Izlje vsak petek. □ □ Uredništvo in uprnvništvo: Kopitarievn ulica št. 6. BMBIHSiaEl E3GFH SSIkiJEaCBO Naročnino znaša: celoletna. . K 4-poiulelna.. „ 2-Cetriletna. . „ r— Posamezna št. „ o *io E3HI ~ ca 3IH1EI GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 17. V Ljubljani, dne 28. marca 1913. Leto VIII. Obrtna sodišča. Malo več nego 10 let je prešlo, kar je državna zbornica sklenila zakon o obrtnih sodiščih. Poipred so spori med delavci in delodajalci spadali deloma pod okrajna glavarstva, deloma pod okrajna sodišča. V tem oziru je bilo veliko nereda in nejasnosti. Delavec n. pr., ki mu njegov gospodar ni hotel dati delavske knjižice, ni vedel, kam se ima obrniti, in pošiljali so ga od Policija do Pilata. Zdaj spadajo vsi spori med delavci in delodajalci, ki se tičejo službenega razmerja, pod obrtna sodišča, ki so tako osnovana, da je predsednik sodišču državen sodnik, ki ima pa obenem poleg sebe enega od delavcev izvoljenega prisednika, drugega pa od delodajalca. Postava o obrtnih sodiščih pa ima vendar precej znatno napako. Naše delavske organizacije, ki se morajo brigati za to, da delavec hitro in lahko dobi svojo pravico, bodo gotovo z nami vred dvignile svoj glas in zahtevale za obrtna sodišča potrebnih izprememb. Zlasti le-le reči bo treba predelati: 1. Po sedanji postavi se obrtna sodišča uvedejo samo tam, kjer deželni odbor to reč priporoča. Ako deželni odbor ničesar ne reče, ali ako je ustanovitvi obrtnih sodišč nasproten, se ne morejo ustanoviti. Zato imamo v celi naši državi samo 19 obrtnih sodišč, izmed katerih so nekatera še zelo mlada. Obrtno sodišče v Ljubljani se je ustanovilo šele, odkar ima Slovenska Ljudska Stranka večino v deželnem odboru. Po naši sodbi ne more biti ustanovitev obrtnih sodišč odvisna od deželnih odborov. Ze zavoljo tega ne, ker je v Avstriji Cela vrsta deželnih odborov, ki nič i. ne delajo, in ker imajo deželni odbori tako pičel čas za svoja posvetovanja, da prav lahko izpade skrb za obrtna sodišča tembolj tam, kjer delavci nimajo še nobene volilne pravice za deželni zbor. 2. Po sedanji postavi spadajo med obrtna sodišča vsi tisti delavci in delodajalci, ki so pod obrtnim zakonom. Ta reč je preozka in daje povod vsakovrstnim zmešnjavam in pravdam. Najpametnejše bi bilo, da bi se v postavi izreklo, da vsi tisti delavci, ki morajo biti zavarovani za bolezen, spadajo pred obrtna sodišča. Nam se zdi potrebno, da se tako pripravi pot, da tudi posli morejo iskati pri obrtnih sodiščih pravice. Sedaj je za ubogo služkinjo strašno težko pri policiji ali pri županstvu dobiti pravico. Ko se izpelje socialno zavarovanje in ko se dolžnost za bolni- ško zavarovanje raztegne tudi na vse posle, bo prišel čas, da se tudi obrtna sodišča raztegnejo na po,sle. 3. Po sedanji postavi je sodniku na prosto voljo dano, ali hoče k prvi obravnavi poklicati samo tožnika in toženca ali tudi oba prisednika. Vsled tega sodniki zelo velikokrat, pravzaprav največkrat prvič povabijo samo delodajalca in delavca, ki sta v prepiru, in jih skušajo pripraviti do poravnave. Večkrat se to posreči, velikokrat pa tudi ne. Če se ne posreči, ju je treba klicati še enkrat k sodni obravnavi, pri kateri sta tudi delavski in delddajalski prised-nik. Taka reč zavlačuje in povzročuje nepotrebne stroške. Povprek se na leto reši pri avstrijskih obrtnih sodiščih zdaj okrog 30.000 sporov. Nekako ena tretjina se jih reši vpričo izvoljenih prisednikov. Na vsak način je tudi poravnava gotovo bolj pravična, če sta strokovno vešča prisednika zraven. Zato bi se moralo določiti, da se morata prisednika vabiti tudi k prvi obravnavi in da se brez njiju navzočnosti ne sme skleniti nobena poravnava. 4. Zelo pametna določba v postavi obrtnih sodišč je, da stranke ne smejo najeti advokata za zastopstvo. S tem je vse postopanje mnogo! cenejše. To mora ostati tudi za v bodoče. Toda prav bi bilo, da bi se dovolilo delavcem, da smejo svoje zastopstvo poveriti zastopnikom svoje strokovne organizacije. Če bi n. pr. kak član Jugoslovanske Strokovne Zveze imel pravdo pri obrtnem sodišču, bi bilo zanj gotovo ložje, če bi ž njim kot njegov zastopnik pred sodiščem stal vešč zastopnik Jugoslovanske Strokovne Zveze. Morda bi kazalo tudi omejiti določila, tičoča se prisednikov. Za prisednike morejo biti danes voljene samo osebe, ki so nad 30 let stare in ki še opravljajo svoj poklic. Ta omejitev ni primerna. Zlasti v tem oziru ne, da bi ne smeli možje, ki vsled kake nezgode ne opravljajo več svojega poklica, biti izvoljeni za prisednike. Kako spretni in razumni so n. pr. nekateri provi-zionirani železničarji, ki imajo zmisel za delavske razmere, obenem pa čas. Iskreno želimo, da bi se naše organizacije posvetovale o teh rečeh, da bi vprašanje o obrtnih sodiščih obravnavale po svojih shodih in sestankih in da bi se po skupnem delu pospešilo gibanje v dosego potrebnega zboljšanja sedanje postave o obrtnih sodiščih. Zabavnik. Dne 20. marca 1913 je pobrala smrt Frana Zabavnika, moža, ki je bil član slovenske krč.-soc. delavske organizacije od njenega početka sem. Rajni Zabavnik je pripadal najstarejši gardi tistih delavcev, ki jih je dr. Krek pred 19. leti zbral v Slovenskem kat. delav. društvu, ki mu je bil rajnik večleten odbornik. Zabavnika ni manjkalo, če je naša organizacija kaj priredila. Izuril se je tudi za delavskega govornika in je večkrat nastopil. Ob volitvah j e bil rajnik neumorno priden agitator, ki se ni nikogar bal. Svojo rodbino je skromni, pridni, globoko-verni mož pošteno vzgojil. Večkrat je spisal tudi našemu listu kak sestavek. Mir njegovi duši! Jugoslovan. Strokovna Zveza. DELAVSKI BOJI IN STAVKE. V boju med kapitalizmom in de-lavstvbm za zboljšanje delavskega položaja srečavamo tudi zelo ostro bojno sredstvo — stavke. O stavkah vladajo različna mnenja in sodbe. Prijateljem kapitalistov je stavka nekaj nedopustnega, nekaj krivično nasilnega, kar bi se nikakor ne smelo trpeti. Nasprotno pa smatramo delavci stavko kot skrajno sredstvo v varstvo in zboljšanje delavskih razmer. Kdo ima prav? Oglejmo si torej to vprašanje nekoliko od bližje. Delodajalec in delavec si stojita v sedanjih razmerah, kot popolno enaka pogodnika nasproti. Tovarnar si nabavi poslopja, stroje in blago za izdelovanje. Delavec pa prinese svojo moč, znanje dela, zdravje in nekako celega samega sebe. Delodajalec potrebuje za svoj obrat delavnih moči, delavec potrebuje pa zaslužka. Delodajalec kupuje delavne moči in delavec pa iste prodaja. Ako se oba dela točno dogovorita o pogojih dela in plače in tudi oba dela dogovor ali pogodbo izpolnjujeta in se o morebitnih dopolnilnih spremembah od časa do časa prijazno in mirno zedinita, potem je vsak razpor in seveda tudi vsaka stavka nemogoča in nepotrebna. Toda tako lepega sporazuma z delavci si današnji kapitalist ne more misliti. Ne gre mu v butico, da vlada med njim in delavci razmerje svobodnega prodajalca in svobodnega kupovalca. On vidi še sedaj v delavcu podložnika, ki mu meri in določa po svoji volji kupnino za njegovo edino blago — delo. Poleg tega se čuti opravičenega z delavci postopati surovo, dostikrat nesramno, osobito proti ženskam. O kaki pogodbi med njim in delavci navadno ni govora. Delodajalec določi plačo ne glede, ali delavec more z njo za svoje potrebščine izhajati ali »ne. In ker je delavec slabejši del v gospodarskem oziru in nima življenskih sredstev, se navadno tudi uda, če tudi z nevoljo. Nekaj časa gre na ta način določeno razmerje mirno naprej, toda ko začne vsakega človeka poglavitni gospodar — želodec, le preveč ugovarjati proti preslabo odmerjenim porcijam in tudi nobeno pritegovanje hlačnega jermena želodca ne more utolažiti, tedaj je delavec prisiljen potrkati na delodajalčeva vrata in mu povedati svojo stisko. Ako v takem slučaju delodajalec ugodi nujni potrebi delavca, je cela stvar lepo rešena in delavec opravlja dalje veselo in dobrovoljno svoj posel. Ako pa delodajalec na noben način noče slišati o kakem zboljšanju delavčevih razmer, tedaj preostaja le dvoje: ali zapustiti službo ali pa z delavsko vzajemnostjo ustaviti delo — stavkati, dokler se ne omehča srce podjetnika. Drugih sredstev delavec nima na razpolago. Nič drugega kot te vrste obramba preostaja delavcu v slučajih raznih drugih krivic, kakor: surovega postopanja nasproti delavstvu, neutemeljeno odpuščanje od dela starejših delavcev, razne goljufije pri vagi ali kjerkoli drugodi, nalaganje posameznikom nezmagljjvega dela, samovoljno postopanje nasproti bolnikom in krivično samovoljno odmerjanje bolniščino itd. Ako v teh slučajih ne pomaga nobena prošnja in noben ugovor in tudi obrtna gosposka noče ničesar storiti, podtem je edino še stavka, s katero je mogoče odpraviti krivice. Dandanes se nahaja največ stavk tam, kjer so delavci le slabo ali pa nič organizirani. Pa tudi tam, kjer oholi podjetniki ne upoštevajo delavske organizacije. Vsak organiziran delavec bo skušal vsa druga ■ sredstva v dosego svojega namena preje kot bo šel v stavko, ker ve, da se stavi tu kocka, in če to zgubi, je izgubljeno vse. Iz tega sledi, da je v skrajnih slučajih delavec prisiljen, da v obrambo svojih pravic poseže po tem. orožju, kar tudi v polnem obsegu pripoznava enciklika socialnega papeža velikega Leona XIII. o delavskem vprašanju. Ali je stavka opravičena ali ne nam dajejo zopet kartelirani in zdru- J. Jorgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Toda ravno zato mi on ne more pomagati! Kajti jaz — žalibog — nisem verna kakor je on. Ne da bi bila rada neverna; nasprotno, vsak dan molim: »Gospod, pomagaj moji neveri!« Toda pridejo dvomi, ki me premagajo, ki so premočni, ki me včasih tako zbegajo v veri, da si večkrat pravim: »To ne več tako biti. Tega mora biti konec!« Takrat sem poslušala Vaše predavanje. Vedela sem, daJ ste Vi poprej mnogo dvomili, da tajili in vedela sem tudi, da ste zdaj verni. Da ste pa bili ud druge cerkve kakor jaz, to je v tem oziru zame stransko. Ne prosim Vas zdaj, da bi mi rešili ta ali oni dvom, to ali ono težavo. O tem niti ne govorim. Pri meni stoji zdaj na tehtnici vse ali mi C. Vi ste dvomili, niste verovali, ste tajili. Povejte mi samo to: Ali je še mogoče verovati vse in tako tedno, kakor veruje Niels? In kako je mogoče, po kakšni poti, s kakšnimi sredstvi? Razumeli me boste, da ne iščem in ne povprašujem po bogoslovskih knjigah. To, kar iščem, je Vaš posebni dokaz. Če ste Vi mogli postati spet verni, lahko upam tudi jaz. Brat prosi, naj Vam sporočim najlepše pozdrave. S posebnim spoštovanjem Vam vdana Elza Wiig.« Herman Ronge je globoko osramočen odložil pismo. To je bila poštena, resna duša, ki je potrebovala pomoči in ki se je — oh — v teh bolestih obrnila nanj. Bil je popolnoma onemogel — tu ne bodo pomagali nobeni dokazi, tu bo treba najti živo besedo, besedo, ki gre do srca, vsaka beseda pa mora biti potrjena z dokazom prav-takega življenja. Lepe besede, resnične misli, globoke dokaze — te bi Herman Ronge mogel dati, toda tega, po čemer je hrepenela žena, preprosta in odkrita kakor Kananejka, samo drobtinico čudežnega kruha vere, tega ni moigel dati. Zazdel se je sam sebi grozno ubog in izrek sv. Pavla mu je zazvenel v duši: »Da bi ne bil sam pogubljen, ko sem pridigoval drugim!« Pismo je še enkrat prebral in ga vtaknil v žep. Nato je odprl onega od doma; napisano je bilo samo naznanilo, »da je bil denar, ki ga želi, odposlan z dnevom poštnega pečata in ga dobi po poštni nakaznici. Mati ti po- šilja mnogo pozdravov, vsi ti želimo zaželjenega oddiha na potovanju. Tvoj ljubeči oče J. F. Ronge.« Zamislil se je. Večkrat je pogledal podpis; ta, ki je to pisal, je bil njegov oče. Kolikim sinovom bogatih rodbin je bil oče »stari«, ki mladih ne razume, a ker ga potrebujejo, se je treba nanj ozirati. Ali bi bil njemu oče vedno res oče, to je včlovečena previdnost? Ali je bil on zaupen z očetom in ljubezniv z materjo? Zakaj se ni nikdar spomnil, da imata tudi ta dva neumrjočo dušo, ki se mora rešiti? Ali ni biloi to pomanjkanje usmiljenosti ali pomanjkanje vere, ako ni nikdar doma govo-ril o tem, kar je bilo najvažnejše — ali ni bilo to pomanjkanje otroške ljubezni? Ta vprašanja so vstajala pred njim. Poln nemira in čudnega nejasnega kesanja se je vlegel k počitku. In še pred nekaj trenotki mu je bito vse tako gladko in jasno — vse dobro in poravnano. IX. Herman Range je poslušal sklepno molitev menihov, ki se je razlegala po samostanski cerkvi. Bila je to zadnja sedmerih dnevnih molitev, pijpšnja za mirno noč in srečno smrt. Ronge je klečal ob križasti ograji in gledal v cerkev, ki je bila že mračna tik njega. Za drugo ograjo pa se je glasila molitev kakor nebeška godba. Vse je bilo tako svečano resno. Molitev k Materi božji za milost je bila zadnja in oglasile so se orgle tiho in preprosto ter spremljale hvalnico nebeške Kraljice: Zdrava, o nebes Kraljica; zdrava angelov gospa; zdrava koronina; zdrava vrata, iz katerih svetu luč je prisijala. O veseli se, Devica slavna nad vse krasna, bodi zdrava, o prelepa, Prosi za nas Kristusa! Tako se je končal dan v samostanu. Toda v temni cerkvi, kjer je gorela samo še večna luč pred tabernakljem in podobo Marijino, so še dolgo ostali posamezni molilci. Ronge jih je videl, kako so stopali od oltarja do oltarja in pred vsakim še opravljali posebne molitve. Nekateri so padli na obraz in poljubljali tla pred Naj svetejšim ifi pred podobo Matere božje; zadnji so bili — kakor navadno — preprosti bratje; ti ponižni služabniki vseh se skoro niso mogli ločiti od Pričujočno-sti božje, od Večne luči v hiši Očeta in Rešenika. ženi podjetniki odgovor s tem, da v gotovih časih tudi oni nasproti delavstvu stavkajo. Ako hočejo naglo udušiti delavska gibanja, zaprejo kar naenkrat vse istovrstne tovarne in delavstvo je brez kruha ter vsled tega dostikrat samo zahteva, da se stavka čimpreje, če tudi brezuspešno konča. Kot razliko pa opažamo pri teh stavkah, da nihče ne varuje dela voljnih delavcv, ki so jih tovarnarji vrgli iz solidarnosti do velike kapitalistične vreče na cesto in jim vzeli kruh. Noben žandar ne prime podjetnika, ki brani dela voljnim ljudem v tovarno. Da zgodi se celo nasprotno, da žandarji in vojaki, ki jih dobi kapitalizem v varstvo, ravno one delavce, ki najsilneje zahtevajo iti na delo, na povelje višjih preganjajo in zapirajo. Ako pa stavkajo delavci sami, potem si pa šteje državna oblast v svojo sveto dolžnost, braniti stavkokaze in seveda z njimi interese svetega in nedotakljivega kapitalizma. Ta neenakost v postopanju proti stavkujočemu kapitalizmu in delavstvu nam pač dovolj jasno priča o socialni pravičnosti in razsodnosti faktorjev, ki so v prvi vrsti poklicani postopati enako za vse in proti vsem državljanom. Za delavstvo pa tudi glede teh vprašanj velja geslo: Krščanska organizacija in izobrazba! XXX Poslovni red. Bolniške podpor e. Menda je ni točke v naših pravilih, ki bi se tako natančno študirala kot podporni red. Vendar ga nekateri ne umevajo prav. Zadnji stavek: »Podpore se dele v enem poslovne letu samo po sedem tednov« ni umeti tako, da kdor je dobival podporo v novembru in decembru, jo lahko* dobi tudi v januarju in februarju, če je še bolan ali zopet bolan. Vsak uvidi na prvi pogled, da bi to ne bilo pravično. Kdor bi dobival podporo v januarju in februarju, bi moral čakati do prihodnjega januarja, da bi mogel zopet dobiti podporo. Kdor bi bil pa slučajno bolan v novembru in decembru, bi jo pa v že v januarju in februarju zopet lahko dobil. Enaka pravica za vse! Zato je navedeni stavek umevati tako, da, kdor je enkrat dobil sedemtedensko podporo, mora šele čez leto dobiti zopet redno bolniško pod p o r o. X X X Gorje. Dne 12. januarja t. 1. je priredila zborovanje Jugoslovanska Strokovna Zveza v prostorih g. Kunstelja v Gorjah. Na zborovanju so govorili gosp. državni in deželni poslanec vitez pl. Pogačnik, g. deželni poslanec Piber in pa odposlanec J. S. Z. g. Moškerc iz, Ljubljane. Zborovanja se je udeležilo naše delavstvo, posebno železničarji, v polnem številu. Po zborovanju se je ustanovila plačilnica J. S. Z. za Gorje. Pristopilo je precej večje število članov. — Dne 16. februarja pa je plačilnica na željo tukajšnjega delavstva priredila sestanek v cerkveni dvorani. Na sestanku je poročal domači g. župnik in deželni poslanec Piber, za kar mu plačilnica v imenu članov svojih izreka najiskrenejšo zahvalo. Pri tej priliki je zopet pristopilo večje število članov, tako da se dahes lahko merimo z marsikatero skupino. Oglašajo se še vedno novi člani. Na sestanku se je tudi sklenilo, da bo plačilnica vsako nedeljo uradovala od 11. do 12. ure v cerkveni dvorani. Med tednom sta pa vedno in povsod na razpolago Andrej Slamnik »Mevkuš) in Anton Kocjančič (Krnica). Vsi članih naj se v vseh zadevah vedno obračajo na zgoraj omenjena dva, v nedfeljah v dvorani, v delavnikih pa na njihovem domu. Vsemu krščanskosocialnemu delavstvu, ki jih je pri nas v Gorjah precejšnje število, kličemo: Pridite in se vpišite v Jugoslovansko Strokovno Zvezo, ker le edino ta organizacija vam nudi zaslombo kakor nobena druga. Vam člani pa kličemo: Bodite trdni, agitirajte pri svojih tovariših, da čim preje pridejo v naše vrste. — Dne 6. aprila priredimo javni shod, ako ne pride kaka neprilika vmes. Pri tej priliki nam bo poročal delavski državni poslanec Gostinčar, ki ga naše delavstvo že dalj časa želi slišati. Opozarjamo vas že sedaj na ta ve-levažni shod. Tudi skupino Sava-Jesenice opozarjamo že danes na ta shod. Delavsko gibanje na Spodnjem Štajerskem. Dne 16. marca t. 1. je priredila celjska skupina J. S. Z. v Čretu pri Celju pri g. Rebovu javen shod, na katerem so govorili g. državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič, dr. Andrej Veble in France Kramberger. Zanimanje za delavsko organizacijo napreduje tudi v celjski okolici. Vedno bolj se širi spoznanje in razumevanje delavskih teženj ter zavest, da je mogoče edinole potom krepke organizacije v J. S. Z. rešiti na tisoče slovenskega ljudstva, ki je vsled neugodnih gmot- nih razmer prisiljeno iskati si kruha po tovarnah in rudniških podjetjih, da se ne odtuji narodu in veri. Socialna demokracija ni in ne more biti slovenska delavska organizacija, najmanj pa v obmejnih krajih, ker dobro vemo in vidimo, da stoje zapeljani slovenski delavci, ki so člani socialnodemokratične organizacije, vedno v prvih vrstah v boju proti našim verskim in narodnim svetinjam. * Gornji grad. Nisem še videl dopisa iz našega kraja v »Naši Moči«. Enkrat se moramo tudi mi oglasiti, da ne bo kdo mistil, da nam prav dobro gre. Ako bi nas pa kdo nekoliko bližje pogledal, bi pa rekel,* da smo leni, kar nam pa tudi gotovo škoduje. Delavci in delavke! Oklepajte se organizacije, nikomur ne bo žal, ako pristopi, da bo deležen dobrot in podpor, ki jih nudi Jugoslov. Strokovna Zveza. Koliko pa je še v naši fari neorganiziranega delavstva? Vsak ud naj se trudi, da dobi vsaj po enega člana k svoji skupini! Delavci, organizirajmo se, »v slogi je moč«. Skupina je tudi imela svoj občni zbor dne 2. svečana in volitev novega odbora. V odbor so bili izvoljeni: Načelnik Rifel Ferdinand; podnačelnik Hren Alojzij blagajnik Trbovšek Fr.; odborniki: Potočnik Matija, Čeplak Anton, Kolenc Ivan, Čeplak Josipi Na občnem zboru se je tudi sklenilo, da se mora vsakdo udeležiti pogreba umrlih članov. Kdor se ne more zadostno opravičiti, plača kazen 50 vin., denar pa prhle v skupim) blagajno. Sklepalo se je tudi, da naj bi J. S. Z. dobila znake! Leto, kdaj se je ustanovila J. S. Z. in vsaka skupina tudi svojo številko, da bi se videlo, pod katero skupino da spada. Želim še vsem članom J. S. Z. vesele velikonočne praznike! Na svidenje! — Odbornik skupine. Podržavljenje zdravnikov. Na Angleškem se je začelo precej močno gibanje, ki zahteva, naj bodo zdravniki državni uradniki, ki jih ne bo treba bolnikom posebej plačevati. Zato navajajo ogromno število nalezljivih bolgzni, silno veliko umrljivost otrok, ki se po mnenju zagovornikov podržavljenja ne more drugače zmanjšati, nego s tem, da bo zdravnik vsakomur brezplačno na razpolago, in da bi tudi sam, ne da bi bil klican, obiskoval bolnike in srbel za to, kda se ljudsko zdravje zboljša. Poleg tega se tudi trdi, da razširjenje obveznega zavarovanja za slučaj boiezni zahteva podržavljenje zdravnikov, češ, da se drugače boji med bolniškimi blagajnami in zdravniki ne dajo preprečiti. Do zdaj imamo seveda še samo misel, ki se ji je pa treba za časa upreti. Država v sedanji obliki ima sploh veliko preveč uradnikov in nikjer se ne vidi, da bi z večjim številom uradnikov rastlo tudi duševno in gmotno blagostanje ljudstva. Vsled narodnih in socialnih bojev:, pa tudi vsled drugih vzrokov se po pravici trdi, da velikokrat zelo manjka uradnikom potrebne nepristranosti in pravičnosti. To delavci ob vsaki priliki, zlasti ob kakem svojem boju bridko izkušajo. Ne moremo si misliti, da bi bili zdravniki, ko bi postali državni uradniki, kaj boljši od druzega uradništva. Zato se nam zdi veliko bolj potrebno, da zahtevamo podržavljenje drugih, za to mnogo bolj sposobnih reči, n. pr. premogo-kopov, rudokopov, velikih mednarodnih karteliranih podjetij, ne pa zdravniške službe. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Volitve v bolniške zavode. Po dosedanjih poročalih, ki so došla centrali, se lahko mirno trdi, da v bolniških zavodih nismo ničesar izgubili, marveč da smo rdečkariji še marsikak mandat iztrgali. Socialna demokracija je v agitaciji nastopala s podlimi sredstvi, a vedno bolj tobačno delavstvo izpozna-va rdeče delavske varalce. Socialni de-mokratje so se osobito poslužili napada na Schuhmeierja in so z vso silo proti nam hujskali. Če je tu in tam število naših glasov nekoliko nazadovalo, gre to na rovaš postopanja rdečih volilnih sleparjev. Kljub temu pa nismo nikjer prav zdatno napredovali. V Saccu so bili skoraj soglasno naši kandidati izvoljeni. Sodrugi se niso niti svojih kandidatov upali postaviti. V Bavču smo letos sijajno zmagali. Lani smo šele ob ožji volitvi prodrli z dvema kandidatoma, letos smo pa že v prvotni volitvi s tremi našimi kandidati zmagali, v ožji volitvi smo pa še en mandat priborili. Gostobesednemu rdečemu »Tabakarbeiterju« je naša zmaga kar sapo zaprla in niti z besedico ne omenja te volitve v svoji 4. šte- vilki. Gotovo kuhajo še, kako bodo svoj poraz poskusili zatajiti. V primeri z lanskim letom smo tu lepo napredovali, medtem ko so socialni demokratje več glasov izgubili. Izvoljeni so bili naši člani: Pretsch Ana starejša, Schvvarz Marija, Pitsch Oton in Schneider Cecilija; socialna demokrata Klewar Ivan in Bech Josipina. Naši izvoljeni kandidati so dobili po 500 do 556 glasov, izvoljeni sodrugi 492, oziroma 532 glasov. Ta volitev dokazuje, da se naše napredovanje ne more ustaviti, četudi rdeč-karji vse poskušajo, da je ustavijo. V Fiirstenfeldu se je volilo 10. februarja. Naši kandidatje so dobili: Bauer Franc 890, Stessl Ferdinand 887, Rieger Marija 888, Radi Cecilija 805, Janisch Marija 754, Riegler Marija 741 glasov. Socialni demokratje so dobili 741 do 870 glasov. Prodrli so torej štirje naši kandidati. Lani so še rdečkarji pisarili po volitvah: Slučajno in lupno so krščanski socialci dosegli uspeh, a skrbeti hočemo za to, da se to več ne zgodi. Tako so rdečkarji pisali lani. In letos? Sodrugi so sami dobro znali, kako se jim bo godilo. Saj jim je celo neki njih sodrug svetoval, da' naj si čokolade za njih bodoči poraz kupijo. Socialni demokratje sami čutijo, da trajno nazadujejo in se s svojimi izgovori sami sebe varajo. Volitve v Novem Jičinu so takole izpadle izvoljeni so bili krščanski kandidati: Palacki Viljemina s 708, Schneider Franc z 699, Iloppe Karel z 696, Volf Margareta z 687, Blažek Marija z 682, Javvorek Julija z 678 glasovi; socialno-demokratični kandidati so bil: Schenk Ilenrik s 546, Ullrich Ida s 489, Kollner Alojzija s 508, in Matula Marjeta s 471 glasovi imenovani, propadla pa sta Gotzel Viljem s 468 in Haida Antonija s 445 glasovi. — Velika bitka je torej končana. Zmagali smo zopet mi. In kako so se pehali rdeči za svoj poraz! Cele skladovnice letakov so med delavstvo razdelili, a so le sramotno propadli. Na Dunaju Ottakring so zopet zmagali socialni demokratje. Pri prvi volitvi smo mi dobili 493 do 497, pri ožji 455 do 461 glasov proti 596 do 602 glasovoma, ki so jih rdečkarji dobili. Pripomniti moramo, da so ob ožji volitvi strašno nesramno rdečkarji Schuli-meierjev umor izrabljali. V Cvitavi so bili naši kandidatje z veliko večino izvoljeni. Dobili so: Du-schek Marija 719, Fuchs Marija 715, Nagi Viljem 698, Habler Julija 688, Wahla Frančiška 686 in Treitner Marija 670 glasov. Socialni demokratje so ostali s 377 do 439 glasovi v manjšini. Obrtno nadzorstvo. Obrtne oblasti imajo njih odločbe in odredbe o ovadbah obrtnega nadzornika istemu takoj naznaniti, ki mu je na prosto dano, proti odredbam prve in druge inštance v za pritožbe določenem času vložiti ugovor, ki ima posledico, da se mora zadeva predložiti v odločitev višji gosposki. Na predlog obrtnega nadzornika ima obrtna gosposka pravico, ako je vsled načina vporabe delavcev ali v obratnih prostorih iz navade vpeljanega obratnega postopanja v nevarnosti zdravje delavcev, k potrebni preiskavi pritegniti tudi zdravnike, kemike in druge strokovnjake, katere mora plačati podjetnik, ako se najdejo po obrtnem nadzorniku sluteči nedostatki. Pri vršenju njihove naloge se imajo obrtni nadzorniki potruditi, da izvršujejo svojo nadziralno službo dobrohotno in da tako ne zagotovijo dobrote zakona le pomožnim delavcem, temveč podpirajo tudi podjetnike pri izvršitvi postavnih zahtev. Obrtni nadzornik naj posreduje med delavci in podjetniki na podlagi stvarnega znanja in uradnih skušenj in sicer naj si skuša pridobiti zaupanje delavcev kakor tudi delodajalcev, kar mu omogoči pripomoči k dobrim razmeram med obema kategorijama. Obrtni nadzorniki imajo o svojem delovanju vsako leto poročati potom predpostavljene deželne vlade trge*-vinskemu ministrstvu. Poročila imajo obsegati tudi nezgode, ki so se pripetile delavcem pri izvrševanju dela. Navesti imajo posebne vzroke nezgod. Na-vedo naj tudi nasvete, kaj naj se stori v interesu delavstva in podjetništva upravnim in zakonodajnim potom. Ta poročila se primerno predelana pred-lože vsako leto državni zbornici. Obrtni nadzorniki imajo za čaša, ko uradujejo, značaj državnih uradnikov in so pod obstoječim splošnim službenim predpisom za državne uradnike. Obrtnim nadzornikom more biti imenovan le oni, ki ima zahtevano stopinjo strokovnega znanja (izobrazbe) in je zmožen v dotičnem nadzorovalnem okrožju navadnih jezikov. Obrtni nadzorniki so pod prisego zavezani, varovati prometne tajnosti, posebno one tehnične naprave in način dela, ki jim jih je lastnik označil kot tajne. Kdor izda med časom poslovanja kot obrtni nadzornik ali pa po izstopu iz te službe, kot tajnost označeno poslovanje ali priprave ali jih porabi v lastne namene, se stori v kolikor ne pridejo v poštev strožje določbe kai-zenskega zakona, krivega prestopka in se kaznuje od treh mesecev do dveh let. Poleg tega se proti njemu porabijo lahko še disciplinarne določbe. Obrtni nadzornik ne sme imeti ni-kakega obrtnega podjetja, delavnice ali tovarne, bodisi na lastni račun ali pa kot lastnika namestnik. Istotako prepoveduje zakon obrtnim nadzornikom, da ne morejo biti kot vodje obratov, mehaniki, poslovodje inženirji itd. Sploh ne smejo imeti nobenega lastninskega ali službujočega stika. Obrtni nadzorniki ne smejo za svoje uradne posle sprejemati kakih nagrad ali daril, bodisi od delavcev ali pa od delodajalcev. Vsako ponudbo v tem smislu morajo odkloniti. Obrtnim nadzornikom se glede njihovih uradnih poslov ne smejo nakladati tuja naročila, posebno se jih ne sme posluževati finančna uprava. Tudi nimajo pravice vpogleda v knjigovodstvo in korespondenco podjetnika. Na podlagi naredbe trgovinskega ministrstva v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve z dne 5. junija 1886., drž. zak. št. 89, je vstavljenih 15 nadzorovalnih okrajev. Kranjska dežela je bila tedaj prideljena Štajerski s sedežem nadzornika v Gradcu, kot četrti nadzorovalni okraj. Z odredbo trgovinskega ministrstva sporazumno' z ministrstvom za notranje zadeve z dne 14. marca 1890, drž. zak. št. 42, pa se določa nastavlje-njc pomožnih obrtnih nadzornikov po potrebi. Pomožni obrtni nadzorniki (asistenti) spadajo v področje onih redkih obrtnih nadzornikov, kojim so bili prideljeni. Obrtno nadzorniški asistenti imajo nalogo v smislu obrtno nad-zorniškega okraja onega nadzornika, ki so mu prideljeni izvrševati nadzorovalno službo, katero vrše po nalogu in v imenu obrtnega nadzornika. Tudi od nadzorniških pomočnikov (asistentov) se zahteva službena prisega. S tem smo podali našim bralcem sliko obrtno nadzorovalnega zakona z željo, da si jo pazno ogledajo. Pravnik. Dogovori, po katerih se sme na-stavljencu tudi radi malenkostnih prestopkov službenih dolžnosti naložiti globa v višini, ki ogrožava gospodarsko eksistenco, so normalni in vsled tega neveljavni. Toženec je sklenil s tožitljico pismeno pogodbo, da vstopi pri nji v službo kot risar za dobo treh let, po-čenši z 1. majnikom 1909. Ta pogodba je obsegala tudi določbo, da mora toženec vsa povelja tožiteljice, v kolikor ista zadevajo njegov službeni delokrog, brezpogojno izvršiti, ako bi pa toženec ne ravnal tako, se zaveže plačati globo v znesku 200 K. Na podlagi teh pogodbenih določil je tožiteljica dosegla dne 1. avgusta 1910 in 14. avgusta 1910 proti tožencu zamudni razsodbi na plačilo obakrat po 200 K denarne globe s stroški. Po proglasitvi teh razsodb je stopil toženec vnovič v službo tožiteljice in bil dne 20. oktobra 1910 zopet odi-puščen, ker ni risal naročenih načrtov. Tožiteljica znova zahteva plačilej denarne globe po 200 K. Utemeljuje pa svoje zahteve s tem, da je toženec dne 20. oktobra 1910 ponovno dobil nalog, da izdela neki načrt, toženec pa se je temu upiral, vsled česar ga je odpustila. Toženec ugovarja, da je dne 20. ok-tbra risal glave in bil med tem delom pozvan, na izgotovi neko ozadje. ;On pa je izjavil, da ne more takoj z zapo-četim delom prenehati. Ker ni takoj izvršil naloženega dela, ga je tožiteljica odpustila. Predlaga, da se tožba zavrne. Tožiteljica prizna, da je ta dan toženec risal glave, šlo pa se je za nujno delo, vsled česar je zahtevala, da ga toženec takoj v roko vzame. Tožba je bila zavrnjena iz sledečih razlogov: Nesporno je, da toženec res ni hotel takoj izvršiti naročenega dela, toda le zato, ker je imel drugo delo. Zato pa se ne more smatrati, da bi bila tožiteljica v pravici, ako zahteva radi take nikakor ne tako važne kršitve sklenjenega dogovora plačilo denarne kazni v z*nesku po 200 K. Taka pogodba, ki daje delodajalcu pravico za vsak~še tako neznaten pregrešek in še tako neznatno kršenje pogodbe zahtevati denarno kazen, je proti čutu pravičnosti in morale (§ 878. o. d. z.). Zahteva po plačilu globe je krivična tembolj, ker je toži-teljica toženca radi ristega pregreška odslovila iz službe in sedaj že v tretje zahteva plačilo denarne, globe, tako da je gospodarski obstoj toženca v resnici zelo ogrožen. Zdravniška spričevala pred ženitvijo. Norveška ženska zveza je sklenila po prizadevanju treh svojih članic, da se mora skleniti poseben zakon, v katerem naj bi bile določene te-le stvari: 1. Določiti se mora starost, in sicer precejšnja, pod katero se ne sme skleniti poben zakon. 2. Vse zaroke se morajo naznaniti in zakon se ne sme prej skleniti, dokler ne mine določen čas od zaroke. 3. Oba zaročenca se morata pred sklepanjem zakona izkazati z zdravniškim izpričevalom. V tem izpričevalu mora biti dokazano, da nobeden nima takih bolezni, ki bi mogle slabo vplivati na zdravje drugega, moža ali žene ali morebitnega zaroda. Te zahteve so same na sebi žalosten dokaz, kako v važnejših rečeh propada med ljudstvom vestnost in poštenje. Z lastnimi močmi. Strokovna zveza krščanskih rudarjev v Nemčiji je imela leta 1912 dohodkov 1,120.658 mark, ker je pa ostalo v blagajni 31. decembra 1911 1,261.464 m., je znašal ver prejemek te zveze 1. 1911 2,742.127 mark. Izdala je pa ta mogočna krščanska rudarska organizacija lani 1,013.846 mark. Bolniške podpore je zveza izplačala 194.977, zvezino glasilo je stalo 114.112, agitacija 120.750, mezdna gibanja 63.781 mark. Skupine in pla-čilnice so imele premoženja 184.272 m. Zveza ima lastnega premoženja 2 milijona 297.887 mark. Zveza krščanskih lesnih delavcev v Nemčiji je štela koncem leta 1911 17.459 članov, 1011 več kakor leta 1910. Dohodkov je imela Zveza 1,011.153 m. Za plačilna gibanja in za stavke je izdala Zveza 59.055 mark, bolniških podpor 44.210, brezposelnih podpor 27.611 mark. Agitacija je stala 23.700, zvezino glasilo 25.833 mark. Skupno premoženje znaša 743.266 mark, in sicer upravlja centrala sama 614.336 mark, 128.936 m pa upravljajo skupine in plačilnice. Državna zveza krščanskih avstrij* skih delavskih društev sklicuje 11. in 12. majnika 1913 (ob Binkoštih) na Dunaj izredno zvezino skupščino. Razpravljalo se bo o edini točki: Stališče krščanskega delavstva o novi društveni postavi. Zadružnik. Švicarska zadružna banka, ki so jo ustanovile krščanske delavske zveze in ki jo delavci sami vodijo, sicer še ne obstoja dolgo časa, a izborno posluje. Leta 1912 je napravila čistega dobička 131.578 57 frankov (1911 1. 100.456-35). Delnična glavnica je narasla že na 2,432.000 frankov. Razdeli se 5odstotna dividenda, rezervnemu zakladu nakažejo 15.000, posebnemu rezervnemu zakladu 7460 frankov. Denarni promet je znašal 156,900.000 frankov. Okno v svet. Rdeči morilec grškega kralja. Socialni demokrat, Grk Schinas, je 18. t. m. ustrelil grškega kralja Jurija, ker mu ni hotel dati denarja, za katerega ga je napumpal. Medtem ko se krščansko balkanske države bore za to, da osvoje kulturen krščanski živelj izpod turškega barbarskega jarma, ko teče krščanska kri v potokih za krst častni in za zlato svobodo, ti pa rdeči social-nodemokraški brezdomovinec gre in hladno ustreli tistega grškega kralja Jurija, o katerem je znano, da je zelo demokratično vladal. Morilec Schinas je bil mornar. Navzel se je i*deča evangelija, bil je »zavedni« sodrug, dasi ga po svoji stari navadi izkuša rdečkarija zatajiti. Sramote, da je socialni demokrat ustrelil grškega kralja, se socialna demokracija ne opere. Kako so rdeč-karji vpili, ko je nek zmešani človek ustrelil Schuhmeierja, nad činom grškega socialista, o katerem je dognano, da je sledil socialističnim idejam, pa se ne bodo zgražali, dasi je ta umor še veliko grši. Proglašali ga bodo seveda za zmešanega človeka, toda zmešal ga je socialnodemokraški evangelij! Nov izseljeniški zakon. Predloga o novem avstrijskem izseljeniškem zakonu je gotova. Obsega predvsem strožje določbe glede prekmorskega in sezonskega izseljevanja, sicer pa stoji na istem stališču kot prejšnji predlogi, ki pa niso bili ugodni. Osrednji posredovalni urad za kmečke delavce je ustanovila c. kr. kmetijska družba na Dunaju jeseni leta 1911. Urad je organiziran po vzorcu delavske centrale v Nemčiji in ima predvsem namen preskrbeti delo gali-škim sezijskim delavcem za kmečka dela v zahodni Avstriji. Izseljevanje letia 1910, 1911 in 1912. Čez Trst se je izselilo leta 1910 7531 Avstrijcev, 9746 Ogrov, leta 1911 6684 Avstrijcev in 3046 Ogrov, leta 1912 pa 9187 Avstrijcev in 5011 Ogrov. Čez Roko in Kantrido se je izselilo leta 1910 417, le La 1911 286 in leta 1912 501 Avstrijec, Ogrov pa leta 1910 37.751, leta 1911 35.600 in leta 1912 45.000. Čez Bremen se-je izselilo leta 1910 45.258, leta 1911 22.381 in leta 1912 40.955 Avstrijcev, ogrskih državljanov pa leta 1910 35.600, leta 1911 31.302 in leta 1912 38.659. Čez Hamburg se je izselilo Avstrijcev leta 1910 42.637, leta 1911 25.382, leta 1912 že 31.129, ogrskih državljanov pa leta 1910 24.558, leta 1911 14.885 in leta 1012 29.557. Čez Antwerpen se je izselilo leta 1910 Avstrijcev 25.115, leta 1911 20 tisoč trije in leta 1912 28.653, ogrskih državljanov pa leta 1910 8948, leta 1911 6543 in leta 1912 9479. Čez pristanišči Rotterdam in Amsterdam se je izselilo leta 1910 9994, leta 1911 9295 in leta 1912 11.010 Avstrijcev in ogrskih državljanov leta 1910 6115, leta 1911 3527, leta 1912 pa 6968. Čez francoska pristanišča se izselilo leta 1910 5567, leta 1911 1983 in leta 1912 6495 Avstrijcev, ogrskih državljanov pa leta 1910 7123, leta 1911 2715 in leta 1912 4788 ogrskih državljanov. Čez laška pristanišča se je izselilo leta 1910 2396, leta 1911 1118 in leta 1912 916 Avstrijcev, Ogrov pa leta 1910 184, leta 1911 148 in leta 1812 97. Če te številke seštejemo, dobimo, da se je leta 1910 izselilo 138.915, leta 1911 90.13i, leta. 1912 pa že 128.866 Avstrijcev, ogrskih državljanov pa leta 1910 130.025. leta 1911 87.757 in leta 1912 pa že 140.559. Strašno je poskočilo izseljevanje leta 1912. Naši karteli so več ljudi kakor pa balkanska vojska pognali v tujino. Izdajatelj: Miha Moškerc, odgovorni urednik Jožef Gostinčar. — Tisk Katoliške Tiskarne KNIT i d Tovarne za asbestškrili »ZENIT družba z om. zav. Jftor. Žumbsrk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materijal Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 i jk 7IRFRT imm H« iilULIll, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: matega izdelka :: rvtea<5BgM 01 Ul E R 01 BI R N ^ Za hranilne pluge jamči dežela Kranjska. Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenje! Denarni promet I.l9ll.£ez 82 milijonou K. Stanje olog čez 22 milijonov K. Lastna glaunica K 704.939*27. LJUDSKI POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo prejema ^hranilne uloge *• vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter jih obrestuje po 31 01 . k lo brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih IOO kron čistih 4*75 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno -hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastla ; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice”; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Budniku. 51 Za hranilne vloge jamči dežela Kranjska. 4 KD N Dl M R a a n a UB n a' a B! a K R R a s R !7C1 — 50 — § 14 a. Dokaz v § 14, odstavek 2, št. 1, da Je učno razmerje redno končano, lahko nadomešča izpričevalo o uspešno dokončanem obiskovanju kakega obrtnega učnega zavoda, v katerem se učenci v dietičnem rokodelskem obrtu praktično poučujejo in strokovno izobražujejo. Ako traja na takem zavodu praktično poučevanje v dotični stroki najmanj tri šolska leta, skrajša se tistim, ki so dovršili tak zavod, v 5. odstavku § 14. predpisana doba dela kot pomočnik, oziroma tovarniški delavec na eno leto. Istotako se določa doba praktičnega dela kot pomočnik, odroma tovarniški delavec na eno leto, ako traja praktično poučevanje v dotični stroki najmanj dve šolski leti (ali štiri, četudi ne zaporedne tečaje), in je sprejem v zavod odvisen od tega, da se je učenec že poprej primerno praktično pečal z obrtom ali ako se po redno končanem učnem razmerju obiskuje dnevna šola kakega obrtnega učnega zavida v namen nadaljnje izobrazbe v istem obrtu najmanj eno šolsko leto (ali dva, četudi ne zaporedna tečaja). Tisti pomočniki, ki so po redni dovršitvi učnega razmerja obiskovali dnevno šolo kakega obrtnega Učnega zavoda v namen na* daljnje izobrazb« v svojem obrtu najmanj tri šolska leta kot redni učenci, so oproščeni predložbe v § 14., alin. 2., točka 2. predpisanega delavskega izpričevala. Dotične zavode in obite, za katere morejo izpričevala omenjenih zavodov celoma ali deloma nadomeščati izučno pismo in učno izpričevalo in eventualno tudi predpisano dobo dela kot pomočnik, določi ukazoma trgovinski minister sporazumno z ministrom za bogočastje in nauk. Ukaz trgovinskega ministra z dne 27. julija 1907, drž. zak. št. 193, določa: (§ 1.) Izpričevalo o uspešno dovršneme obiskovanju naslednjih obrtnih učilišč nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega raz-merja( pomočniško pismo, oziroma pomočniško preizkušnjo) v namen svoječasnega pričetja tistih rokodelskih obrtov, v katerih se na teh šolah učenci praktično poučujejo in strokovno izobražajo najmanj dve leti. — Ti zavodi so: I. Obrtni državni zavodi: a) obrtni osrednji zavodi; b) državne obrtne šole in sorodni zavodi; c) stavbne in umetnorokodelske šole, stavbnorokodelske in državne rokodelske šole; d) strokovne šole in učne delavnice za posamezne obrtne stroke. II. Razna druga, ne državna obrtna učilišča. — 51 — Odhodnim izpričevalom takih zavodov je pristaviti, če so se učenci poučevali najmanj dve šolski leti, naslednjo klavzulo: »To izpričevalo nadomešča na podstavi § 14. a zakona z dne 5. februarja 1907 (drž. zak. št. 26) in ministrskega ukaza z dne 27. julija 1907 (drž. zak. št. 193) dokaz redno dovršenega učnega razmerja (pomočniško pismo, oziroma pomočniško preizkušnjo) za ... . obrt. (§ 2.) Ako se na kakem takem učilišču poučuje v kakem obrtu skozi najmanj tri šolska leta, nadomeščajo izpričevala o uspešno dovršenem obiskovanju takega zavoda dokaz redno dovršenega učnega razmerja in vrhu tega se v § 14. za pričetje dotičnega rokodelskega obrta predpisano najmanj triletno delo kot pomočnik oziroma koi tovarniški delavec skrajša na eno leto. Na odhodnem izpričevalu je postaviti tozadevno pripombo. (§ 3.) Če se na kakem takem obrtnem učilišču praktično poučuje v kakem obrtu najmanj dve šolski leti (ali štiri, četudi ne zaporedna poluletja) in če so poleg tega učenci, predno so stopili v zavod, najmanj dve leti praktično delali v dotičnem obrtu, tedaj nadomeščajo izpričevala o uspešno dovršenem obiskovanju takega zavoda dokaz redno dovršenega učnega razmerja in v § 14. za pričetje dotičnega rokodelskega obrta predpisano najmanj triletno dobo kot pomočnik, ozii-oma tovarniški delavec, se skrajša na eno leto. Dotična šolska izpričevala se morajo opremiti s tozadevno pripombo. (§ 4.) Pomočniki, ki so redno dovršili učno razmerje ali kako obrtno učilišče — kar to nadomešča — in ki obiskujejo dnevno šolo kakega obrtnega učilišča, da se nadalje izobražujejo v svojem obrtu, najmanj eno šolsko leto (ali dve, četudi zaporedni polletji), morajo za pričetje in samostojno obratovanje dotičnega rokodelskega obrta namesto predpisane, najmanj triletne, dokazati samo enoletno dobo dela kot pomočnik, oziroma tovarniški delavec. — Dotičnim izpričevalom učnega zavoda je pristaviti tozadevno pripombo. (§ 5.) Pomočniki, kateri so po redno dovršenem učnem razmerju najmanj tri šolska leta kakor redni učenci, da se nadalje izobražujejo v svojem obrtu, obiskovali dnevno šolo kakega obrtnega učilišča, so oproščeni dokaza večletnega dela kot pomočnik, oziroma tovarniški delavec, da morejo pričeti in samostojno obratovati ta obrt. — Dotična izpričevala je opremiti s tozadevno pripombo. S « *>■ Ako se osebe, ki pripadajo vojski, vojni mornarici ali deželni brambi in so redno dovršile učno dobo v kakem obrtu, uporabljajo