..:t l)0. je morala po poldrugem mesecu kupcu nikak jav n ali sl i p kapitulirati. Ta poraz je nastal ne pust v cenah. Vsaka bomracija, le zaradi slabe vojaške pripravlje- kj ni prisojena z razsodiščem ali nosti, temveč tudi zato, ker so v0- rednem ’ sodišču, ko tudi vsako dilni francoski krogi premalo ce- P° leaneni souiscu, nili vlogo SSSR in ker so bili pre- manjše izplačilo po fakturi se srna slabo povezani s francoskim ljud- tra za prikrit popust v ceni. lz-stvom. Francoski narod je P°* I voznik mora takoj obvestiti Pristavljen sedaj pred izredno težke i d q vgak. reklaniaciji kupca ko Mfiičija je dosegla izredno veli- | tudi o poteku morebitnega spora Molotov je nato govoril še o od- nošajih z vsemi drugimi državami, omenil poskus Japonske, da izkoristi sedanjo vojno v Evropi ter nato napadel politiko U. S. A. Ob koncu svojega govora je dejal, da mora biti Rusija stalno na straži in zato vojaško polno pripravljena. kc uspehe, toda glavnega cilja, da bi končala vojno, še ne, ker bo Anglija nadaljevala vojno. Kdaj in kakšen bo konec te vojne, še ni videti. Anglijo podpirajo v tej vojni U. S. A. . Molotov je nato govoril o odno-šajih SSSR do drugih držav. Rusija ostane zvesta svoji politiki miru in nevtralnosti. Odnosi do Nemčije ostanejo na podlagi lani sklenjene pogodbe neizpremenjeni. Vsi poskusi tujega tiska te odno-šaje pokvariti, so brezuspešni. Odnošaji do Italije so se zboljšali. Niso se pa spremenili angleško-sov-jetski odnošaji. Po vseh akcijah Anglije proti SSSR je težko pričakovati zboljšanja, dasi je treba smatrati imenovanje Crippsa za veleposlanika kot angleško željo, da se odnošaji zboljšajo. Kar se tiče balkanskih držav, je treba predvsem omeniti važen in razveseljiv dogodek obnove rednih diplomatskih stikov med Jugoslavijo in SSSR. ki jo je ponudila Uvoznik mora Prizadu takoj sporočiti vsa imena vseli svojih zastopnikov v Nemčiji z navedbo njim priznane provizije za prodajo svežega sadja. Samo tako pri javljeno provizijo bo mogel dati izvoznik svojemu zastopniku na razpolago z odbitkom v fakturi. Morebitne druge stroške more izvoznik poslati zastopniku na isti način samo po predhodnem dovoljenju Prizada. Kot običajna provizija se smatrajo 3 odstotki s pravico na povrnitev telefonskih, brzojavnih in poštnih stroškov v direktnem prometu med izvoznikom in zastopnikom oz. 4 odstotke brez pravice na povrnitev teh stroškov. 5. Fakturiranje manjše količine od one, ki je nameščena na jugoslovanski nakladalni postaji, se smatra kot nedopusten popust v ceni. 6. Izvoznik mora Prizadu v roku 24 ur prijaviti vsako prodajo svežega sadja v Nemčijo z navedbo datuma, kupca, cene in kraja izvršitve. Prijave o prodaji morajo biti označene s tekočo številko. 7. Izvoznik mora Prizadu za vsako svojo pošiljko svežega sadja v Nemčijo oskrbeti potrdilo o uvozu blaga na nemško carinsko ozemlje na predpisanem formularju, ki ga naj zahteva od Prizada in ki ga mora priključiti originalnemu tovornemu listu. V primeru prekladanja je treba navesti številko vagona ozkotirne železnice ko tudi številko vagona nor-malnotirne železnice. Formularji za predlog potrdila morajo biti iz polnjeni z vsemi zahtevanimi podatki in podpisani, da se ne bi vračali brez potrebnega nemškega carinskega potrdila o uvozu. 8. Izvoznik mora Prizadu v roku 24 ur dostaviti kopijo vsake fakture za vse v Nemčijo prodano sadje z navedbo številke oz. prijave o prodaji',’’ številke uporab-ljene kontingentne listine, številke predloga carinskega potrdila ko tudi številke valutnega potrdila ter navedbo ustanove, ki je izdala potrdilo. Kopija fakture mora biti zaradi lažje evidence označena s tekočo številko. 9. Izvoznik .mora zahtevati potrebne tiskovine za izvoz neposredno pred samo odpošiljalvijo, neizkoriščene tiskovine jta mora vrniti brez posebnega poziva najkasneje v osmih dneh od prejema, da bi se po potrebi mogle dati drugim na razpolago. 10. Izvoznik mora izterjati svoje fakture in mora Prizadu od časa do časa dostavljati klirinška aviza št. 3 o izvršenih izplačilih. Opra-vičba izplačila je bistveni pogoj v prej rečenem smislu kontrole cen po Prizadu. 11. Vsak izvoznik mora poslali Prizadu na njegovo zahtevo ali njegovemu zastopniku pokazati korespondenco svoje firme, ki se nanaša na izvoz svežega sadja v Nemčijo. Prav tako pa mora pokazati tudi svoje trgovske knjige zaradi kontrole o doseženih cenah Izvoznik, ki se pregreši proti kateremu koli navedenih pogojev ali proti kateremu posebnemu pogoju za izvoz svežega sadja v Nemčijo, izgubi pravico do vseh izvoznih premij, ki bi mu sicer pripadale za izvoženo sadje v to državo, a tudi občno pravico sodelovanja pri izvozu svežega sadja v Nemčijo. Pri ugotovitvi katere koli nepravilnosti izvoznika je Prizad upravičen, da takoj izključi začasno izvoznika iz kontingentiranega izvoza svežega sadja v Nemčijo, in to tako dolgo, dokler ne izreče svoje sodbe sodišče. Sodišče tvorita dva sodnika in predsednik. Vsaka stranka izvoli po enega sodnika, predsednika pa določi sadna sekcija Združenja izvoznikov v Beogradu. Sodišče izreka svoje razsodbe v Beogradu ter se mora sestati najkasneje v 14 dneh, ko imenuje Prizad svojega sodnika ter to sporoči nasprotni stranki Združenje izvoznikov. Sodišče se izreče o tem, če so v konkretnem primeru kršeni predpisi Prizada o kontingenti ranem izvozu svežega sadja v Nemčijo. Razsodbi sodišča se mora podvreči tako Prizad kakor tudi izvoznik brez priziva. Sodišče mora razsoditi, če gre v konkretnem primeru za prestopek navedenih predpisov ter v čem je ta prestopek. Odločbo o sankcijah kakor tudi o njih vrsti in višini izreka izvršilni odbor Prizada brez priziva. Na vse te predpise rečemo samo to, da ni danes nobena posebna prijetnost biti izvoznik svežega sadja v Nemčijo. Kar čuditi se je, če izvozniki še niso izgubili veselja za ta posel! Sovjetski poslanik v Londonu Majski je protestiral pri britanski vladi zaradi blokiranja kapitala baltiških držav v Londonu. Japonska vlada ponuja Sovjetski Rusiji jamstva za varnost Vladivostoka ter tudi odstop nekaterega ozemlja, če prizna Sovjetska Rusija kot protiuslugo Japonski na jugu popolnoma proste roke. Finančni odbor ameriškega parlamenta je sprejel predlog, da se dovoli vsota kredita 5 milijard dolarjev za povečanje vojne mornarice in 2 milijardi dolarjev za povečanje vojske in letalstva. Cim prej se mora pospešiti, da bode imele Združene države Sev. Amerike 50.000 vojnih letal. S temi novimi krediti bodo izdale Združene države že 10 milijard dolarjev za vojne namene. Podpredsednik francoske vlade Laval je odpotoval v Pariz, kakor poroča Associated Press iz Grenob-la, da se pogaja z nemškimi oblastmi o sestanku Hitlerja s Petainom. Švedska se pripravlja, da izstopi iz Zveze narodov. V kratkem bo o tem sklepal švedski parlament. A.ŠARABON SCO. LJUBLJANA *----------------- Uvoz kolonljalne robe Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za diiave Glavna zaloga rudninskih voda Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. M0SER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica Št. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-69 Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 20-66 Padovanski profesor Prospero Alpini o kavi Na svojih potovanjih po orientu je spoznal srednjeveški italijanski profesor Prospero Alpini tudi zrnato kavo. Pišoč o tej pijači je dejal, da je po svojem okusu zelo podobna izparu pražene cikorije itd. Iz tega spisa vemo, da so ljudje že v srednjem veku prirejali in uporabljali kot zdravilo pijačo od pražene cikorije. Dandanes je postala cikorija sestavni del naše vsakdanje hrane v obliki znamenitega dodatka (Pravi Frank), ki daje kavi fin, poln okus ter lepo barvo. TO\\R\A Atil UMSKIH BASti fJV KMlČMin IZPELKOV Priporoča svoje specijalne izdelke barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinske barve za obrtniške potrebe Doma in po svetu Nj. Vel. kralj Peter II. je napravil izlet na Triglav. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prišel v Zagreb. Na prošnjo novinarjev, da bi jim podal izjavo o politični situaciji, je dejal samo naslednje: »Bo nekaj, toda ne spremembe v vladi.« »Narodne novine«, uradni list banovine Hrvatske, ki so imele do pred kratkim pod naslovom državni grb, imajo sedaj hrvatski grb; V Zagrebu nameravajo uvesti socialno doklado, ki jo bodo plačevali bogatejši ljudje. Ta doklada bi se uporablja za delitev podpor siromašnejšim ljudem. . Toča v celjskem 3ninar- s1b™£S', ?wa"'f10v„ Z“S>° milijonov din barve za volno, barvo za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Razne kemične izdelke za gospo- ilinislvo ebrl Zahtevajte cenike tlUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI o ve in z. z necm. i., Llubliana« Mikloiiceva cesta 6, v lastni palaii nasproti hotela „Unionr * Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5% Davčni svetovalec Vračunanje skupnega davka v fakturo za blago, ko se proda potrošnikom G. F. R. v Lj. — Vprašanje: Od stranke, ki nakupljenega blaga ne prodaja naprej, sem dobil vprašanje, zakaj nisem posebej zaračunal skupnega davka, češ da stranka zahteva, da se ta davek v fakturi izkaže, da se ogne ev. kazni, ker je prevzela račun brez posebej zaračunanega skupnega davka. Prosim, ali je stranka res kazniva, ki prevzame tak račun. Odgovor: Pri presoji tega vprašanja pride v poštev, ali je stranka, kateri ste blago prodali, res potrošnik, to je da kupljenega blaga ne prodaja naprej. V smislu zakona se smatra za potrošnika ona oseba, ki nabavlja blago za katero koli drugo svrho, ne pa za preprodajo v obdelanem in neizdelanem stanju. Ako stranka nakupljenega blaga v neizpremenje-ni obliki ne prodaja naprej, pa tudi nakupljenega blaga ne obdeluje ali predeluje in naprej prodaja, potem jo je smatrati za potrošnika. Odjemalcem, ki so v tem smislu potrošniki, v smislu razpisa ministrstva za finance z dne 19.4.1934. ni potrebno posebej zaračunati skupnega davka, ker že odstavek št. 4 določa izrecno. Odjemalca, ki prevzame fakturo, v kateri ni skupni davek posebej zaračunan, pa bi moral biti, zadene ta sankcija, da mora v smislu § 3. zakona plačati za dotično blago odpadajoči skupni davek, kakor bi ga sam izdelal. Ako bi vaš odjemalec nte bil potrošnik, ampak stranka, ki nakupljeno blago naprej prodaja, bi res morali skupni davek posebej zaračunati, sicer bi bili v nevarnosti, da bi se njemu kot kazen za to, ker je prevzel pomanjkljivo fakturo, predpisal odpadajoči skupni davek. Ali so računi in pobotnice, katere izdajajo kmetje trgovcem in industrijcem, za-zavezane taksi? G. L. G. v N. — Vprašanje: Naše podjetje prejema od kmeta blago (surovino), in sicer z računom, potrjujejo pa prejem denarja s pobotnico. Nastali so dvomi, ali so ti računi oz. pobotnice takse proste ali ne. Odgovor; 0 tem, da so računi, ki jih izdajajo kmetovalci, prosti računskega kolka, ne more biti dvoma. Ministrstvo za finance je je že z razpisom z dne 30. 1. 1935. št. 8586 odločilo, da prodaja osnovnih kmetijskih proizvodov, ako H. N. Casson: jih prodaja kmet sam, ni zavezana taksi. Le če te proizvode prodajajo posredniki ali n. pr. kmetijske zadruge, so dolžne, da taksirajo račune, katere o taki prodaji izdajo. Ako so prosti računi, ne morejo podlegati taksi niti pobot- nice, in sicer na podlagi pripombe 2. k tarifni post. 33. zakona o taksah. Po tej pripombi so pobotnice, s katerimi se potrjuje prejem vsote v listini, ki je sestavljena o določenem pravnem poslu, takse proste. Pohorska cesta Velik gospodarski pomen nove cesfne! ------------------ --------_______ zveze — K slavnostni otvoritvi v nedeljo,I^R JEZE DAVNO PREISKUSENO JE GOTOVODOSR* 4. avgusta V nedeljo dne 4. avgusta bo za vse obmejno ozemlje velik praznik. Knezoškof dr. Tomažič bo blagoslovil delo pridnih rok, ban dr. Natlačen pa bo slovesno otvo-ril pohorsko cesto, ki se je baš te dni končno dovršila v svojem poslednjem delu. Na tem preskusu se je izkazalo, kako lepe sadove lahko žanje složno sodelovanje zasebne iniciative in samouprave, ako je pri obeh činiteljih trdna volja, ustvariti nekaj, kar bo še poznim rodovom prineslo predvsem gospodarske koristi, a tudi vsem nudilo priliko, da na lahek način spoznavanja lepoto naše ožje domovine. Pohorska cesta je dovršena. Gradila se je več kot devet let, ker ni bilo vedno dovolj sredstev na razpolago. Gradil je pohorsko cesto okrajni cestni odbor mariborski z lastnimi sredstvi ter s podporo banovine in države. Sedaj gre le za prvi del projektirane velike ceste preko vsega Pohorja, ki je zamišljena vzdolž vsega grebena od vzhoda proti zahodu do Mislinja v šaleški dolini ozir. do Slovenjega Gradca. Upati je, da bodo že prihodnja leta prinesla začetek nadaljevanja gradbenih del, ki so se v svoji prvi fazi sedaj tako uspešno zaključila. Začetek pohorske ceste, ki se vzpenja do višine okroglih 1250 metrov nad morsko gladino, sega nazaj v prva leta po preobratu. Leta 1926. je bila dogotovljena takratna okrajna cesta od Sv. Miklavža na Dravskem polju do Hoč. Cesta se je kmalu nato nadaljevala še dobre 4 kilometre do Reke ob vznožju Pohorja. Prava pohorska cesta, torej gorski del te važne prometne zveze, se začenja šele v Reki. V petih etapah se je gradila prava pohorska cesta, ki je dolga ravno 14 kilometrov. Gradbeni stroški so znašali 4,896.662 dinarjev ali povprečno 355.000 dinarjev za kilometer. K stroškom je prispevala banovina 1,472.143 dinarjev ali 20%, država 310.000 dinarjev ali 6%, ostanek (64%) pa okrajni cestni odbor. Poleg glavne pohorske ceste Reka—Sv. Areh (Ruška koča) sta bila zgrajena še dva odcepa, in sicer eden k planinskemu naselju okrog Mariborske koče in Pohorskega doma, drugi, ki je bil te dni končan, pa od začasne končne točke do Sv. Areha. Prvi odcep zapusti glavno cesto pri km 6'5 in Slivnica S/oo. Bislrica pelje mimo Petkovega sedla do Pohorskega doma in dalje do Mariborske koče. Ta odcepek je dolg 2-5 km in ima 3 metre široko cestišče z vzponom do največ 15-4%, dočim ima glavna cesta 5 metrov široko cestišče in največji vzpon 7%. Pohorska cesta je torej sposobna za vsa vozila, tudi za avtomobile s šibkim motorjem. Drugi odcep gre od km 14, od začasne končne točke ceste do cerkvice Sv. Areha v bližini Ruške koče in je dolg 850 metrov. Naj omenimo, da predvideva gradbeni načrt celo cestno omrežje na Pohorju. Iz Ruš se že vzpenja nekaj kilometrov na pol zasebne ceste proti vrhu. Na južni strani je izpeljana lepa avtomobilska cesta, tudi za avtobuse, do Počitniškega doma kraljice Marije pri Sv. Martinu. Tudi v nekaterih drugih krajih so že storjeni začetki, čeprav zaenkrat še neznatni. Pohorska cesta od Reke preko Sv. Areha do Mislinja naj bi bila velika transverzala, do katere naj bi se vzpenjale stranske avtomobilske ceste iz Ruš in Ribnice v Dravski dolini, na južni strani pa iz Šmartna, Frama, Oplotnice in Vitanja. Banska uprava pričakuje tudi glede stranskih, takorekoč dovoznih cest privatne iniciative, pa tudi glede denarnih prispevkov, zlasti s strani prizadetih občin, ker za dogledno dobo ne bo imela finančnih sredstev, da bi mogla vse naštele priključke finansirati. S tem pa, da je s podporami za gradnjo odcepov žrtvovala banovina že sedaj nad 2 m lijona dinarjev, je notela položiti temelj za otvoritev Pohorja prometu in intenzivnejšemu gospodarstvu. Saj ima Pohorje ogromno bogastvo krasnih gozdov, ki so postali šele s cesto prav dostopni in sedaj ne bo težko spravljati les v dolino in tako omogočiti pohorskemu kmetu, da vnovči svoje bogastvo. Nova cesta bo vsekakor zbudila še večje zanimanje za to naše gorovje v severni Sloveniji, kjer se že sedaj lepo razvija tujski promet. Naša meja je v tako veliki meri navezana baš na to panogo narodnega gospodarstva in bo omogočila, da bodo že v kratkem vznikle nove postojanke. V načrtu so že novi planinski hoteli in cela vrsta poletnih hišic, ki se bodo pridružile že obstoječim. Baš te dni se otvori na Pohorju poštni urad, ki ga tujski promet tako zelo potrebuje. Z ozirom na bogastvo na gozdovih je Pohorje važen gospodarski objekt, ki ima vse možnosti bodočega razvoja tudi drugih panog, kakor zlasti planšarstva in kolonizacije, posebno pa zdravstvenih ustanov za bolne na pljučih. Zato je pohorska cesta s svojimi priključki tako velikega pomena. A. G. Izdelki iz usnja na Dunajskem jesenskem velesejmu Razstava izdelkov iz usnja, ki se priredi v okviru Dunajskega jesenskega velesejma od 1. do 8. septembra, je vedno predstavljala poleg razstave občne mode in razstave dunajskega okusa hrbtenico dunajskega velesejma ter bo tudi to jesen privabila na Dunaj znatno število kupcev in interesentov iz tu- in inozemstva. DoČim se je razstava usnjenih proizvodov dunajskega velesejma v prejšnjih letih opirala skoraj izključno na domačo obrt, je letos razširjena ta razstavna skupina tudi s sodelovanjem pomembnih podjetij iz stare Nemčije ter bo zato nudila veliko ponudbo nemške usnjene obrti in nemške industrije usnja. Renome dunajskih usnjarskih obrtnikov in dunajske industrije usnja temelji na velikem sodelovanju obrtniške sposobnosti v proizvodnji teh predmetov ter prefinjenem okusu samih proizvajalcev. Prijave za obisk Dunajskega jesenskega velesejma 1940. naj. se takoj pošljejo na naslov: Častni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hr-vatsko dr. Josip Kulhanck, Zagreb, Iliča 9, telefon 21-307. Med delegacijama jugoslovanskega in bolgarskega poštnega ministrstva je bil v Beogradu po dvodnevnih pogajanjih dosežen popoln sporazum. Znižale se bodo poštne in brzojavne takse ter olajšalo medsebojno obračunavanje. Tudi tehnična služba se bo izpopolnila. V ta namen se bo zgradil iz Beograda v Niš kabel s 15 vodi, od Niša do Sofije pa z 10 vodi. Tudi radiofonska služba se bo izpopolnila. f 2 Business (Prevedel Ivo Zor) ENAJSTI NAUK Čim višji riziko, tem večji dobiček. V trgovini ni nič tako varnega, da bi ne moglo iz-podleteti. Nobena stvar ne stoji tako trdno, da bi se ne mogla prevrniti, in nič ni tako trajno, da bi se ne moglo prej ali slej razdreti. Rizika ne moremo nikoli popolnoma izločiti, lahko ga kvečjemu nekoliko zmanjšamo, ker ima vedno različne stopnje. Velik riziko kako izpremeniti v majhnega; to je največ, kar lahko storimo na današnjem nevarnem svetu. Veda o »uspehu« ne spada k tistim sistemom, ki so tako v navadi v Monte Carlu in s katerimi lahko raz-nače]° banko‘ znanost je samo zbirka postopkov in vmntiisr katerimi lahko za gotovo oslabimo riziko in rr(ia ?lPOtrato' S«1™ to je, in to je Že veliko. Kdor ,Voin7£ S’ le »“ P« sidral pa ie listi ki Uh nT* a""'n' naPak- najboljši gene- h>n. Prav tako jo'» trgS “£?■!, je deJl“. Wellin*-... .... - 6 .... n°ben trgovec m nezmot- jiv zakaj nihče ne more bdi vsegaveden. Vselej bo ostal le človek. Koliko mladim ljudem je že izpodletelo v njih karieri, ker so jih drugi tako učili, da so preveč cenili gotovost. So bili pač tako vzgojeni, da se niso znali boriti zoper riziko, ampak so se rajši pred njim poskrili. Tako pograbi marsikdo prvo, še tako povprečno službo. ki se mu nudi, in preživi vse svoje življenje na preži pred mišjo luknjo. Nihče ga ni opozoril na to, da iz nje ne more priti nič drugega ko miš. Riziko mora biti! Trgovina ni tisto, za kar jo imajo nekateri pisatelji in profesorji v svoji domišljiji: da se poceni kupuje in drago prodaja. Trgovina je veliko bolj mnogostranska od prava, medicine, teologije ali katere koli druge panoge človeškega znanja. Mnogo več je načinov, po katerih lahko izgubimo svoj denar, kakor je besedi v kakem jeziku. Vse življenje in še več bi potrebovali, ko bi hoteli našteti posamezne zanke in zasede v trgovini. Nobena džungla ni bolj nevarna in zamotana od kupčijskega sveta. V splošnem prinašajo kupčije le prav skromen čisti dobiček. Močno dvomim, da daje industrija povprečno več ko 2% od vsega vloženega kapitala. Zares velikih imetij je le malo. Tistih, ki so si kaj pridobili, je malo, število tistih, ki so vse izgubili, pa je neomejeno: povsod so polomi. In skoraj vselej, kadar se kak narod opomore in vzevete v njem kupčija, pride vojna in uniči vse. Pri kopanju zlata je kaj malo čistega dobička; zemlja požre več zlata, kakor ga da iz sebe; najboljši poznavalci to priznavajo. In ko bi preiskovali, bi gotovo dognali, da je še veliko drugih podjetij v istem položaju. Ce je pa tako, kaj naj storimo? Ker vsa dejstva poznamo, lahko izbiramo: ali v obupu sedemo, prekrižamo roke in pravimo: »Cernu?« — ali pa se vzravnamo, stisnemo pesti in se odločimo: »Prav! Storili bomo, kar bo v naši moči.« Za tiste, ki bodo strahopetno prekrižali roke, nimam tolažbe. Prav nič jih ne spoštujem. Še nikoli nisem oznanjal filozofije samozatajevanja, ki pravi: »Ce ne morem biti Niagara, sem zadovoljen, da sem le skromen potoček.« Vse ceste v trgovinskem svetu so tlakovane z rizi-kom. Na to moramo biti pripravljeni. Vedeti moramo, kako se ognemo težavam, in se zavedali, da zahteva večji riziko tudi večji dobiček. Pred rizikom se lahko zaščitimo tako, da vodimo točne statistike, da zberemo okrog sebe najbolj izkušene pomagače, da se zavarujemo, da izobražujemo sebe in svoje uslužbence, da delamo v podjetju z najuspešnejšimi metodami in da vladata v njem neprestana skrbnost in budnost. Noben trgovec naj ne dela po svoji glavi v stvareh, ki jih ne razume. Pa tudi to bi ne bilo prav, da bi drugi mislili zanj. Prouči naj vsa dejstva, posvetuje naj se z izkušenimi ljudmi, toda nazadnje naj sam odloči. Nihče naj bi se ne lotil večjih kupčij, če mu ne stoji za hrbtom dober bankir kot nekakšen zaščitnik. Bankir je poosebljena previdnost. Njegov poklic je, da preži na vsako nevarnost. On po navadi nima nobenih novih za-mislekov, pač pa je toliko bolj previden. Vendar ga ne smemo v vsem poslušati, če nečemo vse življenje delati samo s 3%. Sicer je pa neprecenljiv, ker nas vedno lahko opozori na riziko. Posebno v močvirju financ stvari v resnici nikoli ne ustrezajo svoji zunanjosti. Lepo opremljene liste papirja imenujejo »delnice« ali »obveznice«, čeprav niso več vredne ko oblanci ali opeka! Mnogokrat take delnice ne predstavljajo nič drugega kakor nado: druge podlage nimajo. Tudi obveznice večkrat ne presegajo vrednosti preprostega nakazila. Ce je vse v redu, so čisto koristne, toda v slabih časih niso veliko vredne. (Dalje prihodnjič) Zvišanje telefon v notraniem prometu S 1. avgustom je zvišal poštni minister telefonske takse takole: Instalacijska taksa. Taksa za zunanjo instalacijo glavnega naročniškega telefona ali stranske postaje v ožjem krajevnem okolišu znaša: a) v krajih, ki imajo od 101 do 1000 uvedenih naročniških linij din 1050; b) v krajih, ki imajo nad 1000 naročniških linij 1.350 din. Poštni uslužbenci plačajo 25% skupne instalacijske takse za glavni telefon. Državni, banovinski in občinski uslužbenci (aktivni in v penziji), in poklicni novinarji uživajo 20 % popusta pri plačilu instalacijske takse (zunanje in notranje) za glavni telefon. Naročniška taksa Letna naročniška taksa za glav- ni telefon znaša: a) v krajih, ki imajo več ko 1000 naročnikov: za naročnike din skupine I. 3000.— II. 2200,— „ III. 1600,— „ iv. 1000 — V a 720.— Vb 500.— V c 300,— b) v krajih, ki imajo od 501 do 1000 naročnikov: za naročnike din skupine I. 2800 — »J II. 2000.— III. 1300.— IV. 800.— 7* Va 600 — »t Vb 460.— 7» Vc 240 — Telefonska naročniška taksa drugih krajih ostane neizpreme- njcna. Ravno tako ostane v veljavi sklep o plačevanju posebne dopolnilne takse 0'50 din za vsak lokalni pogovor nad določenim mesečnim kontingentom pogovorov, ki se izvaja od 1. oktobra 1939. Taksa za telefonsko pozivnico se zviša od 5 na 8 din, za nujno pa od 10 na 16 din. Taksa za telefonsko sporočilnico pa od 5 na 8 din. Taksa za medkrajevne pogovore. a) taksa za običajne medkrajevne razgovore v času močnega prometa, t. j. od 8 do 21 znaša po novem: za cono din do 25 km 8.— od 25— 50 km 12.— od 50—100 km 18.— od 100—200 km 24 — od 200—300 km 30 — od 300—400 km 36.— nad 400 km 42.— b) taksa za navadne medkrajevne pogovore, v času od 21. do 8. t. j. v času slabega prometa pa znaša po 1. avgustu: v coni din do 25 km 6.— od 25— 50 km 10.— od 50—100 km 15"— od 100—200 km 21.— od 200—300 km 26.— od 300—400 km 32,— nad 400 km 38.— 8. avgusta: Studenec pri Krškem, Turnišče. 9. avgusta: Radeče pri Zidanem mostu, Žužemberk, Maribor. 10. avgusta: Dob pri Kamniku, Rovte, Št. Lovrenc pri Temenici, Celje, Brežice, Trbovlje, Gor. Radgona, Podčetrtek, Razkrižje, Slovenj Gradec. v barva, pleslra in 7p v u uran kemHn° tu I L11 Ul UH ob)eke klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domaže perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon St. 22-72. Sejmi 5. avgusta: Črna, Ribnica, Novo mesto, Krašnja pri Kamniku, Krka, Lemberg, Loka pri Zidanem mostu. 6. avgusta: Ormož, Ptuj, Dol. Lendava, Martjanci. 7. avgusta: Krško, Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje. Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežefia zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar naravo trpečemu človeštvu. Patudijazdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaškp siatinol ,-------------------------- »JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM 1941 OD 1. do 8. SEPTEMBRA Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin raz-stavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov. Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, nadalje Slovaške itd. VIZA ZA POTOVANJE Obiskovalcem Dunajskega velesejma izdana bo brezplačna vstopna viza. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za mesto, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda viza. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški. POOBLASTILO ZA POTOVANJE Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejemsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife. NATANČNEJŠA OBVESTILA dajejo: Začasni zastopnik Dunajskega velesejma za dravsko banovino in banovino Hrvatsko: Direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, telefon 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. PfannenstUl, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. KHJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ reg. zadr. z o. zav. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra-ce, joumale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Itd. Naročajta »Trgovski list«.!, Državna razredna loterija 9 in Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 40. kola srečk bo po loterijskem načrtu v času od . avgusta do vključno 7. septembra t. 1., in to: v Beogradu: 9., 10., 12., 13., 14., 16., 17., 19., 20. in 21. avgusta a v Nišu: 26., 27., 29., 30. in 31. avgusta ter 2., 3., 4., 3. in 7. septembra 1.1. — Pri tem žrebanju bodo 7. septembra 1.1. izvlečene tri premije, in to: po 500.000 —; 1,000.000 — in 2,000.000*— din Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000 ,100.000 , 80.000 , 60.000 ,50.000" , 40.000"—, 35.000"—, 30.000*—, 25.000"—, 20.000*—, 15.000"—, 12.000"—, 10.000"— din in drugih manjših dobitkov. Skupna vsota dobitkov pri tem žrebanju znaša: din 56,946.000*- ki se izplačajo brez kakršnihkoli odbitkov. V najsrečnejšem primeru se pri tem žrebanju lahko dobi na eno srečko z možnim spajanjem premij in din 3,200.000 - Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki že sodelujejo v igri 40. kola, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati s srečkami V. razreda najdalje do 4. avgusta 1.1. — Oni pa, ki nimajo srečko, pa bi želeli sodelovati v igri v V. glavnem razredu, jo lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so v vsakem večjem mestu, za dopla-čilno ceno, in to: za eno celo srečko .... din lOOO*—, „ „ polovico „ . - - . „ 500-, „ četrtino....................... 250--. Natančnejša pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk zastonj. — Radijska postaja v Beogradu bo vsak dan, ko bo žrebanje, med dnevnimi vestmi objavljala rezultat žrebanja za dobitke od 5000.— din navzgor. — S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem podpira narodno gospodarstvo, obrt, industrijo In invalide, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v zgoraj navedene svrhe. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
ERROR - PAGE NOT FOUND


We are sorry but the page you are looking for does not exist.
Please, use the SEARCH BOX to find the material you are looking for.
Books
Periodicals
Manuscripts
Images
Music
Maps
Realization, property and rights 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana