Ftitatiu pUtu » gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din l ati. TRGOVSKI LIST Časopis *a trgovino, Industrijo In obrt Sžfcročmma za ozemlje SHS: letno 180 Din, sa H leta 00 Din, za % leta 45 Din, Uredništvo in upravniitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. M. »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.961. LETO m Telet©* št. 2552. LJUBLJANA, ▼ torek, dne 26. marca 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 37. Teden domače industrije. (K članka »Začnimo«.) Kdor je v zadnjem Času zasledoval smotreno organizirano propagando, ki so jo priredili avstrijski gospodar-rav posebni meri Italija, so si že davno eevojile princip: naprvo porabiti to, kar imamo doma, potem bomo segli šele po drugem blagu. Naša trgovina, obrt in industrija so se pričele svobodno razvijati šele v zadnjem desetletju. Morale so premagati naj večje težave, od katerih jfotovo ni bila najmanjša boj % inozemsko konkurenco. V tem boju pa ialibog naši ljudje niso nudili gospodarskim krogom dovolj podpore. Kljub znatni zaščitni carini še vedno poplavljajo naša tržišča inozemski izdelki. Škoda, ki jo s tem delamo našemu lastnemu gospodarskemu telesu, gre v težke milijone. Zato je pač zadnji čas, da se tudi naša širša javnost začne navajati in poučevati v smotrenejšem gospodarstvu. S povpraševanjem po domačih iz- delkih bi se začela za industrijo in obrt nova konjunktura, tovarne bi povečale svojo kapaciteto in naravno je, da bi ponehala brezposelnost, ki tako občutno obremenjuje tako posameznika, kot družbo. Davčna moč industrije, obrti in trgovine bi se brezdvomno povečala. Vsled vsega tega je v naj večjem interesu države, da to gibanje podpira. Zato je treba čimpreje oživotvoriti misel o ustanovitvi posebnega odbora za propagando domače industrije. Inicijativo naj bi vzel v roke mogoče Ljubljanski velesejem, ki bi v sporazumu z gospodarskimi korporacijami in organizacijami pritegnil k sodelovanju vse merodajne faktorje. Izdelal naj bi se načrt za propagandni teden, pri kateremj na bi sodelovalo vse naše časopisje s priobčeva-njem člankov, slik, statistik itd., ki naj bi jih časopisju preskrbel ta odbor. S predavanji po naših večjih trgovskih centrih, potom radia, razstav, plakatov itd. naj bi se vzbudilo zanimanje za domače izdelke v najširših slojih. Gotovo bi bilo velike važnosti, da se ta propaganda razširi po vsej državi, ker posebno južne pokrajine importirajo velikanske množine tuje robe, ki bi jo lahko dobile doma. Sedaj pred pričetkom pomladne sezone je za to najugodnejša prilika. Zato je treba pričeti takoj, ker je čas dragocen in je škoda vsakega dneva. * * * Sezonski prevoz drv. Zadnje dni so prinesli dnevni časopisi vesti, da je izdala Generalna direkcija državnih železnic odredbo, da se morajo prevozi drv za kurjavo izvršiti po možnosti do konca avgusta. Za .transporte, ki se bodo prevažali v dobi od 1. septembra do 31. marca, se bo zaračunavala znatno višja vo-zarinaka tarifa. Ta enostranski ukrep utegne imeti, ako bi ostal v veljavi, za naše lesno gospodarstvo, ki je v Sloveniji najvažnejše, ker je nad 40% površine zborničnega področja pokrito z gozdovi, težke in usodne posledice. Izzval bi veliko podražitev drv za kurjavo v zimski dobi, ki bi močno prizadela vse konzumente. Zato je g. dr. E. Rekar v zadnji plenarni seji predlagal, da zbornica sklene, da se intervenira pri prometnem ministrstvu, da se ta odlok razveljavi. Ta predlog je utemeljeval s sledečimi z*azlogi: 1. Že sedaj v spomladanski sezoni je pomanjkanje železniških vagonov za prevoz drv izredno veliko in se za celokupne potrebe lesne industrije in trgovine v zborničnem področju dostavlja dnevno namesto povprečno 150 vagonov le kakih 20 do 30 vagonov. Železnica radi defektnih voz, katerih število dosega v ljubljanski direkciji nad 2000, ne krije niti šestine potrebe za prevoz lesa in drv. Radi tega bo krivda železniške uprave same, ako se prevoz blaga ne more izvršiti pravočasno; 2. Vsled izredno hude zime so vse zaloge lesa razprodane in na trgu je danes skoro samo Svež les, kateri bo komaj sredi poletja osušen in zrel m promet. Vsled tega se redno vrši prevoz drv šele počenši od meseca julija. 3. Slovenija je v znatnem obsegu navezana tudi na izvoz drv. Inozemskih odjemalcev ne moremo prisiliti, da bi prevzeli blago ali sklenili kupčije za bodočo zimo že v spomladanskih mesecih, ker bi izgubili na obrestih velike vsote, če pa se poviša tarifa v jesenskih mesecih, bo naš izvoz izgubil vsako možnost konkurence v inozemstvu, ki bo pokrilo svoje potrebe iz drugih eksportnih držav. 4. Neutemeljeno je, da bi se radi jesenske izvozne kampanje enostransko povišale tarife za prevoz drv in tak izjemni ukrep ni niti v skladu s pogoji racijonelnega gospodarstva, niti smotrene železniške tarifame politike in ga je treba vsled tega razveljaviti. »TRGOVSKA. SAMOPOMOČ« V MARIBORU. »Trgovska samopomoč« v Mariboru je zopet izplačala posmrtnino v znesku 10.360 Din za umrlega svojega člana g. Gustav Seušek-a. Trgovci mariborske oblasti I Uvidite lahko, kako vrši naša dobrodelna inštitucija svojo dolžnost, zato Vas vabimo, da pristopate v obilnem številu kot člani in vplivate tudi na svoje nameščence, da se prijavijo. Pristopajo lahko tudi žene trgovcev in nameščencev, pristop je pa dovoljen tud! drugim slojem, kakor odvetnikom, zdravnikom itd. Zato je Vaša dolžnost, da tudi med njimi agitirate za pristop. ČimveČ bo članov, tem višja bo posmrtnina, ker se izplača za vsakega Slana po 25 Din. Pripomniti pa je, da je pristop mogoč samo do 50. ieta staroetu NAŠE GOSPODARSTVO V NEMŠKI LUCI. Vseučiliški profesor g. dr. Waltea Hoffmann iz Freiberga, ki je v naših gospodarskih krogih znan kot iskren prijatelj našega naroda in vnet propagator za okrepitev gospodarskih stikov med našo državo in Nemčijo, je izdal te dni o našem gospodarstvu objektivno pisano študijo, ki naj nemškim gospodarskim krogom nudi V velikih obrisih pregledno sliko o naši gospodarski moči in naših gospodarskih potrebah. Za nas ni v svoji brošuri povedal nič novega, nemškim gospodarjem pa bodo njegova izvajanja lep pripomoček za orijerttacijo. Za našo državo in za naše gospodarstvo Bimpatično pisana brošura bo brezdvo-ma izdatno podkrepila med Nemci zanimanje za našo državo. G. profesorju Hoffmannu, ki v zadnjem času s svojimi predavanji vzbuja po celi Nemčiji interes za našo državo in snuje jugoslovan-sko-«emško gospodarsko društvo, želimo v njegovih prizadevanjih največ uspehov. * *\ * KAJ SE SME PRI ODMERI DRUŽBENEGA DAVKA ZA LETO 1929 ODBITI KOT POSEBNA PRIDOB-NINA, PLAČANA V LETU 1928? Na to vprašanje je generalna direkcija davkov odločila, da se pri odmeri družbenega davka za 1. 1929. na podlagi bilance za leto 1928. smatrajo povojni pribitki in davki, ki so se pobirali v letu 1928. na podstavi posebne pridobnine, ravno tako za odbitne postavke, kakor so se smatrali pri odmeri posebne pridobnine za 1. 1928. * * * D VEMILIJ ARDNA ŽELEZNIŠKA NABAVKA. Vlada je razpisala večjo nabavko ma-terijala za železnice in državno paro-plovbo. Plačilo za dobavljeno blago se bo izvršilo v bonih, ki se bodo obrestovali po 7 odstotkov in amortizirali v 10 letih. Celotna nabavka bo znašala 2 milijardi. Že dosedaj se je prijavilo okrog 70 tvrdk iz vseh delov Evrope. V prometnem ministrstvu je bila zato sestavljena posebna komisija, ki ima nalogo, da prouči prispele ponudbe in poroča o njih vladi. * * * NIZKA RENTARILITETA NABAVNIH IN PRODAJNIH ZADRUG V L. 1927. Zadružna zveza v Ljubljani je izdala te dni statistični pregled poslovanja svojih članic v letu 1927. V tem pregledu nas zanimajo predvsem nabavne in prodajne zadruge, ki opravljajo trgovske posle in so torej po svojem ustroju prave trgovine. V ljubljanski zadružni zvezi je bilo v letu 1927 včlanjenih 67 nabavnih in prodajnih zadrug, poročila pa je svoji zvezi od teh zadrug podalo samo 61, ki imajo 28.172 zadružnikov: na bivšem Kranjskem 21.748, da bivšem Štajerskem 4257 in na Hrvatskem 2167. Blaga je teh 61 zadrug prodalo za 65 7 milijonov dinarjev, pri čemur so dosegle Din 743.266‘— čistega dobička, to je približno nekaj nad 1%. Ako bi nabavne in prodajne zadruge plačevale davek na poslovni promet in druge neposredne davke, bi plačilo davkov docela izčrpalo dobiček. Med cenami, katerih se drže nabavne in prodajne zadruge in med cenami, po katerih prodajajo trgovci v splošnem, ali sploh rti razlike, ali pa je priv minimalna. Navzlic temu so zadruge dosegle le neznaten dobiček, to pa dokazuje, da tudi dohodki trgovcev niso bili znatni In da se tudi v trgovini kažejo težke posledice gospodarske 'krize, katere mora trgovina premagovati le z največjim naporom. Načrt zakona prot! nepošteni teknil. (Poročilo konzutenta g. dr. Jos. Pret narja v plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 21. marca 1929.) Boj za obstoj in uspeh v gospodarskem psolovanju, osobito pa v trgovin* in produkciji ustvarja vedno nove načine konkurence. Čim razvitejše so gospodarske razmere in čim težavneje je doseči uspeh, tem bolj so konkurenti iznajdljivi in tem manj skrupulozni so v izbiri sredstev, s katerimi skušajo izpodriniti tekmeca in privabiti odjemalca. Temelj napredka v gospodarskem poslovanju je načelo: »Tekmovanje bodi slobodno!« Izvajanje tega načela pa more biti gospodarstvu v prid in pospeševati njegov napredek le, ako je tekmo^ vanje pošteno in se vrši v mejah dobrih poslovnih običajev. Zato opažamo v zakonodajah večine evropskih držav posebne predpise, ki so naperjeni proti kršitvi dobrih običajev v gospodarskem tekmovanju in ki ščitijo poštenje in solidnost v produkciji in trgovanju. V Franciji ima že Napoleonov državljanski zakonik v § 1382. to-le določilo: »Vsako dejanje (concurence deloyale) kake osebe, ki povzroča drugemu škodo, obvezuje na odškodnino onega, po čegar krivdi je nastala škoda.« Tudi Italija in Belgija sta pobijali nelojalno konkurenco s podobnimi določili, ki so v zvezi s tradicijo in prakso judikaure nudili dokaj uspešno zaščito dobrim običajem in solidnosti v trgovskem poslovanju. V avstrijskem občem državljanskem zakoniku srečamo taka določila v §§ 1259 in 1330. Ta pa so fle izkazala v praksi za slabo uporabna. V novejšem času so začele nekatere države urejevati vprašanje o pobijanju nedopustne konkurence sistematično s posebnimi zakoni. K temu so pripomogle jako mnogo mednarodne pariške zvezne konvencije o zaščiti industrijske svojine iz leta 1883, osobito pa dogovor konference v Washingtonu iz leta 1911. Ta določa v revidiranem členu 10/bis, da se pogodbene države obvezujejo nuditi podanikom zveze uspešno zaščito proti nelojalni tekmi. Danes imajo med seboj več ali manj podobne spedjalne zakone za pobijanje nelojalne konkurence iz predvojne dobe Portugalska, Nemčija, Grška, iz vojne in povojne dobe pa Danska, Norveška, Madžarska, Avstrija, Finska, Poljska, švicarska in Čehoslo* vaška. Naša zbornica je že v prvi polovici leta 1925 stavila ministrstvu trgovine in industrije inicijativen predlog, da se tudi v naši državi uredi pobijanje nedopustne tekme s posebnim zakonom. Opozarjala je, da je uspešno pobijanje take tekma nemogoče osobito zato, ker so določbe te vrste raztresene po raznih zakonih, n. pr. v obrtnem in trgovskem zakonu, v občnem državljanskem in kazenskem zakonu, v zakonu o razprodajah, o živilih, o vinu, o zaščiti industrijske svojine, o trgovskem pomožnem osobju, o proinetu s sirovim maslom ter v naredbi o prepovedi razpečavanja blaga po kuponskem sistemu in ker tl predpisi v sedanji obliki in obsegu omogočajo pojavljanje raznovrstnih oblik nedopustne tekme, ki bi jih bilo treba prepovedati. Tudi druge zbornice so stavile tak predlog. Ministrstvo trgovine in industrije je želji ustreglo. Pred nami je osrtutek Zakona o pobijanju nepoštene tekme, ki ga je izdelal oddelek za zaščito industrijske svojine in ki naj bi se po končni redakciji uzakonil. Zbornica je bila pozvana, d& se o njem izjavi. Elaborat, ki je bil že v podrobni razpravi v vseh treh zborničnih odsekih in » katerem naj zavzame končno stališče plenum, je v bistvu dober, dasi je ne* obhodno potreben izpopolnitve. V siste-Biaiskem in vsebinskem pogledu je kopija čehoslovaškega zakona proti nedopustni tekmi z dne 15. julija 1927, ki velja, za najmodernejšega, povzema pa fndi nekatere določbe avstrijskega zakona proti nedopustni tekmi iz leta 1923. Načrt deli dejanja, odnosno opustitve, ki se protivijo dobrim običajem v ponovni tekmi in ho nedopustne, v dve akupini. V prvo uvršča dejanja te vrste v obče (generalna kalvzula), posebe pa še našteva sledeča: Nepošteno reklamo, fažnjivo označevanje izvora blaga, grdi-ilev, zloraba označbe in vnanje ureditve tujega podjetja, neupravičeno objavo dnevnih vesti in novic, podkupovanje, frršitev in izkoriščanje poslovnih tajno-*ti, nepošteno tekmo, storjeno s strani pomožnega osobja in njega izkoriščanje po drugem tekmecu. . Pravna zaščita proti tem dejanjem ob-mtoja v pravici do civilno tožbe pred okrožnim sodiščem in v primerih, ki so posebe našteti, v pravici do zasebne ka-vjenske tožbe pred okrožnim kot kazenskim sodiščem. Civilna tožba gre na preprečitev nedopustnega dejanja in odstranitev njegovih posledic, eventualno ♦udi na odškodnino. S kazensko tožbo 0.000 Din, ka ee v primeru neizterljivosti izpremeni v zaporno kazen do 1 meseca. Mogoča je tudi zaplemba deliktnih predmetov. Zastaranje zasebnopravnih zahtevkov »astopi po šestih mesecih od dne, ko je interesi rani zvedel za dejanje in izvršil-*ia, odnosno ko je škoda nastopila, sicer p* v treh letih. Kazensko tožbo je vlo-->jtS enako v šestih mesecih. Predpisi zakona o nepošteni tekmi se -nanašajo na samostojno gospodarsko poslovanje vobče, torej ne samo na potile trgovine, obrta in industrije, temveč +udi kmetijstva in svobodnih poklicev ttdravnikov, »nženjerjev itd.). To bi bila v kratkem glavna vsebina načrta zakona proti nepošteni tekmi, o katerem se nam je izjaviti. Preiti nam je na pripombe in dopolnilne la izpreminjevalne predloge, ki naj jih stavi zbornica v svoji izjavi o zakonskem načrtu. Naziv zakona kol »zakon proti nepošteni tekmi« ni točen. Predmet nedovoljen** tekme so tudi razna dejanja, ki jih ne moremo smatrati za nepoštena, dasi kršijo dobre poslovne običaje. Zato naj se izraz >nepošten< opusti in nadomesti z izrazom >nelojalen« (»nedoli-taavc) aU »nedopusten«. Pravilna je, da se nanaša ta zakon na gospodarsko poslovanje vobče, t. j. poleg trgovskega, obrtnega, industrijskega tudi na kmetijsko in na poslovanje samostojnih poklicev. Kazuistično naštevanje poedinih primerov nedopustne tekme pomeni v pravnotehničnem pogledu slabo stran zakonskega načrta. Načrt posega v državljansko in kazensko pravo, v civilni in kazenski sodni poBtopek, v izvršilni red, v zakon o tisku ter v vprašanja, ki bi jih moral urejevati zakon o avtorskem pravu. Take določbe jemljejo zakonu preglednost in preciznost, povzročajo pa tudi nepotrebne teikoče judika-turi ter vežejo po nepotrebnem sodnika ondi, kjer bi bilo treba pustiti slobodno pot njegovemu preudarku. Vendar se da opravičiti kazuistično naštevanje dejanj nedopustne tekme s tem, da so se hoteli na ta način izčrpati poedini karakteristični primeri, o katerih je odločila že judikatura v drugih državah, za ostalo pa statuirati dobro stilizirano občo določilo čl. 1., ki ga je uprabljati, kadar m pridejo v poštev specijalne določbe. Glede določb, ki navajajo kazuistično poedine primere nedopustne tekme (čl. 2. do 17. nač.), bi bilo pripomniti, da bi se dale brez vsake škode izdatno skrajšati. Tudi bi se moralo nekatere določbe izločiti, ker ne spadajo v ta zakon. Člen 2., ki govori o nepošteni tekmi, podaja v prvem odstavku povsem zadostno in točno definicijo dejanj, ki spadajo v to skupino. Vsak sodnik, osobito pa za razsojo pristojni sodniki okrožnega sodišča, ki imajo poleg juridičnega znanja tudi zadostno izkušnjo in prakso, bodo vedeli, da spadajo pod pojem nepoštene reklame ona dejanja, ki jih primeroma našteva načrt v drugem, tretjem in četrtem odstavku čl. 2. Kaj je javno, bo sodnik vedel in moral vedeti brez komentarja v načrtu, ako pa izraza >rasprostire« ni smatrati za dovolj jasnega, naj se nadomesti z besedami >sa-opšti večem krugu licac, kakor. se to glasi v četrtem odstavku. Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena bi torej prav lahko odpadli. Določba tretjega odstavka čl. 3. se ponavlja pri več sledečih členih. Ker služi le v interpretacijo, kaj je smatrati za jnavod«, naj bi se mogoče ponavljanje citiranja opustilo in temu primerno izpopolnil 4. odstavek čl. 58, ki definira pojem »navoda«. Čl. 4. v prvem odstavku dovolj precizno definira, kaj je smatrati zn lažnji-vo označbo blaga. Javnost označbe ni potrebna. Dovolj jo sposobnost, da taka označba vzbudi pogrešno mnenje o krajevnem izvoru blaga, to tudi v primeru, če bi sicer odgovarjala resnici. S slednjim dostavkom izpolnjeni prvi odstavek 4. člena bi povsem zadoščal, tako da bi lahko odpadli drugi odstavek in členi 5., 6. in 7. Členi 8., 9. in 10. naj bi ostali neizpremenjeni. (Konec prihodnjič.) TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARIJO. Spričo konference v Pirotu in bližajočih se trgovskih pogajanj med Bolgarijo in Jugoslavijo so številke1 o medsebojni trgovini postale važne." Izvozili smo v Bolgarijo v letih 1925, 1926 in 1927 18.828 ton, 7871 in 7219 ton v vrednosti 23*3, 8-7 in 12-5 milj. dinarjev, dobili smo pa iz Bolgarije 12.528, 8767 in 6188 ton v vrednosti 12 0, 6-3 in 9-8 milj. Din. Kakor vidimo, so naši trgovski stiki z Bolgarijo zelo neznatni in to vsled približno enakih gospodarskih razmer v obeh državah in vsled brezpogod-benega medsebojnega razmerja. Jugoslavija izvaža v Bolgarijo v prvi vrsti kože, koks, karbid, stroj ilne ekstrakte, barve in maščobe, papir in karton, cement, lan, emajlno posodo; Bolgarija pa izvaža v Jugoslavijo semena, kosti itd. Ker so se raz-.mere med obema državama omilile, bo gotovo v doglednem času sklenjena tudi trgovska pogodba in bo postala trgovina bolj živahna. • * • INSOLVENČNI VAL NA POLJSKEM. Na poljskem denarnem trgu se je položaj v zadnjih tednih zelo poostril. O tem poostrenju finančne krize pričajo številni bankroti, zlomi in poslovna nadzorstva. V januarju je bilo protestiranih na Poljskem 357 tisoč menic, v decembru 313 tisoč; njih vrednost v decembru je znašala 67,668.000 zlatov, v januarju 76 milijonov 787.000. Vsled dvigajočih se številk protestov so bile banke, industrija in veletrgovina prisiljene, da so poskušale umetno dvigniti svoje blagajniške rezerve potom izvedbe večjih kreditnih omejitev. Te radikalne odredbe so imele zlasti neugodne posledice na zasebnem izven-bančnem denarnem trgu. Dočim je mogel še pred kratkim zasebni diskontni trg v tekstilnem centru Lodžu zadovoljiti 40 odstotkov kreditne potrebe, je padla v februarju in marcu ta obrestna mera na 10 do 15%. Vzrok novega poostrenja kreditnega in denarnega položaja vidijo zlasti v velikem nazadovanju žitnih cen in v ohromelosti industrije vsled trajnega dolgega mraza. Občni zbor Obrtne banke SHS. V nedeljo dopoldne se je vršil v Beogradu redni občni zbor delničarjev Obrtne banke SHS. Prisotnih je bilo 508 delničarjev, ki so zastopali 185.631 delnic. Uvodoma je bila Nj. Vel. kralju poslana udanostna brzojavka, nakar je ravnatelj g. Milan Dragič poročal o poslovanju za- j voda. Predsednik Milan Stojanovič je v i svojem govoru poudarjal, da Obrtna ban- j ka SHS v preteklem letu ni imela toliko : denarnih sredstev, kolikor bi potrebovala, da zadovolji upravičenim zahtevam j obrtnikov. Država je s svojimi plačili na delniško glavnico (v katero mora vplačati 40 odstotkov) v zaostanku. Tudi Narodna banka ni odobrila obrtni banki SHS toliko reeskomptnega kredita, kolikor bi ga morala dobiti glede na svojo važno nalogo kakor tudi na višino lastnih sredstev. Banka je bala zaradi tega primorana omejevati višino danih kreditov, da s tem omogoči večjemu številu obrtnikov kredit. Dosedaj je dobilo kredit pri Obrtni banki SHS skoraj 18.000 obrtnikov. Po govoru g. Stojanoviča se je vršila živahna diskusija, v kateri je g. Pavle Karadovanovič zahteval, da se Obrtna banka reorganizira tako, da bi se kreditiranje vršilo preko zadrug, g. Milan Stojisiljevič, predsednik Saveza zanat-skih zadrug, pa je poudarjal potrebo ustanavljanja čim večjega števila obrtnih kreditnih zadrug. Na kritiko, češ, da znaša dividenda le 2 odstotka, je predsednik g. Stojanovič odgovoril, da odgovarja 2-odstotna dividenda na nominalni iznos delnic pri sedanjem vplačilu kapitala preko 4-odstotnemu obrestova-nju. Razvoj kreditnih zadrug ovira dejstvo, da še nimamo izenačenega zakono-dajstva. Nato so se vršile volitve petih članov upravnega odbora in dveh članov nadzorstvenega odbora. V poslovni odbor zagrebške podružnice sta bila izvoljena inž. Amadeo Karneluti iz Zagreba in Julijo Hrženjek, brivec iz Crkvenice. K občnemu zboru se še vrnemo v eni prihodnjih številk. GOSPODARSKI POLOŽAJ ITALIJE. Milansko poročilo pravi, da se more v splošnem ugotoviti zboljšanje v gospodarstvu Italije. Poljedelstvo ne zaznamuje nikakšnega nazadovanja, produkcija olja je boljša kot lanska. Industrija zadnjih mesecev leta 1928 in prve dobe leta 1929 ne zaznamuje nobene bistvene razlike proti prejšnjim mesecem. Električna industrija kaže nalahen dvig. Industrija svile je na precej stabilni višini, v svilenih predilnicah dela okoli 90% vseh strojev. Tekstilna kupčija dela še zmeraj le z majhnimi do-bički. V volneni industriji ima dovoz iz italijanskih kolonij že precejšnjo vlogo; glede izvoza se mora boriti ta industrija s hudo konkurenco in jo le težko zmaguje, domači trg pa nasprotno živahno kupuje. Italijanska industrija klobukov preživlja krizo nadprodukcije; med posameznimi produkcijskimi tvrdkami se vršijo pogajanja v svrho enotne ureditve trga. V kemični industriji je povpraševanje živahno. Sladkorna industrija se je morala boriti s hudo inozemsko konkurenco; naznanili so, da bo 30. junija t. 1. nastopila temeljna sprememba v italijanskih sladkornih cenah. Izvesti hočejo novo kultivacijo sladkorne pese v izmeri 100.000 hektarov, da dosežejo letno količino 3,500.000 met. stotov. Vemo, da so v Italiji v zadnjih dveh letih kulturo sladkorne pese močno opustili, da Be je pa ta gospodarska politika izkazala kot kvarna, in hočejo % novimi nasadi izgubo zopet izenačiti. S 3,500.000 met. stoti bi ne bilo treba nobenega uvoza iz inozemstva. * * * USTANOVITVENO GIBANJE V ITALIJI. V preteklem letu so ustanovili v Italiji 232 delniških družb z glavnico 80 milijonov 840.000 lir. Nadaljnjih 140 družb je zvišalo svojo delniško glavnico za 359 milijonov lir. Razpuščenih je bilo oziroma razšlo se je 54 družb z delniško glavnico 48 milijonov lir. Glavnica investicij je izkazana a 874,899.000 lirami. Ustanovitveno gibanje je bilo torej donti živahneje kot razpustitveno. Predsedstveno poročilo o delovanja Zbornice TOL (Poročilo o važnejšah zborničnih akcijah, ki ga je podal zbornični predsednik g. Ivan Jelačin rol. v plenarni seji dne 21. marca t. 1.) Politične izpremembo in naše gospodarstvo. Mesec dni po zadnji zbornični plenarni seji so nastale v našem javnem življenju spremembe zgodovinske da-lekosežnosti in važnosti, ki pomenijo za naše gospodarsko življenje novo fazo razvoja. Sredi decembra je izbruhnila vladna kriza in vsi poizkusi, da se najde parlamentarna rešitev, so 6e izjalovili. Ko so bila i2Črpana vsa ustavna sredstva se je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander odločil poiskati novih metod dela in novih potov za 'ozdravljenje našega javnega življenja in državnega gospodarstva, Zbornica in nove prilike. Z aktom z dno 6. januarja je zato ukinil Vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skupščino, vse oblastne skupščine in občinske samouprave ter politične stranke v državi. Odločen korak našega vladarja so pozdravili gospodarski krogi cele države e globokim zadovoljstvom. Tudi naša zbornica je izrazila vladarju pri te$ priliki brzojavno svojo neomajno zvestobo in udanost. Enako je zbornica z brzojavnimi častilkami pozdravite tudi novoimenovanega predsednika kraljevske vlade, ministra trgovine i* industrije, ministra financ in prometnega ministra, želeč jim pri njihovem delu najboljšega uspeha. V posebal spomenici je zbornica zaprosila predsedstvo vlade, da se ji pri gospodarskih in upravnih reformah, zakonodajnem delu nudi tudi v novih prilikah možnost, da sodeluje in zastopa interese gospodarstva obeh slovenskih oblasti. V zvezi z ukinitvijo Vidovdanske ustave in novonastali* položajem je bilo potrebno izpreme* niti vrsto temeljnih zakonov. Zato je bil po proklamaciji Njegovega Veličanstva kralja izdan nov zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi, izpremenjeni so bili zakoni o obči upravi in oblastnih samoupravah, o državnem svetu, o zaščiti javno varnosti in dela* zakon o glavni kontroli, o sodnikih in zakon o tisku ter izdan zakon o državnem sodišču za zaščito države. Namen vseh teh reform je bil, da se stvori nova podlaga in v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bi najbolje ustrezala splošnim nalogam in potrebam in državnim kori-Btim. Vsi ostali državni zakoni so ostali v veljavi. Za pospešitev izenačenja zakonodaje je bil imenovan zakonodajni svet. Problem izenačenj# zakonodaje v naši državi je z ozirom na raznovrstnost gospodarske strukture in drugih odločilnih momentov zelo težaven in delikaten. V zakonodajnem svetu gospodarski krogi niao zastopani. Vprašanja, o katerih bo odločal vrhovni zakonodajni svet pri obravnavanju gospodarsko-političnih in socijalnih zakonov, zasegajo globoko v naše dnevno gospodarsko življenje in delo. Zato se je obrnila zbornica na člane zakonodajnega sveta, da ji tudi omogočijo sodelovanje pri donašanju važnih zakonov in pošljejo osnutke na mišljenje, da bi mogto tako vršiti nalogo, ki jo ji predpisuje zbornični zakon. Reforma javne uprave. Kot prvo in najnujnejšo nalogo novoimenovane kraljevske vlade Jo označil vladar potrebo izvedbe uprav-ue reforme in sanacije javne administracije in državnega gospodarstvo-Ker trpijo vsled neprilik v administraciji največ baš gospodarski krop, je naša iskrena želja, da kraljevska vlada v tem svojem naporu uspe in pripravi troimenemu jugoslovanskemu narodu in naši državi nova pota bodočnosti. Od zadnje plenarne seje pa do danes je preteklo tri in pol meseca. Ta sicer razmeroma kratka doba Je m* htevala od zbornice mnogo intenzivnega dela. Gospodarsko-politična kronika tega četrtletja je zelo pestro ta Štev. 37. 'fMBaBMBNMMI Traten vir dohodkov RupstoJ« v kralj avta! IMS tam Usa«. UMk, Nariban Cankarjeva 30 NAGGI •levili mtdi prodala izdelkov za Juhe. beleži niz važnih dogodkov, katerim je morala zbornica v svojem delovanja posvetiti vso pažnjo. Moja želja in ■dolžnost je, da Vas v naslednjem na ; kratko in sumarno obvestim o delovanju in akcijah zbornice v tej dobi. j Zakon o direktnih davkih. Hod najpomembnejše dogodke spa- ] da nedvomno uveljavljen je novega ; cakona o direktnih davkih z novim ' letom 1929. Važne izvršilne določbe obsežnega pravilnika o neposrednih davkih so izšle v slovenskem prevodu Ikomaj 28. decembra 1. 1. tako, da so interesenti mogli zaznati zanje sto-prav, ko je bil zakon že v veljavi. V Širokih krogih je nastala vsled tega velika nesigurnost in neinformiranost ter je zbornica uvidela potrebo, da se gospodarske kroge praktično informira o predpisih in določbah novih davčnih zakonov. Ker je bil rok za prijavo pridobnine določen od 1. do 38. februarja, je prirodila zbornica v drugi polovici januarja informativna ■predavanja v Mariboru, Celju in Ljubljani, ki so bila izredno dobro obokana. V teh predavanjih, kakor tudi potom informativnih člankov v strokovnem časopisju, je zbornica seznanila interesente z najvažnejšimi •odrodbami novega zakona, na katere ie treba pri sestavi pridobninskih in drugih napovedi jemati ozira. V zvezi « novim davčnim zakonom je okrog ifovega leta izšla nredba o zavarovanju in prisilnem izterjavanjn davkov, /akon o zemljiškem katastru, uredba » odpisu elementarnih škod in uredba o organizaciji finančno uprave. »Prijetno mi je ugotoviti, da je bil pri -definitivni stilizaciji uredbo o zavajanju davkov upoštevan v celoti zbornični predlog, da se davčno zavarovanje ne sme uporabljati zoper protokolirane in davčnemu oblastvu prijavljene tvrdke in obrate. Veliko negodovanje je povzročilo v krogih domačega trgovstva dejstvo, da je bilo z novim davčnim zakonom ukinjeno pobiranje 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu blaga za ftnozemee in neprijavljene tvrdke, ker v novem zakonu in uredbi ni imela •svoje podlage. S tem so se konkurenčne razmere domačih tvrdk na-pram inozemskim, ki razširjajo svoje .poslovanje na naše kraje, občutno iz-premenile. Zbornica je zato v posebni spomenici opozorila Generalno direkcijo davkov na novo nastali položaj in predlagala, da naj se na temelju določb § 49. davčnega zakona uredba o zavarovanju davkov primerno poostri, da se varuje konkurenčno ravnotežje tudi glede obdavčitve ino-neracev napram domačinom. Prometni davek. Akeiji za ukinjenje odnosno preureditev in omitjenje davka na poslovni promet se je pridružila sbor-nica v zmislu sklepov, ki so bili sprejeti na naših anketah in konferencah v toku prejšnjih let Konferenca, ki se je vršila dne 27. januarja v Beogradu, po prejetih informacijah do danes še ni vodila do praktičnega aspeha. Ministrstvo financ zastopa stališče, da ukine prometni davek le pod pogojem, da se nudi za izpad, ki *i ga ukinitev povzročila v državnih dohodkih, primerno nadomestilo, bodisi potom povišanja drugih že obstoječih davkov, odnosno z uvedbo novih davičin. Zbornica je ta predlog odklonila in stavila protipredlog, da se izpad dohodkov vsled odprave davka na poslovni promet pokrije na ta način, da se razširi in izenači državna trošarina na vino in žganje za celo državo. Rentni davek. Kmalu po uveljavljenju novega davčnega zakona se je pokazala potreba revizije nekaterih oneroznih določb rentnega davka. Na podlagi prejetih spomenic gospodarskih krogov Je finančno ministrstvo »klicalo 28. februarja t. 1, konferenco o rentnini, na kateri je zbornica zastopala stališče, da je treba obresti inozemskega kapitala, ki je za končno konsolidacijo našega gospodarstva neizogibno potreben, popolnoma oprostiti od davka. Nadalje se je zbornica izrekla za popolno oprostitev obresti hranilnih vlog, odnosno za znižanje merila, ako bi oprostitev ne bila mogoča. V tem primeru naj bi se tudi za vložnika plačana pridobnina smatrala pri družbenem davku za dopustno režijsko postavko. Zbornica je nadalje predlagala, da se 15% davek primerno 7niža in uredi vprašanje autonomnih doklad, ki utegnejo v posameznih primerih zbog svoje izmere celo preseči rentnini zavezani donos. Končno je zbornica opozorila na važna podrobna vprašanja, ki niso zadovoljivo rešena, kakor na primer glede pobiranja rent-nine od obresti tekočih računov in apelira na finančno upravo, da se rentni davek, ki je še najbolj izpostavljen prikrajševanju, primerno zniža, ker bo potem tudi donos izdatnejši. Reorganizacija finančne uprave. Uredba o organizaciji finančne službe je povzročila v Sloveniji znatne iz-premembe. Z novim letom je bilo likvidirano finančno ravnateljstvo v Mariboru in ste sedaj obe oblasti združeni pod pristojnostjo finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Celo področje ravnateljstva je po novem razdeljeno na 30 davčnih uprav, od katerih pripade na vsako oblast enako število po 15 uprav. S to uredbo je bilo ukinjenih 15 davčnih uradov in sicer v Cerknici, Ložu, Ribnici, Velkih Laščah, Žužemberku, Metliki, Brdu, Tržiču, Marenbergu, Kozjem, Vrhniki, Mokronogu, Kostanjevici in Št. Lenartu. Kompetenca finančnega ravnateljstva je po novi uredbi znatno razširjena, ker mu je prideljen tudi poseben carinski oddelek, ki vrši nadzor nad vsemi carinarnicami v območju ravnateljstva in ker je dobila tudi v reševanju taksnih zadev nekdanjo pravico druge instance. S tem je narejen prvi važen pozitiven korak za decentralizacijo finančne upravo. Kot važen mejnik v komunalnem gospodarstvu in gospodarskih oblastnih samoupravah je označiti naredbo finančnega ministra z dne 4. februarja 1.1. glede umnega občinskega gospodarstva. V tej naredbi ugotavlja finančni minister uvodoma, da je raz-videl iz podatkov oddelka za samoupravne finance, da ne ustreza financiranje in gospodarjenje v občinah načelom zdravo komunalne politike in da imajo rezultati dosedanjega poslovanja slabo reperkusijo na vire državnih dohodkov, kakor tudi na narodno gospodarstvo, proizvajanje in promet z imovinaml. Minister po-vdarja, da so občine, ki so iskale virov dohodkov za pokrivanje izdatkov, ki so v največji meri neproduktivni, le malo upoštevale plačilno zmožnost svojih občanov in načelo socijalne pravičnosti, po katerih ima nositi bremena vsakdo po svoji davčni moči. Doklade in davčna bremena na račun občin dosezajo danes maksimum plačilne zmožnosti. Takse in trošarine pri mestnih in tržnih občinah so za ekomomno šibkejše Bloje potrošnikov težko breme; pod rala jejo produkcijske stroške, ovirajo promet z imovinami, vse to pa ima za posledico, da se zmanjšajo produkcija na škodo narodne blaginje in občih koristi naroda in države, nadalje da narod obubožava na Škodo občih smotrov države in državne finančne politike. Zato je finančni minister s citirano naredbo pozval vse občinske uprave v državi, da revidirajo vse osebne izdatke in jih znižajo. Odredil je nadalje, da je treba posvetiti posebno pozornost ureditvi In vzdrževanju cest ter pospeševanju gospodarstva. Dolo- čil je, da vsota odmerjenih doklad za tekoče leto ne sme biti večja, kakor so bile doklade za leto 1928 in se mora odmeriti in pobirati na podlagi davčnih osnov po starem zakonu, ki je veljal za lansko leto. GOSPODARSKE VESTI. Vacuum Oil bo prešla menda v posest Standard Oil in je dovoljenje ameriške vlade menda že zagotovljeno. Dve delnici Vacuum Oil sta enaki trem delnicam Standard Oil. Sester« papirnice v Sloveniji m napravile lani 17.442 ton papirja proti 16.030 tonam v letu 1927, 13.734 tonam leta 1926 in 13.683 tonam v letu 1025. Kapaciteta tovarn znaša 19.000 ton in je bila torej lani izrabljena z več kot 90 odstotki. Jadransko-Podonavska banka izkazuje za preteklo leto 3,200.000 Din čistega dobička in bo po štiriletnem prenehanju zopet razdelila dividendo. 5%. Gospodarska konferenea Male antante sc bo vršila na koncu maja ali v začetku junija, in sicer v Jugoslaviji. Predmet posvetovanj bo ustanovitev skupne trgovske centrale, vprašanje nadproduk-cije v posameznih blagovnih vrstah, delovanje emisijskih bank, odprava vizov. Cena newyorških borznih sedežev je vsled pomnoženega števila članov začela padati, nedavno so prodali 1 sedež za 428.000 dolarjev, lani je stal še 600.000 dolarjev. Hranilne vloge r Avstriji so v najvažnejših denarnih zavodih narasle na koncu februarja na 1&16 milijonov šilingov. Znižanje španske obrestne mere od 5>4 na 6% sedaj demontirajo; znižanje se tiče samo obrestnih zneskov, ki so bili kot predujmi izdani na industrijske vrednote. Dunajska tvrdka modnega blaga M. Kohn i. dr., obstoječa od leta 1870, je zašla v plačilne težkoče; obveznosti znašajo ca. 2,500.000 Šilingov. Pogajanja z upniki potekajo ugodno. 0 konjunkturi v Nemčiji pravi Krupp, da moremo leto 1928 imenovati kvečjemu leto zastoja in mirovanja; to je pa nazadovanje. Prometnopolitična pogajanja med Jugoslavijo in Rumunijo se vršijo te dni v Beogradu; njih cilj so direktne blagovne tarife med obema državama. Ru-munski transport naj bi izhajal iz Su-šaka in Splita, ne pa kot doslej iz prehodnih točk Trst In Reka. Skupne »gube angleškega premogar-stva v letu 1928 navajajo z 10 do 11 milijoni funtov. Mednarodni kartel tračnic je bil po dolgotrajnih težavnih pogajanjih podaljšan za šest let, od 1. aprila 1929 do 81. marca 1935. Definitivni podpisi se bodo izvršili v sredi aprila. Angleška OeneraJ Eloetric Ce. je svoj sklep, da se prodajo delnice nove emisije 6amo angleškim delničarjem, odložila; o tem sklepu govorimo na drugem mestu. Protesti Amerikancev so jo dovedli do tega koraka. Načrt bodoče reparaeijske banke je po poročilih iz Pariza izgotovljen. Baker je na novo zrasel, in sicer ne več za pol centa, temveč kar za cel cent, od 21K na 22K; pa tudi ta cena ne drži več. Kartelna cena ni več merodajna, desorganizacija trga rapidno napreduje. Predsednik Royal Dnteh Co. Deter-ding se pogaja v Rumuniji s petrolejskimi industrijci in pripisujejo tem pogajanjem veliko važnost. TRAJNO BOUŠANJE ANGLEŠKEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA. število brezposelnih v Vel. Britaniji se je nadalje znižalo za 110.000 do 120.000 oseb. — Delavski minister je povedal, da se živi jenski standard v deželi trajno dviga, kar je zlasti posledica boljSanja v premogovni, železni, jekleni, lodjegradbeni in bombaževi industriji. Listi dopol- njujejo ta poročila in pravijo, da je danes v industriji zaposlenih 10 milijonov 410.000 oseb proti 9,946.000 osebam na koncu leta 1924. DAJATVENA OBREMENITEV AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA. Uradno glasilo avstrijskih trgovskih zbornic, »Wirtschaftliche Nachrichtenc, priobčujo sestavek dr. O. K not ha o davčni obremenitvi avstrijskega gospodarstva. Na podlagi inštruktivne Statistike je naslikan najprvo dvig avstrijske produkcije in drugi gospodarski napredek v zadnjih letih, nato pa opozarja avtor na nerazmernost med napredke« in nerentabilnostjo avstrijskega gospodarstva. Od 504 v »efektnem poslovanju« zveze avstrijskih bank in bankirjev m nahajajočih delniških družb je zaključilo poslovno leto 1927 oziroma 1027/28 brez dividende 5539%, 7-91 % z dividendo pod 5%, 24-75% med 5 in 10, 10-10% med 10 in 15, 1-18% med 15 i* 20% in samo štiri družbe so razdelil« dividendo 20% in več. Tu notri se zrcali nerazmema davčna obremenitev. * * • NARODNO PREMOŽENJE OGRSKE. Univerzitetni profesor dr. Fridr. Fell-ner je imel pred kratkim v ogrski aka-demiji znanosti zanimivo predavanje o narodnem premoženju Ogrske. Vso vrednost ogrske zemlje ceni na 32 milijard peng6. Povprečna vrednost kata-stralnega orala znaša 739 2 pengfi proti 487-8 peng6 v predvojnem času. Glav-nična vrednost rudnikov in rudarskih tovarn doseže 1560 milijonov peng6, vrednost stavb, računana po kapitalizaciji čistega dobička, 8190 mil. pengft. Pridejo zraven še ceste s 331-5 milijoni pengfl, mostovi 63-4, vodne ceste 1515, ladje 34-13, železniško omrežje 2067, pošta, braojav in telefon 197-8, avtomobili 77 5. Premično premoženje cenijo na 10.519 milijonov. Sem spada živina, pridelek, blagovne zaloge itd. Premično premoženje občin je cenjeno s 5723 milijoni. Skupno premoženje znaša po tem računu 34.714 milijonov pengti. Odštevši dolg napram inozemstvu v znesku 2667 milijonov, dobimo čisto narodno premoženje v znesku 32 milijard pemr6. Leta 1912 je znašala vrednost današnje skrčene Ogrske 18.161 milijonov pengtt, a je nakupna in prodajna cena danes precej drugačna, kakor smo videli zgoraj pri oralu. t » « PROTI AMERIŠKEMU VPLIVU PRI ANGLEŠKIH PODJETJIH. Uprava General Electric Co. v Londonu »e je na izrazit način obrnila proti tujemu vplivu. Stavljen je bil predlog, da se ponudijo nove delnice v znesku 1,600.000 funtov samo angleškim delničarjem v nakup in da se inozemski delničarji izključijo; mišljeni so seveda ameriški delničarji. Predsednik je ugotovil, da se je nahajalo včasih že 60% delnic v ameriških rokah. >Ni v interesu Anglije, da zgubimo merodajni vpliv v podjetju.« Kljub ugovoru ameriških interesentov je bil predlog uprave sprejet. • • • ANGLEŽI PROTI BRUNNERJU. Beremo, da angleške banke, pri kojih ima tržaška tvrdka Brum\er toliko obveznosti, nočejo dovoliti odloga do meseca maja. Odklonitev dovolitve utemeljujejo s tem, da jih Brunner o položaju podjetja ni tako obvestil, kakor je bik) v resnici. Težkoče prihajajo v prvi vrstt od tega, da se dr. Brunner ni omejil samo na izgradbo svoje bombaževe trgovine in svojih tovarn, temveč da je nakupoval tudi delnice podjetij, ki so njegovemu delokrogu tuja. Velik del posojenega denarja je porabil za nakup delnic Assicurazioni Generali, Stabilimento Tecnico itd. Opozarjajo na danske in norveške enake zglede in zahtevajo tudi od italijanske vlade, naj poseže vmes. To zahtevo stavijo tudi »Times«. Zdi se, da bo imel poziv uspeh; RAZNO. Kubanski sladkor. Do 16. marca je producirala Kuba 3,270.000 ton sladkorja proti 2,720.000 tonam v istem času lanskega leta. V kampanji 1927/28 so omejili sladkorno produkcijo na Kubi na 4 milijone ton in je inašala po 16. mar-«u 1928 samo še 1,300.000 ton. Da doseže letošnjo cenitev, bo morala narasti produkcija še za 2 milijona ton. New-jrorSka tvrdka Czarnikow-Rionda je priobčila te dni lastno cenitev kubanskega pridelka, glasečo se na 4,850.000 ton, dočim so »e gibale dosedanje cenitve med 4,500.000 in 5,200.000 tonami. Britanska industrijska konferenca. — »Manchester Guardian« poroča, da bo sklicana letos konferenca vodilnih trgovcev in industrijcev Anglije in njenih do-ininionov. Obravnavala bo trgovske zveze Anglije, njenih kronskih kolonij in dominionov glede na ugodnostno klavzulo. Dalje bodo obravnavali številne probleme industrijske reorganizacije in razširitve. Rok za konferenco še ni določen. Dva nova angleška zrakoplova velika- aa. Imenujeta se R 100 ih R 101. Star-tala bosta v prihodnjih dn#h enkrat. Opremljena sta z najmodernejšimi iznajdbami in sta menda večja kot nemški »Zeppelini«. Najkasneje v juniju bosta prevzela redno tračno poštno prome-tovanje med Anglijo in njenimi domi-akmi. Gradili so ju intenzivno skoz ee-Uh pet let, in ehašajo stroški Več kot 1 milijon funtov. Ladja 101 bo letela oajprvo v Egipt in odtod v Indijo, kjer je pri8talni jambor že postavljen. Nato bo šla čez Atlantik v Kanado, dočim bo zrakoplov R 100 delal še nadaljnje poskusne vožnje. R je začetna črka besede rigid izg. ridžid — tog, neupogljiv, v nasprotju z gibljivirh in prožnim aero-planotn. Mednarodne sborovanje lesnih bon Ra Dunaju. Vršilo se je ob veliki udeležbi domačih in tujih interesentov. Dr. Hergeth je opozarjal, da se nahaja v Avstriji 5852 žag, ki izdelajo na leto C milijonov metrov rezanega lesa. Zato ima Avstrija v mednarodni trgovini l lesom prav poseben pomen. Dr. Bitteri je v svojem poročilu opozarjal na varnost mednarodnega sodelovanja. Poudarjal je, da se izvršujejo na lesnih borzah samo efektivne kupčije in da je tehniška terminska kupčija nemogoča, ftpekulacijski moment stopi popolnoma v ozadje, glavno delo je naperjeno na posredovanje efektivnih kupčij. Lesne borze dobivajo zato značaj sestanskih borz, v nasprotju s špekulacijskimi borbami. Posredovalno delovanje lesne bor-•m je otežkočeno a tem, da igra kvaliteta blaga veliko vlogo. Spričo tega dejstva je tem važnejše, da se izvede sodelovanje evropskih lesnih borz. Nato je govoril komerc. svetnik Levisson o poenotenju prodajnih pogojev pri eksportu, svetnik Friedmann pa o važnosti enotnih določb v iriednarodni leshi trgovidi. 0 referatih Be je razvila živahna diskusija, ki so se je udeležili ogrski, češkoslovaški in poljski delegati. Slednjič so na predlog ravnatelja dr. Siegela iz Bratislave »prejeli resolucijo, da se izvoli ožji odbor, ki mu bodo poverili izdelavo enotnih določb v mednarodni lesni trgovini. — Beremo, da se bo sestanek lesnih borz vršil kmalu tudi v Bratislavi ter da bo nadaljeval započeto delo. Bona dela r Mariboru. Od 17. do 28. marca je iskalo dela 82 moških in 64 ženskih, t. j. 138 oseb; 75 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 67 oseb in sicer 31 moških in 36 ženskih, odpotoT valo jih je 21, odpadlo pa 63; koncem tedna pa jih je ostalo še 645 v evidenci; od 1. januarja do 23. marca je pa delo iskalo 1579 moških In 806 ženskili, t. j. 2385 oseb, 976 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 786 oseb in sicer 368 moških in 418 ženskih, odpotovalo jih je 228, odpadlo pa 726. Pri Boni dela v Mariboru dobijo delo: 5 hlapcev, 24 viničarjev, 12 majarjev, 3 kamnoseki, 4 delavci za kamnolom, 1 klepar, 1 slaščičar, 2 livarja, 3 krojači, 1 steklobfusač, več vajencev (čevljarske, tapetniške, sedlarske, fotografske, so-darske obrti in trgovsko stroke), kakor tudi 10 kmečkih dekel, 1 vdničarka, 8 kuharic, 12 služkinj, 3 sobarice, 1 kuharica k orožnikom, 2 kuharici v grajščino, 3 prvovrstne kuharice za v hotel, 1 druga kuharica za hotel, 1 vzgojiteljica, 2 boljši gospodinji, 2 podnatakarici, 1 plačilna natakarica, 1 servirka, 1 hotelska sobarica, 1 otroška vrtnarica, 1 šteparioa za gornje dele čevljev, 1 šivilja za obleke, 1 tekačica, 2 postrežnici. 2 šiviljski vajenki. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dno 23. marca 1929. V obče je bil trg prav dobro založen ih obiskan, kar je posledica lepega vremena. Na trgu je bilo 101 slaninarjev, 5 s krompirjem in 2 z jabolki naložena voza, kakor tudi okoli 400 komadov perutnine. Cene slanini in svinjini so ostale skoraj neizpremenjene, pač pa so se gnjati radi približajočih se velikonočnih praznikov malo spremenile ter so se prodajale po Din 2250—32'— za kilogram. Pri domačih mesarjih se ceno niso spremenile. Govedina se jo prodajala po Din 10 do 12*50, medtem ko je bila cena v mestni mesnici 9—11 Din za kilogram. — Perutnina: piščanci 20—40* kokoši 46—50, race, goske in purani 60—120 Din tA komad. — Morske ribe so se prodajale po 20—25 Din, brancini pa po 32 Din za kilogram. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, oljke. Krompir je bil zelo poceni Din 1-25—1-50 za kilogram, ker so prinesli že novega na Irg, katerega so prodajali po 14 Diii za kilogram. Solata se je tako pocenila, da se je dobi že velik kupček za 1 Din. Kislo zelje stane še vedno 5 Din (v trgovinah 4), kisla repa pa 2 Din za 1 kg. Jajca in piruhi se prodajajo po Din 125 do 1-50 komad. Jabolka, katerih prinašajo vedno v veliki obilici na trg, se prodajajo po 4 do 10 Din za 1 kg, limone po 0*75 do 1 Din, pomaranče pa po 1 do 3 Din za komad. To pot je bilo tudi mnogo cvetlic in sicer narcis, zvončkov, hijacint in drugih cvetlic na trgu, ki so se prodajale po 0-25 do 6 Din za komad. Videlo se je tudi mnogo oljčnih vejic, katere so bile importirane iz Dalmacije, ter so se prodajale po 0-25 do 1-25 Din, šopki za cvetno nedeljo pa po 1-25 do 5 Din za komad. — Lončene in lesene robe je bilo manj na trgu kakor običajno, ker so šli Ribnačanje za praznike domov. Cena ji je bila 1 do 100 dinarjev, brezovim metlam pa 225 do 5 Din za komad. — Seno in »lama. V sredo 20. marca je bilo 17 voz sena in 5 voz slame, v soboto 23. marca pa 16 voz sena in 6 slame na trgu. Cene so bile senu 150 do 185-50 Din, slami pa 60 do 75 Din »a 100 kg. Vinski sejem v Novem mestu priredi dne 8. aprila ob 9. uri novomeška podružnica Vinarskega društva sporazumno z novomeško podružnioo Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne Splihal. Vabijo se vinogradniki iz novomeškega okoliša, da se udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja lastna vina za poskušnjo v čistih vinskih steklenicah. Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omenjenega dne ta sejem v čim obilnejšem številu. Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih goric novomeške okolice. ŽIVINSKI SEMENJ V PTUJU. Na živinski semenj v Ptuju dne 20. t. m. je bilo prignanih 539 glav goveje živine, od tega 263 krav, 87 telic, 114 volov, 51 juncev, 24 bikov in 130 konj, ki so notirali: krave 3 50 do 7, telice 6-50 do 10, voli 8 do 10, junci 7 do 8-50, biki 7 do 8-50 Din za kg žive teže, konji Din 500 do 6000 za komad. Prodanih je bilo 214 glav goveje živine in 48 konj. Na svinjski sejem dne 21. t. m. j* bilo pripeljanih 347 glav svinj. Centt je bila 10 do 14-25 Din za kg žive teže, za praseta komad 150 do 30(* dinarjev. Prodanih je bilo 65 glav. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje direkcij*-drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave železne žice, plinskih cevi in vijakov. — Se-obračajno-komeroijelno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejem# do 29. marca t. 1. ponudbe glede dobava G000 leg zalivk. (Splošni pogoji ao na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejemi* do 3. aprila t.l. ponudbe glede dobave 1200 kg koruznega zdroba. — Direkcij drž. železnic v Subotici sprejema 28. marca t. 1. ponudbe glede dobavo-raznega orodja (dleta, dijamanti za režanje stekla, brusni kamni, ključi, »vedri, žage, karbidne svetiljke itd.), okenskih termometrov, steklenic, kozarcev, petrolejskih svetiljk, 150 komadov železnih lopat, 200 komadov visečih ključavnic in 100 komadov vrčev za vodo ter-glede dobave in poprave postajnih žigov; do 29. marca t. 1. glede dobava električnega materijala. — Direkcij« drž. rudnika v Brezi sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave 206 komadov vijakov. — Direkcija dri. rudnika Bukinje, p. Kreka, sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe gled dobave električnega materijala. — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe glede dobave cevi /a parno kurjavo. — Intendantsko slagali-šte mornarice v Tivtu sprejema do dne 31. marca t. 1. ponudbe glede doba viza bojev za dvopek. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 5. aprila t. I. ponudbe glede dobave 15 parov gumijastih čevljev; do 12. aprila t. 1. pa glede dobave zakovic, vijakov, matic, podložnih plošč itd. — Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 8. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 železne omare. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 3. aprila t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede zgradbe enonadstropnega poslopja na postaj; Dubrovnik; dne 5. aprila t. 1. glede dobave 17.000 kg železa in 15.000 komado* hrastovih pragov. — Dne 13. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave signalnega materijala. (Predmetni odlasi z natančnejšimi podatki »o v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom oa vpogled.) Naro6a]te »Trgovski list«? mm TISKARNA .. v Merkur i™60« VELETRGOVINA Ure, »lafnlne In srebrnine RS! iiuujHiiunii TRG.-IND. D. D, LJUBLJANA: Gregorfiičeva1 ul. 28. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. Knjigoveška dela ls-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNIC! v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago Raznovrstno Iganfo, in dol« pri- datka. . Raznovrstno j RUDNINSKO VODO Lastna praKama sa I kavo In mlin 'sa dliavo I s ololdrlMm obratom. na razpolago! - LJUBLJANA - Kastna protokol Irana tovarna v Švici S. RANZINGER, LJUBLJANA Spedldjako podjetje, •UadlUa« carinsko poarcdnlihro, pravalanls pohlltvo k L. M. ECKER sinova Stavblneka, galanterijska la ornamentika kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje za Uvr&evtnje vodovodnih dal in centralnih kurjav. Ljubljana, SlomSkova ni. 4 . Teleton 2933 int Trgovci trn industrije* TRGOVSKI — LIST! — wm finporpcci sa IpSMff ilSJsIfi! Veletrgovina fcotonijaln« In IpsarljiK« rob« hran Jelačin Ljubljana /t-* •nUt praloni mlatiti d kis« Im nidnBnik« vod« Salit«va|t« ranlkl PROMETNA BANKA D. D., Ljubljana, Stritarjeva 2 Telefon št. 2149, 2968. Pošt. hran. rač. 13.853. (»ogal prad Škofijo 1, na apr. magistrata.) Žiro-račun pri Narodni banki. Nakup ln prodaja valut in devl*. — Sprejemanj« vlog na teko« račun in hranilne knjilice, vnovfevanje Čekov in menic. — Itdaja u veren J, — ' garandlsklh In kreditnih pisem, podeljevanje kreditov in izvrlcvanje vseh bančnih pošlo« po najkutantnejSih pogojih. — , Ureja «r. IVAH PUtt. - Za Trrrr*«-teihah^fce d. d. MERJTOR« kot tadajatelja la Hakarjat O. MICHALBK. UvUJaaa.