Slovesnost v spomiu 401etnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Dalje.) čas mirii, dal Bog, da ga ae bi Bikdo več Avstriji-kalil, vporabljali so uaš presvitli cesar v to, da so zopet zboljševali domafe uredbe, v prvej vi'sti poatavo. Potovali pa so tudi večkrat po širokej domoviai ter povsod sipali ubožčekom milodare. Tako ao potovali 1. 1869. v jutrove dežele; v jaauvariju 1. 1871. na Tirolsko; 1. 1875. prepotovali so Dalmacijo, 1. 1883., ko amo obbajali šeatatoletaico, odkar pripadajo Štajaraka, Kraajaka ia Koroška k Avstriji, pa ravno te dežele. Veselje je prišlo v aašo doaioviao. Visoka vladarska hiaa je vesela svojih podloŽBih, a bvaležai ia udaai podložaiki vesele ae blagostanja avojih preskrbaib občaih atarišev, Njih veličaastev cesarja ia ceaarice. Po poroki Njih veličauatev doživeli smo 1. 1873., v katerein smo obbajali 251etnico vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Šest let pozaeje, 1. 1879. 24. aprila, obsluževali smo srebrao poroko Njih velicaaatev. Dae 10. maja 1. 188J. pa smo slavili poroko Nj. ces. in kr. visokoati cesarjeviča Rudolfa, rojeaega dae 21. avgusta 1858. leta v Lakaeaburgu, z belgijako princeaiajo Štefaaijo, rojeno dne 21. maja ]. 1864. v kraljevem gradu Lackeau. To so bili aajzaameaitejši daevi za aašo domovino v tekn 40 let. Vaakokrat amo udaai podložaiki aeatrpljivo eakali pomoaljivega due. kateri aam je bil vselej velik prazaik. Ni bilo kraja, ki ne bi teb. daevov na aekakoaea Bačia slavil. Milijoai prebivalcev prosili so iste daeve večnega Boga, da bi Bašega ceaarja iB vao Avatrijo obvaroval vseh Bezgod ter ju osrečil še za maoga, muoga desetletja. Na ubožce se pri takih priložaoatib aikedar ai pozabilo. Prvi ia aajzdataejši obdarovatelj bili so vselej presvitli cesar ia sploh. ceaarska biša. Segali pa so tudi avstrijski državljaai, kakor še segajo sedaj radi, globoko v žep po milodare ubogim. Do sedaj ozaačeval sem vam večji del našega presvitlega ceaarja kot zaštitaika ia dobrotaika ubogih; preostaja mi pa še vam povedati, Kaj so storili preavitli cesar zasvoje državljane v obče? Vem, da se še starejši ljudje prav dobro spomiajajo, kako je bilo pred letom 1848. — Kmečka poseatva bila so s posestuikom vred graačiai ia graščaku podvržeaa. Graščak imel pa je aavadao v gradu oakrbaika, katerije bil ob eaem tudi sodiiik podložaim kmetom. Letem ae je včasili zelo huda godila, posebej zatožeacu, če ai prišel s polflim košem k razsodbi. 0 desetiai iu roboti vam menda niti praviti Be trebam. Puatimo raje te žalostae reči; ae spominjajmo se jik več! Hvaležni pa bodimo tiatemu, ki jili je odpravil, aamreč aašemu presvitlemu ceaarju, kateri ao Bastopivši vladarstvo kot postavodajalec rekli: ,,Pred poatavo so vsi državljaai euaki". — Ali si siromak ali pa bogatia, aizkega ali visocega staau: postavi se moraš udati. Kako pa je bilo aekedaj z vojaščino? — Vsak, kogar so bili v vojake vzeli, moral je služiti neprestaao po 14 let. Kakšue težave je moral prenaaati, ko je moral po več tedaov iz dežele v deželo marširati, pa še ogromao težo nositi. Sedaj je to vse drugače; vojak služi nepretrgano aamo tri leta Kamor ao aekedaj po več tedaov potovali, tje ae aedaj po železBici v par dnevih pripeljajo. Vsa teža, kojo mora vojak sedaj aositi, zaaša le 21 kilgr. (Dalje prih.)