ubovapriloga. posvečena '' in našim društvom.
j
BMm naše monarhije pod cesarja Franca Jožefa I.
(Od L 1848 do 1851.)
Decembra smo slavili šcstdcsetletnico .vladanja našega cesarja. Šestdeset let v človeškem življenju je že častitljiva starost. Koliko mogočnejša so pa ta leta na ramah vladarja, ki mu jc usoda namenila, da vodi svoje podanike s'koro skozi tri rodove. V zgodovini so zelo redki slučaji, da bi pol stoletja sedela na prestolu ista oseba, še veliko redkejši pa taki dogodki, kot smo ga Avstrijci obhajali lani drugega grudna.
Vladanje našega Franca Jožefa pomeni za Avstro-Ogrsko neko 'popolnoma novo dobo. Kaj se je vse zgodilo od leta 18-48 pa do danes. Kratek pogled nazaj jiarn kare toliko poučnega in zanimivega, da sem se odločil, napisati malo zgodovino naše monarhije od leta 1848 naprej.
Za vsakega zavednega Slovenca je pa praznovanje te najnovejše dobe avstrij* .skc zgodovine še celo potrebno. Za vladanja sedanjega cesarja se je zvršil preporod slovenskega naroda v vseh strokah njegovega javnega življenja. Od leta 1848 sem se je začela buditi naša narodna zavest, dočim se jc Slovenec prej 'komaj zavedal svoje narodnosti. Iz malih počet-kov domače književnosti, se ije razvilo lepo in precejšnje slovstvo, da smemo brez strahu stopiti v kolo drugih kulturnih narodov. Politično, gospodarsko, zadružno in društveno življenje se je pri nas Slovencih v zadnjih tridesetih letih postavilo na trdne noge, kar nam daje upa za lepšo bodočnost.
Ko je Franc Jožef zasedel avstrijski Prestol, je vladal po celi Evropi duh revolucije. Februarski upori na Francoskem so tako vplivali na druge evropske države, da so povsod hoteli poskusiti z revolucijami. Narodi so zdihovali pod trdo pestjo absolutizma, birokratizma in graščinske vlade. Marca meseca je že zašumelo na Dunaju, v Berolinu, na Ogrskem, Laškem Pa tudi drugod. Povsod so zahtevali več Pravic ljudstvu in neodločni avstrijski cesar Ferdinand je takoj odpusti1! osovraženega ministra Metternicha in sklical prvi državni zbor na Dunaj, ki se je potem s
cesarjem preselil na Moravsko v. Kro-meriž.
Upornike na Laškem je sicer Radecki slavno premagal, ali vihar v Avstriji se le ni polegel in cesar Ferdinand je odstopil prestol svojemu nečaku, osemnajstletne-mu Francu Jožefu, ki se je v teh žalostnih časih oklenil pomoči svoje izkušene matere Zofije^ in mogočnih svetovavcev Ra-deckcga, Švarccnberga, Vindišgreca itd.
Ogri so spomladi 1. 18-48 slabotnega Ferdinanda še prisilili, da jim je dal samostojno ministrstvo in lastno državno upravo. Ogrska je bila po ti ustavi popolnoma svoja država in jo je z Avstrijo vezala le oseba vladarjeva. Nasilno obnašanje ošabnih Mažarov proti Slovanom na Ogrskem in Hrvaškem je dalo povod ostremu sporu in nazadnje celo vojni med Hrvati in M a žar i. Slavni ban Jelačič je potolkel Mažare in pridobil na ta način Hrvatom večjo samostojnost.
Nič čudnega ni torej, če so se novemu cesarju Francu Jožefu Mažan uprli. Bali so se mladega a odločnega vladarja, da jim ne vzame ugrabljenih pravic nazaj in začeli vojsko zoper njega, češ, da je bil stari ccsar Ferdinand pahnjen s prestola in, da je ta Ferdinand še vedno ogrski kralj. Seveda so na Dunaju te ogrske izgovore takoj spoznali in vedeli, da se hočejo Mažari sploh znebiti stare vladarske rodbine habsburške.
Takoj, še pred novim letom 1849. sta generala Jelačič in Vindišgrec udrla na Ogrsko m podila Mažare nazaj. Nekaj časa, in glavno mesto Budimpešta je padlo Avstrijcem v reke. Ali kmalu se je sreča obrnila in Mažari so zmagali nad Vindiš-grccom. Tu pošlje ruski car Nikolaj I., ki se je bal, da se ne bi revolucija razširila tudi na Poljsko, našemu cesarju 130.000 mož na pomoč, ki so Mažare kmalu pokorili. Zadnja ogrska armada, okoli 30.000 mož močna, se je pri Vilagošu podala Rusom in krvavi punt je bil tedaj udušen. Lokavi minister Košut, oče sedanjega ogrskega ministra Košuta, pomažarjen Slovak, je bil vodja upora in moral tedaj z drugimi kolovodji bežati na Turško.
Ali nekaj začetnikov ustaje so pa vseeno vjeli in izročili rablju. Pokorjeni' Ogrski so pristrigli prevelike peroti. Slavnemu banu Jeiačiču je cesar dal veliko pravic
za njegov narod rn hrvatska kraljevina je postala tedaj neodvisna od Ogrske.
Med tem časom so pa topovi gromeli tudi ma Laškem. Italijani na Benečan-., skem in v Lombardiji niso marali za Av-T strijce in poželjivo zrli čez črnormene mejnike v svobodno kraljevino Sardinijo.! Sardinski kralj Karol Albert je tudi želeti iztrgati svoje lombardske brate avstrijski vladi in tako se je znova lotil avstrijskega maršala Radeckega, čeravno ga je ta ža julija 1848 močno naklestil. Bitka pri No* j vari 23. marca 1849 je za enkrat zopet prei križala sardinske račune in Karol Albert je od žalosti prepustil krono svojemu sinui Viktorju Emanueiu, ki je plačal Avstriji' .vojne stroške.	j
Z zmagami nad uporniki na Ogrskem in Laškem je bila velika revolucija končana. Mladi Franc Jožef si je s tem utrdil , svoj prestol in se lotil velikega dela naj znotraj.
Prvi državni zbor, ki ga jc sklical še1 cesar Ferdinand, je med tem zboroval vi Kromerižu. Toda ti prvi avstrijski posta-vodavni skupščini ni hotelo iti delo izpod, rok. Začetek je težak. Ljudski zastopniki'' še sami niso docela umeli pravic držav-4) nega zbora. Kovali so načrte za različne postave, ali večina cd teh ni bila primerna ) času. V večmesečnem zasedanju se jej sklenila le kmetska odveza, po kateri bi' postal kmet lastnik svoje zemlje, in odprava graščinske sodne oblasti. O novi ustavi se niso mogli zediniti in zato je vla-i da sama izdelala načrt zanjo in jo proglasila marca 1849, državni zbor pa poslala domov. Ta ustava se zove radi tega marčna ustava in oktroirana, ker jo je vlada sama razglasila, ne meneč se za skupščino.	■	;
Ali ta nova ustava, veljavna tudi za Ogrsko in Hrvatsko, je ostala seveda na papirju le do Božiča 1. 1851. Tedaj jo je pa cesar preklical in uvedel absolutizem za vso državo, to se pravi, vladal je sam z ministri, dajal postave in odločeval o : njihovi izvršitvi. Vlada ni bila za svoja' dejanja nikomur odgovorna razun cesarju.
/	(Dalje prihodnjrč.)
Stran 191
Do-oljub — Društvenik 1909
Stcv. lo
Mefiaj BauatfH našim <fraštwm.
Za uspeša.-* dei.varie »Zvezir.th« društev objavimo nekaj na. Želimo, da ti :.:i bralka društva poizkušala ?rak:>
Odbori in odborniki
Glava vsakega društva je odbor. In zato mora gledati odbor, da so posamezni odborniki za zgled ostalim društvenim čia-t:Odt: rttiki morajo biti priiatel;i med seboj. e:::;a duha in enega srca. Kjer tega r.'. :z£.':t;a zat:panje v društvo in člani je trittn - ::ia zapuščajo. Kdo drugi trpi pri te iti, kak r dobra stvar vsled osebne občutljivosti in ljubosumnosti?
Odb - ve seje morajo biti redne. Vsak mesec se mora prirediti najmanj ena seja. Kjer r.i društvenih sej, tudi društvenega živiieria ni. So odbori, v katerih se ves •;d'r r zanaša le na posamezno osebo. Pri sejah, če jih je sploh kaj, nihče drugi ne tdpre !:>;. Dela seveda vse sam. Obenem ;e predsednik, zapisnikar, blagajnik pa še ;:: rebit: knjižničar navrli. Lo na enega v-e gleda. In ko morebiti zapusti kraj, pa ledi vse ua tleh. To ni prav. Naša društva imajo namen vzgojiti može dela. Namenit;: t so napredku in izobrazbi. Pričeti se pa mora pri glavi in ta je pri društvih odbor. Posamnim odbornikom mora nakazati odbor kake dolžnosti in paziti, da jih izvršujejo. Začetkoma je težko, a sčasoma sc odborniki privadijo dela in reda. tri: a tudi društvo dobi ugled med pre-b ••. •:•!. Odborniki morajo biti z dru« 5r iki prijazni in poslušati njihove priti ž če so tudi morebiti včasih zelo mate' k»stne in dolgočasne. Nikdar pozabiti: Si . ra v«ch članov je. odbor.
Predavanja.
Prvi namen vsakemu društvu mora biti • rb za predavanja. Vsaj eno redno mesečno predavanje je najmanj, kar se mora zahtevati od vsakega našega dru-itva. Potrebno je. da ^e predavatelji menjajo. Xaj doni zvon še tako iepo. kdor v-: ir.:> čuje le en gia-. se ga naveliča. . Spfažao naj obvelja načelo, da povrnejo čraštva tujim predavateljem potne stro-s.se. Ce ne mara sprejeti odškodnine, naj so ta vsota p- šiie Zvezi «, ki potem obratu:.,! z mmi. Pr.j vsem je pa treba predavanja naznaniti političnim oblastim, ea nima društvo kakih sitnosti in popolnoma nepotrebnih stroškov. Naznanilo naj bo sestavljeno po s:edečem vzorcu:
Slanemu c. ir. et-e/atma garant; 2
» Lj*iU*ai.
$.'.•*/.?--.« Iriisnsk* sat:jizveze mozac.-;j dat 16 t .tu .v Xsri /»poUal rdnuJrtmi	i, Dr,:;- Mirt;z . Pol 3 f, 3
larta armiirta shod.	j
S.VhzsAj tr&'. s;c.
V Ljibijcii, i.is .... 19 , . Podpis ptrdudcibn. Podpis tspisrJiertt.
Taka naznanita oblastem morajo biti V:ozena pri političnih oblast vih vsaj '-t ur prej. kakor se vrši shod. Kolkovati jih ni treba. Ce se torej vrši predavanje recimo
v - ■- -"eiio ob 3. uri popoldne, mora biti na-zrar 'v soboto zadnji čas ob 3. že pri r--v--<tvu. Kdor prireja predavanja, a porabi"::a naznanilo, lahko prav po nepotrebnem plača kazen pri sodniji, ki navadno r.i manjša kakor 10 kron, če se pa pozabljivost ponavlja, pa tudi sodnik zvišuje kazen.
Socialni tečaji.
Čemu neki so? To čujemo marsikje in zato jih ne ustanavljajo Mislijo, da se doseže s predavanji vse. To ni res. Predavanja imajo namen širiti splošno izobrazbo. ne pa vzgojevati posameznika za uspešno društveno in socialno delo. Poleg socialnih stvarij morajo voditelji socialnih tečajev izobraziti obiskovalce tudi v zadevah. ki jih potrebuje posameznik kot državljan.
Veselice in zabave.
Na tem polju so naša društva precej delavna. Prav tako. A prigodi se, da tudi tu pozabijo odborniki tu in tam naznaniti veselico oblastem. Veselice, ii katerim imajo pristop samo člani in po njih vpeljani gostje, se morajo tudi naznaniti političnim oblastem, samo takih naznanil ni treba kolkovati. Vložiti se morajo 24 ur prej pri oblastvih. Drugače je pa, če priredi društvo kako veselico, tako, da morajo "lačati udeleženci vstopnino. V takem slučaju je treba naznanilo o prireditvi kolkovati za 2 kroni in priložiti se mora še en kolek za 1 krono, da izstavi oblast dovoljenje ali licenco.
Gledališke predstave sc morajo seveda tudi naznaniti oblastem. Vsaka nova gledališka igra se-mora predložiti oblastem. Dokler ni igra odobrena ali cenzurirana, se ne sme igrati, ravno to velja o pesmih. Pripomniti moramo, da se mora predložiti še ne cenzurirano besedilo gledaliških predstav vedno deželni politični oblasti. Gotovega roka za naznanilo veselic in gledaliških predstav sicer ni, a zakon pravi, da sc morajo predložiti pravočasno. Najboljše je, da sc naznanijo oblastim osem dnij prej, da ni kakih sitnosti.
Naznanilo o veselici z vstopnino se napravi tako-le:
3 K
Slavnemu c. Ur. okrajnemu glavarstvu
v Ljubljani
naznanjamo, da nameravamo priredili v nedeljo dne V f'- uri p0D' v Društvenem domu pri D M v Polji javno veselico in predstavo ie cenzurirane igre Car m tesar, (igre Novi veh, kija predložimo v cenzuriranjij.	'
Spored.
/. Po jezeru.
2.	Naša pesmi
3.	Slavnostni govor, govori g. kapelan Ril,ar. Sdrt govora je priložen naznanilu.)
4 Gledališka predstava. Prosimo vzeti naznanilo na znanje Proinji jt priložen kolek za I K.
Kotel, slov izobraževalno društvo Pri Devici Mariii V Poljll.	J
Materi Rihar, predsednik.
Anton Jeriha, tajnik.
Društveno knjigovodstvo.
.Vsi odborniki naj pazijo, da bodo društvene knjige in računi v najlepScm
i redu. Proti vzornemu knjigovodstvu ne j more nihče zabavljati. Če pa člani zapa zijo, da tu ni vse tako, kakor bi moralo biti, pa zabavljajo, da se vse kadi, pa §e izstopajo iz društva. Najbolj pametno je če se vsaka stvar sproti zapiše v društvene knjige. Pripomnimo še, da društvenih knjig ni treba kolkovati.
Agitacija.
Ni ljudi! Mrzli so, pa ne pridejo k pri-reditvi. Tako čujemo večkrat. Navadno pa ni ta vzrok. Tu tiči nekaj druzega. Premalo sc pri nas agitira. To je vse. Predpogoj vsake organizacije in seveda tudi društvene organizacije je agitacija. Saj tako huda beseda ni, kakor se čudno sliši. Ta šmentana agitacija ni nič druzega, kakor prigovarjanje za kako stvar. Rečem prijatelju: »Jutri bo predavanje, glej, da prideš tudi ti.« S tem sem že agitira!. In agitirati moram toliko časa, da mi je gotovo znano, da se bo udeležil prireditve. In če mu bo všeč, pristopi sčasoma tudi največji mrzlež v društvo. Le vztrajnosti, nikdar in nikoli izgubiti poguma. Tudi hrast ne pade na prvi mahljej. A tudi agitacija mora biti urejena. V agitaciji izurjene društvenike naj skliče odbor nekaj dni pred prireditvijo skupaj. In tu naj si razdclc agitacijo. Odbor pa nadzoruj, če je vsak agitator izvršil svojo dolžnost.
Ker so povsod nasprotniki, ki si stavijo za glavno nalogo, škodovati društvu, svetujemo, naj sc taki agitacijski sestanki vrše po S 2. zborovalnega zakona. Sestankov po § 2. ni treba naznamati oblastem. A paziti se mora strogo na sledeče:
Vsak udeleženec shoda po § 2. mora dati onemu, ki skliče shod, vabiio in ga povabiti še ustmeno na shod. Vabilo naj bi bilo tako-le:
§ 2. zborovalnega z a k o 11 a.
Vabilo
za g.........na shod, hi se vrši dne . ...,
ob . . . uri j"- poldne v prostorih » Kršč. scc.
izobraževalnega društva v . , . .
Sklicatelj: (Podpis).
Sklicatelj mora poznati vsakega udeleženca. Tudi udeleženec mora poznati sklicatelja.
Sklicatelj mora imeti zapisane vse udeležence.
V slučaju, da pozabi kako društvo naznaniti kak shod, ki se mora vršiti na vsak način, naj se takoj priredi shod po § 2. A paziti se mora, da se izvrše vsi predpisi, če izvedo oblasti, da ni kaj prav, zapoje kazen.
Za agitacijo priporočamo osobito pri velikih prireditvah tiskana ali pa tudi pisana vabila, ki naj jih porazdele agitatorji med ljudstvo. Jako po ceni so hektografi-rana .vabila. Priprava za hektografiranjc ali za pomnožitev spisov ni draga.
Tudi lepaki ali plakati jako dobro služijo za agitacijo. Kaj je plakat, ne opisujemo. Kakšnega je žc videl tako vsakdo. 1 lakat ali lepak se pribije na vogle hiš v najbolj obljudenih križpotih. Tudi na drevesa. Plakatiranje mora dovoliti politična
nblast ki sc ji mora predložiti tudi plakat. Prošnje za plakatiranje naj se napravijo tako-le:
i Kolek i « I IK
Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu
v Litiji.
Nameravam v Litiji, Šmartnem in Jablanici nabiti lepake, po vzorcu, ki <m predi ožim v pri gibu. Prosim za dovoljenje, da smem nabiti take lepake, kakršen je priloženi plakat.
... 10 . .
Litija, dne
I. /.
Priloženi plakat mora biti kolkovan s
kolkom za 30 h.
Naša izobraževalna organizacija mora, da doseže svoj namen, skrbeti med drugim tudi za razširjenje dobrega, poštenega časopisja. Na razpolago morajo biti društvenikom in društvenicam v društveni čitalnici pošteni krščanski naši listi. To se godi. Le malo izobraževalnih društev imamo, v katerih bi ne bili na razpolago dobri pošteni časopisi. Naša izobraževalna društva bi pa nikakor ne storila svoje dolžnosti v popolni meri, če bi ne delala z vso odločnostjo in vztrajnostjo nato, da sc dobro naše časopisje širi med društveniki in društvenicami.
Naročajte krščanske časopise.
Nedavno sem se mudil nekje na Slovenskem, kjer imajo tudi svoje s. k. izobraževalno društvo. V društveni čitalnici sem videl razpoložene vse slovenske krščanske liste. Ljudje so jih z največjim zanimanjem čitali. Opazil sem, kar jc največje važnosti, da je ležal naš edini krščanski dnevnik »Slovenec« nečitan na mizi. Tudi »Domoljuba« in »Bogoljuba« ni nihče vzel v roko. Zdelo se mi je to zelo čudno. Vprašam, kako to, da tu ne čitajo ravno teh listov, za katere se drugod, kakor znam iz izkušnje, kar trgajo. Odgovor me je tako zadovoljil, kakor mene sitnega in kakor nekateri pravijo, prenapetega strankarja S. L. S. ni še tako kmalu zadovoljil. Rekli so mi: »P r i nas imamo urejeno tako, da ni čl a-n a. k i bi ne imel prilike, da čita
a 1 o v en c a«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« doma. Pred leti že je naše društveno vodstvo polagalo največjo važnost na to, da vzbudi med svojimi člani, med katerimi se nahaja ogromna večina tare, predvsem zanimanje za to, da se krščansko časopisje razširi med člani in da dobe vsi člani na dom »Slovenca«. Seveda društvo ni moglo vsem članom pri članarini, ki ni visoka, naročiti »Slovenca«. Tudi posamezniki se niso mogli vsak zase naročiti nanj. Odbor pa ni miroval prej in je začel z agitacijo za »Slovenca« v odboru samem. Štirje odborniki so se zavezali, da naroče skupno naš dnevnik. Vsak se je obvezal, da plača za »Slovenca« društvu na leto 6 kron. Društvo je pa moralo skrbeti in še skrbi za to,
da dobi vsak »Slovenčev« naročnik takoj list in tudi za to, da gre list lepo po vrsti od naročnika do naročnika. Sklenili so pa in tudi držali, da lista ni nihče nikomur posodil. Člani so videli zaroto »Sloven-čevcev«, kakor so nazivali »zarotnike« in ni bilo treba kdosigavedi kako velikega truda, da se je »Slovenec« tako razširil, kakor je danes razširjen. Nisem več vprašal, zakaj da v čitalnici ljudje ne čitajo »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Pri ljudeh, ki so naročeni na naš dnevnik, je razumljivo, da poleg precejšnje letne žrtve za dnevnik radi žrtvujejo tudi za svoje stanovsko kmečko glasilo in za cerkveno-politiški list. Nobenega nauka ne pristavljam. Kdor je zaveden član naše izobraževalne organizacije, ve, kaj da mora storiti.
Kar čitaš, moraš razumeti.
Premalo store naša s. k. društva za izobrazbo. Naša šola ne nudi ljudem tega, da bi jih poučila o tem, kar bi moral znati v naših časih vsak naš državljan, ko zapusti šolo. Splošno in enako volivno pravico imamo, šola pa niti za to ne poskrbi, da bi ljudje poznali najprimitivnejše pojme ustavnega življenja. To vrzel mora zamašiti naša s. k. izobraževalna organiza-cia. Čitaj časopisje, ko zapustiš ljudsko šolo. Zato je potrebno, da bi naša s. k. društva skrbela za to, da bodo člani tudi uineli, kar čitajo. S predavanji samimi, s politiškimi shodi tega ne dosežete. Živimo v časih, ko se hitro vse izpreminja. V časih, ko vidi večina ljudstva posledice ča-sovega toka, ne pozna pa vzrokov, zakaj se vse tako hitro izpreminja. Splošna načela si že še od časa do časa, včasih boljše včasih slabše, obravnavajo po shodih, ali pa po predavanjih. Nekaj meglenih pojmov dobe ljudje. Ne morejo pa slediti hitrim izpremembam našega časa. Potrebno je zato, da se vrše v s. k. izobraževalnem društvu najboljše po jutranji maši takoj redni nedeljski in praznični sestanki. Ob takih sestankih naj bi kdo kratko poročal, kaj se jc zgodilo politiško in gospodarsko važnega med tednom. Ljudje naj ob takih sestankih tudi vprašajo, česa niso razumeli, ko so čitali »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«. Ob teh sestankih naj bi se tudi temeljito razpravljalo o stvareh, s katerimi se pečata državni in deželni zbor. Tu naj bo tista politiška šola, ki naj razbistri ljudem pojme in jih dovede, da bodo znali pravilno presojati važne stvari, o katerih marsikdaj, večinoma po nezakrivljeni nevednosti sodijo pomotno.
Ali so storila povsod naša s. k. izobraževalna društva svojo dolžnost glede na velevažno zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora? So-Ii poučila s. k. izobraževalna društva ob pričetku pomoči z ozirom na pomanjkanje krme svoje člane? Kar piše .časopisje, se mnogokrat lahko prezre, dasi je važno za dotični stan. Saj ni menda edinole berič za to, da pove, kaj naj n. pr. stori kmet. Brez takih rednih nedeljskih in prazniških sestankov po naši s. k. izobraževalni organizaciji ne pridemo naprej. Ljudstvo mora znati, kaj se godi po svetu, umeti mora, zakaj se kaj važnega pripeti, naučiti je moramo, da bo znalo
pametno presojati dnevne dogodke, dobiti in imeti mora priliko, da tudi vč, kdaj in kako naj se potegne za to, kar mu gre. Edina pot, da se doseže ta namen: naša s. k. izobraževalna društva!
Nasprotno časopisje
se zelo vriva poštenemu slovenskemu kri ščanskemu ljudstvu. Mikavni naslovi »Gorenjec«, »Notranjec« in kar je še takih malih liberalnih trobent, mikajo ljudi. Ch tajo nasprotne liste tudi naši ljudje. Saj znamo, da je vsak človek radoveden. Ne smemo podcenjati nevarnosti nasprotnega nam časopisja. Osobito zadnje čase sem so postali liberalni listi in tudi liberalci grozno pobožni. Sicer smo poznali že ob časih najodurnejšega boja med liberalci in krščansko mislečimi take liberalce, ki so šli ob volitvah k sv. obhajilu, da so izpe-i ljali od kake naše volivke pooblastilo za liberalce. Zdaj pušča duhovnike in vero liberalno časopisje pri miru. Zato pa huj-ska proti S. L. S., ki brani krščanska načela. Na laži in na liberalno hinavščino se vsede marsikak človek. Vsakega, ki pade, je škoda. Zato pa mor* naša s. k. izobraževalna organizacija popolnoma natančno znati: 1. če širijo liberalci med našim ljudstvom svoje liste. 2. Kdo jih čita. Na vsako liberalno laž, zavijanje in hinavsko pisavo ali pa postopanje liberalcev je strogo paziti. S. k. izobraževalno društvo mora paziti, da razbiine vsako liberalno spletko in vsako liberalno laž sproti ob nedeljskih sestankih. Plevel se mora takoj iztrebiti, če ne, zaduši žito. Ravno to morajo storiti naša s. k. izobraževalna društva v takih krajih, kjer se začuti, da ri-jejo rdeči soc demokrati, proti katerim je boj v toliko lažji, ker niso še taki hinavci, kakršni so liberalci. Kjer se zarivajo socialni demokrati, se mora delati tudi na to, da se razširi »Naša Moč«. Boj liberalcem in socialnim demokratom bodi geslo naši izobraževalni organizaciji na celi črti!
.Zvezal drsite?"
v letu 1907/8. VI. Štajerska »Zveza«. (Dalje.)
71.	Razbor (p. Slov. gradeč). — Izobraževalno društvo.
72.	Sladka gora (p. Šmarje pri Jelšah)-Kat. slov. izobraževalno društvo.
73.	Slivnica (p. Hoče). — Bralno društvo.
74.	Stari trg (p. Slov. gradeč). — Kmetsko bralno društvo-
75.	Studenci pri Mariboru. — Kat. slov, izobraževalno društvo.
76.	Studenci pri Poljčanah. — Bralno društvo.
77.	Slivnica pri Celju. - - Bralno društvo.
78.	Selnica nad Mariborom. — Miadeni-
ška zveza-
79.	Stoprce. — Kat. slov. izobr. društvo.
80.	Škale (p. Velenje). -- Bralno društvo.
81.	Šmarje (p. Sevnica ob Savi). — Kat-slov. izobraževalno društvo.
Domoljub - Družtvenik 1909
_otev, 10
Bralno
82.	Šmarje pri Jelšah. - Kat. slov. izobraževalno društvo.
83.	Šmartin pri Slov. gradcu,
društvo-	v	, ,
84.	Šmartin (p. Velenje). - Kat. bralno
društvo.	.
85.	Tiiije (p. Slov. Bistrica). — Bralno društvo.
86.	Trbovlje. — Kat. delavsko društvo-
87.	Sv. Trojica v Halozah. — Kat. slov. izobraževalno društvo.
88.	Sv. Trojica v Slov. Goricah. — Kat-slov. izobraževalno društvo.
89.	Trbovlje. -- Kmečko bralno društvo.
90.	Sv. Urban nad Ptujem. — Gospodarsko bralno društvo.
91.	Velika nedelja. — Kat. slov- bralno društvo »Mir«.
92.	Sv. Vid pri Grobelnem (p- Grobelno). — Kat. slov. izobraževalno društvo.
93.	Vran.tio. — Kat. slov. izobraževalno društvo.
91. Vurberg pri Ptuju. — Gospodarsko
izobraževalno društvo. 95- Vsržej. — Bra!"o društvo.
96.	Zavodnje (pv Šoštanj). — Kat. slov. izobraževalno društvo.
97.	Zavre. — Bralno društvo.
98.	Zibifca (p. Pristava). — Kat. slov- izobraževalno društvo.
99.	Ziče (p. Konjice). — Bralno društvo. 100. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. — Mla-
deniška zvezalo). Leitersberg pri Mariboru. — Slov.
kat. izobraževalno društvo. 102. Pet rov če. Bralno društvo. 10.3. Slov. Bistrica. - Slov.kat. izobraževalno društvo-
VII, Tržaška »Zveza«.
1.	Ooljunc. — Delavsko podporno in iz-
obraževalno društvo.
2.	Dekani. — Kat. slov. izobraževalno društvo.
.3. Dolina pri Trstu. - Kat. siov. izobraževalno in podporno društvo.
4.	Sv. Ivan pii Trstu. -- Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo.
5.	Kreplje. — Bralno, trto- in sadjerej-sko društvo.
C). Predioka. — Kat. slov. izobraževalno društvo.
7.	Sočerga. — Kat. slov. izobraževalno društvo.
8.	Skedenj pri Trstu. - Kat. slov. izobraževalno društvo.
9.	Trst. — Kat. slov. izobraž. društvo.
Končni pregled-
Akademični društvi..... Kranjska zveza ..,..'. Vipavska zveza . . Goriška zveza . ... , Koroška zveza ...!.' . Štajerska zveza . . ' ' ' ' „,, Tržaška zveza .....'.'.'; 9
2 131 11 42 19
Skupno število društev
317
Oko aoi
»Slovenska krščansko - socialna zveza« je imela svoj redni občni zbor preteklo nedeljo v svojih društvenih prostonh v Ljubljani. Predsedoval jc občnemu zboru društveni predsednik državni in deželni poslanec dr. Krek. Za S K. S. Z. ko središče kranjskih slovenskih katoliških izobraževalnih društev jc poročal c. g. L.
S ni o 1 n i k a r.	, ,
Na deželi so sc v pretečenem letu društva jako pridno ustanavljala. Ustanovilo sc je in k »Zvezi« pristopilo 20 novih društev'in sicer v teli-le krajih:
Besnica pri Kranju, Brdo, Cerknica, Št. Gotard, Grahovo, Hotedršica, St. Janž na Dolenjskem, Št. Jakob ob Savi, Jezica pri Ljubljani, Komenda, Križevo pri Kostanjevici, Ljubno, Dolenji Logatec. Metlika. Retečc pri Škofji Loki, Selca nad Skof. Loko, Šenturška gora, Sv. Trije Kralji nad Rovtami, Vovtavas na Dolenjskem in Zabnica pri Škofji Loki. — Centrala je pomagala pri ustanovitvi teh društev in jc tudi sicer bila na razpolago s predavatelji. — Vseh društev, združenih v »Zvezi«, jc danes na Kranjskem z vipavskimi (11) vred: MS. — Izdal se ie tudi »Društveni koledarček« za leto 1909., za čegar razprodajo imajo največ zaslug člani telovadnih odsekov.
Izšli so tudi 7., 8. in 9. snopič »Ljudskih iger«; to stvar je vzela v roke »Katoliška Bukvama-, ki bo izdajanje nadalj-nili snopičev kar se da pospešila. Dohodkov je »Zveza« kot centrala imela 3281 K 21 vin., stroškov 2456 K 49 vin. -- O delovanju »Zveze« v Ljubljani je poročal I v. Š t c f c : Število članov in članic S. K. S. Z. se je pomnožilo v preteklem letu za 23S novih članov in članic, imajo pa v »Zvezinih« prostorih tudi dom razna druga naša ljubljanska društva, tako, da jc »Zveza« dom za 3274 organiziranih naših somišljenikov in somišljenic v Ljubljani. »Zveza« jc pohitela poleti na slavnosti v Cerklje, Mekinje, Vrhniko, Škofjo Loko, samo z njeno pomočjo jc bil mogoč sijajni uspeh kranjske skupine v dunajskem cesarskem jubilejnem izprevodu na Dunaju. Priredila jc dva mladeniška tcčaia in je ustanovila poseben oddelek za obrtniške vajence. »Zveza« jc priredila v Ljubljani v preteklem letu 17 javnih predavanj, sedaj jih prireja v veliki dvorani »Uniona« ter so to sedaj največja javna predavanja v Ljubljani. »Zveza« ima v Ljubljani mešani zbor (pevovodja katehet Cadež) vzdržuje pouk v laščini (poučujeta dr.' Ope.ca in dr. Koren), angleščini (dr. L6-nart), ruščini (dr. Lenart), poljščini (dr Lenart), knjigovodstvu (g. PodlesniM stenografiji (urednik Klcmenčič) teTje ustanovila dramatično šolo, v kateri no-"cu,e g Urbančič. Meseca aprila »Zvezal prvikrat nastopi v deželnem gledališči! v igri »Revček Andrejček« ter bo v deže> nem gledahšču prirejala ljudske Igre Ustanovila bo v ta namen posebni odsek »Ljudski oder«. G. Podlesnik je poročal o telovadnem odseku, ki daje u&e mX? n2 deželo. Ljubljanski telovadni oK • ustanovil P0 deželi že S telovadmfoJ!
sekov. G. deželni odbornik prof, jarc • vsak četrtek imel socialni tečaj,' n-csc,!e aprila pa se vrši v Ljubljani socialni h,? za voditelje naših društev. V imenu lin, : Ijanskcga ženskega oddelka jc poročili i gospa M a n f r e d a, da je oddelek priredil I tri zabavne večere, oddelek je članicam j prcskrbel pouk v šivanju, likanju, vezenju Kakor moški oddelek ima tudi ženski od' delek dobro uspevajočo »Čebelico«. I<.njiž~ ničar Kos 'e poročal, da ima društven-i knjižnica 1862 knjig, za 265 več kakor lani. Na občnem zboru jc bil soglasno sprejet nasvet prof. Jarca, da »Zveza« v drn:i izdaji izda dr. Krekov »Socializem«.
Dr. Krek je nasvetoval, naj »Zveza, priredi poleti dramatični kurz za vocHtel e i iger po naših društvih, urednik Klcmenčič" da napravi »Zveza « enketo g ede tičuih knjig za stenograrijo, dr. Lenard, da izda priročne slovnice za angleščino, laščino in druge jezike. Sprejet jc bil odborov predlog, da se letošnje leto poleti vrši občni zbor vseh naših »Slov. kršč.-soc. zvez« v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Naša društva nai se že sedaj pridno priprav-| llavj tia izlet med koroško- Slovence. Dr. Krek jc obljubil, da priredi »Zveza-.: tudi pouk o strolepisju. Sprejet je bil Štcfetov predlog, naj naša društva prirede na korist zatiranih Slovencev v Št. H"u na i?ii dan zabavne prireditve. En dan naj 1» »Št. Hjski dan« in takrat zberemo lahko toliko, da postavimo »Društveni dom< v Št. IIju. Vsako leto naj bi se na gotov dan pobiralo med vsemi našimi organizacijami, povsod med ljudstvom na korist obmejnim Slovencem! Končno je bil surejet predlog župnika Kalana. da imajo odborniki naših izobraževalnih društev in deželi pravico udeieževatl se sel odbora S. K. S. Z. ter tu staviti svoje nasvete. Se'e so vsak ponede jek ob 8. uri zvečer. Za prihodnjo poslovno dobo »Slovenske krščansko - socialne zveze« je predsednik dr. Janez Rv. Krek, podpredsednika sta: Luka Smolnikar in deželni odbornik l:v. Jarc; tajnika: za deželo Traven, za Ljubljano Štefc; blagajnik Sedmak; knjižničar Kos. »Zveza« ima tudi številen pomožni odbor. Bog blagoslovi nadaljne delo 'Slovenske krščansko-socialnc zveze«!
Društveni ve«
Izlet v deveto deželo! Prihodnji torek 16. marca bo v veliki dvorani »limona; zopet javno predavanje, ki bo zopet nekaj posebnega, kajti predavatelj si jc izbral vsekakor snov, ki bo gotovo vsakega zanimala: »Iz devete dežele«. »Zveza ie preskrbela, da se zanimivost tega predavanja poveča s krasnimi skloptlčnitni slikami, ki pridejo te dni v Ljubljano. Pred vrati dvorane se sprejemajo prostovoljni darovi. Vabimo torej vse naše somišlje-nice in somišljenike v Ljubljani iu okolici, da se poslužijo tega izrednega drušovne-ga užitka, ki ga jim nudi » Slovenska krse,-socialna zveza« in da prihite v torek K predavanju v veliko dvorano »Uniona«.
V Borovnici jc predaval v društveni •ani zjutraj po prvi sv. masi gospod n t o gospodinjstvu z ozirom na go-^nrtin sko šolo, ki se ustanovi na Vrhniki, nhih i l nam je, da sc še snidemo v ob-ffdJoS. Dal Bog! Deset dekletce
Obljubil
' jrani. vi...----
jc priglasilo za gospodinjsko solo. I o-
poli ran
itd' izobraževalno društvo v Leskove«
.	.	____nno + tiA nprlplin
pr'
•nirhi/ic pa ljudstvo napolnilo zopet dvo-da se zabava ob petju, predstavah j domačega izobraževalnega društva.
„,; Krškem jc priredilo na pustno nedeljo ■ 'dstavo v svojem društvenem prostoru. Parala sc je igra »Čevljar«. Zanimanje za nredstavo jc bilo veliko, kar priča to, da ! I bila obširna društvena soba natlačeno Lina občinstva, in je moralo mnogo ljudi oditi, ker ni bilo več prostora. — Igralci ,n,ši vrli društveniki — so nad vse pričakovanje izvrstno pogodili svoje vloge hi se popolnoma vživeli vanje. Igrali so tako fino, da bi človek mislil, da ima pred sel-oi igralce, ki so žc neštetokrat nastopali na odrih. — Zato pa: čast našim fantom - društvenikom! S prvim januarjem ti sc je ustanovila v Leskovcu »Čebelica . Z veseljem jc bila pozdravljena. Iu kako marljiva jc ta naša »Čebelica«! Zc v prvem mcsecu njenega življenja je nanesla vkljub hudi, dolgi zimi nad .300 K. l.e tako naprej! »Zrno do zrna pogača; kamen do kamna palača!« Iz malega raste veliko!
Katoliško izobraževalno društvo na Breznici jc priredilo pustno nedeljo, dnč 22. februarja v prostorih stare šole zabavni večer s tamburanjem in petjem. Častiti g. Janko Mlakar jc zopet predaval o aneksiji Bosne. Uprizorila sc jc veseloigra »Urban Smukova ženitev«. Igralci so si zaslužili pohvalo in priznanje. Udeležba je bila dosti povoljna.
Obletnica katol. s!ov. Izobraž. društva na Brdu. Lepo je obhajalo naše društvo obletnico svojega obstanka. Vrli naši mladeniči so napravili v nedeljo, dnč R februarja veselo igro »Čevljar« in celo naša dekleta so sc ojunačile in ta dan prvič pokazale v igri »Pri gospodi« svojo spretnost. — Naiprejc jc govornik iz Ljubljane v jako poljudnem govoru postavil pred množico navzočih delovanje in važnost društva in šc posebno pozdravljal lep korak v napredku naših deklet, ki bodo ilancs pokazale na odru, kaj da znajo. Lepo zaključi g. govornik svoj govor, ko pravi, da zunaj vlada mrzla zima, a v mladem društvu je vse v najlepšem cvetju, v živahnem delu. Govorniku množica lirupno aplavdira in kliče »Živijo«. Nastopijo dekleta. Vse vloge so bile dobro igrane, predvsem pa je gospica Tekla s svojo odločnostjo, pravilno in razločno iz-Rovarjavo, lahkim vedenjem povsem ugajala. Pohvalno energično postopanje kuharice Scrafine je želo pri občinstvu mno-K0 .aJ?!avza- »Ta Micasta« je v svoji go-reiijščini marsikaj šaljivega povedala in povzročila pri občinstvu mnogo smeha. 1 rvi nastop naših deklet je bil res hvalevreden. Velik napredek so pokazali fantje v svojih ulogah. Čevljar Blaže je pokazal y tei vlogi vso svojo smešnost in izurjenost.^ Na koncu še spodbuja govornik navzoče na vztrajnost v pričetem delu in
polaga važnost na skupno delo s sosednimi društvi. Domači pevci so zapeli tudi dve lepi pesmi. — Tako naše društvo ob veseli obletnici.
Občni zbor izobraževalnega društva na Brdu. Doba obč. zborov je skoro minila, vendar, dragi »Domoljub«, sprejmi tudi kratko poročilo o našem izobraževalnem društvu, da poveš po širni domovini, da se društvo lepo razvija in klub vsem zaprekam procvita. Vzlic pustnemu času sc je zbralo v župnišču v nedeljo, dnč 7. februarja množica mož, fantov in deklet, vnetih za prospeh in procvit društva. Velika udeležba jQ pokazala, da ljudje razumejo, kolike važnosti je društvo za faro, Po kratkem pozdravu predsednika podajo poročila načelnik, blagajničar in knjižničar. Zanimivo jc poročilo knjižničarja. Knjig jc okoli 350, časnikov 6. Po poročilih sc jc vršila volitev novega odbora; imena vnetih odbornikov in načelnika nam jamčijo, da se nam ni bati za društvo. Pri raznoterostih sc jc vnel živahen pogovor; mnogo mislij se ie povedalo. Ena najvažnejših jc, prirejati mesečne sestanke, na katerih bi čtani sami predavali in se pogovorili o agitaciji za katoliško časopisje. Člani so sami prišli na to misel, kar kaže, da bo obrodila sadove. — Ko so člani videli napredek v društvu, so bili prešinjeni z novim duhom in pohiteli so med so-faranc in pridobili drušfvu novih članov. Ob navdušenju zaključi predsednik občni zbor in pozove člane k vztrajnosti pri začetem delu. — Tebi, dragi »Domoljub«, hvala za poročila, ki si jih prinašal o našem društvu!
Rakitna. Na pustno nedeljo 21. m. m., precej po večcrnici, jc naša dekliška Marijina družba vprizorila v sedmem letu svojega obstanka prvič veseloigro: »Jeza nad petelinom in kes . Ker nimamo drugega pripravnega prostora za take prireditve, smo postavili oder v šoli in tam se je igra vršila. Najprvo so zapele naše vrle pevke tri krasne narodne pesmi; nato jc sledila deklamacija in igra. Igrale so naša dekleta nad vse pričakovanje izborno. Zares. pravi užitek jih je bilo poslušati! Največ smeha je vzbudila premetena botra Katra. Nc vemo, katero igralko bi bolj pohvalili; pomislite, prvič — pa tako zavestno in živahno so nastopile, kakor da bi bile uže od nekdaj na gledališkem odru. Šola je bila poina gledalcev do zadnjega kota. Igri jc sledila tombola, končala sc jc pa z veliko zabavo, s prodajo petelina na dražbi. Zadovoljno in veselim obrazom se je občinstvo razšlo z željo v srcu, da bi se kmalu zopet priredila kaka igra. Tei želji občinstva hočemo tudi ustreči; naša dekleta se uže pridno uče lepo igro: »Dve materi« za velikonočni ponedeljek; upamo, da tudi ta igra izpade izvrstno, ker prva težava, hvala Bogu, je prema-gaifa. — Od druge do tretje postne nedelje 1.1. bomo obhajali pri nas sv. misron. Vodili ga bodo častiti očetje jezuitje. Bog dal svoj blagoslov!
Vič-Gjince. Naše katoliško slovensko izobraževalno društvo je v letošnjem letu pričelo prav živahno delovati. Pristopilo je že tudi nekaj novih članov, vendar pa pogrešamo še mnogo naših somišljenikov
v društvu. Mnogo je pa še tudi članov in članic, ki za leto 1908 in 1909 še riiso poravnali članarine. Vse one člane, ki so z članarino še na dolgu, prosimo tem potom, da se prej ko mogoče zglasijo v društveni sobi, da se izjavijo ali ostanejo še člani ali ne, da se jih vč potem iz društvenega imenika črtati. Novi odbor si je nadel nalogo, da kolikor mogoče veliko podučnili predavanj napravi, ako mu bode mogoče v to svrho potrebnih predavateljev pridobiti. Predavanja so vedno prav dobro obiskana. V nedeljo 7. t. m. je predaval gosp. Ravnihar iz Ljubljane. Predavanja sc jc udeležilo toliko zavednih žena in deklet, da je bila društvena dvorana to pot natlačeno polna. To predavanje je bilo za naše matere prav podučijivo. Gospod predavatelj je v svojem poljudnem govoru razložil, kako naj umevajo naše matere pravo vzgojo otrok. — Vsako sredo večer pa prireja društvo takozvane fantovske večere, na katerih prav podučijivo predava gosp. Tersegiav iz Ljubljane. Teh večerov sc mladeniči prav z zanimanjem udeležujejo, saj je pa zanje tudi zelo podučijivo. V nedeljo 14. t. m. je pa priredilo društvo igro »Občinski tepček«, burka v treh dejanjih, z prav povoljnim vspehom. To vam je bilo smeha med gledalci; vsaj so pa tudi naši mladi diletantje svoje uloge prav izvrstno izvedli. Posebno so nam pa ugajali in svoje uloge dovršeno pogodili: Jurca, J. Sluga to vam je bil pravi tip občinskega ubožca; policaj. 1. Pribošič, župan, Pr. Knez in Jaka, J. Tel-ban, pa tudi ostali so svoje uloge prav častno rešili. Vsakemu naj bode žal, kdor sc ni tc igre udeležil, priliko pa ima se jo udeležiti prihodnjo nedeljo 21. t. m. ob 5. uri popoldne, ko se bode ponavljala. — V naši župniji jc letos pristopilo na novo k družbi sv. Mohorja -41 udov. — Mohor-jani ua Viču so darovali za »Narodno št lo« v Št. Jakobu na Koroškem 12 K, za -Narodno šolo« v Št. Rupertu na Koroškem 12 K in za »Dom« v Št. Iijti na Štajarskem 12 K. Čast našim vrlim Mohorjanom!
Izobraževalno društvo v Retečah pri Škofji Loki. V nedeijo_7. februarja je predaval g. župnik Avg. Šinkovec. — 14. februarja pa je priredilo društvo pred-iust-nemu času primerno gledališko predstavo, veseloigro »Dr. Vseznai in njegov sluga Štipko Tiček«. To ti je bilo neprisiljenega smeha, da žc davno nc toiiko. Zadovoljni so se vračali poslušalci domov. Saj so pa tudi igralci povoljno rešili svoje ubge. Nastopali so srčno, neustrašeno, samozavestno, kakor da bi bili že večkrat in nc šc-le prvič na odru. Štipko Tiček je bi! res pravi »tiček«. Kdo bi bil mislil, da se bodo priprosti kmečki fantje v tako kratkem času navadili primernega nastopa in vedenja na odru. Le tako naprej, vrli igralci! Dodali smo še komičen prizor-»Kmet in fotograf«. Dobro sta jo pogodila. — Na pustno nedeljo smo ponavljali, ker sc prvič niso mogli vsi udeležiti, ki bi se radi udeležili.
Iz Spodnje Idrije. V našem izobraževalnem društvu smo imeli 31. januarja občni zbor. Ker se ga pa veliko društvenih članov ni moglo udeležiti vsled oddaljenosti, naj pa izvedo iz »Domoljuba« o dru-
«
štvenem delovanju pretečenega leta. Veliko se je spremenilo v društvu v enem letu. Postavili srno ga na trdno krščansko podlago in smo raztegnili njegov delokrog tudi po vsej Kanomlji. Več veselic smo priredili v Kanomlji s prav dobrim vspe-hom in tudi v veselje in zabavo našim vrlim Kanomeljcem. Le žal, da smo si tako oddaljeni, da se ne moremo še bolj tesno združiti. Pa bo prišla zopet pomlad in poletje in tedaj bomo zopet napravili svoje izlete po Kanomlji. — Tudi knjižnico smo obogateli z lepimi knjigami. Vsi društve-niki imajo pravico do izposojevanja knjig. Izposojuje pa knjižničar knjige vsako ne-delj.o in praznik pred in po maši in pa pred in po litanijah. — Tudi več predavanj smo že imeli. Zadnja tri so bila jako poučna: o slabem in dobrem berilu, o pijančevanju in o svobodomislecih. — Ustanovili smo tudi svoj telovadni odsek, ki prav dobro napreduje in bo imel to nedeljo svojo veselico z lepim vsporedom. Fantje kanomeljski, kcdaj bomo pa v Kanomlji ustanovili telovadni odsek? — Časopisov imamo tudi dosti, same dobre, ki nas podučujejo. S takim delom skrbimo v društvu za zabavo in za izobrazbo. Zato pa želimo, da se še več udov vpiše v društvo. Da je društvo res dobro in potrebno vedo tudi naši -sprotniki, ki jih naše lepo delo zelo peče in bode v oči. Pa naj jih!
Iz Moravč. Na pustno nedeljo je pre> živelo naše izobraževalno društvo lep dan, kateri ostane Moravčanom v trajnem spominu. Imeli smo ta dan veselico, ki smo jo priredili za odhodnico g. kapelanu Fran. Šparovecu, sedanjemu ekspo-zitu na Vrhpolju. Uspela je zares prav krasno. Pričela se je s petjem moškega in mešanega zbora pod vodstvom tukajšnjega organista. Nato je tajnik pozdravil navzoče ter se zahvalil g. kapelanu za trud in požrtvovalnost. Po končanem govoru je deklamoval vrl domač mladenič nalašč za ta dan prirejeno pesem: »V zahvalo g. kapelanu«. Deldamator je podal g. kapelami v duhu šopek, v katerem se blestijo zlasti tri cvetke, namreč:
»Hvaležnost — prvi cvet duliteč, v lepoti druge vse prekaša; je bujen, zal. tako cveteč — z lepoto rajsko se ponaša.
Ljubezen vroča — drugi cvet ki v šopek Vaš smo ga povili v dokaz, naj ve moravški svet kako smo vroče Vas ljubili.
Zvestoba v šopku se lesti — to cvetko smo med druge djali ker zvesti Vašim naukom vsi' m vzorom bodemo ostali.
Nato so nastopili igralci. Proizvajali
iPv Anlre:' >>KmZC!1 11C 1Z0S*ane«, »Znidar-jev Anze« in »Na kresni večer«. Igralo se
:e v splošno zadovoljnost. Mnogo snHia <e izvabila igra: »Znidarjev Anže«. Glavna uloga jc bila v rokah mika, ki bil
. . .	izvrstnega ko-
f, hi, Jf .'prstno pogodil. Ha, kako 0,1 ^-STmalni možic ponosen na svojega lapastega Anzeta. Pa tudi Anže sc je po-
; pnozavesi starega vojaka ga je •<■• * r, vo.aiiih s c jc naučil »nobel« i
navade in nemščine, s katero je počastil celo vojaškega stotnika. Tega je po »tajc« pozdravil z »but na tlak«, lahko noč pa mu je voščil z besedami: »Puta ma noht«, ln nato je bil Anže ponosen. Igra je vscsaoz polna šaljivih dovtipov ter je bila sele prvič igrana. Istotako tudi prizor »na kresni večer«. Anton KoprivšH' je izborno pogodil Labusa, vaškega tepčka, ki je šel na kresni večer na razpotje čakat neveste in zakladov. A nevidni duh ga je preslepil, da je prestopil krog pred določenim časom in tako je postal Labus zopet nesrečen. Prizor se konča s krasnim naukom: z enim samim nepremišljenim dejanjem je vse izgubljeno. S tem se jc veselica končala. Udeležba je bila prav obilna. Veselih obrazov se je razhajalo občinstvo, kar znači, da ljudstvo ljubi pošteno zabavo. In tako je prav! Pošteno moravško ljudstvo, ie rado prihajaj v izobraž. društvo! V društvu najdeš pravo zabavo, kakršno zastonj iščeš po plesiščih med hre-ščečimi glasovi harmonike. V društvenih veselicah clomuje prava zabava, po kateri ne boli glava! Trezno življenje, zdravo srce, vedro čelo, jasna pamet — in kaj je več?
Komenda pri Kamniku. Naše katol. slovensko izobraževalno društvo jc napravilo 7. t. m. svojim članom v dvorani brezplačno predpustno zabavo, ki so jo skoro polnoštcvilno obiskali. Ni bilo pijače, ne plesa in vendar so tri ure hitro minile. Za smeh je skrbel »gospod Knoi«, ki ie svojo vlogo v šaljivem prizoru izvrstno pogodil. Pevski zbor nam je lepo zapel o črnem kosu, ki se je ženil; prvikrat smo slišali naš mladi društveni tam-buraski zbor. Poleg deklamacije smo slišali še g. kaplana, ki je v šaljivem govoru povedal mnogo resničnega: razodel nam je iz »Zlate Dobe« skrivnost, da proda ia-mo mleko v izgubo za ničvredno žganje, 1 ki jc najhujši sovražnik izobrazbe, iz go- ! vora smo izvedeli, da nas jc udov črez 200 in da jc društvo v svojem šestmesečnem obstanku že mnogo doseglo: imamo knjižnico z 250 vezanimi knjigami, imamo tarnburaski zbor, v dvorani prostoren pcler, lepe kulise s štirimi spremenami, imamo delaven telovadni odsek in blizo 60 naraščaja. Treba je le še vztrajnosti v začetem delu, da, kakor drugod, tako tudi™ pri nas bolj in bolj pokažemo lažnjivosti svobodomiselnih nasprotnikov, ki vedno" rice: Krščanska vera je sovražnica napredka in omike.
V Podzemlju je vir vsega slabega tako bi utegnil misliti, kdor je bral dose-da, dopise odtam. A danes mi je mogoče izpodbiti tako sodbo. Kajti, da kar na povem, vrli naši fantje so se se-v odločno ustanovili k. s. mlad iz-
žbonf^ cr dru5U:°; Na ustanovnem obe.
zboru, ki sc je vršil 28. svečana t 1 ie g.asova o že 37 udov, samih krepkih in .dušenih mladeničev. Novo društvo ima lepo soido v cerkveni hiši, za katero še zahvalid domačemu gosSTžup!
skoraj vsi slovenski
kratko stali in
lJeter Natlačen. Vsak nam je povedal na krepkih resnic. Prvi je zaključil svoj an! vor: »Pridno zahajajte v društvo druge pridobivajte, da oblažite svoj-! m srca drugih«. L. g. Peter nas je vzZ* bodel: »Poguma je treba. Tega imate 1*1 naprej! Sami si pridobivaite izobrazbe ! dajte je tudi drugim! Bodite pionirji dna bre krščanske izobrazbe!« Domači ros župnik, preč. J. Rome, nam ie izgovoril' besede, ki nam naj bodo nekako vodilne »Skupaj držimo«, je rekel, »vi jn jaz. t' bo dobra vojska. General brez vojske ne velja nič!« Tako se je vzbudila velika navdušenost, in polni veselja ter trdne vo. Ije so se razšli mladeniči — ustanovitelji iz Loškega potoka. Za naš »Društvi ni dom« se vedno odzivljajo požrtvovalna srca, ki polagajo svoj dar. Nadaljni da-o valci: Al. Mohar (Ml. 41), 20 K — A Pajnič (H. 8), 20 K. — I. Kržiščnik (Tr 116), 4 K. Turk Mar (R. 69), 4 K. - Koi svatbeno darilo ženin Anton Rus (Tr 27) 20 K; njegov vojač J. Šega 20 K. — Fantje Retjanski za odkup vaškega mlaja 6 I(. Odzvale so se še: Karolina Grcgorič (Ml' 4), — Knavs M. (R. 37). —Vsem tein is-' krena zahvala in Bog plačaj! Oglasite se še drugi in
Položite vsak svoj dar Potoškem domu na oltar. Na Kozjanah pri Podgradu v Istri smo ustanovili konsumno driutvo. Društvo je bilo zelo potrebno. Prej so naši gostilničarji zametovali naše domače vino, niti po najnižji ceni ga niso hoteli kupiti, čeravno sa ga kmetje ponujali, šli so raje v druge kraje, potem so pa brluzgo točili in sicer po 80 stotink liter. Sedaj pa, ko je ."ačelo delovati konsumno društvo, ga !<• -ijo pa po 56 stotink, in sicer boljše domače vino. Pokupili so ga del. :> a po vasi in še cclo od nekaterih družnikov, in sicer po precej visoki ceni, kakor je letos kup. Seveda so mislili, da bodo s tem društvu škodovali. Toda to jim je že od zvonilo. Prej se bosta dva naveličala, kakor naše konsumno društvo, ki šteje precejšnje število članov.
0
„-k.. , . M
-ptcdpiii^cjo tdiavnilU A'.\all 4<u; p;i,
.......... -»"VUIIU UlJII
"iku. Na mizi leže
časniki, iti začetek društvene knjižnice'let tudi ze storjen. Kumovala sta društvn nw
icimiifi na r r
/uUaiifv,
m.
šDv&ivci' 6e ti o, idtavnUlU ' f tedpii v MatmJl T<) JC.4.- «>|<6IW«v]
^afvfcv^U izucnc SvicVtil„8lcJu"J
Steckenpferd-
lilijno-mlečno-milo
isb milo za kožo kakor proti pegami
Dobiva se povsod! 20-1
332
Malinov cnk
,,:.„„ U Steklenica 5 kg le po K 5 81. Kojnpot Iz brusnic S K 5 — Vlatnlčarl-e v kisu I kabel 5 kg Ic K 6 -Marmelsdn t zmes kabel 5 kg le 5 K. Zabojfek r, kg, vsebulnč ..rmelade >oke, gobe v kisu in soli, skupno 0 do M vr t le rri boreS vzorec zi n»d.-l|ni n_..up posilil I Danim, Vo-vn Šumava, Čcchy. Cenjena naročila naj se Izvolijo pisati TCikent »li nemškem jeziiu. - Pohvalno t rlziianjc. <■"-irnd A S Ži/Vov piše it). |anitar|a 1909: Popolnoma sem rado-»nlien ž Vašim blagim, kar se llče cene In dobrote, blago sc inio ndpornCa, da more bili z nilm vsak zadovoljen 1.1, d. -OoTpttdl N, nadučitelj v Mtlvlcllt plže - -sr : Dane, doSli »zorel -o mi popolnoma po godu glede k-	v.-led čtsar
naiočsin i. t. d. (Tisoči takih priznanj )	627 1-1
• « prodaata.
Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan Si. 14.
202 13—1
predaj $3
3 p©S«5tuo!
Eno v čirčičoh pri Kranju, s č mernikov posetve, mali vrt, hiša, hlev, pod, klet, vse pod eno streho, z opeko krito ter šele pred 5 leti na novo sezidano.
Cena temu posestvu je 8000 K; 10C0 kron ostane lahko na posestvu. Drugo posestvo je na Otočah, z velikimi gospodarskimi poslopji v precej dobrem stanu. Posetve je 22 mernikov, lep, velik sadni vrt, dva lepa travnika, en gozd, v koie.n so že lepe smreke. Nobena parcela ni čez pet minut od doma.
Cena temu posestvu je 12.200 K. Tretje posestvo je bolj veliko, okrog 32 oralov njiv, gozdov in travnikov; hiša in hlev v dobrem stanu.
Cena temu posestvu |e 12.000 K. Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se obrne na koncesijsko posredovalnico v Kranju, tir naj priloži znamko za odgovor. 575 3 i
20 milijonov nkacijevih sadik.
Enoletne sadike
15 cm visoke, 15-50 , 50 80 , , 80-120 , Dveletne sadike
50 cm visoke, 50-80 , Triletne sadike
50 100 cm visoke, 3-8 mm debele . . 100 -150 , , 7-14 , ... 1.0 200 . , 10-18, , . . 200-250 , , 15-25 „ ...
2- in 3 letne, presajene, 10t'0 kosov 65-—. 5 milijonov gledičij, 1-, 2- in 3-letnc sa-dike, 1000 kosov K 6 - do K 20'-; 2- in 3-letne presajene, 1000 kosov K 22-- do K 65-—. 2 milijonu divjakov jablnri In hruSk, 1- in 2-letni, 100 kosov K 10- do K 50 kakor tudi vse drugo gozdno in grmovno,sadno, lepotilno n drevo-redno drevje liuslr glavni cenovnik na željo zastonj. Grofa ŽigeBatthyanyja graščinska uprava Cscndlak pri Radgoni.	64} 3-1
Proda se večja množina
1000 kosot 1—2 mm debele . . K 2—
3-7	,	. . 8—
4-10	. .... 14— 6-12 . » . • . 20-—
1000 kosov 1—5 mm debele . . K 14— 4-8 „ . . . , 16— 10C0 kosov K 22— .•30— : 40-. 50— K 22- -,
živega
Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom Gorfič, posta Kamnik. 592 3-1
NajcenejSa ln najhitrejša vožnja
V AMERIKO
== jo s cesarskimi brzoparniki — ■--„Kronprlnzessin Cftcilia" 110 26-1 „Kaiser Wilhelm II." - „Kronprinz Wilhelm" ...Keiser Wilhelm der GroBe".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulico it. 35, nasproti tiari TiSlaijsvl goetllnl-
Milijon visokodebelnatili in poldebelnatih
——— sadniit dreves	':.
Jabolka od 60 v naprej, hruške, orehi, domač kostanj, breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 2GU.000 kosov lepotnih in drevorednih dreves, kos od 80 v naprej. 2 milijona lepotilnih grmov, 100 kosov od K 15 naprej, 20 milijonov akacij, 1000 kosov od 2 K do 65 K. 15 milijonov gozdnih sadik smrek, belega in črnega borovca, mecesna, hrasta itd, 1000 kosov od 3 K do 15 K. 2 milijona jablan in hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih, prve vrste, 1000 kosov od 10 K do 50 K. — lluslrovan cenovnik zastonj in poštnine prosto	644
Grafa Žige Batthyanyja
graščinska oprava Csendlag pri Radgoni.
Razširjajte Domoljuba.
200.000 iako močnih in lepih //»ni/nr lepotilnih in drevorednih u" t, K 17O
zlasti lepih divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kristo-vega trnja, javorjev, jesenov, hrastov: kos o J 1 K naprej, j^azlična prekrasna žalobna drevesa, kos od K 1'50 naprej. Milijon sadnih dreves vseh rabljivih in najbolj preizkušenih vrst. 100 visoto-debelnih jp.blan po naši izbiri 50 K. 2 miljona divjakov jablan in hrušk, eno- in dveletnih, 10C0 kosov od K 10— do K 50—.
Ilustrovani.glavni katalog pošlje na zahtevo zastonj grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Cscndlak pri Radgoni. 6-13 3—1
Josip Kordin
Ljubljana, Pred škofijo St. 3
priporoča svojo bogato zalego vsakovrstnih
194 * 1
liliji!!! Sili!
za krmo, vseh vrst	trav. Iravnišnice, je-
senske reps, šolale.	koiiinjskiii zelišč in
:: kiiielijsiiili mm	po nizkih cenah. :
Poštnim potom se izvršujejo na-:: ročila točno in solidno. :: 256 12-1
■MsaKSffseasz
Stanje njenih hranilnih vlog znaša nad 34 milijonov kron.
Rezervni zaklad
nad
■■5 Najbolj varno naložen denar je v slovenski
i milijon kron mesmi hranilnici ljubljanski. ^^
Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodisča denar mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnišča cerkven denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do H. nre popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjenc obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.	, .	,,„„„.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi sc obrestovanje prenehalo.	......
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne
Za™£lDenai-ne vloge in hranilnične knjižice se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poStne hranilnice.
*' tta-ssAajr; suisa .u«sr« sjravuss

m 12-4
ZADNJA KMEČKA VOJSKA,
ki je izšla kot 5. zvezek Ljudske knjižnice in katero oddajamo do konca meseca marca za znižano ceno K1'—.
Dalje priporočamo popre) izdane zvezke LJUDSKE KNJIŽICE in sicer:
1.	zveze k: Znamenje štirili. Londonska povest, 60 v.
2.	zvezek: Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v.
3.	zvezek:!. JernačZmagovač. Povest. (Sienkievviz-Virant) — II. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. 60 v.
4.	zvezek: Alalo življenje. Povest. (Dr.Fr.Detela) 1 K"
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Povest. (Fr. S. Finžgar) 20 v.
7.	zvezek: Piihajač. Povest. (Dr. Fr. Detela) K —'90
Izmed drugih knjig priporočamo:
VOJSIIR UR DALJNEM VSIIOBU. Popis Rusko-japonske vojske lc ta 390-'i—05 z mnogimi podobami. Uredil Dr. Evgen Lampe. Broširano K 4 o0, vez. K 6'—.
LEN-KUR. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig V/allace. Cena vez. knjigi K 4'50. Lepšega berila i:i darila si ne moremo misliti kot Ben-Hurja; roman vzbuja in ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgojilne vrednosti.
OČE NEŠ. Malavašič. Cena K 1'50, trdo vezana knjiga K 1 "70. To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali.
SLOVENSKI H. B. C. V PODOBAH. Cena K —''SO, trdo vezan K 1'20. Prav lična in primerna knjižica za oiroke do desetega lcia z bnrvanimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abeced?. Otrokom bo v pravo veselje in kiiiek pouk. Kdor želi, da se njegovi otroci hitro in lahko naučijo brati, naj jim kupi to knjigo.
Ea £rusius!i2 llm ia tsm fi-iištva, ki prirejajo gledal. predstave !n pevske večere, gripsiseama:
ZEIEKH LJUDSKIH IGER: I. snopič: Pravica se je izKazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. - Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške vloge. — Lurška pastirica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
II.	snopič: Vedeževalka. Gluma v enem dejanju Samo moške vloge. - Kmet-Herod. Burka v dveh dajanjih. Samo moške vloge. - Župan šardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. - Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge 80. v.
III.	snopič: Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške vloge. - Sanje. Igra s petjem v petih de-janjih.Samo moške vloge. - Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v.
Ti- , 1^snl0Pič; Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Ticek. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške vloge - Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške
531 1
vloge. — Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zakleta soha v gostilni „pri zlati goski": Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v.
5. in 6. snopič (skupno): Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Samo moške vloge. — Sv. Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. Samo ženske vloge. — Kukavica — modra tica ali „Boj za doto". Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske vloge. — Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. — Crcvljar. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Kmet in fotograf. Komičen prizor. — Kovačev študci.t. Burka. K 1'60.
7. in 8 snopič: Samo moške vloge: Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. — Za letovišče! Burka cnodejanka. — Občinski tepček. Veseloigra v tleh dejanjih. — Samo ženske vloge; Dve materi. Igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. — Nežka z Ble.ia. Narodna igra v petili dejanjih. — Najdena hči. Igra v treh dejanjih. K l'C0.
9. snopič: Samo moške vloge: Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. — Kazen nc izostane. Igra v štirih dejanjih. Očetova kletev. — Samo ženske vloge: Cašica kave. Veseloigra enem dejanju. 8o v.
ANDREJ I-IOFER, tirolski junak, igra v petih dejanjih z naslovno siiko (Hoferjcva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 v, 10 izvodov K 5"—. Ne samo uprizorjena na odru, temveč tudi kot poučno iu kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev.
ALJAŽ JAKOB, župnik na Dovjem. MEŠANI III MOŠTII ZBOHI:
I.	zvezek: R. Mešani zbori: 1.Domovini, 2. Nevesti,
3.	Ne zveni mi; B. Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptička tožba, 6. Soči, 60 v.
II.	zvezek: R. Mešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Nc tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski svet!; B. Moški zbori: 6. »Solskodomski« mladini, 7. Na Bregu, 60 v.
III.zvezek:	R. Mešani zbori: 1. Psalm 118, 2. Ti veselo poj; B. Moški zbori: 3. Na dan, 4. Divna noč, 60 v.
IV.	zvezek: R. Mešani zbori: Ujetega ptiča tožba; B. Moški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar,
4.	Pri pogrebu, 60 v.
V.	zvezek: R. Mešani zbori: 1. Job, 2. V mraku; B. Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Z vencem tem ovenčani glavo, 5. Triglav, 60 v.
VI.	zvezek: R. Mešani zbori: 1. Opomin k veselju, 2. Sveta noc, B. Moški zbori: 3. Stražniki, 4. Hvalite Gospoda, Psalm 150, 5. Občutki, 6. Geslo, 60 v.
. TV"- zvezek: R. Mešani zbori: 1. Slavček. 2. Zaostali ptic 3. Domorodna iskrica; B. Moški zbori: 4. Pri svatbi, t). Pri mrtvaškem sprevodu, 6. Geslo, 60 v.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
M
f •,
b.
M
S