Leto VI,, štev. 38 LJubljana, petek, 13. februarja 1925 Poštnina pavšaiirana Cena 2 Din liha|« ob 4 z|ntra|. Stane mesečno 26*— Din za inozemstvo 40-— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta M. 16/L Telefon it 72. . • -i. '■•i m * X ^ .H LO Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Lfnbljana. Prešernova aLi t. 4 in 54. Telet. »t. 3«. Podružnici« Maribor. Barvarska al. Xm Cel|e. Aleksandrova «. Račun pri po itn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 12. februarja. Klerikalizem bo v novi Narodni skupščini zastopan samo po poslancih SLS iz Slovenije. Pri nedeljskih volitvah je klerikalizem zgubil zadnje svoje postojanke izven Slovenije v Vojvodini med Šokci in Bunjevci, ki so imeli v razpuščeni Narodni skupgčini tri mandate v Jugoslovanskem klubu. Že pri volitvah 1. 1923. so klerikalci izgubili svcje maloštevilne mandate v Hrvatski. Dalmaciji in Bosni. Klerikalna stranka, ki je po prevratu prekrstila radi tedanje politične konjunktu re svoi parlamentarni klub v Jugoslovanski klub in ki je upala prva leta obstoja Jugoslavije, da se bo mag'a razširiti preko mej Slovenije in se v gnezditi tudi v ostalih jugoslovenskih pokrajinah, je pri nedeljskih volitvah reducirana od 24 na 19—20 poslancev. Klerikalizem v Jugoslaviji nima živ ! jen ske sile. Ako je ostal za enkrat v premoči še v Sloveniji, je to samo posledica ogromnega pritiska na voiilce od strani slovenske politiknjoče duhovščine, ki se ni ustrašila kljub nasprotnemu stališču Vatikana zlorabljati vero b cerkev v svoje agitacijske namene. Nikjer drugod izven Slovenije se ni katoliška duhovščina izpostavljala tako brezobzirno v volilnem boju kakor ravno v Sloveniji. In vendar so interesi katoliške cerkve v drugih jugo-slovenskih pokrajinah isti, kakor v Slovenri. Vzroka temu pojavu je iskati v višji cerkveni oblasti v Sloveniji, ki dnie zaščito samo politikujoči duhovščin' v okrilju — SLS, vse one duhov:ke pa, ki se politično ne izpostavlja »o in se posvečajo samo svojemu poklicu, zapostavlja in celo preganja. Saj j" znano, kakšen teror vlada v škofiri in s kako brezobzirnostjo se prestavljajo na najslabše župnije dn-hovniki. ki nočejo biti slepo orodje klerikalne politike. Slovenski duhovnik je nrisiljeii uganjati politiko, ako noče, da pride za vse življenje v pregnanstvo na kakšno zakotno gorsko župnijo, in kadar je v vrtincu političnega a^itaciiskega boja, mora ostati sam sebi dosleden ter se posluževati vseh mrnočih dopustnih in nedopustnih sredstev, da si ohrani vpliv nad svojimi ovčicami in s tem tudi navidezni ugled. Spričo globoko vcepljene zmote, da spadajo poleg pohajanja k maši in k spovedi tndi volitve za SLS k cerkvenemu onravilu, ni čndno, da so množice tndi to pot istovetile verske interese s političnimi cilji SLS. Tem bolj razumljivo je to. ker so župniki in kaplani porabljali na številnih krajih skrajni teror, pretili vernikom s hudičem in peklom ter jim pretili, da jim na smrtni postelji ne bodo dali odveze in da jih tndi po katoliških obredih ne bodo pokopali, ako ne volijo dr. Korošca. Pomisliti moramo, da je ta teror za našega kmeta neizmerno hu jši nego vsake druge vrste teror. Hudič in peke] je za kmečko hišo pri nas največji strah na svetu. Nedeljske volitve v Sloveniji so pokazale zelo velik napredek neklerikil-nih glasov, ki je tem dragocenejši, aki se pomoli, da ie bilo oddanih za Narodni blok 24.000 glasov od volilcev ki so se popolnoma emancipirali vpliva politikujoče duhovščine. Zavedamo se. da se vrši proces ozdravljenja političnih razmer pri nas le polagoma, a baš to nam je dokaz, da bo ozdravljenje korenito. Z naraščanjem izobrazbe in s sistematičnim delovanjem med širokimi ljudskimi množicami, zlasti med mladino, bo preje, kakor si to misli politikujoča duhovščina, nastopila uvidevnost o pogubnosti klerikalne politike tako za kulturno, gospodarsko hi socijalno, kakor tudi za versko živ. ljenie Slovencev. Naša pot gre samo naprej. Dosedaj smo še pri vsakih volitvah napredovali. Kar je bilo glasov oddanih za Na rodni blok. ne omahuje in je trdno, kakor skala. Tudi še veliko tistih, ki so sedaj glasovali za SLS, bo obrnilo hrbet ljudem, ki pod pretvezo obrambe vere in cerkve slovensko ljnl^vo samo gospodarsko in duševno izkoriščajo v svoje sebične namene. Jasno je. da more napraviti red v katoliški cerkvi ^v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji samo Vatikan, ako nočemo priti do kulturnega boja, kj či ga nihče ne želi. Predstavka jugoslo-venske vlade pri Vatikanu v t?j zadevi do sme ostati na pol pota ZačJto delo se mora nadaljevati v prri vrsti pri sklepanju konkordata z Vatika Bom. To je v interesu naše države, a še v večji meri v interesu Latoliške c< rkve. Izid zadnjih volitev Je pokazal, da Jc ostal klerikalizem omejen samo na Slovenijo i?, da sc bo razvoj političnih razmer v Jugoslaviji vršil brez njega in preko nieea. Katoliška cerkev v .Ineoslaviii Vlada pripravlja važne politične zakone STROŽJE UVELJAVLJANJE RABE DRŽAVNEGA JEZIKA PRI URADIH. — PRIPRAVA NOVELE K VOLILNEMU ZAKONU. Beograd, 12. februarja, p. Ker se je poročilo, da v Mariboru nemški advo- politični položaj popolnoma stabiliziral, so začela vsa ministrstva pripravljati gradivo za Narodno skupščino. Vlada je tokrat čvrsto odločena, da stopi pred parlament z važnimi političnimi predlogi, ker se čuti dovolj močno, da jih bo mogla izvestt To se vidi posebno iz navodil, ki jih izdeluje za postopanje naših delegacij pri jKigaja-njih z Italijani in Madžari. Minister za izenačenje zakonov je dobil nalog, naj izdela razne važne politične zakone, kakor tiskovni zakon, zakon o zborovanjih in društvih in načrt novele k volilnemu zakonu. Prosvetni minister se bavi s šolskimi zakoni. Minister Pribičevič hoče odnraviti nemške In madžarske paralelke na srednjih šolah. Posebno kar se tiče nemških šol, se je uradno ugotovilo, da je stanje n-išega šolstva v Burgenlandu in na Koroškem tako, da o n>m ni mogoče resno govoriti. Naša država ne more iti na roko Nemcem v Vojvodini, dokler ne izpolni avstrijska vlada v Burgenlandu In na Koroškem onih obveznosti, ki jih nalaga mirovna pogodba. S tem odločnim korakom prosvetnega ministra se bodo definitivno odstranili zadnji sledovi protinarodnega in obsojanja vrednega postopanja dr. Korošca, ki p za svoiega ministrovanja otvarjal v Vojvodini nemške in madžarske šole v kati že vedno pred sodnijo razpravljajo nemška Vse to se bo sedaj odpravila Beograd 12. februarja, p. V vladnih krogih se živahno razpravlja o noveli k volilnemu zakonu, ki naj bi korigirala do sedanjo neenakost pri razdelitvi mandatov. Ta neenakost izvira iz dejstva da sedanji proporc velikim državnim strankam ne dopušča zbirati glasov izven okvi ra različno prikrojenih volilnih okrožij. Tako je n. pr. klerikalna stranka, ki je povsem provincijalnega značaja in povrh še separatistična, dobila 20 mandatov za 100.000 glasov, medtem ko so samosto ni demokrati za skoraj isto število mandatov dali preko 250.000 glasov. Kot nujen korektiv te krlvičnost' se smatra uvedba drugega (državnega) skrutinija, pri katerem bi se razdelili vsi mandati, ki so ostali brez količnika, med one stranke, ki imajo vsaj v 10 volilnih okrožjih po Kapitulacija opozicije VČERAJŠNJA SEJA OPOZICIJSKIH ŠEFOV SE JE VRŠILA V ZNAMENJI) SPLOŠNE POTRTOSTI IN MEDSEBOJNIH PREPIROV. — DO SKLEPOV NI PRIŠLO. Beograd, 12. februarja, r. Danes so semkaj prišli dr. Korošec, Gostinčar, 2e» bot, dr. Spaho, dr. Bchmen, Pavle Radič in dr. Polič. Opozicionalni voditelji so se sestali dopoldne med 11. in 12. uro ter so imeli prvo sejo načelnikov opozicijskega bloka, na kateri so sc izključno baviii s poročili o izidu volitev. Seja sc je po= poldne ob 3. nadaljevala. V vrstah opozicije se opaža potrtost in ni več prejšnje bojevitosti, kar pome* nja očitno priznanje, da niso sposobni boriti se z vlado, ki ima absolutno veči« no. V tem smislu jc značilno pisanje da« našnje Po mnenju davido-vičevcev se mora torej alarmirati Evropa v korist defetistov in sepnratistov. Oni hočejo, da bi se vmeševalo inozemstvo v naše notranje politične razmere. To je res prava veleizdajalska politika, ki samo ka- že, kako globoko so padli Datidcvlčevi pristaši v svoji strankarski zagrizenostL Beograd, 12. febr. p. Danes se je vrSila kalom bili a limine odklonjeni. Vpraša, nje, kakšno taktiko naj opozicija vodi v parlamentu, je ostalo odprto. Namera, da sc stranke «širšega bloka« a b s t i n i« r a j o od parlamentarnega dela pa je, kakor vse kaže, definitivno odstavljena z dnevnega reda. Pri splošni potrtosti, ki prevladuje v opozicijskih vrstah, se ni čuditi, da šefi opozicije niso prišli do nobenega za« ključka. Po seji je bil izdan komunike, ki govori o «nasilnih volitvah« ter po« zdravlja, da je Davidovičeva stranka zs 4 mandate narastla. Dr. Spaho je po seji izjavil novinarjem da hoče opozicijski blok s svojimi odlo« čitvami počakati, dokler ne vidi, kaj bo ukreni.a vlada z radidevskimi mandati. Dr. Polič in Pavle Radič zahtevata, da se Stjcpan Radič in tovariši takoj izpuste iz zapora. Dr. Korošec jc priznal, da v Sloveniji ni bilo nasilja, da pa so se go« dile zlorabe in celo sleparije. (To je toč« no. Klerikalci so vršili nečuvene slepari« je, s katerimi bodo sedaj imela opravila sodišča. Op. ur.) Načelniki bloka ostanejo še nekaj dni v Beogr,- du, da nadaljujejo pogajanja. Beograd, 12. februarja, r. Opozicija jc danes spravila v «PoIitiko» vrlo znači« len članek, ki na eni strani dokazuje raz« kroj v opozicijskih vrstah, na drugi pa izraža Davidovičcvo pretnio Radiču, da bo ožji opozicijski blok Radiča izoli« r a 1 ako bo še nadalje vztrajal na svo« jih ekstremih. Člani Hrvatske Zajcdnice, ki so bili izvoljeni s pomočjo radičevskih kroglic, imaio iu:ogo, i'.i na HRSS vpli« vajo v smislu pomirjevanja. Ako pa bo HK.SS, odnosno šef Radič še nadalje vz« trajal v intransigentnosti, mora priti do ncsporazumljenj med HRSS in med ož« jim blokom, nakar bi tudi poslanci Hr> vatske zajcdnice zapustili Radiča, ki bi ostal docela izoliran. Ožji opozicijski blok pa bi sc nato skušal približati vladi ter bi kot lojalna opozici ja podprl pošlo« vanje v narodni skupščinL Največja rudniška katastrofa Nemčije STRAHOVITA EKSPLOZIJA V DORTMUNDSKEM RUDNIKU. — 140 LJUDI MRTVIH. — VZROK EKSPLOZIJE ŠE NEPOJASNJEN. Berlin, 12. februarja, z. V pretekli Na drug:h mestih, kjer se jc delalo, ni bilo opaziti nikakih znakov o kaki katastrofi. Vzroke nesreče bo mogoče ugotovit! šele v nekaj dneh. Strokovnjaki Izjavljajo, da je nemogoče, da bi bila eksplozija nastala vsled iskre Iz kake lokomotive. Rov, v katerem je nastala prva eksplo-zi a, je služil samo za dvigala in zračenje. Ce bi se Mil plini vneli na prostoru. se.ia državnega odbora ki je sklenil, da noči se je v Dortmundu dogodila naj-se imajo v nekaterih občinah volilnega večja katastrofa, kar jih beležijo kro-okrožja dr. Ninčiča v Vojvodini vršiti nike nemških rudnikov. V rovu «Mini-naknadne volitve. (Ster Stein» so se iz dosedaj še nepo- Definitivno 'e ugotovljeno, da je pro- Jasnjenega vzroka vžgali plini, kar je padel pri vol tvah Davidovičevec pop povzročilo s.lno katastrofo. Okrog 140 G joka Popovič ki ie zahteval naknadne rudarjev je bilo deloma podsutih in volitve, pa je bila njegova zahteva za- zmečkamh, deloma zadušenih s pli-vrnjena. V tem okrožju so izvoljeni vsi nora. Rešilna akcija je bila sicer takoj trie rad kali. Pri volitvah je tudi propa- uvedena, a rešiti so mogli le neznatno j kjer so kopali, bi bila katastrofa gotovo _ _ . _ —-----x—!l- zavzela še večje dimenzije. Kakor se pripoveduje v rudarskih krogih, so se že v četrtek pojavljali predznaki te katastrofe, katerim pa niso posvetili dovoli pozornosti. Vsled iskre neke lokomotive so nastali na večih krajih treskavi plini. Sicer pa je bil rov »Minister Stein« znan kot eden najbolj zračnih. Dosedaj so rešili 29 rudarjev, ki pa so vsi oboleli na zastrupljen.u s plinom in jih vsled tega za enkrat ni mogoče zaslišati. Eden od teh je umrl. del Ferad beg Draga, edini džemijetovec, število ponesrečenih ki je bil po prvih vesteh izvoljen. Na 1 Dortmund, 12. februarja, s. Ko se je iz-njegovo mesto pride samostojm demo- vedelo za katastrofo v rovu »Minister krat Mihajlovič, učitelj iz. Mitrovice. S tem mandatom pošljejo samostojni demokrati 23 poslancev v Narodno skup ščlno. Zagreb, 11. febr. r. V uradnih »Narodnih Novinah« objavlja danes glavni vo-!r'ni odbor zagrebške županije vol lni rezultat v zagrebški iupaniji. Komunike odločro zavrača trditve, da so se vršila Stein«, je nastala med prebivalstvom velika panika. Tekom par ur se je pred vhodom nabralo več tisoč ljudi. Odigravali so se strašni prizori. Pred vhodom v rov je bila postavi ena močna policijska straža, ki jo je bilo trs.ba vedno po-množevati. Večkrat je skušalo prebivalstvo s silo udreti v rov. Razpolužcnje se je posebno vsled tega slabšalo, ker ni v zagrebški županljl kaka nasllstva. Gla- j bilo mogoče dobiti nikakih točnih poročil som komunikeja je izvoPenih v tej žnpa-! o obsegu nesreče, številni komuusti so niji: 10 radlčevcev in 8 samostojni de- i porabili priliko za to, da so napadali ved-mokrati: dr. Edo Lukinič, Valerijan stvo rudnika, češ za kako nizke mezde Pribičevič in dr. Gliša Tadič. Manjšinsko vprašanje na Reki Beograd, 12. februarja, p. Danes popoldne je bila seja odbora ministrov, katere so se udeležili gg. Pribičevič, dr Žerjav, Trifkovič, dr. Ninčič in dr. Drinkovič. Seje so se udeležili tudi naši delegati za pogajanja z Italijani na konferenci v Fi-renzi, dr. Rybaf in dr. Melličič. Na današnji seji so bile definitivno izdelane in-strukcije za postopanje naše delegacije na firenški konferenci glede manjšinskega vprašanja na RekL SREDSTVO PROTI BAKTERIJAM V LEDICAH. London, 12. februarja, e. Zdravnik doktor Leonard je po dolgoletnem trudu iznašel sredstvo, ki v kratkem času pomori vse bakterije v ledicah. Ni 5e gotovo, ali bo novo sredstvo, ki se imenuje ^Hexyl-resoreinob, umorilo tudi bolezenske kali drugih telesnih delih. more zato pričakovati koristi samo od lojalnega stališča njenih predstavnikov napram državi. Ml samo želimo, da bi se v korist slovenskega ljudstva čim preje razčistilo razmerje katoliške cerkve do države, ker hočemo, da ima ljudstvo od vzajemnega sodelovanja s Hrvati in Srbi čimveč koristi, ki jih v svojem političnem separatizmu ne more doseči v taki meri, kakor bi jih v nasprotnem slučaju. se mora rudar vsako uro izpostavljati smrtni nesreči. Ze po nekaj urah rešilnega dela je bilo jasno, da vsled ogromnih mas razvalin ne bo mogoče rešiti nikogar izmed zasutih rudarjev. Prva skupina reševalnega moštva je delala neprestano do 5. ure zjutraj. Pri izkopavanju sta bila usmr-čena še dva sanite.ca, tako da se je število mrtvih zvišalo na 140. Vzroke nesreče bo, kakor je predpisano, prouči! poleg strokovne komisije tudi poseben parlamentaren odbor. Dortmund, 12. iebruarja. s. Ravnateljstvo rudnika je preklicalo prvotni sklep da ne bo objavljajo podrobnosti o kata-stofi v rovu »Minister Stein«. Na ta način se je slika o vzrokih te najtežje kata- Ublaženje grško-tor-škega koflikta Beograd, 12. febr. p. Po informacijah zunanjega ministrstva se je spor med Grčijo in Turčijo znatno omilil vsled intervencije zaveznikov. Vse kaže. da so sedaj Grki in Turki že stopili v stike, da se spor poravna. Zdi se tudi, da bo Turčija popustila v svoji upornosti Velik požar v Zagrebu Zagreb, 12. februarja, r. V tvornici lesnih izdelkov d. d. na Savski1 cesti j "zadela" nemško "rudije nastal danes požar, ki se je razširil z stV0j deloma razčisUia. Pred eksplozijo veliko naglico. Reševalna dela w bila j je 5ik) čutj dva tcžka udarca> katerima silno otežkočena, ker tamkaj ni hidran-tov in so morali gasilci dovažati vodo z vozovi. Ogenj je bil omejen šele ob pol 11. ponoči. Skoda znaša več milijonov dinarjev, ki pa je popolnoma pokrita pri petih zavarovalnicah. Požar je bil tako velik, da je žarelo nebo daleč naokoli. V veliki nevarnosti sta se nahajali tudi sosednji tvornici za kartonažo in pohištvo. , MINISTER ŽERJAV V AVDIJENCI. Beograd, 12. februarja, r. Danes dopoldne je bil na dvoru v avdijenei pri kralju minister za Sume in rudnike doktor Žerjav, ki je poročal kralju o političnem položaju in velikem uspehu Narodnega bloka v Sloveniji. ZAVRNJEN BOLGARSKI PROTEST. Beograd, 12. febr. p. Popoldne je prišel k zunanjemu ministru dr. Ninčiču bolgarski poslanik Vakarevskij in protestiral v imenu svoje vlade zaradi spopada med liolgarskimi četami in pristaši Stam-holrskeira pri Godku. Bolgarska riada pravi, da so prišli pristaši Stambolijske-I ga na bolgarsko ozemlje iz Jugoslavije. Or. Ninčič je zavrnil poslarrikov protest in izjavil, da nima naša vlada nobene zveze s to zadevo. PODRAŽITEV KRUHA V ZAGREBU. Zagreb. 11. febr. r. Aprovizacijskj odbor je sprejel danes zahtevo zagrebške pekovske zadrugo glede povišanja cen kruha. Od sobote naprej bo veljal: kg belega kruha 7.50, črnega 6, mešanega pa 6.75 Din. je sledilo podzemeljsko grmenje in moč- 12. tebraarja: CURIH: Beograd S .5125. New-York 518.70, London 24.81, Pariz 27.83, Milan ni sunki. Od 44 rudarjev, ki so se naha- ' 21.50, Praga 15.30, Budimpešta 0.0072, jali ob času eksplozije v rovu, je bilo Bukarešta 2.G5, Sofija 3.775, Dunaj mogoče rešiti samo šest. Večina ponc- 0.0073125. srečcncev je zgorela ter jih je bilo mogoče identificirati samo s pomočjo osebnih legitimacij. Približno 100 rudarjev pa je umrlo vsled zastrupljenja s plini. Na raznih mestih so našli znake, da je mno- TRST: Beograd 39.40 do 39.70, Dunaj fc.0336 do 0.0346, Praga 71.80 do 71.70, CurUi 464 do 467, dinarji 39.25 do 39.60. DUNAJ: Beograd 1163 do 1167, Budimpešta 9S do 98.80, Bukarešta 361 do go ponesrečenih živelo še več ur po eks- 303. Milan 2937 do 2949, New-York p lezi ji. Danes dopoldne Je našlo reševalno moštvo posamezne skupine popolnoma zgorelih trupeL Posamezne je zračni pritisk vrgel daleč v stran, tako da so Imeli polomljene vse ude. Na steni nekega rova so našli zapisano s kredo: »Do 11. vsi zdravi! Nas je devet!* Poleg tega napisa so našli vseh devet rudarjev mrtvih. 70.935 do 71.185, Pariz 3807 do 3826, Pra. ga 2095 do 2105, Varšava 13.610 do 13.710 Sofija 514 do 518, Curih 13.675 do 13.725, dinarji 1157 do 1163. dolarji 70.460 do 70.860, lire 2920 do 2940. PRAGA: Beograd 55.625, Rim 141, New-York S3.S0. Curih 65350. BERLIN: Beograd 6.875, Milan 17.40, Praga 12-3S5. Curih 80.87. Opozicija izziva krvave upore HUJSKANJE JAVNOSTI Z LAŽNJIVIMI VESTMI. — IZZIVANJE DRŽAVLJANSKE VOJNE. — BOLJŠEVIŠKE METODE OPOZICIJE PO NAVODILIH SOV-JETSKt VLADE. — SLUŽBENI KOMUNIKE O KRVAVIH IZGREDIH NA HRVATSKEM. Beograd, 12. febr. j publiko in ta Radič«. Štirje orožniki, ki Lažnivo poročanje opozicijskega tiska • so hoteli napraviti red, so sc morali 0 poteku volitev, o prelivanju krvi, o j umakniti pred agresivno maso. Na po« zmagi opozicije, o volilnih goljufijah ima' ™ oblasti je prišel na pomoč « Bosar>. samo namen ubiti vero v avtoriteto oblasti ter stabilnost državne politike. Od opozicijskega tiska razširjena vest, da je zmagala opozicija e 172 mandati, je izzvala v nekaterih krajih v Hrvatski veliko napetost, ki jo zlorablja/o R*di-čevi bojni oddelki za izzivanje i'/gredo?. Tako širijo radičevci tudi vesti, da bo te dni proglašena republika. Opozicija se je lotila poslednjega sredstva, izzivanja uporov. Prvi je i^čel Ljuba Davidovih, ki je raztrobil laž o porazu Narodnega bloka in razburil s tem vse defeti-ste in separatiste. ske Gradiške orožniški poročnik s 40 orožniki. Demonstranti so te orožnike takoj napadli ter So orožniki morali r*» biti tudi orožje. Demonstranti so se nato razkropili po vrtovih in bližnjih vaseh ter na hribih zažgali ognje v poziv na upor. Nacionalni elementi, ki so videli upor ln so bili osvobojeni od terorja, so se pridružili orožnikom v pomoč. Tedaj je veliki župan zahteval tudi nujno po> moč iz Broda na Savi. Od vojske, orožni« štva in civilnih oseb, ki so došle o rož* nikom na pomoč, ni nihče ranjen. O de« monstrantih se še ne ve, ali je kdo ra« Iz Splita so oblasti obvestile minlstr« stvo za notranje stvari, da radičevski voditelji dobivajo neprestano vesti iz Zagreba,, da je opozicija pri volitvah do« bila večino. Te vesti so imele za posle« dico, da radičevci terorizirajo vse prebi« Jasno je, da vlada ne bo pustila, da | njen, ker je bila noč. Doslej so bili are« bi se z revolucionarnimi metodami one- j tirani 4 demonstranti, a se aretacije na« mogočilo redno parlamentarno delo, ki j daljujejo. Srezki načelnik je obveščen, ga pričakujejo vsi pošteni državljani od da dobi pomoč iz Broda na Savi ln Po« nove narodne skupščine. Zm.aga Narod- žege. Ugotovljeno je, da so demonstran« nega bloka je izraz svobodne narodne ti poizkušali razbiti pontonski most v volje in vlada nikakor ne bo dopustila, Stari Gradiški. da bi se kompromitiral z nasiluimi izgredi separatistov. Davidovičevi in Radičevi listi prina-Žajo polne strani raznih izmišljenih senzacij, ki ubijajo ugled naše držaje doma in v tujini. Ker ne morejo zatajiti svojega poraza, skušajo opozicijonalci su-gerirati javnosti, da so bile volitve izvedene s krvjo in terorjem. Par malenkostnih voorske okolice. In ko je šel v neko vas, so mu prišli naproti možje volilci i« ie od daleč so povzdignili gla« rekoč: »Kandidat bogataš in dobrotnik. glej, žejni smo. usmili se Ras'» In ko jih je videl, so se mn v srce usmilili in je rekel: »Pojdite z mano, kjer Bog roko iznad vrat moli!» in je naroči! litre in litre navadnega in kuhanega vina in je rekel: »Pojdite in pokažite se na dan volitev in vrzite kroglice v mojo skrinjico!« In prigodilo se je, k<> so po končani volirvi iz-praznjevali skrinjice, da se je našla v njegovi skrinjici ena sama kroglica in je rekel dr. Ravnik: »AH jih ni pilo deset na moj račun? K.ie [>a je ostalih devet? Noben ni našel, da bi mi hvalo vedel, kakor ta edini tujec v •Ternzalemn!« In je šel vase in vzdih-nil: »Resnično, resnično vam povem, mnogo je poklicanih, pa le 15 je bilo izvoljenih in dr. Ravnika ni med nji- vega dela opozicijskega tiska, ki je mor« da nezavestno nudil svojo pomoč v šir« jenju lažnivih vesti z upornostjo, ki vzbu ja začudenje in se more z ničemer opra« vičiti. Vršila se bo najstrožja preiskava, ki bo razsvetlila mnoge nedostojne v!o« ge ter ugotovila vsako odgovornost. Te tendencijozno lansirane vesti so imele Vlada Puzderlljevič. Valjcvsko okiožje: Marko Gjuričič, Viča Matič, Kosta Akksič. Vranjsko okrožje: Miiutin Dragovič, Vlajko Kocič. Gjura Krdiulič, Dimitrije Popovič. ponekod za posledico pobuno med naro« i Zvciaasko-raško okrožje: dom. Ako se bo pokazalo po preiskavi, katero vodi minister za notranje stvari, da so take vesti opozicijskega bloka ime« le tudi to težnjo, bo vlada storila kora« ke proti opoziciji, ki bodo mnogo težji, kakor na pr. prepoved izhajanja opozi« cijskih listov, ki še nadalje uporno pri« našajo lažnive vesti. Poleg pripravljenih krvavih demon« stracij v Zagrebu, Splitu, Travniku, Mo« •tarju, Sarajevu in drugih manjših me» stih, katere je policija pravočasno pre« prečila, so se zgodili radi izmišljenih ve« sti o zmagi opozicijskega bloka tudi sle« deči dogodki: V Slavonski Gradiški so 9. t m. ob 1930 radičevci priredili burno demon« ataacijo ter klicali proti kralju, pa za re> Zivko Susič, Milan Topaiovič. Kosovsko okrožje: Toma Popovič, Živko Popovič, Nikola Drmončič, Zivko Joksi-movič, Sejda Ismailovič. Kragujevačko okrožje: dr. Dragutln Koltč, llija Mihaj-lovič, Miodrag Vasič. Krajinsko okrožje: dr. Velizar Jankovič, dr. Milan Stojkovič. Stojadin Nikotič. Kruševačko okrožje: Milan Simonovič, Milatin Pešič, Aleksander Todič, dr. Dobra Ger. Popovič. Metohljsko okrožje: Nedeljko Simonovič, Camil beg Crnoglavič. Jovanovič. Tetovsko okrož.e: Boia Maksimovič, Ugrin Jok-simovič. Marko novič Osman. Tikveško okrožje: Anta Beštrovič, Nikola Besara-bič. Tlmoško okrožje: Krsta Miletič. Vasa Franičcvič, pop Milan Stipanovič. Topliško okrožje: dr. Aleksa Savič, Draglč Sclmlč. Užlško okrožje: Ališu Trilunovič, Amlra Stanič, MUorad Vujičič, llija llič. Cačaškc okrožje: Anta Radojcvlč, Branko Čor-bič, Andrija Protič. BOSNA-HERCEGOVINA: 20 mandatov. Banjaluško okrožje: Nikola Pašič, Stljcpo Kobasica, Jovua Kovačevič, Kusta Maj-kič, Dušan Subotič, Ljuba Ne-šič. Ker v tem okrožju odloži Pašič svoj mandat pride na vrsto sam. dem. prUa Kecmuno-vič. Bihačko okrožje: dr. Vasa Jovanovič. Dušan Ce-bediič. Mostarsko okrožje: dr. Laza Markovič, Pcra Iva-niševič. Sarajevsko okrožje: dr Milan Srsklč, dr. Vlada An-drič, dr. Kosta Gnjatič. Travniško okrožje: dr. Miroslav Spalajkovtč, Velj-ko Urgurovič. Tuzlansko okrožje: Matija Popovič, Branko Stokič Krstu Matič, Stevan Muksimo-vič, Nedeljko Zarič. HRVATSKA-SLAVONIJA: 9 mandatov. Virovitiško okrožje: dr. Momčilo tvkovM PožeSko okrož,e: Milan Cudič. Sreirsko okrožje: Nikola Pašič, dr. VojtsUrj Janjič, dr. Dušan Oreškovič, dr. Jovan Radivojevič, Dušan Markovič, dr. Ljuba Popovič. Modruško-reško okrožje: dr. Ljuba Miljuševlč. DALMACIJA: 4 mandati. Okrožje Kotor-Split-Dubrovnik: Mirko Konim novič. Okrožje Šibenik-Zadar: Ljuba Jovanovič, dr. Niko No-vakovič. dr. Nikola Subotič. god. Kadar so bile slavne avstrijske armad" najbolj terene, takrat je v dn-najskih listih najbolj ra«t1a gorečnost Petiovič, Asa- antante prositi zmagovite »centralne sile* za mir. Komaj smo se jih nhranilf. tako so bili Franeozi. Angleži. Srbi Am^riVanci nadlftfnl. In pri tem so imeli navado izjavljati, da so priprav-lieni drug brez dnizeg« se pogajati. Oj. to so bili lepi č-tsi in še danes nam je dobro ob soomirin na veselje, g katerim »mo čitali in komentirali v 1. 1917. in 1018. tolažbe o popnSčanju ajitan- Ali je potrebno Izpeljati ?e drugi del paralele »er navajati, kako *trogo se dr?ijo Hfifft-rjevih navodil tepeni gene rali opor.iriie. zla«ti pa nje nnjmuer ne?*i del, slovenski klerikalci? Dva dni f>o volilnem porazu so neprestano »zmagovali«. Vsako uro se je dvigalo število n'il'Ovih poslancev. Potem »o pričeli dokazovati, da vladlna poročila o zmagi Narodnega bloka ne morpjo biti pravilna. keT se ne strinjajo z njihovimi informacijami. Polagoma je pričel umik »zmagovalrev« — a nisi ga skoraj opazil, toliko lepega so znali povedati o zavednosti njihovih navdušenih čet. o lepotah svoje volil ne či«tote, o junaštvih svoje zastave. Toda resnica je prodirala naglo, treba je bilo poseči po receptu št. 2. Promptno so začeli »Slovenec« ln tovariši popicovati strahovita nasilja In sleparije nasprotnikov in prepričevati svoje patriiote. kako grd tn neusmiljen je sovražnik. Da celo sposoben je. da se polasti ^mage! Tn ob splošnem ognju smrdljivih bomb na sovražnika Jt- vrhovni general gosp. Da vido vid končno res priznal, da so se »naše čete potegnile nazaj na Je vnaprej pripravljene pozieiie«, to je — v manjšino. In sedaj se pričenja tragikomedije drugi del. Antanta nostaja nKdl?ž.na in prosi za mir! Radikali so »e o ll«fi'i. da zaprosiio klerikalce in gosp. T-r.m-biča za milost in seveda so pripravljeni, da odsekajo Pribičevičeve demo krate — kakor svoj čas Angleži, kij" moledovali na Dunaju, da na i se fm prizanese, Francoze pa poseka! In tudi ustavo je pripravljena vlada re vidfrati, če |»rej ne na v jeseni! Sploh vlada v Narodnem bloku tako obupno razpoloženje, da se ta nesrečna družba klerikalcem skoraj smili. Na srečo rad' toga država še ne pojde k vragu. kajt: šefi opozicije so se odločili, razprav 1 fn ti o tem, kako bi povrnili Jugoslaviji zakonitost in red. Kakor svoj čas gg. Mandl. Czemin In Blnmenkranz. ki so tudi razpravlja ti, kako zaščititi Evropo pred strah o- Politične beležke 4- Krasen napredek samostojnih demokratov v zagrebškem okrožju. Iz volilne statistike se vidi naravnost velikanski napredek glasov 7-a samostojno demokratsko stranko v zagrebškem volilnem okrožju. Volilcev je bilo l. 1923 v okrožju 140.489, sedaj 14P.2R3, torej se je lovilo voliicev povečalo za 7.P44 glasov. Samostojni demokrati so dobili tJ»ž3. L 20.748 glasov, pri sedanjih \olitvah pa 27 590 glasov, toiej so napredovali za 6842 glasov. -f Klerikalna mlzerija izven Slovenije. Korofčev parlamentarni »Jugoslovanski klub», ki ie dosle; premogel 24 članov, je po volitvah reduciran na 19 tigrov, ker so klerikalci izven Slovenije povsod ooživeli strahoten poraz. Tako so predvsem izgubljeni vsi trije bunjevski mandati, kajti pop Blaško Rajič je dobil le ^e borih 806 glasov, njegov disident Ivandekič — pa ceiih 1854. Pil no mi/.c-rijo »pučkaševa (klerikalcev) izkazujejo volilni rezultati tudi v ostalih okrožjih, kjer »o postavili svo:a kandidalne liste. Tako so dosegli v mot>tarskein okrožju, kjer »o računali ►e z najboljšimi izrrledi, •»lih 440 glasov! Preko 2000 glasov so se klerikalci tik-at dvignili edino v som-borskem okrožju, kjer so dobili 2256 glasov, in pa v južni Dalmaciji, kjer m> dosegli rekord — 2708 slasov. Povsod drugod ranžirajo med ostalimi listami enako kakor pri nas gg. Pastorek, Strhe-nac, Murn, Ravnik. Ravnihar, Zagorski in s!b'čni. Najsijajneje pa se je klerikalna lis'« odrezala v Zagrebu, k.;er je dobila 248 glasov! Pa se Se čudimo, da se Jugoslavija klerikalcem ne dnpada! -{- So se ie ro se zavedajoč, da je treba zmago temeljito izkoristiti posebno s preganjanjem umikajočih se čet To je že staro taktično pravilo. Ranjeni sovražnik se namreč lahko opomore, poteptami pa nikdar več. Tudi naši klerikalci so zatrobili na jadern umik Skušajo ga pa masklrati in so posegli zato po zadnjem sredstvu. Njihove trompete trobijo o strašnih nasil-stvih in sleparstvih, ki so se baje godile pri sedanjih volitvah ln tudi preprečile, da bi se pokazala prava »volia naroda«. Včerajšnji »Slovenec* je priobčil kar uvodnik z naslovom »V znamenju nasil.a in sleparstev«, v katerem govori o pravih »madžarskih« volitvah, o ubojih, pobojih, požigih in vsemogočih sekaturali nad opozlcijonainiml volilci Svet da še ni videl takega terorja. »Slovencu« je sicer dobro znano, da je vse Inozemsko časopisje, tzvzemši naši državi nenaklonjeno z veliko simpatijo spremljajo volilni boj v naši državi in z veseljem pozdravilo zmago sedanjega režima kot začetek popolne notranje konsolidacije. »Prezrl« je tudi da so bili pri naših volitvah navzoči razni inozemski korespon-denti, med njimi dopisniki listov, ki nam niso baš prijazni, in da so ti korespon-denti brezlzjemno poročali, da so se volitve v Jugoslaviji izvršile v popolni svobodi in v razmeroma večjem miru nego v katerikoli drugi evropski državi Zakaj pa »Slovenec« navzlic temu tako kriči o nasilstvih In o sleparstvih? Odgovor ;'e lahek. Da prikri e nezastišni teror, ki ga je izvajala SI.S ln da ma-skira nečuvene sleparije, katere so zagrešili klerikalci sami in ki sedaj v Ljubljani n. pr. že prihajajo na dan. Opozarjamo, da se doslej v vsej Sloveniji ni ugotovil niti en slučaj nasilstva !n goljufije s strani Narodnega bloka. Pač pa je že dognano, da se je izvršila zlasti v Ljubljani cela vrsta goljufij od strani klerikalcev, s katerimi se bo bavilo še sodišče. Naj navedemo za danes samo en slučaj. Tajnik SLS in Kmečke Zveze, Mihael Krek, je volil v Ljubl ani dvakrat in sicer na volišču L pod stanovanjskim naslovom Domobranska cesta št. 5 in na volišču IX. pod naslovom Bežigrad. Krek je bil namreč na prvem volišču pomotoma vpisan pod imenom Krek Mijan, zasenni uradnik, na svojem pravem stanovanju za Bežigradom pa pravilno kot Krek Mihael, zasebni uradnik. Porabil je seveda to priliko in volil dvakrat. čeprav je kot absolvirani jnrlst ia odvetniški koncipiient dobro vedel, da je mu je posvetil Ramelli, pa ni ostal dolgo v svojem rojstnem kraju, ampak je ro« mal iz kraja v kraj. Iz Brežic je bil pre« meščen v Rimske « Toplice, potem pa je služboval še v Celju, Trstu, Trnovem« II. Bistrica, St. Petru na Krasu, Sevnici in v Divači, odkoder jc bil premeščen dne 21. julija 1916. v Maribor kor. kol, kjer službuje šc dandanes. Ves čas svojega službovanja je bil jako zvest svojemu poklicu. Pridobil si je ne« šteto nagrad. V 40-letni dobi je odslu« šil 22 sekcijskih načelnikov, 8 direktor« jev in 4 gen. direktorje. Tudi sam je že fungiral kot načelnik oziroma vodja progovne sekcije in sicer v dobi pobune bivših in sedanjih Nem« cev na naših severnih železnicah meseca decembra 1918. boju proti Narodnemu bloku. Mislim, da uvidi, da pri na« ne gre z glavo skozi zid. Ljudstvo je sito teh večnih prepirov in zahteva resno gospodarsko delo. Niti en volilec, ki je volil Puclje-vo zemljoradniško stranko, ni hotel s tem pomagati klerikalcem, kar se jo zgodilo kajti vseh 3600 glasov cosp. Puclja je Slo v korist gos;>. dr. Korošca in mu dalo enoga poslanca. Hvala Vam vsem volilcem Narodnega bloka, da ste izkazali kljub koncentričnemu ognju od vseh strani toliko zaupanje in zbrali tako lepe tisoče glasov. Prepričan sem, da bo izvoljeni poslanec Narodnega bloka storil vse. kar le mogoče, v varovani« naših gospodarskih in kulturnih koristi. Pozivam vse naše vrle volilce. da ne zaostavjmo svffjib rok, da započeto delo nadaljujemo, in prepričan sem, da se danes še žalostne politične razmere uredijo in nas najdejo bodoče volitve po tej trdi šoli strnjene v eni in da tedaj ormemo našemu skupnemu sovražniku, klerikalcem in Radiču. ne enega, temveč pet poslancev, kar odgovarja številu neklerikalnih glasov na Štajerskem. S tem, da Vam vsem zvestim izrekam svoio zahvalo. Vas nujno kličem v nadaljno skupno delo. Josip Drofenik. Darežljiv samomorilec Ludovik Stagenschmlth, penzlinnlranl nadzornik državnih železnic v Zagrebu Ravno ob tej priliki je Ramelli vnovič in privatni uraJnik tvrdke Perrum. je bil že dalle časa nerazpoložen in deprlml-ran. Hodil ie pobit okoli In v torek so pokazal, da ni samo izvrsten progovni mojster, ampak tudi dober in zaveden Jugosloven. Kajti v momentu, ko so za« ga našli mrtveca v postelji. Roke je imel čeli avstrijski patrioti stavkati in sa^o« ! prekrižane na prsih, na mizi pa so ležala tirati promet, je stal zvesto na straži in , pisma, med katerimi je bilo eno naslov-kot preizkušen mojster prijel brez okle« \ 1 eno na policijo, drugo na gospodinjo vanja za toporišče ter neumorno delal Pavlo Fle'scherjevo, tntle na hišnega lastnika in četrto na tvrdko. pri kateri je bil pok ilnik v službi. Poleg pisem so našli tudi Stagenschml-tovo oporoko. Stagenschmlt Je pohištvo in gotovino zapustil svoji gospod:nii. V poseben omot je Z3vil 17 akcij Rskompt-ne banke, več madžarskih srečk in hranilno knjižico Hrvatske eskomntne han- proti tej akciji. Ves promet na koroškem kolodvoru se je vršil takrat pod njego« vim vodstvom, ker so se vsi uradniki in načelniki pridružili sahotažarjem in jim pomagali. Ramelli in drugi zavedni želez« ničarji so vse te nakane preprečili. Odlično je sodeloval Ramelli tudi po« vodom boiev na Koroškem v maju in juniju 1919. Osebno je vodil popravilo ke ki se je glasila na 24.214 Din. Poleg od Heimwehrovcev razdejanih železni« ^ tega je imel 5.520 Dm v gotovini. M"ž se ških prog in dosegel pri tem naravnost ; je zastrupil s clankali em Smrt le po rekord, ko je tekom 4 dni popravil od zdravniških navedbah nastopila takoj. Ko Nemcev razstreljeni most čez Krko pri so zasliševali gospodinjo na policiji, ka-Celovcu. | ko se je obnašal samomorilec zadnji ve- Osivelemu, a še čilemu starčku želimo čer svojega življenja, je Fleischerieva iz-ob njegovem redkem jubileju: Se na povedala .da je prišel domov ob 7. url. mnoga letal Volilcem Narodnega blo- ka v celjsko-smarskem srezu izvršil s tem goljufijo in kazn ivo deimje. i. Tudi cela vrsta duhovnikov z dcžcic jc j,n vseal kmečkim volilcem v mariborski oblasti. Volilna borba, najljutejša. kar smo prišla v nedeljo popoldne vo';t v Ljuhlja-1 no. Mnogo bivših semenišnikov, ki S" že kaplani na deželi in nimajo v Ljubljani več volilne pravice, ni bilo ijčrtarsili iz volilnega imenika in so volil: na deželi kot kaplani, v Ljubljani pa kot semeni-šniki. Na imena se še povrnemo. Kje je bilo torej nasilstvo, kje sleparija? Fraaio Ramelli 40 let v železniški službi. Franjo Ramelli, rcvident in progovni mojster visoke stavbe Maribor kor. kol. je praznoval nedavno 40»lctnico svojega službovanja' pri železnici. G. Franio Kamclli je bil rojen dne 5. junija 1865. v Brežicah, kjer je nastopil 1. 1885. železniško službo. Kakor vsak že'ezničar, osobito še v poklicu, ki se ih dosedaj imeli, je za nami. V štiri najst strani smo pustili umetno cepiti naSe sile in 22.000 oddanih neklerikal nih glasov je bilo na ta način — brez vrednosti zavrženih. Teh 22.000 glasov bi bilo dalo najmanj šliri poslance, a te so pustili takozvani naorednjaki pobasati klerikalcem. Naj vi.lita uspeh svoje trme osobito gg. dr. Ravnik in Pucelj. ki imata skupno na vesti dva napredna mandata na Štajerskem. Glasovi, oddani za gg. dr. Ravnika in Puclja, so se zavrgli, a da so se strnili v našo narodno fronto, bi bili komple-tirali dnuri mandat Narodnega bloka, ki je izostal radi malenkostnega števila 150 glasov, in zagotovili tudi tretji mandat. Nočem očitati nepoštenih sred-stei g. Puclja, ki jih je uporabljal v Povečerial e čisto mirno. Po večerji je odšel v sv i,o sobo. kakor le to Imel na-i vado storiti vsak dan. Zjutraj je prišla Fleischerieva podnaiemnka budit, toda ko je p< trkala na vrata, je uzrla na njih listi k z n ip:som »Stoj.! Tnkoj je slutila,1 da se je moralo nekaj zgoditi, šla Je na j polici o, ki je prišla ž njo na stanovanje in na«la Staecnscbmita mrtvega. Poko n'k se ie zastrupil radi melanholije, katera mu je zadnje čase grenila živlienie. ELITNI KINO MATICA 13. Program 14., 15« febr. F e r n Andra Prlznato najlepSa f> eska Igralka t nape o zanin vem filma „1KR1V OSTNA ČRNA MASKA" Opozarjamo ua razstavljene slike Predstave oh "',4, 5, 7 »',9. — Poooldanake predstave ob delavnikih nri znižanih reoah. Dopisi STRA2ISCF. Soko'sko društvo v Stra« ži.šču priredi v ncdc'io dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer prvo »Maškcrado® v vseh prostorih Soko'skega društva. Prosimo vsa sosednja društva, da sc pri svojih p i-editvah ozirajo na to. TR2IC. Volitve 90 polekle pri nas tako mirno in dostojanstveno, kakor še nikdar poprej. Rezultati so pokazali, da je naša občina že davno zavrgla klerikalno havbo kot nepotrebno navlako. Kljub temu, da je s Tržičem volila tudi občina Sv. Ana, o kateri pravijo gosjiodje s Skale, da je v njihovem taboru, je dobila Koroščeva skrinjica samo 259 glasov. Za dr. Žerjava je glasovalo 230 vdilcev in za socijalislično listo 120. Samo te tri stranke prihajajo za Tržič v pošlev. Vse druge 6o nepotrebne in trdno up- mo, da se pri novih volitvah ne pojavijo več. Tržič je z radostjo pozdravil izvolitev dr. Žerjava, od katerega si obela vse najboljše in želi tudi njemu vse najboljše, predvsem okrepitev zdravja, da bo njegova delavnost še večja. Marijine device pa so na večer volitev prirejale na Skali posebne ovaeije dr. Korošcu in tržiškemu emučeniku* Vidru, ki so ga ie same nastavile zopet za upravitelja šole v Tržiču, g. Paternostu pa ukazale, naj kar popoka. Vider se je blažen smehljal, Pater-nost pa je naročil od Ranzingerja v Ljubljani dva selitvena voza. KRANJ. Kolo jugoslov. sester poroča svojim članicam, da ostane društvena Šivalnica otvorjena do Velike noči, in sicer na splošno željo dosedanjih obiskovalk iečaja. Sprejme se ua novo 5e nekaj go-jenk. Prijaviti se je treba gdč. voditeljici v šivalnici ali pa društveni tajnici gdč. Bizjakovi, kjer se izve podrobnosti Sestre, porabite lepo priliko! JESENICE. Sokolsko društvo priredi t nedeljo ob 8. zvečer telovadno akademijo s sodelovanjem društvenega salonskega orkestra. Vse napredne Jeseničane ter Sokolu naklonjeuo občinstvo vabi odbor k najštevilnejši udeležbi. RADOVLJICA. Podružnica slov. plan. društva v Radovljici priredi v soboto dne 14. t m. ob 8. uri zvečer planinski ples v Sokolskem domu v Radovljici 346 BOH. BISTRICA. Preteklo nedeljo je priredilo društvo as vleče v velika mesta, da kupimo konfekcijsko delo, do« mači krojači pa naj popravljajo kuplje« ni Suntl Nekdanji vodia tukajšnjih S'o« vcnccv. jurist, ki jc poskusil svojo srečo od stranke do stranke, je nazadnje sreč« no prPadral do 14. šk-iniice, to pa na tak nač:n, da ga jc morala volilna komisi« ja vzeti na zapisnik in poučiti, da ni pra« vi'no volil. Ni to preveč častno za mo« ža, ki ima že sivo glavo. Navzlic vsemu temu, '-ar smo grajali, nam uspeh pri vo'itvah mora dati nove pobude za si« stcma' Hio in vzajemno delo na politič« nem, darskem in prosvetnem polju. VUZENICA. Da sc jc vršila pri nas volitev mirno, ie pripisovati le treznosti in mirnosti volilccv. Pač pa jc župan ne« prestano v volilni soH izzival vo'ilce z raznimi nedopustnimi opazkami. Tudi v Mravpakovi gosti!ni sc jc radi nicgovo politične nest-pnosti vnel majhen pre« pir. S'cer pa sc našemu klerikalnemu zmaju že tako majejo tla pod nogami, in uhajajo njegovi pristaši trumoma k zmešanemu Radiču. Upamo, da nam ne bo več do'go županiL KNJKiF. leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh lezikih ka-pnle o» nnjvHiih cenuh vedno *Ltud-ska knjižnica» v Mariboru, Narodni dom I. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek. 13.: »Rosmersholm«. Premijera. F. Sobota, 14.: »Stričkove sanje«. C. Nedelja, 15.: ob 15.: »Pepeluh«. Mladinska predstava. Izv. Ob 18.: »Rosmersholm«. Izv. Pondeljek, 16.: »Magda«. B. Ljubljanska opera. Petek, 13.: Zaprto. Sobota, 14.: »Don Juan«. A. Nedelja, 15.: ob 15.: »Smrtna tarantela. In karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 14.: »Vražja misel«. Nedelja, 15.: »Vražja mlesl«. Mariborsko gledališče. Petek, 13.: «Pr! čaju*. E. (Kuponi.) «Don Juan*. Jutri v soboto, dne 14. t m. se poje v ljubljanski operi Mozartov «Don Juan>, ki je dosegel pri premijeri take lep uspeh. Glavne vloge so v rokah gdč. Frisekove, g. ^ovSetove ln gdč. Tha- lerjeve ter gg. Betetta, Cvejiča, Kovača in Zatheya. Dirigira kapelnik Stritof. Premijera Ibsenove žtiridejansko drame «Rosmersholm> bo danes v petek ob 8. zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču, nakar opozarjamo vse ljubitelje dramske umetnosti Sodelujejo: gg. Marija Vera, Medvedova, Levar Skr-binšek, Putjata, Rogoz. Režira ga. Marija Vera. Šen'jakobski gledališki oder je prejel od g. Danila Gorinška v uprizoritev dve drami: in , od katerih uprizori prvo v tej sezoni, drugo pa prihodnjo sezono. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 15. t. m. so v ljubljanskem gleda-j IISču tri predstave. Drama uprizori popoldne ob 3. dr. Lahovo izvirno igro , ki jo je mariborska publika zelo simpatično sprejela Izvrstna sta bila v igri zlasti Bukšekova in Bratina, ki svoje umetniške zmožnosti vsikdar najbolje uveljavlja v vlogah kmečkih tipov. Občinstvo se je cel! večer izvrstno zabavalo. Tudi obisk je bil zadovoljiv. Predstavi jo prisostvoval avtor pisatelj Cvetko Golar, ki ga je publika ponovno klicala na oder in mu poklonila lep venec. Obširnejše po reprizi Mestno gledališke v Celja. Po daljšem odmoru vsled raznih predpustnih prireditev so uprizorili celjski domači igralci v torek 10. t m. pod režijo go apoda Ferleža veseloigro ^Španska mu-ha». Posamezni igralci so rešili svoje vloge prav dobro. Celotni utis pa ie ne- koliko zaostajal za nekaterimi prejšnjimi res prvovrstno uspelimi uprizoritvami Celjanov. Pričakovali je, da se v kratkem prične na gledališkem odru živahnejše življenje, od občinstva pa se upravičeno zahteva, da odškoduje veliko požrtvovalnost igralcev s primernim obiskom. V torek je bil obisk še precej zadovoljiv. Marijonetno gledališče v Ljnhl.ani — Kakor že objavljeno, se otvori v nedeljo 15. t m. ob 3. popoldne in ob 6. zvečer po dolgem premoru peta sezona slov. ma-rijonetnega gledališča, katerega sedaj upravlja društvo »Atenam v Mladiki. Repertoar te sezone bo poleg cPrinca Rožen-cveta in Lilijane* obsegal sledeče igre: Dr. Favst, Obuti maček, Carabne gosli. Tri želje, Presknšnja, Gašperček-slikar in še nekatere druge, po možnosti tudi slovenske izvirne igre. Apeliramo na naše občinstvo, da s svojim posetom priskoči tej mali umetniški instituciji na po-: moč. Predproaaja vstopnic za otvoritveno ! predstavo jo v nedeljo od 10. do 12. do- | poldne v . Peto mladinsko musikaloo predavanje v Ljubljani, ki se vrši 15. L m. ima I na svojem sporedu Izključno Ie skladbe za godalni orkester nordijskih komponi-! etov. Skladbe za godalni orkester so tipič- I ne za glasbo naših severnih narodov, o kojih pomenu in glasbi govori dvorni svetnik dr. Mantuani Najzanimivejša točka sporeda je Griegova suita izza časa Bolberga, ki je bil začetnik klasično dansko-norveške glasbene literature. Celotni program izvaja godalni orkester 27 godbenikov pod vodstvom prof. Karla Je-raja. Saiot-Sacns slavni francoski skladatelj je zastopan na komornem koncertu, ki ga priredi Filharmo.iična družba s sodelovanjem Tkalčičevega tria v pondeljek, dne 16 t. m. s svojo skladbo gih». Te dni so se začele razproda iati srečke dobrodelne loterije «Dorsa ubo» gih». Srečkanje se vrši dne 10. junija. Glavni dobitek tvori nova enodružinska hiša s 4 sobami, kuhinjo, sobo za slufc kinjo, kopalnico, shrambo, straniščem, pralnico in drvarnico. Načrt hišice, ki si ga vsak lahko ogleda v trafikah Mari« bora in okolice, je urejen tako, da se da napraviti namesto enega dvoje ne« koliko maniših stanovanj. Hišica se zač« ne zidati spomladi in se oddajo ključi srečnemu posestniku koncem oktobra. Drugi dohi*-k ,e kompletna op-ava za dve sobi In kuhinjo, tretji pa 1000 kva» dratnih metrov ve'iko stavbišče. Poleg neSiefh sc nahaja ie 297 manjših dobit« kov. Cena vseh dobitkov znaša 325.000 Din. Cena srečke je 50 Din, ki se jih lahko vplača v obrokih. Srečke se pro* dajaio po vseh trafikah in nekaterih tr» govinah Maribora in oko'ice. S čistim dobičkom loterije, dalie s sredstvi, ki so že na razpolago ter z nekaterimi prirc« ditvaml, ki se že pripravliajo, upa odbor •Doma ubogih, zgraditi že letos najmanj dvole preprostih, toda okusnih ln m**« demo urejenih stanovanj, v katera se vse ita še p-ed zimo dve družini. 2e'eti ie, da bi obiMnstvo p-ldno kupovalo sreč« ke in skušalo ujeti svoio srečo. S tem kom zjutraj ob 6.10. povratek zvečer ob 21.20. Izletniki se morajo javiti pri predsedniku društva v uL F. Filzl 10. njevca Marka Curmana. Starček se je ho-S bo učinkovito prispevajo k omiljen iu tel izogniti nekemu vozu in Je prišel rav-1 mariborske stanovanjske krize. Ta »kci« no pred tramvaj, ki ga je na kose raz trgal. Voznik je sicer tramvaj takoj zavrl, a bilo Je prepozno. • Volkovi na Dolenjskem. Pišejo nam: Včeraj zjutraj je ustreli! logarjev sin velikega volka, ki je preganjal srno na kumaču pri Dolenjskih Toplicah. Volk je bil v družbi dveh, ki sla pa lovcu uSla. Peri s Samobeiinom! Špirit, gorljiv t rpentiu, prašno olje. fls ne*, suhe in oljnate harre, pleskarska in tdiltsrsko p tretiSiiue. Sav^ek&r & Bergauo Pred skotijo it. 20. 819/» grehu. Kakor javljajo zagrebški listi, se kove. Glavni govornik, iz Ljubljane došll bo v smislu sklepa ministrstva pošle in brzojava v najkrajšem času Instalirata v Zagrebu avtomatična telefonska centrala, ki bo ena najmodernejših ln najpopolnejših v naši državi. * Pokojnina vdov na Nemškem ponesrečenih rudarjev. Poročajo nam, da vdove onih rudarjev, ki so se ponesrečili na Nemškem (v Borhumu itd.) ne dobivajo od nemških bratovskih skladnic nikake pokojnine, ako stanujejo v Jugoslaviji. Kolikor nam je znano, je naša vlada že intervenirala v prid vdovam, a nem-ke novi klerikalni poslanec Smodej, je s svojim govorom pripravil klerikalne starše do sklepa, da svojih otrok v dosedanjem razredu gospod. Ztrovnlkove ne pošljejo v šolo, dokler se premestitev ne prekliče, pouk v Št Vidu se seveda nadaljuje, ker otroci naprednih in ostalih pametnih staršev redno nadaljujejo šolski obisk, dočim bodo nahujskani klerikalni stark naravno morali trpeti vse posledice. * Tujski promet v Splitu. Proili mesec je prispelo v Splil 2378 tujcev, večinoma bratovske skladnice pa se drže svojih j iz Jugoslavije; iz Češkoslovaške jih je predpisov in ne plačajo pokojnine. Radi bilo 6, iz Avstrije 22, iz Nemčije 6, iz tega hoče naša vlada napraviti z nemško j Madžarske 11, iz Rusije 3, iz Grčije 12, vlado pogodbo, na podlagi katere bi' iz Italije 38, iz Rumunije 2, iz Poljske 1. Iz Ljubliane o— Občinske doklade v mestni občini ljubljanskL Glasom naredbe velikega župana ljubljanske oblasti sme pobirati mestna občina ljubljanska v letu 1925. za delno kritje proračunskega primanjklja« ja po vsem občinskem ozemlju na vse državne direktne davke razen onih, ki so po zakonu prosti doklad, naslednje občinske dokladc: 35 odst. na hišno naj« marino; 50 odst. na zemljarino; 85 od« stotkov na občo pridobnino III. in IV. razreda ter 135 odst. na občo pridobni« no I. in II. razreda in na posebno pri« dobnino. u— Vsem organizacijam in poedlncem. Naznanjamo vsem interesentom, da ne bomo v našem listu v bodoče nobene prireditve in nobene stvari niti direktno niti indirektno omenjali, za katero bi bi« li izgotovljeni lepaki, letaki, vabila ali kaka druga tiskovina v Jclačinovi tiskar« ni «Merkun>. To je naš odgovor na ne« sramnosti in brezvestnosti, ki so sc tiska« le in se še danes tiskajo v tem Jelačino« vem podjetju proti naprednim in nacio« nalnlm interesom. u— Mesina Orjuna Ljubljana. Četniki IV. čete, II. bataljona (bivša V. rezerv« na četa) sc poživljajo, da se udeleže ob« veznega sestanka dne 13. t. m. oh 20. uri. Na sestanku se pobere tudi prvi obrok za potno blagajno. — C. k. 347 u— Občni zbor Splošnega ženskega društva le v nedeljo dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Rim ska cesta 9. Dnevni red običajen. Član!« ce, pridite! 350 u—■ Pasja taksa za leto 1925. v znesku 100 Din za vsakega psa se mo-a plačati najkasneje do 20. t. m. v mestni blagaj« ni (Šolski drevored št. 2, L). Kdor si ne ho pravočasno nabavil pasje znamke, bo moral p'ačati takso v dvojnem znesku. ia ie zamijtiena resno in trezno in nima z njo vodja «Mo;mira» in ostalih stano« vanjskih eksperimentov ničesar opraviti. *z CeKa e— Klub espersntlstov v Celhi op«« zarja svoje člsnc, da se vr51 prihodnji pouk v klubovi sob! v ma'i sobi hotela .Evropa. v pritličju. V pondeliek dne 16. t. . . naj poravnajo vsi zapadlo č!a« narino in šolnino. Hkratu opozarja klub širšo javnost, da bo mescca marca otvo« ril drugi tečaj za poučevanje tega jezika. Ker se bodo za ta tečaj sprejeli samo resni interesenti, ki se bodo z vso vv.e« •no posvetili pouku, ie klub sklenil v dnj« g: teč«i spreieti samo 20 učencev esperan« tizma. Kdor sc namerava vpisati v drogi tečaj, naj se osebno zglasi pri predsed« niku kluba (pos'opje carinarnice L nad« strop ie, soba 36.) e— Celjsko olepšcvzlno druStvo prire« di na pustni torek dne 24. t. m. v vseh J erja sledeči Mariborčani, razen gori na« Kdo so nemški voditelji v Mariboru? Meribor, 12. februarla. Poročali smo, da ccla vrsta Nemcev, oziroma Slovencev zanika svoje dozdev« ne podpise na nemški kandidatni listi, ki se je sfabriciraia v odvetniških pisarnah dr. Orosla in dr. Miihleisna. Volitve so pokazale, da so mariborski nemški vodi« tel ji zopet prav intenzivno agitirali in pritiskali za nemško skrinjico med našim slovenskim ljudstvom. Ker izgleda, da so v tem volilnem boju celo falzificirali podpise naših ljudi, in želijo to naši Ijud« je, začenjamo s podrobnim priobčeva« niem imen podpisnikov nemške kandi« datne liste in čuvarjev nemške skrinjice. Imena so točna, vsakomur na vpoged v voliln- aktu pri okrožnem sodišču in bomo torej polagoma imeli natančno evidenco onih, ki šc vedno ne morejo mirovati z nemško politiko ter cclo fn!« zificirajo podpise Slovencev, da bi pred tudno dokazovali nemštvo v mariborski ob'asti, čeprav ga ni. In tako so nalovili v čisto slovenskih Ločah 115 kroglic, na Zg. Po.skavi 28 itd. Propadli so kljub temu. V Mariboru ho čuvali nemške škrlnjice: Dr. Brsndstadter, odv. kandidat pri Oroslu: Maks Meglitsch. ključavničar; Hugo Hobacher, zasebnik: dr. Otto Bidl, usnjar; Franc Krainz, ključavniča-; Franc Majccn, mizar; dr. Orosel, dr. Leo Go. zani, odv. kanci; Anton Plotsch, vrtnar; Fdu. Gri'ctz, knjigovodja; dr. Schmie« derer, odv. kan.; Fritz Fe'ber, lesni tr» govec (dobavlja tudi našim uradom); dr. M:ih'e:scn (žena ic nem?ki ne zna dos brol; los. Beranitsch, čevljar; Ivan Si« rak, ključavničar; Hans \Vcrnig, seklar; Vi,..or Ncdog, lastnik pralnice (to.ej posebno priporočljiva firma za Slovcnce v Gosposki u!.); Alojz Aucr, strojevod« ja v pok.; v Studencih pri Mariboru: Šifko Konrad, prekajevalec; dr. Juritsch, seveda; Avgust Muster, uradnik v pok.; Anton Ulrich, predde^vec (v delavnici južne železnice?). V Krčcvini pri .Mari« boru: Hans Wcgsche der, trgovcc (tudi reklama); Herman Soleh, posestnik. V Lnjteršbergu: Franz Girstmajer in J'* žef Senckovitsch, oba posestnika. V Kamniti pri Mariboru: Martin ?.irc, že* lezniški dc'avec in Ivan \Vrat eko, po» sestnik. V Limbušu: Ferdo Mat j a Ji č, ekonom v Bistrici. Podpisali so kandidatno 'isto ?- Schau« spodnjih prostorih Celjskega doma pr« vo veliko maškerado, za katero se vrSe že danes obsežne priprave. Pričakovati ie naj'cpšcga obiska posebno, ker uživa to kulturno društvo v mestu In okolici vsled svojega intenzivnega de'ovanja največje simpatije in zasluži tudi resnič« no vsestranske podpore. c— Prvi mladinski koncert Glasbene Matice v Celja s predavanjem se vrši v nedeljo dne 15. t. m. ob po! 11. uri dopo!« vedenih Germanov in rcnegatov: Franc Neger, trgovec s stroji v Slo» venski ulici: Pavel Drofenig, mizar; Maks Ussar, klepar; Julij Pfrimcr, vinski tr» govec; 'nž. Rud. Kiffmsnn (znan po po» drti.ii v vinarski šo!D; Kari Na;',o, pisar pri Oroslu; dr. Blanke, dr. Fritz Schcr« baum, velemllnar; dr. VViesthaVr, notar v pok.; inž. Herman Rc sner; Valentin Schrfer, pnscstnfk v Lajte-šbergu, Ed« vard Schatzl, podmaršal v pok.; Karol dne v mali dvorani oCeljskega doma. | Kožuh, brivec v Tattenhachovi ul.; Ro« pod naslovom «Pesem» s sodelovanjem j man Pe"ikan trgovec v Gospos':i ul. 25; Strozzi in njen spremljevalec na klavirju' predstavo VVertherja. — V Burgtheatru! „_ Umr?, v Ljubljani. ' Zadnja dva Bela Pečič. Izvajala bosta modem Iran- igrajo Rostandovo komedijo cCyrano de i ^ bl!I prijavljeni'sadeči smrtni roški koncertni program, t. j. pesmi od Hergerac* ter Shakespearjev tSen kresne 1 siufan. j0,|„in<1 oblak, žen« um!rov'jc. Faunsja, Debussjrja, Ravela, Moulaerta, noči>. Isti komad ima na sporedu tuli! neVsodne«a oficljnntn, 31 !et _ Jvana tioereeja, Uel. geju, Gerberja in Francka. Reinhardtovo gledališče v Josefstadla.! Rožič. zaseHnic«, 60 let. — Ma.-ija G01 Koncertna turneja beo?rajsl;e.a pev- Reinhardlovi iu burgthesterski igralci ^ eev1jarj»va žena. 77 let — Marija skega rruštta cObilič* po Poljskem. Za tekmujejo med snbo ter se trudijo, da bi ReJ,^ posestnica, 73 let Iz M ari bora ,., .. .. - • Replč, posestnica, velikonočne praznike odide beograjsko bila i ta i ona predstava zares na višku. akademsko društvo cObilič* na Poljsko. Lep uspeh teike komedije v Rima. Nastopilo bo v Lvovu. Varšavi, Viini, i V rimskem gledališču . Stvar je dosegla izredno dober i goma bo treba pozabiti na žalitve onih Molinari v Pragi. Ravnatelj rimske-; uspeh. j zapeljanih omejencev. ki so v dobri ve« ga mo. Molinari se mudi se-! Vojnovičcva komedija v italijanščini, h 5!^;; ifn-vim porokom. Toda glavnim daj v Pragi, kjer je prošle dni dirigira! G. Urbanaz-Urbani Je prevel os italijan- zgagarjem nobenega pardona od napred« Verdijevo opero <0!hello» v nemškem ski jezik Iva Vojnoviča komedijo «Gospa ne strani! Med te spada tudi dr. Ravnik! gledališču. Dne 20., 22. in 27. februarja s so!nčnico>. Prevod izide meseca febru- Njegovo infamno pismo o demokratih In OA Ka r\/\/I ntAAAt-A 1 o l.-i 1 »•!•/» !nl« Uma _ DS_.. 1. .1 i f__• . n. ( • a gdč Milene Verbičeve, koncertnc pevke iz Ljubljane in gc. Mirce Sancinove, pi« janistinjc. Uvodno besedo povzame g. učitelj in pevovodja g. Ciril Pregelj. Vstopnice se dobiva io v pisarni Glasbe« ne Matice na Slomškovem trgu. e— Požar v Gabcrju pri Celju. V to« rek dne 10. t. m. okrog 18. ure je na« stal v kozo'cu ge. dr. Dečkove v Gaber« ju požar, ki se je hitro razširil tudi na drugi v bližini stoječi kozolec ter uto. Ogenj je bi! vsled velikega plamena vi« deti daleč naokrog po okolici. Na lice mesta jc kmalu p ihite!o 10 požarnih hramb in sicer iz Gaberij, iz Celja, iz Skofie vasi. iz Trnovclj, Babncga, Tcha« rij, Ljubelnc, Žalca, Drešinjc vasi in iz Levca. Rcši'na akcija jc bila radi po> manjkanja vode ze'o otežkočena. Pri tej priliki se je pokazalo, kako nujno je po« trebno povečati v tem predmestju mesta Cc!ja število hidrantov. K sreči ni bilo nobenega vetra, ker bi sicer bi! požar upcpe'il kljub požrtvovalnemu delu po« žamih hramb gotovo Se tudi sosednje objekte. Glavni ogenj je bil okrog 20. ure udušen. Kako je požar nastal, doslej še ni dognano. Ga. dr. Dečkova, vdova po znanem alovenskem rodoljubu dr. Dečku, ima vsled nesreče precejšnjo škodo. Iz Prlmoria * Smrtna kosa. V Trstu Jc umrl v starosti 72 let zdravnik-prhnarlj tržaške mestne bolnišnice prof. dr. J. Nikolič. Pokojnik Je bil eden izmed najboljših urologov Italije. Rodom je bil Dalmatl-ncc, študiral pa je v Gradcu in Benetkah. se bo pod njegovo taktirko izvajala Bee- arja v Rimu kot knjiga, thovenova redu: VVerther, Rigr.lefi, ložništvi dnevnikov ovejo Ta škofov nastop je povzročil splo Ždo senzacijo. Sotrudnik »Dai!y New sa» je sklenil obiskati vse nočne klube in lokale, da se na lastne oči prepriča, kakšni škandali se dogajajo v Loudo-iiu. Ugotovil je to le: Večina londonskih nočnih klubov leži v ulicah okraja Piteca'k» Bolgarije na nemška tla kjer se je ho ♦p' vkrcati na neki parnik. rta « ortoe l.je na njeeovem krovu v Ameriko Oblasti so sra pravočasno zasačile In s»»daj se nahaia v j-»či. Tereni j«1 bl!jžameo je jo i svetile v ?lavi, da bi morda i.t*gni!a ter se počutijo či^to domače. Po pravi- hiti v zvez? s tem umorim Lederer in ci povedano so ti lokali prav nedolžne naprave. Njih (K)setniki se obnašajo v gotovih slučajih celo zelo rezervirano. Gosti, ki zahajajo ponajveč v te klube, so Američani. Londončanov je prav malo med njimi. Kadar namreč pride Američan r parohrodom na Angleško in se pa mik zasidra v pristanu, planejo na krov agenti, ki odpeljejo pvoie žrtve v svoje luknje. Za Američane so ta zabavišča privlačna posebno radi tega, ker je v njih mogoče dobiti [rijače v neomejeni meri. To je tudi edina privlačna točka londonskih nočnih klubov, radi katerih se je londonski škof tako razburil. Osemkratni umor njegova žena. Ta sum je bil j>oi'olno-ma pravilen. Neki Herskonitz. ki nastopa kot priča r tem sirgaju, je do- NB i 7. Zag 2. Puc —, Kom —, Nem —, Rv!'. —. Soc 2, Hrib —. Ber —. Strb 2, Mark 3. CANKOVA: SLS 168, Rad 196, Hart 6, NB 19, Za« 3. Puc 4, Kom —, Nc:n 1, Rvk —, Soc 2, Hrib 12, Bcr —, Strb I. Mark 4. DOMANJ5EVCI: SLS 5. Rad 41. Hart 194, NB 14, Zag 1. Puc —, Kom 1, Nem —. Rvk 5. Soc 1. Hrib —, Bcr —. Strb Ma-k I. žrtev Ledererjeve žene. Rerskoviitz je videl Borosa večkrat v družbi LMerer ievo žene in pri konfrontacij! se ie do- i pmalo, da je bila Mici Lod»rer tista, ki' je spravjlj? Rorosa na oni svet. Okrutnosti, katpre je počenial Lede»-rer na Madž.-irskem kot častnik Pro-navovecra oddelka, so ne?-astišane in časopisje objavlja vsak dan npve podatke iz one?a časa. ko je strabovaln Madžarsko bpla reakciia. I.ederer je skupno r. Avstrijcem Salmom ?>iil ljudi na brzo roko in jih lastnoročno ob-glavljal. V Envingu ie Sal-n po Lcde-rerjevih navodilih sklical va5^ne na j Spomladi L 1919. sta izginila iz Tre- S!*stanek. Rohnar je trepetajočim Ihi-biča na Moravskem brez sledu dva bra-!,1',Tn naznanil, da je petnajs' navrrčih ta, in sicer urar Matija in mizar Jernej to^oj^rih na smrt. Nato s«, častniki :z-Policky. Med prebivalstvom sc je go-'hra,i mladih obso-.-raženih Ijndl mo- prinosel nedvomne dokaze dB je Roros! FOKOVCI: SLS 43. Rad 257, Hart 199. NB 96, Zag 4. Puc —, Kom l. Nem 2. Rvk 1, Soc 1. Hrib —, Bcr 1. Strb 5. Mark 6. GODEROVCI: SLS 138, Rad 87, Hart 5. NB 15. Zag I. Puc —. Kom 2, Nem —, Rvk 1, Soc —, Hrib 1. Bcr —, Strb —, Mark 2. CORNJA LENDAVA: SLS 207. Rsd 236. Hart 35. NB 28, Zag 3. Puc 4. i PFRTOČA: SLS 197. Rad 219, Hart 22. NB 18. Z*f> 3, Puc —, Kom 2, Nem 24 Rvk —. Soc 1, Hrib —, Ber t, Strb 2. Mark lt. PEČAROVCI: SLS 137, Rad 216, Hart 38, NB 11, Zag —, Puc —. Kom —, Nem 1. Rvk —, Soc 1, Hrib 1. Ber 1, Sfrb I. Mark 1. PRFDANOVC1: SLS 8. Rad 113, Ha-t 129. NB 78. Z?g —. Puc —. Kom 1, Nem —, Rvk 1. Soc 1, Hrib —. Ber 1. StrS Mark 18. PUCTNCI: SI S 52. Rad 188, Hart 69. NB 97. Zag 1, Puc 1. Kom 1. Nem 1, Rvk 2. Soc 1, Hrib —, Ber —, Strb 2, Ma-k 13. SV. JURIJ I.: SIS 33. Rad 54, Hart 1. NB 1, Zay — Puc —, Kom —, Nem —. Rvk -r. Soc 1, Hrib —, Ber —, Strb 2, M«-k 42. SV. JURIJ H.: SLS 112, Rad 231, Hart 19, NB 17. Zag 3. Puc 3, Kom 3, Nem 84, Rvk 2. Soc 2, Hrib 2, Ber —, Strb 5. Mark 36. Kom 3. Nem 5. Rvk 1 Soc 14, Hrib 18. SALOVCI: SLS 79, Rad 149. Hart 104. Ber 2. Strb 3, Mark 27. NB 31, Zag 2. Puc 2. Kom -. Nem 3. GORNJI PETROVO: SLS 57. Rad 1 R^ 3(s. Soc 2. Hrib -, Ber 2, Strb -, 358, Hi rt 182, NB 14. Zag 4. Puc 1.1 K[irk 3 vorllo, da sta brata, ki sta veljala za precej premožna, odpotovala v Ameriko. Prav slučajno je bil .pred par dnevi odkrit zločin, katerega žrtvi sta postala oba brata. Sin enega bratov Polickov Je prišel namreč v gostilni s čevliarjem Karlom Dvoračko.11 v pogovor, tekom katerega Se tudi naneslo, da sta govorila tudi o obeli izginulih bratih. Dvoraček, ki je bil Precej vinjen, je namignil, da ve o stvari ln da lahko tudi navede, kje sta zakopani njuni trupli. Mladi Policky seveda ni molčal in je prijavil stvar oblastvom. Orožniki so nato aretirali Dvoračka in ga zaslišali. Dvoraček je izjavil, da je leta 1919. stanoval v Kohnovem mlinu v Trebiču skupaj s čevljar.em Josipom Fejto in njegovo družino. Obe rodbini sta živeli v bednih razmerah. To je najbrže v Dvo-račku rodilo načrt, da spravi s sveta oba brata Polička, ki sta, kakor se je izvedelo, dvignila v banki vse svoje premoženje, da bi ga zamenjala pri takratnem kolkovan.ro bankovcev. Dvoraček je res nekega večera povabil Matijo in Jerneja Polickega na čaj v svoje stanova-n e, kjer iu ie omamil z alkoholom. Ko sta oba brata zaspala, ju je ubil s sekiro, pri čemer mu je pomagal Pejta. Trupli umorjencev sta potem pokopala pod podnicami v Dvoračkovem stanovanju. Dvoraček je nadalje izpovedal orožnikom, da je že leta 1918. umoril pet 2i-dov la eno 2idinjo, ki so se kot poljski škepa spola. IS kristjanov in ? Žida. katpre so imeli na Pik!, da so komuni sti. 14 so jih pokončali na mestu, petnajstega pa je vzol Ralm s seboj. Dal je izkopati jamo, k? ie bila napolnjena 7. pranatami in je hotel, da' mladenič skoči vanjo. Ljudje so za to zverin-stvo pravočasno doznal! in mladeniča osvohodili rabljevih rok ter ga oteii sigurne smrtL Ogromna tatvina draguljev v Milanu V pondeljek, dne 9. t. m, se je raznese! po MIlanu glas, da je okradena naj večja draguljarska prodajalna v mestu, katere lastnika sta brata Avgust in Sll-vij Calderoni. Tatovi so odnesli za poldrugi miliion lir briljantov In drugega dragega kamenja. Draguljarna bratov Calderoni ie znana iirma. 2e nad 40 let jo vod.1 komen-dator Cavazzoni, kateremu pomagajo trije uradniki in več prodajalcev. Zakladnica trgovine se nahaja v posebnem dobro zavarovanem prostoru. Bila je do-sedaj Izvrstno zaščitena pred vlomi in tatvinami. Ravnatelj Cavazzoni je nosil pri sebi ključ glavne blagajne, v kateri so bili shran eni dragulji, denar in zlato. V pondeljek zjutraj so prišli uradniki m prodajalci, kakor običajno na delo. Vratar je poročal, kakor navadno vsak dan, da je trgovina popolnoma v redu TIŠINA: SLS 186. Rrd 68. Hart 4. NB 53, Zag 1, Puc 1. Kom —, Nem —, Rvk —, Soc 4, Hrib 1. Bcr 1, Strb —, Mark -. OKRAJ DOLNJA LENDAVA. G ['MILICA: SLS 807, Rad 11, Eart 1, NB 5, Zag —, Puc 1, Kom 1, Nem 1, Rvk. 11. Soe. —, Hrib 3. Ber. 1, Strb -, Msrk 6. KOLIUE: SLS 87, Rad 119. Hart 80, NB 83, Zag —, i^ic —, Kom 1, Nem 2, Rvk 85, Soc 10. Hrib 1, Ber —, Strb —, Mark 1 Kom —, Nem —, Rvk —. Soc 1, Hrib —, Ber 1. Strb —, Mark 2. KROG: S* S 405. Rad 51, Hart 8, NB 12. Zib 5. Puc 2, Kom —. Nem 2. Rvk —, So: 4, Hrib 10. Bcr 3. Strb 5, Mark 15. KUPSINO: SLS 110. Rad 107. Hart 34, NB 52. Zag 2, Puc I, Kom —, Nem —. Rvk 1. Šoc 1. Hrib —, Ber —, Strb 1. Mark —. KANCOVCI: SLS 24. Rad 110. Hart 37. NB 10. Zag —, Puc —. Kom —, Nem —, Rvk —, Soc —, Hrib —, Bcr —•, Strb —, Mark —. KR'2EvCI: SLS 7, Rad 111. Hart 57. i ODRANCI: SLS 357, Rad 54, Hart 2, NB. 88, Zag. 5, Pue 2, Kom. —, Nem 1, Rvk —, Soc 1, Hrib 8, Ber 2, Strb 1. Mark 8. TURNIŠČE: SLS 491, Rad 74, Hart 7, NB 80, Zag. 3, Puc 2, Kom -, Nem a, Rvk 10, Soc 1, Hrib 4, Ber 2, Strb —, Mark & POLJANA: SLS 280, Rad 03, Hart 12, NB 13, Zag. 1, Pue Kom 2, Nem 2, Rvk 8, Soe —, Hrib —, Ber —, Strb —, Mark 1. BELTINCI: SLS 8S9. Rad 63, Hart 4, NB 111, Zeg 2, Pue —, Kom —, Nem —, Rvk 8, Soc 4, Hrib 14, Ber —, Strb 2, Mark 26. BOfiOJfKA: SLS 600, Rad 9, Hart 4, NB 27, Zag 2, Pue 2, Kom —, Nem 2, Rvk 6, Soc —, Hrib 10, Ber 1, Strb 4, Mark 8. BRATONCI: SLS 848, Rad 6, Hart 6, NB 21, Zag 2, Pue —, Kom —, Nem —, Rvk 2, Soe 3, Hrib 26, Ber —, Strb 2, Mark 6. CENTIBA: SLS 16, Rad 423. Hart 10, NB 76, Zag 2, Pue 8, Kom 1, Nem 1, Rvk 15, Soc -. Hrib 4, Ber 1, Strb 1, Mark & NB 244, Zag 1, Puc —, Kom —, Nem 2. Rvk 2, Soc —. Hrib —, Ber 2, Strb —, Mark 1. KRUFL1VNIK: SLS 63, Rad 257, Hart 1, NB —, Zag —, Puc 1. Kom 1, Nem —, Rvk —, Soc 13, Hrib —, Ber 1. Strb 1. Mark 2. KUZDOBLANJS: SLS 85, Rad 275, Hart 16. NB 9, Zag 2, Puc —. Kom 1. Nem —, Rvk —. Soc 2, Hrib —, Ber 1. Strb 33. Mark 20. MARKOVO: SLS 105, Rad 94, Hsrt 12. NB 48. Zag 1. Puc —. Kom —. Nem —, Rvk —. Soc —, Hrib —, Ber —v Strb —, Mark —. MARTIJANCI: SLS 188, Rad 160, Hart 163, NB 10. Zag 1, Puc —, Kom 3, Nem 1, Rvk 2. Soc —, Hrib -s Ber 2, Strb 2, Mark 24. MOSČANCI: SLS 15, Rad 185. Hart 17, NB 6, Zag —, Puc 1, Kom —, Nem —, Rvk —, Soe 1. Hrib —, Bcr —, Strb 1, Mark 5. MURSKA SOBOTA: SLS 146, Rad 1». Hart 77, NB 9S, Zag 7, Puc 1, Kom 6, Nem —, Rvk 6, Soc 24, Hrib 1, Ber lt Strb 8, Mark 61. CBENSOVCI: SLS 675, Rad 190, Hart 5, NB 9, Zag 2, Puc 2, Kom S, Nem 1, Rvk 6, Soc. 5, Hrib 21, Ber 3, Strb 13, Mark 11. DOBROTNIK: SLS 3S, Rad 344, Hart 188, NB 72, Zag 3, Puc —, Kom —, Nem 1, Rvk 24, Soc —, Ilrib —, Ber —, Strb 1, Mark 1. DOLNJA LENDAVA: SLS 80, Rad 316, Hart 80, NB 70, Zag 3, Puc L Kom. —, Nem 6, Rvk 75, Soc 5, Hrib 6, Ber I, Strb 4, Mark 20. GABERJE: SLS 93, Red 412, Hart 45, NB 46, Zag 1, Puc 3, Kom —, Nem i, Rvk 6, Soc —, Hrib 1, Ber —, SUb I, Mark 2. VOLILNI OKRAJ SLOVENJGRADEC, BREZNO: SLS 44, Rad 17, Hart |, NB II, Zag —, Puc 1, Kom 1, Nem 18, Rvk —, Soc 2, Hrib —, Ber —, Strb — Mark —. OORTINA: SLS 39, Rad 54, Hart —, NB 3, Zag 1. Puc —, Kom —, Nem 23, Rvk —, Soc 6, Hrib —, Bcr —> Strb — Mark 1. KAPLJA: SLS 42, Rad 3, Hart 2, NB 12, Zag 1, Puc —, Kom —, Nem 21, Rvk Soc —, Hrib —, Ber —, Strb —* Mark —* \MARENBERG: SLS 39, Rad 60, Hart —« NB 26, Zag 1, Puc 3, Kom 2, Nem 112, Rvk 1, Soc 53, Hrib 1, Ber 1, Strb —, Mark 30. MUTA: SLS 64. Rad 7, Hart —, NB 14. Zag 1, Puc 1, Kom 1, Nem 42, Rvk —> So- 162, Hrib 1, Ber 1, Strb —, Mark T PAMECE: SLS 114, Rad 2, Hart —, NB 3, Zag —, Puc —, Kom —, Nem —, Rvk —, Soc 1. Hrib —, Ber —> Strb —, Mark —. PODGORJE: SLS 173, Rad 8, Hart NB 16, Zag —. Puc 1, Kom 1. Nem 2, Rvk —, Soc 8, Hrib —, Ber 2, Strb —» Mark 3. RAZBOR: SLS 94, Rad 5, Hart —, NB 6, Zag —. Puc 3, Kom —. Nem Z, Rvk —, Soc 3, Hrib —, Ber —, Strb -> Mark — RtMSNIK: SLS 97, Rad 80, Hart 1, NB 5, Zag —, Puc —, Kom I, Nem U, Rvk —, Soc 18, Hrib —, Bcr —, Strb —, Mark 2. RIBNICA: SLS 127, Rad 78, Hart 3, NB 66, Zag —, Puc 1, Kom 2, Nem 8, Rvk —, Soc 25, Hrib —, Ber 3, Strb I, Mark 3. SLOVENJGRADEC: SLS 165, Rad 12, Hart —, NB 44, Zag 2. Puc 3, Kom 3, Nem 56, Rvk 2, Soc 9, Hrib —, Ber —» Strb —. Mark 52. STARI TRG: SLS 221, Rad 14, Hart t, N13 5, Zag —, Puc —, Kom 2, Nem 2, Rvk —, Soc 6, Hrib —, Ber —, Strb Maik 4. ST. ANDKAZ: SLS 154, Rad 5, Hart -v NB 7, Zag l, Puc —, Kom l. Nem —, Rvk —, Soc —. Hrib —, Ber —, S trk Mark —. SV. ANTON NA POH.: SLS 11, Rad 22, Hart 1. NB 43, Zag —. Puc —, Ko« —. Nem 3. Rvk —, Soc 1, Hrib —k Ber —, Strb —, Mark —v SV. PR1M02: SLS 28, Pad 27, Hart NB 3, Za? —, Puc I, Kom —> Nem 2, Rrv Soc —, Hilb —, Ber —, Strb —, Mark —. SV. VID: SI.S 56, Rad —. Hart —, NB 3, Zag —, Puc 17, Kom —. Nem —> Rvk Soc —, Hrib —. Ber 2, Strb — Mark —. $T. ILJ NAD VELENJEM: SLS 156, Ra« 5, Hart —. NB 4, Zag --. Puc Kom I. Netn 1, Rvk —, Soc 9, Hrib —, Ber 13, Strb Mark —. ST. ILJ POD TURJAKOM: SLS 217, Rad 10, Hart 3, NB 12, Zag 3, Puc 23, Kom 4, Nem 1, Rvk —, Soe —, Hrib 4 Bcr 90, Skrb —, Mark 2. ST. JANZ NA VIN. GOR: SLS 138, Rad 1, Hart —, NB 9. Zag 1, Puc 20, Kom 2, Nem -. Rvk Soc 4, Hrib —, Ber 10. Strb 2, Mark —. ST. JANZ PRI DRAVOGRADU: SLS 142. Rad 66, Hart 1, NB 4. Zag —, Puc I. Kom 2, Nem 2, Rvk 3, Soc 1, Hrib —, Ber —, Strb 1, Mark 17. SKALE: SLS 195, Rad 18. Hart —, NB 13, Zag 3. Puc 10, Kom 3, Nem 3, Rvk 1, Soc 16, Hrib 2. Ber 54, Strb -> Mark 1. SMAR1NO OB PAKI: SLS 208, Rad 5^ Hart 3, NB 32, Zag 1, Puc 3, Kom -> Nem —, Rvk —, Soc 21. Hrib —, Ber —, Strb —, Mark 9. ŠMARTNO PRI SLOVENJGRADCVt SLS 186, Rad 13, Hart —, NB 13, Zag 1, Puc 10, Kom —, Nem 2, Rvk 1, Soc 16, Hrib —. Bcr —, Strb —, Mark —. ŠOŠTANJ: SLS 292, Rad 9, Hart —, NB > 79, Zag 2. Puc 2, Kom 4, Nem 77. Rvk 9, Soc 123, Hrib 3, Ber 6, Strb —, Mark 4. TOPOLSCICA: SLS »47, Rad —, Hart —, NB 46, Zag —. Puc —, Kom 2, Nem 1, Rvk 1, Soc 36, Hrib —, Ber —, Strb —, Mark —. TRBONJE: SLS 12, Rad 82, Hart 1, NB 3, Zag —, Puc —, Kom —, Nem 3, Rvk —, Soc i. Hrib —, Ber —, Strb — Mark —. VELENJE: SLS 283, Rad 20, Hart —, NB \ 36, Zag 2, Puc 5, Kom 23, Nem 6, Rvk —, Soc 27, Hrib 2, Ber 76, Strt I. Mark U. \UHRED: SLS 10, Rad 14, Hart 1, NB 11 49. Zag —, Puc 1. Kom —» Nem —, Rvk —, Soc 3, Hrib —, Ber Strt —, Mark 5. VUZENICA: SLS 69. Rad 80. Hart 4, NB 19, Za* 1. Puc 6, Kom 2. Nem 36, Rvk 9. Soc 14. Hrib Ber 2. Strb 2, Mark 6. Lastnik ia izdajatelj Kaaaorrij cJatra*, Odgovorni urednik Fr. Bratovi«, Tlak Delniške tiskam, d. d. v Ljubljani. Trgovinska bilanca Češkoslovaške Aktivnost češkoslovaško trgovinske bilanee, ki se je tekom celega lanskega leta kljub močnemu izvozu držala, na razmeroma nizkem stanju, se je v decembru povečala na 25)0 milijonov CK, tako da je letni prebitsk dosege! 1160 milijonov Kč, to je za polovico manj kakor 1. 1923., ko je znašaia aktivnost 2389 milionov Kč. Pri tem je uvaževati, da se je izvoz v prošlem letu močno povečal ter prekoračil vrednost izvoza v t 1923. za nič manj kakor za 4.5 milijardo Kč. Da je aktivnost lanske trgovinske bilance vzlic temu zaostala za letom 1923. za okrog 50 odstotkov, izvira iz izredno močnega porasta češkoslovaškega nvoza, zlasti uvoza žita, moke in sploh živil. Češkoslovaška je lani uvozila blaga v vrednosti 15.862 milijonov Kč x>apram 10.130 milijonom Kč v 1. 1923., tako da znaša povišek uvoza ogromno veoto 5.7 milijarde Kč, to je za več nego 30 odstotkov. Ogromen del uvoza pade na žita in moko, katerih se je uvozilo za 2355 milijonov Din napram samo 870 milijonom Kč v 1. 1923., tako da je bilo treba dati za ta živila 1-JS5 mil ionov Kč več nego ). 1923. Uvozila ie lani Češkoslovaško žito in moko iz naslednjih držav fpo ▼rednosti v milijonih Kč): iz Madžar-8 k e 617, iz Nemčije 470, iz Ruijd-n i j e 202. iz Avstrije 200, iz Jugoslavije 176, iz Italije 85, iz Poljske 72, iz Amerike 72, iz Anglije 18 in iz ostalih držav 391, Tudi uvoz drugih živil — razen mast i, katere uvoz je padel od 858 na 8 milijonov Kč — se je 7-natno povečal. Tako je znašal v milijonih Kč uvoz živine S27 (+- 180), živalskih produktov 453 (4 3-15), sadja in e o -tivja 519 (+185). Vrednost uvoza v teh skupinah dosega torej 2000 mili onov Kč, kar pomeni napram l. 1923. povišek as 650 mili,ionov Kč. Uvoz teh živil z iitom in moko znaša potemtakem 5 milijard Kč, to je približno ena tretjina od celokupne uvozne vrednosti, ki je 15.8 Milijarde Kč. Znatno povečan'e beležijo tudi tekstil i je, katerih uvoz jo znašal vrednost preko 5 milijard Kč, to je za 1.8 milijarde Kč več kakor 1. 1923. Zanimiva je ugotovitev aktivnosti ali pasivnosti češkoslovaške trgovinske bilance napram posameznim državam. Aktivnost napram Avstriji je skoro za takrat večja kakor celokupni prebitek in ie znašala 2278 milijonov Kč (izvoz 3523, a uvoz 1245 mrlijonov Kč). Napram Angliji znaša prebitek 1138 milijonov Kč in temeiji v glavnem na velikem angleškem uvozu sladkorja iz Češkoslovaške (izvoz 1586, uvoz 448 milijonov Kč). Izvoz v Jugoslavijo je dosegel ▼rednost 830 milijonov, a uvoz iz Jugo-»lavije 417 milijonov Kč, tako da rezul-tira aktivnost za Češkoslovaško v znesku 413 milijonov Kč. Dalje je aktivna češkoslovaška trgovinska bilanca na prani Romuniji za 329 milijonov, napram Madžarski za 254 milijonov in napram Švici za 81 milijonov Kč. Napram vsem ostalim državam je češkoslovaška trgovinska bilanca pasivna. Največjo pasivnost izkazu e napram Ne nalili, in sicer 2268 milijonov Kč (izvoz 8317, a uvoz 5583 milijonov Kč). Dalje je bila pasivna napram Franciji za 244 mili;onov, napram llolandski za 226 milijonov, napram Italiji za 158 milijonov, napram Ameriki za 171 mlijonov, napram Poljski za 150 mi-lijinov, napram Belgiji za 13 milijonov Kč. Nas zanima predvsem trgovina Ceško-•lovaške z našo državo. Češkoslovaška je uvažala ogromne količine žita. moke. živine in drugih živil, ki so naši važni izvozni predmeti, vendar pa je to blasro dobivala pretežno od drugod in le malo pri nas. Celo iz izrazito industrijskih dežel je uvažala kmetijske pridelke. Zato je naša trgovina tudi razmeroma močno pasivna napram Češkoslovaški. Prizadevanja, da se trgovinski stiki med oljema državama poveča io, za nas torej ne kažejo mnogo uspeha. Tržna ooročPa Novosadska blagovna borza (12. t m.) ni poslovala radi pravoslavnega praznika. = Nadaljnji rapldni padec žitnih cen. Iz Chieaga poročajo z dne 11. t. m., da je na tamošnji žitni borz-i padla pšenica Za maj od 191 na 184. Izvozniki so to priliko porabili in nakupili 1 milijon bushelov za Evropo. Istotako so cene padle na borzah v Newyorku in Winni-pegu. Po newyor?kih vesteh je padec cen pšenici povzročila neka vodilna tvrd-ba s svojim žetvenim poročilom, ki po-kazuje prirastek na vidnih zalogah za ■4.325.000 bushelov. Omenjeno poročilo trdi, da svetovne zaloge pšenice zadostujejo za svetovno potrebo. V Ch cagu bo padle cene pšenici od 205. na;višje notice v početku t. m.. Da 184—185. to je za 11 odstotkov. Znatno so se znižale tnai cene rži. = Vprašanje borze v Sarajevu. Tz Sarajeva poročajo, da se v tamošnjih gospodarskih krogih pričakuje, da bo vlaga uvaževala spomenico sarajevske zbor-aice glede ustanovitve borze v Sarajevu zaradi povečanega prometa po otvoritvi železniške proge Užice—Vardište. = Bančna insolvenca v Novem Sadn. Novosadska Zadružna banka je rarid1 silnega angažmana pri propadli d. d. «Biko» morala ustaviti plačila in bo prosila za prisilno poravnavo. = JugoslovenskI predlog o produkciji opija sprejet od velikih produkcijskih držav. Na mednarodni konferenci o reguliranju produkcije opija je delegat naše vlade podal obzirno poročilo o stališču naše vlade in stavil predlog, ki je bil takoi sprejet od francoske, turške, grške, indijske in perzijske delegacije, to je držav, ki proizvajajo o p j v velikih količinah. Ker pa se je stavil tudi proti-p red log, bo trajalo še več dni, preden se bo zadeva rešila. = Poljska išče naš trg. Poljska vlada si prizadeva, da bi ji rumunska vlada dovolila za prevoz nekaterih vrst blaca na rutnunskih progah 50 odstotni tarifni popust. Gre za poisko uvozno blago v Jugoslavijo in v Bulgarsko ter za uvozno blago Poljske iz teh držav,»ki se pre važa preko Rumunije. — Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani spre ema do 21. t. m. ponudhe glede dobave 10.200 komadov jeklenih vzdigovalnih pere* (pogoji in vzorci na vpogled pri ekonomskem ode-lenju tega ravnateljstva). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacie 25. t. m. pri uitendantnri Dravske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 401.000 kg moke; 4. marca pri intendanturi Vrbaske divizivske oblasti v Banjaluki glede dobave 190.000 kg ovsa; 6. marca pri ravnateljstvu državnih železnic v LjubPani glede dobave kartonov za vozne karte; pri ravnateljstvu državnih železnic v Pa raje ve glede dobave bakrenih cevi; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave dekstrna: glede dobave indijo papirja in barve ter glede dobave svinčenih p'omb; 24. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Pu-botioi elede dobave telefonskega materiala: 26. t. m. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dohave tele-crrafsko-telefonskega materiala; 5. marca pri ravnatel'stvu državnih železnic v Sarajevu glede dohave bakrenih cevi. Predmetni oglasi so v Trgovski in nhrt-niški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Prodaja konjskega gnoja se bo vr šila v vojašnici! 16. artileriifkeca potka v Ljubljani 20. t. m. ob 10. dopod»e. Predmetni ogla.s ie v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Pretvoritev v delniško družbo. Livarna in strojna tvornica «Farmer» v Smederevu se bo pretvorila v delniško družbo. — Praški mednarodni vele sejem (od 22. do 29. marca 1925). Ob priliki vele-se.ima v Pragi bo priiejen 1. radio kon- — /jizreti . 7. 766 6 +8-0 brez vetra H — Bmsrad 7 t • ?6'J1 +4-0 i visoko v zraku, se je razvila prav-c-tk tekma, v kateri je šlo za to, k 1o bo pr^i priuesel pomoč nesrečueuiu prebivalstvu. Tekma je končala z zeio zanimivim rezuliatom #Aeroplaui so se morali vsled siimh viharjev spustiti na zemljo in tako se je zgiidilo, da so jih psi s sanmi ure-kosili. Zveste živali so v 72 urah predir-jale 400 milj daljave. Seveda niso izostale posledice te naporne vožnje. Slirje pdi 50 uiedi>otoma poginili; Delala šestorica pa je drvel, naprej kljub silnemu ledenemu mrazu. Prebivalstvo vse Amerike je sl3d:lo tej neobičajni tekmi z izredno po-zornos'jo in ljudje so stavili velike svote, kdo prdj prvi na meslo. Tat nski medli V Parizu imajo nov družabni škandal, o katerem govore povsod na ulici in v salonih. Zadeva se suče okoln tožbe, ki je bila vložena zoper neko žentko, katera je bila znan špirilislični medij. Tej dami so bila odprta vrala v dom vseh odličnih krogov tako dolgo, da je končno prišlo na dan njeno prevarantstvo. Stvar se je odig ala takole: gospa Picquart se je vedno udeleževala epiriti-stičnih sej v stanovanju bankirja Chede-villea. Bankirjeva žena pa je opazila, da izginjajo, odkar zahaja v hišo gospa Pic-quart, njeni dragulji drug za drugim. Na neki spiritielični produkriji pa je vstal Chedeville in zaheval oi medica, da mu naznani tatu. Na ta poziv pa je Picquart odvrnila, da izvršuje tatvine bankirjev sin. Bankir je odgovor molče vzel na zna-1 nje, njegova žena pa je iz radovednosti j odprla torbico medija — iu je v svoje ve-I hko začudeuje uzrla v njej dragulje, ki so j ji zmanjkali baš islega dne. Prižgala je luč in razkrinkala tatico pred cel" družbo, ! ki je takoj izjavila, da je pripravljena : pričati za bankirjevo žer.o. Gospa fie-, quart je kmalu nato prišla pred sodišče, kjer je bilo zasliševanje prič zabeljeno s i krepkimi klolutami. Picquartova je bila i pred poroto obsojena na štiri mesece ječe j in preizkuša sedaj svoje magnetične sposobnosti za debelimi ia močnimi zidovi mračne temnice. Darujte za sobolsHl Tabor! Zadnja pot Lovra Humra Jesenice, 11. febr. V pondeljek 59 se ra našim Lovrom za vedno zaprla groba vrata. Ni mu bilo usojeno, da bi doživel triumf svojega dela. Od vseh strani so prihiteli njegovi sobojevniki za nacionalno idejo, zastopniki narodnih druitev iz cele Gorenjske, deputacije aokolskih družte; iz Kranja, Radovljice, Rieda, Boh. Bistrice, Javor-nika, Mojstrane, jeseniški Sokol 1 godbo na Cela, Orjunu iz Kranja, Radovljice, Lesc, Bleda, Javornika in Jesenic, prostovoljni gasilni društvi z Jesenic in Hruftce, krajevna organizacija JI>? z Jesenic in Javornika, podružnica CMD, jeseniški župan z občinskim odborom, ter »ebroj zastopnikom drugih narodnih rn stanovskih organizacij, da spremijo na zadnji poti moža, ki je bi! neustrašen borec za zmago naesonalno ideje, dober prijatelj, učitelj in svetovalec vsem, ki I so ga poznali. Marsikatero oko je poro- j silo, ko se je preti hi*o žalosti poslovil ! od pokojnika sobojtvnak in brat Jaka j Spicer s sledečinr '.•»esedaini: »Dragi Lovroi Odmrla so se vrata na stežaj. da izpuste iz hiSe moža, čegar življenj« je bila dolga trnjeva pot. Pred 20. leti si pričel ca Jesenice, v puščavo | narodne samozavesti. Kako te je bolelo i srce, ko si videl v občinskem uradu slo- j venskega Župana, a nemčko uradovanje, j kako te je zaskelek), ko si našel v slo-! venskih knjigah riemMto vodstvo. Nisi j se strašil robe nega boja in presenet I si i čez noč Jesenice s slovenskim ura (lova- j njem. Nakopal ei si sovraštvo vseh, ki j te niso rasumeli. Prezirali in sovražili so Te in marsikatero trpko je moralo preslišali Tvoje uho. Kijub temu si čel neizprosno po začrtani poti, vedno v mislih nacijo in narodno samozavest. Po težkih bojih se Ti je izpolnila Tvoja vroča želja. Jugoslavija, k: sf jo tako iskreno ljubil, ie zasijala v lepši zarji, odpira ee nam boljša bodočnost in kakor si bil popreje neutrudljiv in neustrašen boree za narodno idejo, tako si sedaj, ko so se vršili ljuti strankarski boji, počival, miroval, kakor da bl se zavedal, da je Tvoje delo končano in Tvoja želja izpolnjena. Zatisnči si svoje trudne oči v prepričanju, da boš spal večni sen v domači zemlji, v ljubljeni Jugoslaviji, za katero si žrtvoval vse. Slava Tvojemu spominu! Zdravo.« Godba jeseniškega Sokola jc zasvirala turobno žatostmko. pevci pa so zapeli večno lepo «Vigred» in veličastni sprevod se je pričel pomikati na pokopališče. Ob odprtem grobu je spregovoril pokojniku t slove predsednik krajevne organizacije JDS dr. Kogoj, nakar so se sokolski, orjunaSki io gasilski prapori poklonili blagemu pokojniku. Zadnji žarki zahajajočega soinca so obsevali vso pokrajino in bližnje gore, ko so v grob, zasut s cvetjem, začele padati grude. Moderna tehnika Podzemeljsko električno valovanje Ze dalj časa Je znano, da se lahko tudi v zemlji prenašajo vesti brezžičnim polom. V praksi pa se je naletelo na razne težkoče, ki so ovirale razširjanje (n. pr. v rudnikih) te občekoristne naprave. Pred kratkim so prišle iz Angleške in Amerike vesli, da so te težkoče premagane. V Shef-fieldu na Angleškem je družba za brezžično telegrafijo napravila poskus brez žičnega brzojavljenja med zemeljskim površjem in neko naravno votlino v globokosti 90 m in oddaljenosti 3>4 km. Razumevanje je bilo dobro. V Združenits državah ee je napravil isti poskus., globo-kost pa je bila 80 m (v ru-lniku Bruce-tou). Aparati so na'inčno zaznamovali znake oddajne postajo Pittsburg, ki je bila oddaljena 25 km od rudnika. Poskusi sn dokazali, da daljši valovi zemeljske p'asti bolje prodirajo kakor kratki in da so po končne antene v zemlji boljše kakor vodoravne Elekrični valovi so morali prodreti 15 m debelo pl;«=t premoga, dolgost valov je bila 200 do 300 m. Se bolj poučen je poskus v premogov nem in železnem rudniku v West Keigh pri Manc .estru. Za anteno je služilo ne- kaj žice, ovite okoli koša dvigala. Kljub taki primitivni napravi se je jako dobro razumelo 30 km oddaljeno oddajno postajo. V globočini 40 m je sprejem skoraj popolnoma prenehal, z večjo globočino je polagoma zopet rastel ter dosegel svojo višino na dnu šahta (260 m). Glas je bil v tej globočni tako močan, da so ga slišali v oddaljenosti 5 m od elušala. Pripomnili ! je, da niso vplivale na električne valove ; plasti rude, niti kabel visoke napetosti j (2000 vollov) izmeničnega toka. Pomen : teh poskusov leži v tem, da se skuSa i doseči možnost zanesljive brezžične zveze zemeljskega površja s po-tTemeljskimi po-stajimi. S tem bi «c olajšala in p-spešila reševalna dela pri rudniških nesrečah. V bodočnosti bodo rudniki, ravno tako kakor 'adje, opremljeni z brezž!*aiiui oddajnimi in sprejemnimi postajami. pouk brezžičnim potom, kar ne bo delalo v Ameriki posebnih težko t, ker so ravno pri farmerjih t j. na deželi, brezžične sprejemne postaje zelo razširjene. Istim potom se tudi organizira nadaljna izobrazba učiteljev. Tem se bo preskrbelo predavanja iz pedagogike in sploh dru ge znanstvene teme. Tudi na Angleškem se je začelo delovati v tem smislu. Vsak dan se tu vrše brezzičnim potom predavanja iz angleščine, italijanščine, francoščino in španščine. Na Angleškem so to novost posebno pozdravili ljudje, ki jim je nemogoče priti do predavateljev. V duhu si lahko presodimo, kako bodočnost ima brezžični brzojav in teieion, posebno za ljudi, ki so daleč od mest, daleč od gledališč in koncertov ter predavanj. Seveda je za nas ta šport res le sen, ki jc daleč od uresničenja. F. J. Radiotehnčka in ponk Oddelek za vzgojcslove v Združenih državah sc ravnokar peča z velikim 'n smelim načrtom. Misli s» namreč radio-telegratične postaje, krt?rl!i v Ameriki n' malo zaposliti po določenem načrtu z vzgomlm delom. V Združenih državah je nad dva milijona otrok, k! ne morejo obiskovati šele, radi oddaljenosti svoji1' stanovanj. Tem se hoče preskrbeti redni Nova kovina? Pri raziskovanju močvirnatih tal v severni Nemčiji so naleteli na neznano kovino, ki se da, kakor pravijo, vsled svoje izredne čistosti izborno porabiti kot sirovina pri izdelovanju železa in jekla. Ležišča nove železne sirovlne, ki so ji dali ime , obstojajo iz nerednih gnezd, ki se pa raztezajo več tisoč metrov daleč in so približno dva j metra debela. Razsežaa ležišča dajo skle-I pati na več stotisoč ton nove rude. i V krogih strokovnjakov dvomijo, da bi šlo pri tej najdbi za doslej neznano železno slrovir.o. Nnjbrže bo nova cbela železna ruda> Identična z že dolgo znano močvirno železno rudo ali limonitom, ki «e čes'o nahaja med šoto v močvirnatih kraji'- in je rastlinskega izvora. Pri tej priliki bodi omenjeno, da »e delrln sedaj poizkusi, da bi sc pridobivalo iz šole olje in ko''«, s čimer se odpirajo nove možnosti izrabe ležišč šote. Največja lokomotiva na kontinentu In rbenem tudi najmočnejša, ;e te dni na- pravila svojo poskušajo vožnjo na progi Pariz-Nancy-Strasbourg. Lokomotiva ie težka 100 ton in lahko vleče viak 800 ton s stalno hitrostjo 100 kilometrov ia z lahkim vlakom celo 120 kilometrov oa uro. Stroj so napravili v delavnicah irancoske vzhodne železnice v Epernajra in naj služi kot modeL Prihodnji poskus bodo napravili na progi Pariz-Riviera. Tendcr za to lokomotivo, ki porabi ogromno množino vode in 10 ton kuriva, še ni konstruiran. To je sicer največja, najtežja in najmočnejša lokomoti. va na evropski celini, ne pa v vsej Evropi. Na Angleškem je na severno-vzhodni železnici v obratu še večja lokomotiva, i ki telita 149 ton in vozi osebne vlake. Sa/Viejo motorna ladja na svetu. V soboto popoldne so spustili v Hamburgu nn račun švedske brodarske družbe Bro-stroem & Sohn veliko motorno ladjo «Svealand> v morje. Ladja, ki je namenjena za prevažanje rude, lahko nosi 20.000 ton blaga in je največja motorna ladja na svetu. Brezžični prenos električne svetlobe, | Predsednik družbe Wlre Radio, Hough. ! je Izjavil, da se je družbi po dveletnih ■ poskusih posrečilo udejstviti Iznajdbo, s | katero se more električna razsvetljava prenašati brezžičnim potom. Tvrdka bo v kratkem oddajala strankam aparate proti mesečni najemnini dveh dolarjev. Velika izbira najnovejših MODNIH LISTOV za ia je pravkar došla. V zalogi Jih ima knjigarna TISKOVNE ZAD.tUGE v Ljubl|enl, Prešernova ul. 54. (nasproti glavne pošte). Prtzro »erarl-ano. "OOICO elektr- raz- Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda fO par. Najmanjši znesek Din 5*—. ženitve, dopisovanje ter oghs? st'050 trgovskega značaja, vs&kn beseda Din I • Najmanjši z rese k Din 10* — Instrukclje Iz matematike in fizike daje akademik. Ponudbe oa upr. ..Jutra" pod ,.8. semester". 3361 Tebnik poučuje realčne, kakor tudi «lmna-zljske predmete, eventuelno za brano. Ponudbe pod Slfro „L»uia" na uprava ,.Jutra". 3336 < dob «e > Trgovski učenec poštenih etaršev ln t dobro čolBko izobrazbo, se sprejme takoj. — Anton Uoienko, Sv. AlUmvi pri Oroiulu. 32211 Trgovski učenec ■e sprejme takoj t večjo trgovino a mešanim blagom na deželi. Pogoji: dober ra-čunar, vešč slovenskega a nemškega jezika. — Naduljna pogoje pove Fr. Prijatelj, Tržifeče, dolenjsko. 320S Prvovrsten avtcličar samostojna mof, se sprejme t stalno službo. — Pleča po dogovoru. Ponudbe na upravo ..Juira" pod .Specialist 1608". 3366 Išče se prodajalca aH prodajalko s 15 000 Dlo kavcije za dobro ldočo podružnico. Ponudbe pod šifro ..Dober promet" na upravo ..Jutra". 3311 i Kcntoristinja 's oolle'no prakso. že!i m"«tr>. ' flr, 1—2 meseea brezplačno. I Ponudbe na upravo ..Juira pod „OorenJka 2". 33?j Absolventa (dunajske konzularne akade-j rr I je Iščeta primernega me-1 sta. — Veftča sta nemščine. : frsnccSčlne, srbohrvaščine ln i alovenščine. Ponudbe na npr. .Jutra" pod Šifro ,,Denar. 3341 Trccevka 1« X 11 X S, fialoovcjsi sinem, Kri:np-leJtIn. b-izp-te-llnka, eflskezn Izvora, av. t~ninflčen vlzlr. brezhibna, zelo 'j.alo rabama, so pod eno p; -dn Ponudb n« r-r. ..Jura" pod iifro „0=t"»-a.relec". 3257 Nočni čuvaj povsem zanesljiva moS, ae sprejme takoj. — Tovarna Si-asnettl, aa gorenjskim kolodvorom. 3310 (iščejo) Gordar-lovec otenjen, 34 let atar, a T«e- ______letno prakBo lo dri. gozd- kateri Je zmožen'"samostojno 1 .1!! atvu le zaposleo, e^"".1. | uZJo^rl' takoj. Ponudbe, s .prevali - '•J'J'1r.?0 Zidarski pollr Boljše dekle fedna. mlada, se sprejme k dvema otrokoma (3 leta ln S mes ), z »nanjem nemščine In brvagčlne ter Bivanja za deco. Ponudbe z zahtevkom plate In fotografijo Je nasloviti: Josip Blrnbaum. Karlovac. 3358 Perje aokoSJe. goeje in gosji pub (er ra^le oddala vsako mao lino po Rtnerulb cenab t*rd ka E. V aj 4 a. Cakovec. 1883 Starinska garnitura ! t slogu Louls XVI., Otroška poniklana postrlja, cn.ara za led (Elskiisten) In iliuge iirndno proda. Saslov r^ve predmete, se proda. Naslov uprava ..Jutra". 3300 pove uprava ..Jutra". 3030 Motorno kolo B. S. A., novo, 2 In tri fetrt P. S.. Uiodcl 1924, n.aio rabljeno. ss po ugodni ceni proda. Naslov t upravi ..Juira" 3250 Brivski Inventar se proi'a. Naslov pove ttpr. ..Jutra". 3338 Krasen gozd ki meri 6 oralov, 'Inogiad, sadovnjak, njive In lepa hi-ti, isdiCal. Kasluv v upravi ..Jutra". 3208 Opremljena 9oba a« odda v sredini mesta ro. spodu. Naalov pove uprava „J utra". 2360 K učiteljski družini i pod nadzorstvom, se ; snrejmo dUsk v tbo oskrbo. Naslov pove uprava ..Jutia" 3388 Odda se opremljeria soba a dvema posteljama boljšima gospodoma. Naslov pove uprava „ Juti a". 3386 Zamenja ae ve*'* stanovanje T Mariboru proM stanovanju 3 4 » s prttlkMnaml. b!ltn «le»trl'ne. I « c m. Dr. Itn-bad. Prok-uatura. 8331 Ncvo snalno sobo 3 pletllnl stroj! hrastom plps!:ano, prodam skoraj novi, »t. 8, se ugodno po zelo nlrkl eenl (umival-prodajo. Nasluv pov« uprava nlk sil pslha) VpraSatt Je „Julra". 8027 pri Za.lrucl pleska lev t Gosposki ulici it. 4, prlt'1'Je. In zahtevo plače Je poslati . na naslov: Ing. Saklč £ 3ore i Split, Marmoulova ulica 1*. I 3206 ' ------ Knjlgovcdkinjo »eifo amerlk&nskega knjigovodstva, absolutno vcrzl-rano In samostojno, se sprejme takoj v Industrijsko pod-JetJe ua Sp, Štajerskem. Le one a večletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe pod „Stalnoet" na upr. ..Jutra". 8133 3130 Začetnica pridna In poSlena, ISfe mesta kontorlstlnje — gre par mescev za majhno pJa^o. Ponudbe na upravo ..Ji.tra" pod značko „V'estna 1647". 3241 Mlada go«pa vajena opravi! v hišnem gospodinjstvu In tmolna več jezikov, bivša tvaničnlea, a lepo pisavo, 1 8 č e primerno službo. Ponudbe prosim na opravo ..Jutra" pod ..Mlada gospa". 3321 Pisalni stroj skoraj nov, se proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 3027 Proda se več mask cesti Stev. 11, 3263 na TržsSkl 11. nadstr. Mladenič Bc'"a kuharica ftarejta, s svojim lastnim stanovanjem, ki bl opravljala tudi druga domača dela, se sprejme k mali dru-ilnl. — Ponudbe pod značko ' star 2S let. samec, zanesljiv ^Kuharica 111". 3090 ln vesten. ncomadeževane _______| prrteklostl, I5če službe kot | bančni, trgovski ali trgov- Zastopnike in no'nike I »losa. skladiščnik ali Uiče V„~1..K. fc. I podobno. Ponudbe na upravo ,f . a TB0 Jugoslavijo ke-! j . .. n d Kanpaiilv 2" mlčnl zavod v Ljubljani. - »Jutra P°a "Eane8l)IT0 Nudi 25 odst. provizije od prodajne eene. Ponudbe na opravo ..Jjtra" pod anačko ..Provizija". 3270 2 natakarja fdonašalca) M sprejmeta takoj 7 restavraciji ca Klavnem kolodvnru v LJubljani. 3253 Drva za kurjavo (odrezkl od l-itce) po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobe pri Irenu SlSka, ga. Ljubljana. Uetclkove nI. St. 4. 3305 «Kodak» Rparat za film, 18 In pol. mulo 'ab-ljen, se proda za 000 Din. Naslov je pustiti v upravi ..Jutra" pod Slfro „Fi'm". 3350 S357 Dražba vina Mestno i-panstvo v Omiožu priredi v nedeljo 22. febru-arja t. I. ob dveh p"poldne t cMInsVl pl^.tinl prosto, voljno Javno d-8'ho C0 M 2 pisarniška prostora s telefonom, v aredlnl meata, se oddusta. Istotain se ugodno proda pisarniška oprava. Naalov pove uprava ..Jutra". 8324 Prostor za delavnico le*ero. Preuredim iz vsakezn primernega prostora na lastne etroike. r.iuudbe na upr. ..Jutra" pod ..Puvečanle". 3300 Mlad zakonski par br«r. otrok, llfe za 1. tnare' sobo v trestu. na Viču, Rožni dolini cM AlSkl — Plača d"bro. Pon ldbe ni upravo ..Jutra" n->d zuaCko ..Iute I-genten 1503". 8337 In?enjer i??e sobo za takoj — r pentru mesta In s posebnim vbfd»m. — Poirudbe na upravo ..Jutra • pod „A- P. l&tG'. 3348 Agilen trgovec ninnufakturlat. » največjem industrijskem kraju, sprejme zastopstva dobroiiočcga bla-i ga, sprejme blago tudi v ko-! misijo. Kavcija in .kladiJčul i lokali na razpolago. Prednost: manufal tura, tkanine, itcztlla. vezenine, dežni pla-Cenjcne pon.dbc pod »nač';o .^Agilen manofaklurlst" na upravo ..Jutra". 3300 Hotel »Tratnik« sprejme ubonenle na dobfo lu Izdatno brano po 25 In 20 I>in dnevno. 3340 Mor fiob kil 0rod3fl Sitar bsčc m kupiti Mor m sloltso (ti ■ H) tnerira i Jitn"! I Priporočamo n. vo Izdajo romanov: Cyclamen Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt, 1 "25 Din Agitator Broš. 18 Din, vez. 23 Din, pošt. 1 *25 Din Izdala jih |e Tiskovna zadruga v Ljubljani Zahtevajte v kavarnah, lavnih lokalih, gostilnah in brivnicah ..JUTRO" orvovrstneg:: s.irtlranega »I sa, Jas:ui pridelek Iz Vin-! skiga Vrha, letuik !f-24. — | Vino se nahaja v k atl v Orrooiu. NatančneJJI pogoji Jictlaclje se pulzveio Isto- 1 tnm. 830» : Kontoristlnjo imoino vseh pisarniških del in perfektno Italijansko ko- oženlen, I5če dela kjerkoli, respondentlnjo. ee ISče <'vnjene dopise na upravo 3313 Manufafcttirist Išče name&čenja v mestu. — Interrsentje naj poSIjejo samo naslove na upr. „JuLra" pod Šifro ..Manufakturlst". 3317 S?mosto'en kurjač s večletno ktjuCavnltarsko prakso. veSS vsega dela. respondentlnjo. takojien nastop. Ponudbe z navedbo referene in plačilnih pogojev, ae prosi na upravo ..Jutra" pod „1577". 3325 Uradniški asplrant *» aprejme I drkazl: »eoma-deževane preteklosti, popolnega zdravja in da Je absolvent trgovske akademije a najmanj dobrim uspehom ali .Jutra" pod Šifro ,T-c-en". 3302 Šofer tračen ključavničar, trezen In marljiv. ISče službe kjerkoli. _ Naslov pove uprava .Jutra". 3330 V Mariboru se proda; maska, svilene obleke, p!es-ne toalete, kcatuml, smoklng, moAke cblejie. pabljave. rokavice, lakaatl čevlji, lepa roOna dela. jumperjl. Dote. knjlue. servisi, vaze In drugo. Maribor, Koroičeva št. 7, II. nadstr. 8. 33il Po ugodni c?nl se proda 3kratnl skobelnl stroj znamke ..Klrchner" (Drelscltige-HobeiinastJiiue) ln ca 2000 komadov zabojčkov za petro-leisko, ozlr. bencin pločevinasto posodo (velikost: dolžina IISbi, ilrlna 268 mm, vIMna 355 /nrn. Val predmeti se lahko ogledajo vsak dan Naslov pove uprava .Jutra" 3376 Kupim ttlrlsedržen osebni avto malo rabljen. 4o 24 P. 8., moderne t; ?e In r brezhibnem stanju. V p'Stev pridejo le taki. ki sn t Iti najdelj eno let« t porihl ter sprrt-na trta ..Fiat 501" In tema tnakt. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Avto 501". 3247 Strojnik ________ _______ . 49 tet etnr. Hče stnUbe » absolvent dvorasr. trgovske ; kak»ni tovarni. VeSč Je an-iole a prav dobrim uspehom. I gleSkega. francoskega, ltall-Plača po dogovoru. ProSnje Janskega, turškega in r.em- ja vlolltl do 1. marca 1925. na ravnateljstvo mestne hranilnice r Ptuj«. 8814 fikega Jezika. — Ponudb« na naslov : Žarkov 16 Edmond — Oplotnlem. 8884 Lepili 100 oiških raigledaic za šaljivo poŠto nudi za 25 Oia tvrdka M. TlCAR, Ljobljaaa. Fotoaparat 10 X 15. kupim. — Ponudbe 1 pod ..Fotokamera" na npr. : ..Jutra". 3318 Vreče tekstHItne In otrobnate, aa S5 ktj vsebine, se kupijo. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod ..Vroče 1398". 3203 Pisalna miza amerlkanska, pisarn, omara in nekaj krojaških r:eio-^nlh llkalnlkoT, se kupi. Ponudbe na poštni predal 110. 3307 100.000 hrast, pragov dimenzije 1H0 X IS X 18. kupim. — Dobava takoj alt pozneje. — Oferte na upravo lista pod ..Zastopnik 1578". 3320 Srebrne krone se knpijo. — Ponudbe pod ..Srebrne krona" na opravo „J«U»". Strogo repar!rana soba a vbodom lz stopnic, T are- <*lnl mestu, se ugui'.oo odda. Ponudbe na U|iavo ..Jutra** pod i&a*'.ko 1530**. 3217 Mfljlsno sobo a posebnim vbodom, liče miren gospod s 15. februarjem. Ponudbe n.< upravo „Jutra* pod anačko ..Nujuo 1533". 3210 Lepa, velika soba a posebnim vhodom ln električno iBiavotlJavo. se takoj odda. Naslov pove upr. .Jutra". 3085 Stanovanje 4 aob, kuhinje ln prttlkltn. lepo, moderno, v rovi blil r ccntru, se odda. Naslov v upravi .Jutra". 3033 Državna uradnica t Z odraslima otrokoma. Išče 2—3 eobe s prltlkllnaml — event bl zamenjala z 1 sobo ln kuhinjo. — Ponudbe pod ..Marec 58" na upr. „Ju!ra" 3234 Opremljena soba a posebnim vhodom, ae takoj odda. Naslov pove uprava ..Jutra". 3322 Trgovski pomočnik d«>bro verzlran. pristopi kot 1 družabnik tnkot ali kasueje I s primernim kapI*alom v kakem t«-ga a!l nn deželi. — Naslov pove uprava ..Jutra" 2316 G. Kopač Olga s» prosi za navedbo točnega 'nnslova pod ruačko ..Krona" | na upravo .Jutra". 3332 Gosood i ki Je Igral pri orkestru v kavarni v ..Narodnem domu" na boben, se prosi sa naslov j ali sestanek pod tlfro ..Pler-I retka 1600" na upr. „Jr;ra" 3352 Znanja želi v evrbo eventielne ienltve 3 Inteligentno gospodično, mled privatni uradulk na delell. Punudbe pod aaačko ..Samotar 157&" ua upravo .Jutra", 3315 Izšel je v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takse /n pristojbine potrebuje polfg zakona tndi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas* nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43 50 in se naroča pri Tiskovni zadrngi v Ljubljani Prešernova ul. 54. 9CCC6CCb( CCCCSCCCCCCCCCCCCCCGCM^ l Podeželske odre Svilen turban (čepica) so Je zgubit ▼ torek ponoči od Ambroževega trga do Marijan i Va. Polten najditelj se naproša, da ga proti odškodnini Trne oa naslov: Zaco-ikar. Poljanska cesta it. 40. 3360 Lepa, velika soba s prsrbotra Thodom »n elek- , peseou.m Tnooom m Usnjate zimske rokavice trlHio razsvetljavo, ae takoj 1 »em IrguMl. Kdor Jlb Je na . . V*__.______________ ' 1.1 ___ . . i K n^ilu . (rm-.ln i-Hmijivo, ee iano: usv >i- —- odda. — Naslov peve uprava iel, nuj Jlb odda v trgovini .Jutra". 3085 Pavlin, Gradišče 3. 3339 Rjava osnj. rokavica se )« Izgubila 10. tebniarja zvečer od Narodnega donta blitvo. Poizve se "v BoboVl- ; po Pnnajskl cesti do gostilne čevi »llct J8 (treevtna »1^6. - Odda naj eeupravi KM). 8834 ' .Jutra proti nagradt. MM Dva boljša goepoda se sprejmeta na stanovanje. iBtotam se proda eelo pe- opozarjamo fla najflorejšs igre iz Me Idir: Soiidnherr, Zomlja. Življenska komedija, 15 Din, po pošti 75 p več. Svoboda - Govekar, Poslednji mož. Veseloigra. 14 Din, po pošti 75 p vet. Linhart, Županova Micka. Komedija. Veaeli dan ali Matiček ae ženi. Komedija. 20 Din, po pošti 1 Din več. V kratkem izide: Nučlč- Govekar, Narodni poalaneo. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54. j I ALEKSANDER. DU/\AS ZVESTOBA (LA-DAAE DE-AON^OkEAU) 70 XX. ULICA DE LA JUSSIENNE. Remy popelje svojega bolnika izpod roke, po mestu, skozi več Ulic, v nepoznan del mesta ali predmestje, in v neko majhno cerkev, za katero Bussy niti vedel ni. Pove mu, da je to cerkev Egipčanske Marije, in nadaljuje: „Sedaj, monseigneur, ko sta si ogledali cerkvico in njeno zunanjost, vstopiva, da si ogledate tudi prav lepe slike na steklu in v cerkveni ladji." Bussy pogleda zdravnika in opazi na njegovem licu tako topel in blag nasmešek, da si je sam takoj rekel, da ima doktor nek drugi namen s tem vabilom. Sicer se pa v tej nočni ali večerni uri slike itak niso moele videti. V cerkvi je bilo še temažnejše, samo nekaj svečic je gorelo, čeprav so se obdržavale baš večernice. Ker pa Bussy proti svojemu pričakovanju ni našel ali videl nič interesantnega ali, kar bi vzbudilo njegovo pričakovanje in neko toplo nejasno slutnjo, hotel je zopet oditi. Ali Remy ga zadrži: „Potrpite vendar. Večernice gredo h koncu. Če odideva sedaj, jim bova samo na poti!" Malo pozneje pa pravi: „No, sedaj odhajajo. Storimo tako, kakor drugi, ako vas je volja!" Bussy je poslušal kakor dete in se obrnil k stebru, pri katerem je bila pri-evrščena škropilnica. Remy napravi znamenje neki ženski, stoječi v vdolbini za stebrom, ta pristopi, proži Bussyju posodico z blagoslovljeno vodo, Bussy pa se naglo odmakne, kajti v ženski je spoznal Jerico, strugarico Diane. Bussy obstane, z iztegnjeno roko, in kar pozabi na znamenje križa. Jerica ga pozdravi in stopa mimo njega, potem pa pride za njo druga dama, vsa v črnino zavita, visokega str-sa in prožnesra koraka. Pogled nanjo silno vzbuni P»ussyja. Sed^j razume, zakaj ga je Remy pripeljal semkaj, in je rad slopal za to ženo, ki je stopala ea Jerica Remy pa se je priključil za svojim gospodarjem, tako da je četvorica stopala drug za drugim. Jerica vodi po ulici, ofcrene okrog ogla Rue Montmartre, nekaj korakov po tej ulici in potem v slepo ulico, koncem koje se otvorijo neka vrata. Bussy je okleval, naj li tudi on vstopi skozi ta vrata, ki so ostala odprta, a Reniy ga vpraša: „No, kaj je, gospod grof? Ali hočete, da vam stopim na pete?" Diana je stopila mimo Jerice, ne da bi bila okrenila glavo, Jerica pa je obstala na vratih, ko je odklenila. Za Danjo je stopil Bussy. Jerica je za njim zaprla vrata, obrnila in potegnila ključ in odšla z Remyjem. Bilo je okrog osme zvečer, pričetkom maja. Topli zrak je naznanjal spomlad, listje se je razvijalo iz popkov, Bussv se ozre in vidi, da je na vrtiču, širokem kakih štirideset štirijaških stopov. Okrog vrta je prav visok zid, po njem se pa razvija divja trta in mladi bršljan. Te rastline nekoliko ostro in pomladno vonjajo. Dolgi naglji vise iz vdolbin starega samostanskega zidu in njihovi živordeči cveti delite in razširjajo opojni vonj po vrtu. Mladi mož pa se zave, da je spomlad in da je ves ia venj in toplota in radost prihajajo iz bližine mlade žene. Pod grmom jasmina in divje trte na klopi, naslonjeni na cerkveni zid, sedi Diana povešene glave, zardela, zamišljena, zmedena. Roke so jej spuščene, prsti so zgljevili nagljev cvet in posipali njegove drobce po pesku. Na kostanju skriti slavček se ta hip ogasi in prične svoj otožni, topli, sladko zaljubljeni spev, katerega od časa do časa prekinja s kadencami in vzkliki svojega rodu. Bussy in gospa de Monsoreau sta sama na tem vrtu. Bussy se približa, Diana dvigne glavo. „Gospod grof, spregovori s plahim glasom, pravzaprav je to skrivanje nedostojno naju. Ako ste me sedaj našli v cerkvi, vas gotovo ni slučaj privedel semkaj." „Ne. gospa, Remy me ie povedel z doma in me z namigavanji privedel semkaj, a zaklinajm se, da nisem vedel..." „Napačno ste me razumeli", nadaljuje Diana turobno, a z milim glasom. Prav dobro vem, da vas je privedel Rcmy, morda cclo s silo." „Sila tudi ni to bila. Jaz enostavno nisem vedel, čemu me Remv vodi semkaj." „Težka je ta beseda, gospod grof!" vzdihne Diana in dvijme k njemu svoj vlažni pogled. ,.Ali ste mi hoteli dati razumeti, da bi ne bili prišli semkaj, če bi bili vedeli, zakaj vas Remy vodi?" „Cospa!" ,.To je naravno, to je prav, gospod, izkazali ste mi izvrstno uslugo, in za vašo dobreto se vam še nisem zahvalila. Dovolite, da se vam zahvalim danes" ..Gospa!" Bussv vstane. Tako je omamljen, da ne najde nikakršne misli niti besede. „Reči sem vam hotela," nadaljuje Diana, „da nisem nehvalež-nica, niti da ne pozabljam. Zaprosila sem gospoda Remyja, naj mi preskrbi častno možnost razgovora z vami. Sestanek sem jaz napovedala. Oprostite, ako sem storila nekaj, kar vam ne ugaja." Bussy položi roko na burno utripajoče srce in pravi: „Gospa, prosim, ne tako, saj sami ne verujete, kar pravite..." Misli se polagoma vračajo v ubogo, zlomljeno njegovo srce, blagi večerni vetrič, ki mu prinaša sladKe njsne besede, odpihava tudi oblake z njegovega čela. „Vem", pravi Diana, ki je bila močnejša, ker se je dalj časa pripravljala za ta sestanek, „vem, koliko se je vse dogodilo, odkar sva se zadnjikrat videla. Poznam vašo tankočutnost Poznam vas in vas visoko cenim. Sodite torej sami, koliko sem morala trpeti pri misli, da bi mogli krivo razumeti moje vabilo." „Gospa..." z muko izdavi Bussy, „že tri dni sem bolan." „Vem," odgovarja Diana z rdečico, ki jo izdaja, da se je zanj zanimala, „vem in sem trpela več kakor vi. Remv me je tolažil, da ni nič opasnega, čeprav je bolezen akutna... Morala sem torej storiti, kar sem storila s tem vabilom, gospod grof. Vidim vas sedaj in zahvaljujem se vam za nežno brigo, katero ste imeli za mene, in za vse, kar ste storili mojemu ubogemu očetu in meni. Verujte, da govorim iz prepolnega srca." Bussv je samo žalostno klonil z glavo, ne da bi odgovoril. Ni mo?el. „Ali ne verujete mojim besedam?" vpraša Diana. „Gospa, ljudje, ki čutijo do drucega prijateljstvo, izkazujejo prijateljsko, kakor morejo. Vedeli ste onega večera, da sem tudi jaz v palači, v dvoru, in da stojim pred vami. Morali ste začutiti moj pogled, uperjen v vas, ali mi ga niste nobenkrat vrnili. Niti z besedo niti s kretnjo niti z znakom mi niste pokazali, da vam je znana moja rrisotnost. Morda nimam prav. Morda me niste niti spoznali, saj ste me poprej samo dvakrat videli." Diana odgovori s pogledom tako žalostnega očitka, da je Bussvia kar pretreslo. „Oh, odpustite," pravi naglo, ..odpustite, gospa. Vi niste običajna žena, kakor so vse drure. Zmeden sem. Ta vaš zakon..." „Kaj ne veste, kako sem bila vanj prisiljena?" „Da; ali ta zapreka se je dala lahko odstraniti." ..Nasprotno, nemogoče je bilo!" Edini neslišni pisalni stroj L. G. Sinit!) S Bros, Mod s. L. BARAGA LJUBLJANA. j Selenburgova ul. 6 I. 620/» Josip RaJkoTurk " spe iicijsko podjetje Predaje v Lju5|;anj> Hl blaga. Vidovdanska cesta it 3 Ocaruijauje hUtra. prevzema vsakovrstne vožnje blaea. kskur premoga, drv tnaoulakture, stavbnega materin a it i., p« na inžuli oeimb Iltotam so tudi prvovrstni poročni vozovi Ibriini S gumastimi kolesi) p oiii..strijsUa, oUriuišk« in trgovka poljema. Ki ouibjo opoluo varstvo z vbujižbo in s zastavo zalog blaga, iščejo posojilo oz. družobnl^e oli Kupne ?oondbe sprejema in pojasoiia daj« Gospodarska pisarna, dražba z o. z t Ljubljani, Wolfova ul. 1 II. blblftl, pozor I SI 3a Bibiči, FOiOrl in žlahtne ribe vseh vrst plačuje po oajviMih ceu&h E. VAJDA, ČAKOVEC Interurbau telefou t'.ev. 69, 3, 4 Oddaja se mesto strojnega oMoYodje v večjem rudniku. R flektanti, ki so sposobni izpolniti spodaj naveiene pogo-.e, se pnmio, da vpoš-Ijejo svoje ofVrte na upravništvo t:ga lista pod šifro »Strojni obratovodja 1925' do 1. apriia 1.1* Upošteva:o se stro ni inženerji 1.) ki so absolvirali tehnično visoko šolo z drugim državnim izpitom ali inženjersko diplomo; 2.) z najmanj štiriletno prakso v delaviici kake strojne tovarne ah elektrotehničnega pod etja; 3) z najmanj štiriletnim službovanjem v konstrukcijski pisarni; 4.) s teoretičnim in praktičnim znanjem o v rn darstvu nporabljivih strojnih napravah, izvoznih pripravah in elektrotehničnih napravah; 5) ki so državljani kraljevine SHS ter obvladajo popolnoma državni jezik. Tvrdka .DOLENSKO* d. d. za intiustriju drva v Črnomlju potrebuje tri cirkuiarste, enega rate-rista n enega prekladalca (VorreiCer) za nastop I. marca 1925. ('rednost imajo samci. — Ponudbe je poslati takoj na „Dolen»ko', d. d. črnomei|. 804 a Ažurira in entia ffo.no v vseii M Ioni ]3<]er^ersi tjublana, OwbI trg l Poravnajte pravočasno naročnino! Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost išče za dobo 1 do 3 let 300 do 500.000 Din posojila. Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000 Din. 318-* Za varnost posojila nudi po!eg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere, je poslati pod * Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno, d. z o. z. v Ljubljani, VVolfova ul. l/H. Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvL Wt3a na;em logo vred. dobro vpeljano, v zelo prometnem mestu, se Stanovanje, skladišče in klet v hiši. — Prevzeti je zalogo po dnevnih cenah proti takoj>niemu plačila — Zaloge je približno za 30 000 Din — Kraj: večje mesto na Gorenjskem. 774 a Ponudbe naj se rpošliejo pod »Delikatesni trgoveo" na upravništvo „Jutra"\ Trgovino z delikatesami odda pod modnimi pogoji solidnemu in vestnemu strokovnjaku v :Jj s špecerijskim in kolonijalnim blagem, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. le zaradi selitve pod ugodnimi pogoji oddd v najem solidnemu, izvežbanemu trgovcu, in sicer v večjem mestu ua Gorenjskem. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je t so zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačilu. Zaloge je za približno 150.000 do 200.000 Din. Ponudbe naj se vpo>ljcjo pod „SoIiden trgovec" na upravništvo „Jutra". Kdor oglašuje, ta napreduje! Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lasfnem poslopju). Obratovanje vlog, mknn In prodaje vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ic valnt, liorena tiarof-ila, pret.njmi in te rediti vs. ka vrste, eskompt In Irkasn menio t^r nakazila v tn- In inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavka: Kredit Ljnbljans • Tflelon 40.'457. 548, 805 h 80G bi a