P* patll prajsman: ta i«lo leto aaprej 26 K — b pol leta , 13.-, ietrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravnlitvu prsjsmaa: za celo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , — , Setrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in inaera S sprejema upravništv« v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovanu pisma ne vsprejemajo. Urtdniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. isviemSi nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 255. V Ljubljani, v sredo 6. novembra 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 5. nov. 1901. Lepie vreme. Avstrijski parlament je Se vedno mrzličen. En dan ga kuha vročina, drugi dan pa trese mraz. Minoli teden je bila parlamentarna vročina že neznosna. Vsak trenotek se je bilo bati nevarnega treska. Včeraj pa so se razkadile megle ii^ zopet so posijali Bolnca svetli žarki. Motili pa bi se, ko bi trdili, da se bolniku zdravje vedno boljša ali da se moremo nadejati stanovitnega, lepega vremena. V kozarcu voda vedno vre in pri vsaki priliki voz zadene ob kamen, da poskoči. Toda parlament živi od dne do dne ter dela na obroke. Vlada sama mu stavi obroke, zato se tudi stavke ponavljajo v določenih odmorih. Ker je vlada odločno zahtevala, da mora biti proračun rešen do Božiča, so češki poslanci pretili s stavko, ker jim vlada ne izpolni zahtev. Včeraj so se vršila dolga posvetovanja ministrov, katerih se je udeležil tudi češki minister dr. Rezek. Ministerski predsednik dr. pl. Korber je mnogo občeval z dr. Pa cakom, dr. Heroldom in dr. btranskim. In ko se je začetkom seje dr. Rezek prikazal zopet v zbornici ter ministerskemu predsedniku segel v roko, je bilp jasno, da je kriza začasno poravnana in se vlak pomakne do bližnje postaje, ko morda zopet obstoji. To pa ravno dokazuje, kako nezdrave in žalostne so pri nas politične razmere. Vzroki pa niso slučajni. Te vzroke so že neštevilno-krat ponavljali v zbornici razni govorniki. Naštevali so jih te dni tudi češki govorniki dr. Kramaf, dr. Začek in sinoči dr. Herold. Žal, da ne pomagajo vsi razlogi in dokazi. Privilegiji nemškega naroda so tako ukoreninjeni, zistem tako utrjen, predsodki za mnoge tako mamljivi, da moreta le največja potrpežljivost in železna vztrajnost učakati boljših dnij, ko bode Avstrija »skupen dom zadovoljnih narodov«. Proračunska razprava. Včeraj torej je bil kritičen dan. Končal se je srečno ravno o polunoči. Bilo je mnogo plohe, ki se je ulila nad vlado, večje nesreče ni bilo. Poslanec Bi a n ki ni je ustregel tudi želji slovenskih poslancev, da je v glavnih potszah naslikal »nevtralnost« sedanje vlade nasproti Slovencem. Tako vlada dopušča, da Italijani v Trstu s silo tirajo slovenske poslance iz zbornice, kakor se je nedavno pripetilo dr. Rybafu. Na Štajerskem vlada namešča nemške ali nemško misleče uradnike, a slovenske premešča na Kranjsko ali med trde Nemce. Italijanom vlada obljubuje italijansko vseučilišče, dočim Slovencem in Hrvatom ne dovoli ljudskih šol. Zadnje porotne obravnave so na Štajerskem v bengaličnem ognju osvetlile ondotne razmere. Sploh se Slovani v Avstriji čutijo kot državljani druge, nižje vrste. To so vzroki rastoče nezadovoljnosti. Zato pa naj bi si blovani od severa in juga podali roke ter se vzajemno borili proti skupnim nasprotnikom. (Živahno odobravanje.) Radikalni Rusin dr. Kos se je pritoževal proti Rusinom. Zagovarjal je narodno avtonomijo, splošno, enako in direktno vo livno pravico ter izjavil v imenu svojih tovarišev, da bodo glasovali proti proračunu. Na to je poslanec Wolf dolge tri ure mlatil prazno slamo. Nekaj časa je imel še precej poslušavcev, katere je zabaval s svojimi V8enemškimi tiradami. A s časom je bil tako dolgočasen in malenkosten, da so že njegovi tovariši komaj pričakovali konca. Wolf je vzrastel v vsenemškem gozdu in nihče ne more od njega zahtevati, da bi se prelevil v jagnje. Kot nemški agitator je pričel svojo politično pot in le kot tak se more vzdržati na površju, dokler mu vlada drži stremena. Njemu je zgodovina Hekuba in Avstrija Sfinga. Ves njegov program je: Pruski orel zavladaj od Balta do Adrije. In v tem labirintu stoterih težav in zagonetk se mož vrti in giblje, s tega stališča presoja razmere in dejanja. Govor dr. Herolda. Kolik razloček med Wolfom in resnim avstrijskim politikom, kakor je dr. Herold. Wolfu morejo pritrjevati le vihravi vse-nemški dijaki, dr. Herold s svojo premišljeno in prepričevalno besedo nasprotniku orožje izbije iz rok. Dr. Herold je pač najboljši češki govornik, a moro se v polemiki tudi z vsakim meriti v zbornici. Ves Wolfov program je raztrgal kot pajčevino, nemško pravičnost, s katero se ponaša Wolf, razkrinkal kot ošabnost. Ako so Nemci res tako plemeniti in pravični, ako so prvi kul- turni narod v Evropi, zakaj i drugim narodom ne dovolijo kulturnih sredstev, zakaj se hočejo Nemci poveličevati na troške slovanskih narodov v Avstriji? Vsak Slovan v Avstriji mora znati dva, tri jezike, ako hoče doseči državno službo; zakaj bi Nemci edini imeli prednost, da bi zaradi njih moral nemško lomiti vsak državljan. Govornik nato označi stališče čeških poslancev nasproti vladi. Vladaje s češkimi poslanci sklenila pogodbo, a te pogodbe ni držala. Obljubila je, da ostane nevtralna, toda danes jepopolnoma v rokah nemških strank. ¿akaj ta neodkritosrčnost ? Odkrit, pošten sovražnik nam je ljubši. Vlada namerava poseben zakon za protestante na Češkem. Vlada hoče razdeliti škofije po narodnosti. Vlada hoče razdeliti poštno in finančno ravnateljstvo na Češkem. To je javna tajnost, le vlada se dela, kakor bi o vsem ničesa ne vedela. Vlada torej sama hoče razdeliti češko kra ljevino v nemško in češko ozemlje. Tako ne sme in ne more dalje. Vlada sama je kriva, da morajo Slovani braniti državo proti vsenemškim težnjam. V avstrijski zbornici imajo Vsenemci svoj »libe-rum veto«, s katerim preprečijo vsak sklep. Vlada more in sme le to dovoliti Slovanom, kar milostno Nemci vržejo s svoje bogato obložene mize. Ni ga zakona v Avstriji, ki biNemcem dajal prednost. Zato je skrajna predrznost zahteva nemških strank, da bi Slovani mirno vtaknili svoj tilnik v jarem nemškega državnega jezika. V istem hipu nastane v zbornici vihar, ki mora vse razdrobiti. Nemci bi morali biti slepi in gluhi, ko bi ne razumeli politike sedanje vlade. Vlada je slepa in gluha nasproti vsenemškemu gibanju, ali pa namenoma noče videti nevarnosti. Ob Napoleonovih časih se je vzbudila nemška zavest, ki je tekom zadnjega stoletja ustvarila mogočno nemško državo ter zedinila nemški narod Ta nemški duh pa sega čez avstrijsko mejo in ta duh je rodil vsenemško gibanje v Avstriji. Vlada pa noče videti nevarnosti, ki preti obBtanku habsburške države. Odtod nezaupanje vladi, ki skuša z malenkostnimi sredstvi tolažiti slovanske rodove, ki se bore za svoj obstanek in bodočnost države. Slovani so že mnogo pozabili, mnogo pretrpeli, a da bi vlada kar meni nič tebi nič preko njih šla na dnevni red, tega danes Slovani ne preneso. Državne, ljudski koristi! S temi hoče vlada mamiti voščene ljudi. Kdo pa je proti državnim in ljudskim koristim? Kdo je razgrajal tri leta v zbornici proti državi in ljudskim koristim? A danes so Nemci zopet v največji milosti pri vladi. Ko pa pride nevarnost za državo, tedaj seveda so dobre tudi slovanske pesti. Ako hoče vlada, da reši nujna državna vprašanja, potem naj je v istini nevtralna in naj ne goji vsenem-škega zmaja. Resnico in pravico za vse! In če vlada spravi državni proračun pod streho, potem naj si zapomni, da pride na vrsto Se važnejše vprašanje: nagodba z Ogrsko. In ondi pri Filipih se vidimo. To so bilo glavne misli Heroldovega govora. Pričel je govoriti sinoči ob 10., a končal je ob 12. uri. VeB čas so ministri in večina zbornice pazno poslušali gromovito besede izbornega govornika. Dr. Herold ni odkril dogovorov z vlado, toda dovolj razjasnil, zakaj Be Cehi protivijo vladni politiki. In kdor čuti avstrijski, ta mu mora pritrjevati. S tem je bilo prvo branje proračuna končano. Danes se je že proračunski odsek bavil z načelnimi vprašanji. Jutri proračunski odsek razdeli poročila. V četrtek ima zbornica sejo; na dnevnem redu so nujni predlogi. Politični pregled. V Ljubljani, G. novembra. Moravski spravni odsek se je razšel in jo sedaj prav malo upanja, da bi zopet kmalu pričel z reševanjem spravnega vprašanja. Do razhoda tega odseka je prišlo po poročilu iz Brna na ta le način : Izvršovalni odbor mladočeške stranko za MoravBko je imel v soboto zvečer pod predsedstvom posl. bilenyja sejo, v kateri je bil razgovor o politiškem položaju in spravni akciji. Po poročilu dr. Stranskega jo bila sprejeta najprej resolucija, s katero se poziva mladočeški državnozborski klub, LISTEK. S o 1 o. Pripovedka iz slovaškega, prevel —ki—. (Konec.) »Pleši vsaj s tvojim bratom, saj on dobro pleše; ondi-le stoji, on se rad zavrti s teboj ... jaz mu tudi porečem«. »Toda jaz hočem plesati z drugim. No-šalov Janko pride po me«. — Iztrgala se mu je in mimo mene je švignila dekličja postava. Odprla je vrata in v luči sem videl njeno senco. Bila je krasna, zale rasti. Vnišla je. Nisem se hotel pokazati, da bi me on ne videl in ne zvedel, da sem ju poslušal. Bil sem radoveden, dasiravno sem se lahko vsega domislil. Moje oči so se bile že privadile teme, torej sem videl poleg belo stene mladeničevo postavo dovolj razločno. Glavo je imel globoko sklonjeno, oprt je bil ob zid in z rokami si je zakrival lice. Cul sem slabo ihtenje — jokal je. Krčevit kašelj — — a/ Spoznal sem, da je bil to uprav oni mladenič, ki je znotraj v sobi vzbudil v meni sočutje. Zbrihtal se je čez trenutek ter šel v sobo. Jaz, oproščen svoje ječe, sem tudi šel v dvorano. Bil sem žalosten. Pomiloval sem onega mladeniča, katerega so strastna ljubezen, ljubosumje, bolezen in malomarna deva spravljali v obup. Že so veselo plesali. Iskal sem ga. Stal je pri vratih in njegove oči so so mračno ozirale po plesalcih. Prizadeval sem Bi spoznati to devo. Konečno sem se domislil na jedno in mladeničev pogled mi jo to potrdil. Oziral se jo vanjo s pogledom, Bam ne vem kakšnim; bilo je v njem nekoliko nevoščljivoBti, pomilovanja in nemara celo jeze. Ona jo samo mimogrede obrnila vanj pogled. Godci so svirali dovolj dolgo. Celo ponavljali so, kar je bilo za ljubosumnega mladeniča še hujše. Čakal jo pri vratih. Jaz sem šel ven, ker sem si mislil, da pojde ž njo ven na isto mesto. Godci so prenehali, klarinet je zapiskal še poslednjič z vso Bvojo močjo. Vrnil sem se k vratom. Moj mladenič je vjel deklico za roko ter jo prosil, naj gre ž njim, češ, da ji nekaj pove. Ona ni hotela iti. Vlekel jo je, toda ona ni šla. »Ne greš? Nočeš me? Žo sem ti pro-tiven?« vpraša jo v največji razčiljenosti. Ona pa se mu iztrga ter mu urno reče: »oaj jaz ne bom tvoja nevesta, saj ti me ne vzameš. Vzame te skoraj druga nevesta, da !« na to je urno odšla. V mladeniča kakor bi bilo treščilo. »Toda ne!« zakriči strašno. Vsi so se ogledali, hoteč videti, kaj se godi. Skočil jo sredi sobo ter zaklical: »Godci, solo !« Vrgel jo goldinar na mizo ter zaukal. Ta glas bil je grozen. Hotel jo kazati veselje, toda bil je le krič žalosti. »Sviraj! Sviraj!« jo kričal. Godci jainejo svirati polko. Vsi so se umaknili, da napravijo prostor. »Beta, glej, kako se bom vrtil — in zapomni si to!« Pograbil je najbližje stoječo deklico in se spustil ž njo v znoreli ples. »Hitrejše !« Godci so igrali hitrejše. Klarinetist bo je kar napenjal. Mladenič so je vrtil, da ju ni bilo moči razločiti. Človek bi si no bil domislil, da bi so ta mogel tako vrteti. Celo stari so prišli gledat, kaj se godi. Ko so videli, kdo pleše, so dejali, tla bi bilo dobro, ga od tega odvrniti. Sli so k njemu. »Počakaj, dosti je že«. »Proč!« je kričal. »Sviraj! Urnejše!« Kar v srce mi je segal ta krič. Ljudjo so nemirno vrteli z glavami ter že hoteli prepovedati sviranje. Toda nastal je še ža-lostnejši konec. Začul so je grozen krič in mladenič so je valjal na tleh. Priskočilo nas je dokaj k njomu. \i ust mu je curkoma prodrla kri, tekla mu po obleki, po podu. Oči je imel obrnjeno v strop, kri jo tekla neprestano. Dvignili so ga in odnesli ven. Beta je omedlela. Z otožnim vtisom sem se vračal domu oil veselega žegnanja. Kmalu sem tudi izvedel, da je nesrečni mladenič drugega dnč umrl vslod bljuvanja krvi. naj vztraja napram vladi v najstrožji opo zioiji. Zatem je poročal o spravni akciji imenom volivnega odbor» mladočeške ljudske stranke dr. Tiša in na njegov predlog je bila sprejeta resolucija v kateri se zahteva, naj češki poslanci takoj izstopijo iz moravskega spravnega odbora. Češki člani tega odbora so, kakor znano, posl. Perek, Stransky in Sileny, ki so svoj izstop že na znanili dež. glavar|u grofu Vettru. Da je prišlo do tega, je vzrok vladno postopanje v znani litavski aferi, dalje ustanovitev nemškega narodnega sveta na Moravskem in obljuba miniBterskega predsednika, da dobe Italijani vseučilišče, mejtem ko nad 2 mil. Čehov na Moravi in v Šleziji nima nade, da bi dobili lastno višjo šolo. Shod ogerakili katolikov se je vršil včeraj v Budimpešti ob navzočnosti 14 000 katoliških mož iz vseh delov dežele. Izmej škofov sta prisostvovala tej sijajni katoliški manifestaciji kardinal Schlauch in nadškof Csaszka poleg mnogih drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Slavnostni govor je imel državni poslanec grof Iv. Zichy ml., ki je v ognjevitem govoru naglašal potrebo tesnega združenja vseh zavednih katolikov. V cerkvi in šoli se mora pokrepiti verski čut. Ogerska mora zopet postati katoliška država, ker le taka more ohraniti versko zvestobo in moralo napram vladajočemu kozmopolitizmu. P., tem so sledila razna poročila. Liberalno Sagaatovo minlsteratvo bržkone niti do prihodnje pomladi ne ostane na svojem mestu. Vzrok temu je razpor v kabinetu samem. Finančni minister dela vsem svojim tovarišem izredno velike preglavice. — Posamni ministri so namreč te dni predložili svoje proračune finančnemu ministru v konečni pregled. Ta pa je vzel v roke rudeči svinčnik in grozno obdela val posamne proračune. Črtal je posebno mnoge postavke za uradnike, katerih potreba nikakor ni dokazana, za državo namreč. Potrebna so pa ta uradniška meBta raznim ministrom, ki bi brez njih ti možje ne bili postali mestni zastopniki, poslanci in ko-nečno ministri. Imejitelji takih sinekur so namreč njih volivni aparati in zato morajo biti zadostno poplačani. Minister za javna dela Villanueva je v ministerskem svetu naravnost izjavil, da si prepoveduje tako postopanje, ker je on ravnotako minister, kakor Urzaiz in sam odgovoren za svoj proračun. Sagasta je pa tokrat še potegnil s finančnim ministrom, ker ve, da mu kolikor toliko ugodni proračun vsaj se nekaj čaea podaljša ministersko življenje. Razni strici in nečaki, ki so se že veselili mastnih služb, bodo seveda morali ostati še nadalje, kar so sedaj in se bodo morda pozneje maščevali. I* angleako-burake vojake se poroča, da zadnji Bensonov poraz ni bil tako malenkosten, kot ga slikajo Angleži sami. Stokrat razkropljeni Buri so imeli še vedno toliko poguma, da so energično prijeli celo angleško brigado. Kajti da bi bil oddelek, ki ga je napadel Botha, samo zadnja straža Bensonove brigade, je popolno nemogoče z ozirom na število padlih in ranjenih častnikov. Oddelek, kateremu poveljuje nad 20 častnikov, pač v nobeni armadi ne tvori zadnje straže, marveč sme se soditi, da je štela ta »zadnja straža« najmanj 2000 do 3000 mož. In če so vsa ta armada ni mogla rešiti iz zagate, dokler ni prišla na pomoč druga brigada, je to dokaz, da burska moč ni bila tako neznatna. — Iz Kapske kolonije prihaja poročilo, da so Buri blizu Kapstadta zajeli 1000 angleških konj, ki jih je nameravala vojna uprava odpoBlati Kit-chenerju. Uradno se ta vest bržkone ne naznani, ker je Angležem mnogo na tem, da svet ne izve takih blamaž. — Poročila londonskega vojnega urada o burskih izgubah imponirajo celo angleškim listom tako, da z njimi zabavajo svoje bravce. Po teh poročilih se je namreč naštelo že 300.000 padlih in ujetih Burov, torej 28.000 več, nego je štelo poprej vse moško prebivalstvo obeh burskih republik ali 240.000 mož več, nego je sploh odraslih, za boj sposobnih Burov. Število »ugrabljenih« konj, volov in ovac pa presega po teh poročilih več milijonov. Književnost in umetnost. Slovensko gledališče. Po dobro vprizorjeni enodejanski glumi „V civil u", pela se je sinoči prvikrat v sezoni dvodejanska tragična drama Leonca-vallova „G 1 u m a č i" (Pagliacci.) Junak večera Tit Olszewski je izvel ulogo Bajazza mojsterski. Zares, to je veliki umetnik! On ne poje z zvonkim in krasnim tenorom kot struna brez duše, ne, v njegovem glasu je bilo toliko čustev, življenja in življenske tragike, da se poslušavcu zdi, kot ne bi trpelo samo jedno srce, ampak da je v tem jednem srcu zlitih na tisoč duš, ki morajo igrati v svetu uloge pajacov, ki se morajo smejati za denar, ki jokajo za denar, a pri tem trpijo, da jim poka srce. Gesta, mimika, oko, da vse, čisto vse se je zlilo z glasom v krasno harmonijo in tvorilo dovršeno umetniško celoto. Zato je žel po vsej pravici najburnejšo pohvalo od očaranega občinstva. Gdč. N o e m i — Nedda — je bila tudi vrla in vseskozi vredna to-varišica Bajazzova ter je s čistim in simpatičnim glasom precizno izvedla najtežje partije. G. Wildner ima sicer ugoden bariton, a seveda vsak začetek je težak. Treba bo še rutine v glasu in v nastopu. G. N o 1 1 i se je sinoči razvil zopet z nekdanjim ognjem — starega slavnega mojstra. Pohvaliti moramo zbor, katerega bi smelo občinstvo radostno pozdraviti, ker je rešena neugodna kriza. Jutri se bode igrala prvikrat poljska veseloigra „Klub s a m -c e v." F. S. F. Knjižica „Nedolžnim srcem", pesmi s slikami, zbral prof. Ant. K r ž i č, je sedaj izšla in se bo te dni doposlala raznim gospodom po Slovenskem. Cena kartoniranemu zvezku je 1 K 20 v. Dobiva se tudi v pro-dajalnici „Katol. tiskovnega društva." Tu so v mični raznovrstnosti zbrane najlepše pesmice, kar sta jih „Vrtec" in „Angeljček" prinesla zadnja leta. Nekako mladinska „kre-stomatija" je ta knjižica, katera se po nežnosti svojih proizvodov in po ličnosti vse izdaje izredno priporoča kot darilo otrokom. Slikam so pridejane lepe podobe, nabožnega, šaljivega, zabavnega značaja, nekatere tudi v barvanem tisku. Znano je, kako skrbno in vešče urejuje gosp. Kržič oba mladinska lista. Kar podaje v njih, je res mladini primerno. Ako tu rečemo le, da je izmed dobre tvarine g. profesor izbral najboljšo, jo moramo pač vsem mladinoljubom najtopleje priporočati. Mladina jo bo z največjim veseljem čitala. I. O k i č, glavni urednik znanih „Kneipp-Blatter" v Worishofenu, javlja, da je na mnogovrstno zahtevo pripravljen izdati svoj potopisni roman „Der Zehnte Bruder" v posebni izdaji. Zato vabi odjemalce k naročbi na to delo, ki se baje ne bo pojavilo v knjigarnah, ki pa bo vsekako zabavno in poučno ob enem. Snov romana, v katerem pa ne bo nič izmišljenega, je zajeta iz življenja mirodov na Balkanu, med katerimi je pisatelj 12 let preživel ter vse opisano v romanu videl z lastnimi očmi. Knjiga, ki izide koncem leta, bo okusno vezana in naročnina iznaša samo 3 nemške marke (3 K 60 h.) Na 10 nakrat naročenih izvodov se dobi 11. zastonj. I>o|»1ML Z Goriškega, 1. nov. (-Slov. Nar.« v tolažbo od gradiškega ,n a z a d-njaka'!) Liberalci ali ,istinito' narodno napredna inteligenca je povsod edina, ko se gre za razmesarjenje ,strahovitega' klerika-nega zmaja. A preidimo k stvari! Dne 13. okt. je imela naša vedno vesela mladina semenj ali ples na Gradišču nad Prvačino. Naravno je, da nisem v cerkvi priporočal plesa, temveč njegove slabe strani pobijal z izreki sv. cerkvenih učenikov, osobito radi prežalostnih posledic. Ta novica kajpada je zašla tudi k Petru Pahorju, gostilničarju iz Renč, ter ga brezdvoinno ogrela, ker je on sam priskrbel s svojimi biljari ali plohi za ples. Radi tega ,zločina' me je izzival takoj v ponedeljek in že prej z agitacijo za de-želnozborske volitve. Pahor je sedel v družbi svojih tovarišev pred tukajšno tobakarno in uprav isti trenutek, ko sem mirno mimo šel, vrnivši se s sprehoda, napadel me je s psovkami in raznim izzivanjem; gotovo pri tem niso izostali klici za .napredno1 stranko. A to mu ni še umirilo njegove vroče krvi, ne, moral je pokazati še svojo ,naprednost' v celi svoji nagoti: zagnal se je za meno, že odhajajočim ter jel sramotiti po ,napred-n j a š k e m' zistemu moje čisto zasebno življenje. Prijel sem ga prijazno za desno roko, veleč mu, naj so gre prepričat o svoji lažnjivi trditvi, da so farovška vrata zaklenjena. Toda pri tem ni bilo ne duha ne sluha o podtikajoči ,liberalni' palici, da bi pela po hrbtu Pahorja, ali da bi me videl kdo pasti, in tudi ,zavedni' Pahor ni telebnil na-me. Nikakor ni res, da bi bil jaz govoril psovke, celo ko je divjal proti meni kričeč: «Vaša maša je hudičeva in kako morete Vi maševati« itd., prašal sem ga mirno, kaj mu je zakrivila maša, da govori o njej tako nesramno in bogokletno, in kaj li more obelodaniti o meni, da bi mi branilo maševati. Ljudstvo, ki je slišalo tako grde besede iz ust ,naprednega' predrzneža, je hudo zašumelo, in sreča Pahorjeva je bila, da se , e takoj umaknil z Gradišča, kakor sem čul drugi dan, kajti jaz sem se odstranil ,suro-vežu' že prej. Glejte — to je .surovost' du-lovščine na Gradišču! Dne 20. okt. t. 1. je prišel znani ,na-jrednjak' Pahor poslušat mojo propoved, )ri kateri Bem na koncu omenil prizor od minulega ponedeljka z namenom, da pojas-nim vso zadevo ljudstvu ter mu povem, govoreč ravnokar o potrebi molitve, da je so-sebno sedanji čas — čas pomnožiti molitve za svoje dušne pastirje, da jim Bog podeli moč v boju zoper verske hujskače, in tudi za-se, da vztrajajo v zvestobi in jubezni do Boga in svojih braniteljev. Go-rostasmh laži, katere je napredni dopisnik spravil v tako ,motno' »Sočo«, nočem tu pogrevati. »Soča« piše z dne 24. okt. t. 1.: Vedite, g. nune. da nismo več v 15. stoletji itd. Sedaj imamo šole in zavedne učitelje, ki . . izobražajo nas in našo mladino in ne pokrivajo naš razum s temo nevednosti, temuč ga bistrijo itd.« K temu naj opomnim! O ubogi nekateri ,napredni' učitelji, kako ste vendar občudovanja vredni! Neumorno se trudite in bistrite razum po .naprednjaskem' receptu, a vendar vsa naprednjaska inteligentna falanga mora v boj, ko hoče pridobiti vaše ,učene' odgojence za-se in za svoje namene. To vašo logiko, ves naprednjaški svet, naj razume, kdor more ! Alojzij Pavlin, vikarij. Ljubljanski občinski svet. V Ljubljani, 6. nov. 1901. Včeraj je imel občinski svet ljubljanski sejo. Najvišja zahvala. Župan Iv. Hribar je začetkoma seje naznanil, da je obč. svetu došla najvišja zahvala na čestitki povodom zaroke nadvojvodinje Elizabete in za izraz lojalnosti ob priliki otvoritve novega Franc Jožefovega mostu. Obč. svetniki so vstali raz sedežev. Predovičev rekord. Včerajšnja seja je bila posebno zanimiva vsled ž i -v a h n o s t i obč. svetnika Predoviča. Izmed vseh obč. svetnikov je včeraj imel največ ognja in je govoril petkrat. Nekateri obč. svetniki so se malo sumljivo muzali, a precej dobro obiskana galerija je želela, da bi se ogenj g. obč. svetnika Predoviča le še razširil. Kako se razpis del rešuje. Za triletno dobo so bila razpisana mestna tiskarska dela. Povabljene so bile ljubljanske tiskarne, da ulože svoje predloge, a odzvali ste se samo dve tiskarni: gosp. K 1 e i n o v a , ki je imela že doslej mestna tiskarska dela, in »Narodna tiskarna«. Kleinova tiskarna je oferirala tiskarska in kamnotiskarska dela, »Narodna tiskarna« pa samo tiskarska dela, a znatno ceneje, nego Kleinova. Odsekov predlog so je glasil, da se Kleinovi tiskarni oddajo kamnotiskarska dela, pa tudi tiskarska, ako se Kleinova tiskarna prilagodi cenam »Nar. tiskarne«. Obč. svetnik Predovič je dejal, da pač ne gre, po razpisu del pozivati koga, naj se prilagodi cenam konkurenta, ker potem no bi bilo treba nobenega razpisa. Obč. svet je sprejel odsekov predlog . . . Stara m e s t n a u b o ž n i c a se n e proda. Obč. svet je včeraj preklical svoj sklep, da se stara mestna ubožnica proda. Za poravnanje stroškov za zgradbo novo mestne ubožne hiše je bilo kot izkupilo za staro mestno ubožnico v proračunu 20.000 kron. Ta svota se sedaj vzame iz ubožnega zaklada, istotako 24.000 K za napravo pohištva v novi mestni ubožnici. Novo skladišče prielcktri-ški centrali. Poročilo o uporabi novozgrajenega skladišča na dvorišču eloktriške centrale se odobri. Meščanska godba in občinski svet. Obč. svetnik g. Ter d i na je poročal o prošnji odbora meščanske godbe za brezobrestno posojilo, ali pa za posojilo na račun prihodnje podpore obč. sveta. Župan je na odsek napravil ulogo, v kateri izjavlja, da tej prošnji ne more pritrditi, češ da odbor posojila nikdar ne bo v stanu vrniti, na račun bodoče podpore se pa nič ne more dovoliti, ker še ni nič dovoljenega. Občinski svetnik Terdina o finančnem položaju mesta. V nadaljnjem svojem poročilu je obč. svetnik Terdina dejal, da je bil finančni odsek vendar mnenja, da je treba pomagati godbo rešiti, in je izrekel tudi sodbo o mestnih financah, »da niso prav dobre, kakor je obče znano«. Čakali smo, da bo izjavo obč. svetnika Terdine g. župan popravil, a čakali smo zaman. Kako naj torej sodimo o izvestnih dolgih govorih o ugodnem položaju Ljubljane ? . . . Občinski svetnik Predovič proti »gfretanju«. G. Predovič je v svojem drugem govoru dejal, da bi bilo najboljše, ako bi godba postala popolnoma mestna in bi bili godoi nastavljeni kot uradniki. Tako bi bilo »konec vsega gfre-t a n j a«. Župan Hribar o Predoviče-vem predlogu in odboru mešč. godbe. Žup an Hribar je dejal, da ima v tem oziru g. Predovič prav. Ako bi mesto prevzelo godbo v svojo režijo, potem bi bil res »konec vsega gfretanja«, za to pa bi mesto moralo dati na leto 20.000 gld., česar pa ne more in bi potem tudi nihče nobenega prispevka ne dajal za godbo. Na to je g. župan dejal, da odboru meščanske godbe priporoča, naj o pravem času premisli, ako je godbo sploh mogoče vzdržati. Dovoljena podpora meščanski godbi, Z večino glasov je obč. svet sklenil, da se da ljubljanski meščanski godbi 4000 K brezobrestnega posojila iz prebitkov pri letošnji upravi. Kolavdacija cesar Franc Jožefovega mostu se odobri. O uravnavi obrežja pri cesar Franc Jo ■ žefovem mostu se je razvila živahna debata. Odsek je predlagal, da se naj bre-žine na desni strani enostavno tlakujejo. Obč. svetnik S u b i c je priporočal na desni strani stopnjice. Pobijal ga je obč. svetnik Predovič. Obč. svetnik Mali je priporočal odsekov predlog. lito je priporočal tudi obč. svetnik V e 1 k a v r h. »Se sami neverno, kolikoje novi most pravza pravveljal«. Obč. svetnik Stare je dejal, da bi bili za stopnjice večji stroški, ki bi bili z ozirom na to, da se bo pri osuševanju barja zopet moralo premestiti obrežje, nepotrebni, in naposled je z ozirom na stroške novega mostu dejal: »Nas že toliko stane, da še sami ne vemo, koliko«. Galerija je pričela ob teh besedah kihati. G. župan ni podal nobenega pojasnila, pač pa pričakujemo, da z ozirom na tako izjavo obč. svetnika predloži v najkrajšem času javnosti podrobne račune o zgradbi novega mostu. Občinski svet je sprejel odsekov predlog. NoveMihaelPeterneloveulice. Profesorski zbor tukajšnje realke je naprosil obč. svet, naj bi se ulice, ki se bodo odprle med Vegovo in Gosposko ulico, imenovale po zaslužnem bivšem ravnatelju tukajšne realke g. Mihaelu Peternelu in to še do onega časa 1. 1902, ko bode tukajšnja realka praznovala svojo 50 letnico. Se odobri. O novi tržnici. Nekaj prebivalcev Gradišča je uložilo prošnjo, naj bi se nova tržnica zgradila na knez Auerspergovem stavbišču. Obč. svet je bil mnenja, da ta prostor ni v sredini in bi bil važen le za dva predmestja. Pripraven prostor za tržnico bi bil na prostoru, kjer stoji staro licealno poslopje, ali na Piklovem posestvu za Frančiškani na Bambergovem posestvu. Občinski Bvetniki so pripoznali, da bo okraj, iz katerega je prišla prošnja, vsled premestitve uradov, mnogo trpel, toda prošnja za zgradbo na Auerspergovem stavbišču je bila odklonjena. Po opazkah obč. svetnika Kozaka in Predoviča je g. župan dejal, da je dež. predsednik pripravljen podpirati občino, da bi zgradila tržnico na proBtoru sedanjega licealnega poslopja. Za zgradbo novega gi-■mnazijalnega poslopja bi bilo treba občini dobiti drug prostor. Namigaval je, da bi bil tak prostor na prostoru čč. oo. jezuitov, da pa utegnejo dotična pogajanja radi raznih zaprek pasti v vodo. Nakup hi de »pri Šikcu«. Gosp. Grajžar je ponudil občini svojo hišo »pri Sikcu« na prodaj za 15.000 gld. Obč. svet je sklenil, da se bo občina z g. Grajžarjem pogajala le za odstop tistega sveta, ki bo potreben za razširjavo Vegovih ulic, in to še-le tedaj, kadar bode zidal novo hišo. Odstop od ponudbe. Gosp. Josip Schweiger je ponudil občini nakup sveta, kolikor bi ga potrtbovala od njegovega hišnega posestva za regulacijo Slomškovih ulic. G. Schweiger je odstopil od svoje ponudbe. Nova služba pri vodovodu. Pri vodovodni napravi v Klečah se je ustanovila služba II. kurjača in se je služba podelila izprašanemu kurjaču Janezu llvastju. Tri mesece nobenega požara. Prečitalo se je poročilo ognjegasnega društva o pretekli trimesečni dobi. Tekom treh mesecev se v mestu ni prigodil noben slučaj ognja. Nekaj točk je izostalo z dnevnega reda. 'Sledila je na to tajna seja. Pokopališko vprašanje v Ljubljani. i. Župana Ivana Hribarja poročilo o zadevi pokopališča pri sv. Krištofu Že predvčerajšnjim smo priobčili nekaj predlogov župana g. Ivana Hribarja v zadevi novega pokopališča. Da občinstvo spozna, kako misli g. Hribar, priobčujemo dobesedno njegovo poročilo pokopališkemu odseku. Poročilo so glasi: C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom št. 802 z dne 5. jan. 1900 pozvala mestni magistrat, naj pregleda in primerno preosnuje ljubljanski pokopališki red, ter mu obenem doposlala navodila za preosnovo pokopaliških redov. Stolni župni urad ljubljanski, kateremu je izročena uprava pokopališča in so se mu z dopisom mestnega magistrata z dne 18. maja 1900, št. 10 703 odstopila omeniena navodila, predložil je s pismom št. 56/F z dne 24. julija 1900 popravljeni pokopališki red semkaj v odobrenje. Ta pokopališki red odstopil sem pred vsem mestnemu fiziku s pozivom, da izreče o njem svoje mnenje. Temu pozivu ustregel je fizik g. dr. Ivan Kopriva z obširno spomenico z dne 7. maja 1901, katero sem odstopil v posvetovanje tudi stalnemu mestnemu zdravstvenemu svetu. Upravitelj pokopališča gosp kanonik in stolni župnik Josip Erker je namreč z vlogo do dato 7. maja t. 1. prosil mestni magistrat, da bi se dovolilo pokopavati bolnišnične mrliče v skupne grobne jarke. Dasi spada ta zadeva v delokrog mestnega magistrata, pozval sem vendar mestni stalni zdravstveni svtt, da se o njej izreče. O tej priliki prišlo je torej v mestnem stalnem zdravstvenem svetu do razprave o zadevah pokopališča pri sv. Krištofu sploh. Ker je rešitev poko-pališčnega vprašanja res jako pereča postala, odločil sem se pozvati pokopališki odsek, da se o stvari posvetuje, ter mu v ta namen dajem nastopno poročilo: Ker je pokopališče pri sv. Krištofu tako tesno postalo, da so grobovi že po preteku sedmih let prihajali za prekopavanje na vrsto, vršila so je na ustno prošnjo poko-pališčnega oskrbništva dne 24. aprila 1871 pod vodstvom prvega magistralnega svet. Gutmana komisija na lici mesta, da se posvetuje o predlogu stolnega dekana in po-kopališčnega oskrbnika Josipa Zupana glede razširjavo pokopališča s prikupom na severni strani ležečih zemljiščnih parcel št. 344, 345 in 346 katastralne občine Kapucinsko predmestje. Ta komisija se jo, ker zastopnik mestnega fizika dr. Coloretto, dasi je na-glašal, da bi bilo želeti, da se pokopališče premesti, in opozarjal na zakonite določbe, po katerih se pokopališča — kjer jo to mo goče — nimajo dopuščati ob oživljenih cestah in v bližini obljudenih mest —- temu ni ugovarjal, izrekla za razširjenje v omenjenem smislu. Pač pa se je — in to se mi zdi treba tu naglasiti — obč. svetnik Josip Pauer temu protivil, čes, »das* wenn schon aus keiner anderen, so doch wenigstens aus Rücksicht auf die Zukunl der Stadt, beziehungsweise die Erweiterung derselben, dio Zulassung einer Vergrösserung des Fried-hole8, nicht zeitgemi'us sei, und dass dio Verlegung desselben überhaupt u. zw. an einen mehr abseits gelegenen Ort — statt dessen Belassung ja sogar Erweiterung an einer so belebten ötrasso — dringend geboten erscheint, in jo — ker s svojimi nazori ni prodrl, priglasil svoj separatni votlim. Ko je v tej razpravi in o sklepu komisije izvedel c. kr. dež. zdravstveni »vet, vložil je pri c. kr. dež. vladi pritožbo proti nameravani razširjavi pokopališča pri sv. Krištofu, ter je prosil, naj bi c. kr. deželna vlada zaukazala, naj se to pokopališče opusti ter na kakem oddaljenem kraju napravi novo pokopališče. Z razpisom št. 3812 de dato 7. junija 1871 je c. kr. dež. vlada doposlala mestnemu magistratu to pritožbo s pozivom, da se o njej izreče. Uatregši temu pozivu poročal je mestni magistrat pod št. 6159 z dne 1 julija 1871 o stvari. V tem poročilu postavil se je popolnoma na stališče pokop, oskrbništva, katero se je naprave novega pokopališča^skušalo ubraniti z opozarjanji m na velike stroške, katere bi taka naprava stala, češ, da za nje ni na]ti pokritja, in pa z naglašanjem, da opuntitve pokopališča pri sv. Krištofu ne dopuščajo dokaj zamotane pravne razmere. Mimogrede je sicer mestni magistrat priznaval, da bi bilo prav zelo želeti, da ee pokopališče pri sv. Krištofu opusti ter na primernem kraju napravi novo, in tudi ni dvomil, da se bode to prej ali slej zgodilo; vendar pa ni pripušial, da bi to ravno tudi iz zdravstvenih ozirov — kar je zlasti na-glašal c. kr. deželni zdravstveni svet — bilo tako nujno potrebno ter je celo izrekel trditev, da bi c. kr. deželni zdravstveni svet iz zdravstvenih ozirov veliko bolje storil, ko bi si bil odbral za reBno nalogo odstranitev vojaške bolnice iz najživahnejšega dela mesta. Ko je c. kr. deželna vlada to poročilo mestnega magistrata odstopila c. kr. deželnemu zdravstvenemu svetu, podal je le ta pod št. 57 z dne 12. avgusta 1871 o njem svoje mnenje, v katerem sicer šo vedno za stopa prvotni svoj nazor, da bi bilo najbolje in najprikladneje, pokopališče pri sv. Krištofu opustiti, v katerem se pa — očividno pod utisom magistratovih razlogov — ko-nečno vendar le pogojno izreka za razširjavo istega tako, kakor jo je predlagalo po-kopališčno oskrbništvo. Glede na to mnenje c. kr. deželnega zdravstvenega sveta in uva ževaje mestnega magistrata v pismu z dne 1. julija 1871, št. 6159, navedene razloge, dala je c. kr. deželna vlada z razpisom številka 4590 de dato 20. avgusta 1871 dovoljenje za nasvetovano razširjenje pokopališča; ob jednem je pa — glede na to, da se s tem razširjanjem ustvari odpomoč bržkone le za nekoliko let — mestnemu magistratu naročila, naj vprašanja o napravi novega pokopališča ne pusti iz vida. Tudi se je mestnemu magistratu priporočilo, naj uvažuje nasvete c. kr. deželnega zdravstvenega sveta glede preložitve mrtvašnice, katera je do takrat bila v pritličnem poslopju ob Dunajski cesti, glede zazidavanja okolice, ki naj bi se vršila tako, da bi vsa nova poslopja bila vsaj po 25 sežnjev od pokopališča oddaljena, in glede turnusa za odpira nje grobov, ki naj bi se ne dopuščal pred pretekom devetih let. (Dalje prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 6. novembra. Ob godu f prošta L. Klofutarja. Danes je bil god rajnega stolnega prošta dr. L. Klofutarja, katerega dne so ga mnogi njegovi prijatelji počastili. Pač mnogi njegovi prijatelji so se ga spominjali danes pri sv. maši. Tem in drugim bodi povedano, da je rajni g. p r o š t že meseca septembra bil sklenil in to povedal svojemu zaupnemu prijatelju, da bo svoj letošnji god s tem obhajal, da vse svoje premoženje današnji dan ,inter v i v o s' izroči prem. knezoškofu v namen za njegove zavode. Ker godu ni več doživel, prišla je za isti namen v veljavo njegova oporoka, katero je lastnoročno bil spisal že 2. maja 1900. V to pač nista vplivala gospoda, ki sta mu v smrtni uri, ko pokojnik že več govoriti ni mogel, sv. zakramente podelila. Bodi mu blag spomin! Umrl je sinoči č. g. Jožef B e n k o v i č v Velesovem. Truplo prepeljejo v Kamnik, kjer bo v petek pokopano. Svetila mu večna luč ! Osebne vesti. V Radgono pride za notarja dr. Franc Geymayer iz Wildons. — C. kr. mojster v vojnem arsenalu v Pulju je postal g. Matej F a j d i g a , rodom iz Postojne. Protestni shod. Uslužbenci južne železnice so imeli v Mariboru dobro obiskan shod, na katerem so protestirali proti res čudnim namenom vodstva, skrčiti število uslužbencev. »Jour fixe«. Združena odbora »Sent-petersko moške in ženske podružnice sv-Cirila in Metoda« uljudno opozarjata slavno občinstvo in častite člane na jutrišnji po družnični »Jour fixe«, kateri bode v gosp Hafnerja restavraciji, in vabita k prav obilnemu obisku. Nagla smrt 4. t. m. je nagloma umrla Terezija Mikič v Št. Vidu. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, ker se sumi, da je bila zastrupljena. Napad. V bližini železniške postaje Grosuplje so našli 42letnega Jan. Zajca iz Plešica, s 4 in 2 cm. globokimi ranami. O napadalcu ni sledu. Inavguracija rektorja graškega vseučilišča profesorja barona Cansteina se je izvršila v ponedeljek dopoldne ob odsotnosti namestnika, deželnega glavarja in vojnega poveljnika barona Succovatyja. Tudi razne druge goBpode, ki običajno prisostvuje takim slavnostim, ni bilo poleg. Od bogoslovne fakulte je bil prisoten samo profesor Gutjahr. Katol dijaške zveze »Caroline« seveda niso povabili. Inženirski mesti. Štajarski deželni stavbeni urad ima dve inženirski mesti drugega razreda začasno popolniti. Ponudbe do dne 30. t. m. na dež. stavbeni urad. Nova slovenska trgovina v Ptuju. Novo prodajalnico obleke in perila sta odprla v Ptuju Slovenca gg. Lončarec in Ha-velka. S tem bo mogoče v Ptuju in okolici bivajocim Slovencem držati se gesla: „Svoji k svojim!" Ustrelil se je v Gradcu inženir L. Ph. S c h m i d t, ki je sodeloval pri mnogih železniških zgradbah in delal tudi pri zgradbi proge Št. Peter-Divača. Deželnozborske volitve na Goriškem. Goriški liberalci so v »Soči« že priobčili svoj volivni oklic, ki je jako voden. Liberalni kandidatje za deželnozborske volitve na Goriškem ho : Za kmečko občine tolminskega okraja: 1. Oskar Ga-bršček, 2. Andrej Vrtove c. — Za kmečke občine goriške okolice: 3. Anton Lokar, 4 Miha Z e g a. — Za kmečke občine na Krasu: 5. Alojzij S t r e k e 1 j, 6. dr. Dragotin Tro o. — ua trge Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina: 7. dr. Henrik T u m a. Deželnozborske volitve v Istri. „Edinost" poroča: Dne 4. nov. je imel v dvorani tržaškega društva Filarmónico Dram-matica v Trstu italijanski volilni odbor svojo sejo pod predsedništvom prcslavnega dr. Bennati-ja. Seje so se ¡udeležili: odbor laškega političnega društva za Istro, župani laških občin, oziroma onih, ki so pod laškim gospodstvom, predsedništva stalnih volilnih odborov, predsednik trgovinske in obrtne zbornice istrske, zastopniki vclepo-sestva in deželni glavar dr. Campitclli. Glavni volilni odbor je vodstvo volilnega gibanja poveril načelništvu laškega političnega društva za Istro, kakor eksekutivnemu volilnemu odboru. Torej bo vso stvar vodil Ben-nati in s tem je rečeno, da naj se le pripravimo na lepe reči. O vivo, o morto . . . to je parola moža . . .! Imeli bomo torej stare glasovite istrske volitve — v pomnoženem in povečanem izdanju! Rodoljubi, na delo! Pritisk bo grozen in boriti se vam bo proti napadom, kakor si jih volilna korupcija le more izmisliti. Borba bo tem težav-neja, ker bodo glasovitega Bcnnatija pokrivali pred vlado se svojim vplivom znani sladki možje a la dr. Rizzi. Boj za slovensko šolo v Gorici. V nedeljo dno 3. t. m. so so zopet zbrali v velikem številu slovenski stariši v Gor-jančnvi krčmi v Attemsovi palači na Kornu, da bo posvetujejo o zadevi slovensko mestne šole in ukrenejo nekaj, kar bi čiin prej do-vedlo k rešitvi tega za goriške mestne Slovence toliko važnega vprašanja. Tu na tem sestanku je poročal zborovalec Marušič o svojih in tovarišev korakih na o. kr. na-mest. v Trstu in pri goriškem magistratu. Deputaoija slovenskih očetov iz našega mesta se je bila podila k namestništvu v Trst. da na tej instanci poizve o usodi naše šol. zadeve. Na namestništvu pa so deputacijo odpravili brez vsakega resnega zatrdila. De-putaciji se je reklo mej drugim," da Slovencem v mestu goriškem ni treba druge šole, češ, eaj imajo svoj »Šolski Dom«, ako pa ta ne zadostuje, pa naj hodijo otroci v St. Andrež, v Solkan itd. Shod jo sklenil: »Naredi se nova prošnja na goriški magistrat, v kateri ee zahteva, da reši prvotno prošnjo v najkrajšem času in kakor bode 1 rešitev to prošnje, ugodna ali neugodna, po tem uravnali bodo stariši slovenskih otrok v goriškem mestu svoje nadaljne in ko-nečne korake. V to svrho se potem skliče še jedenkrat sestanek vseh v Gorici živečih slovenskih roditeljev, na katerem sestanku se bodo storil zaključek v tej zadevi«. Vipavska železnica. Z novo določbo železniškega ministerstva so je podaljšal rok za izročitev vipavske železnice prometu do 1. septembra leta 1902. Upati je, da bode do tega časa vipavska železnica gotova. Ljubljanske novioe. Podraže-vanje stanovanj. Piše se nam: ču-jemo, da mnogi ljubljanski hišni posestniki nameravajo sedaj podražiti stanovanja in si na ta način olajšati stisko, v kateri se sedaj nahajajo. To bi pa imelo poleg neugodnih posledic za plačujoče stranke tudi za gospodarje posledico, da bi se potem vlada ne ozirala v potrebni meri na njih prošnje za odpis potresnega posojila, češ saj si gospodarji pomagajo lahko na ta način. Vse-kako je sedanji čas neugoden za povišanje stanarine. — Godbena šola »M e š č a n-ske godbe« se prične prihodnji ponedeljek. Vpisuje se do ponedeljka zvečer vsak dan v večernih urah. Pouk je brezplačen. Godala so v šoli na razpolago. — Občni zbor »Meščanske godbe« bo 20. t. m. v dvorani »Mestnega Doma«. — Prijet nevaren tat. V Budimi ešti je bil prijet kočar Janez Derenčin iz Šmi-hela na Notranjskem. Pokral je na Notranjskem mnogo stvarij in Be ga tudi sumi, da je izvršil znano tatvino pri tukajšnjem nunskem katehetu gosp. Stroju. — Ravnik straši. Danes po noči ste bili v bivši Ravnikovi gostilni ukradeni gostilničarju Kovaču dve raci. Ljubljančani so pričeli takoj sklepati, da ]e Ravnik iz Gradiške pobegnil in Bi poiskal dobre večerje. — Spodletelo mu je. Znani tat Rogel, ki je iz blaznice kot ozdravljen izpuščen, je danes hotel pri delavskih hišah za Bežigradom pokrasti nekaj perila. Žensko so ga zapazile in pričelo kričati. Policaj ni nič opravil, še le artilerijska straža je mogla tatu prijeti. — Ponevoril jo Kugov hlapec Andrej Solan svojemu gospodarju 16 K in kronice zapil pri Lahu. V pijanosti je konja tepel, sunil na tla in po živini hodil. Mestna ljudska kopelj. Od 6. do 19. oktobra t. 1. oddalo so je v mestni ljudski kopelji vsega skupaj 808 kopelj in sicer za moške 652 (pranih 442, kadnih 210); za ženske pa 156 (prsnih 28, kadnih 128.) Nesreča pri sekanju dreves Na Pavlica Josipa, posestnika, 40 let starega, iz Podlonka nad Skofjo Loko padlo je 25. okt. pri sekanju dreves drevo in ga k drugemu drevesu tako pritisnilo, da mu je levo nogo zmečkalo. V bolnici so mu dejali, da jc noga tako poškodovana, da mu bo težko še kedaj služila. Eksplozija v papirnici v Podgori. V ponedeljek zvečer ob '/»10. uri jo v tovarni za celuloso eksplodiral veliki kotel. Jeden delavcev je bil ubit in obležal na mestu mrtev, eden jo nevarno ranjen, pet drugih |6 pa dobilo manjše pvškodbe. Ubiti delavec je 221etni samec Anton Bizjak. Najtežje je dalje poškodovan 241etni neoženjeni Ivan Frandolčič. Iz Gorico so prihiteli na lice mesta tudi gaailci. Wallburgova afera. V ponedeljkovi številni smo že sporočili, da sta prišla Wall-burg in Staudinger v posest dveh listov iz poročne knjigo tukajšnjega vojaškega kura-cijskega urada na ta način, da sta lista enostavno iztrgala iz knjige. Listi prinašajo o tem šo to-le zanimivo poročilo. Kmalu po smrti nadvojvode E-nsta (aprila 1899) v mesecu maju in juniju jo Wallburg deloma sam deloma v spremstvu St rudi ngerjevem opetovano obiskal tukajšnjega g. vojaškega kurata ter ga prosil, naj mu izgotovi poročni list njegovega očeta nadvojvode Ernsta. Ker pa gospod kurat nikakor ni mogel najti v svojih knjigah zaželjenih podatkov, sta ga prosila, naj jima pokaže vse poročne knjige, češ, morda so lo najde kjo zabeležena omenjena poroka. Gospod kurat je ustregel tudi tej želji, a vselej, kadar so pregledovali knjige, je bilo iskanje brezvspešno. Pri tem iskanju jc bil gospod kurat vedno sam navzoč; oddaljil se jo od gostov lo za trenu-I tek, da je šel po drugo knjigo v sosedno bobo. Ker je bilo zaman vse iskanje, sta se gosta konečno poslovila in ju ni bilo več k gospodu kuratu. Nekaj tednov pozneje pa je došel z Dunaja nalog, da so morajo natančno pregledati vse tukajšnje poročne knjige. Pri pregledovanju pa se je pokazalo, da manjka v eni knjigi dveh listov. Po iz-povedbi gospoda kurata o obisku imenovanih dveh gostov se je pojasnilo, da sta trenutno odsotnost kurata ob enem takih pohodov Waliburg in Staudinger porabila bržkone v to, da sta iztrgala dva lista iz knjige, in ju pozo*je predložila na merodajao mesto. Telefonska in brzojavna poročil» Dunaj, 6. nov. (C. B.) Narodnogospodarski odsek je danes pričel posvetovanje o predlogih pododseka glede prepovedi termino-kupčije s kmečkimi pridelki. Poljedelski minister Gio-Vanelli je v svojem govoru povedal, da je treba v tem oziru nujne pomoči in da bi se to doseglo s prepovedjo termino-kupčije z žitom in reformo borzne kupčije z ostalimi pridelki. Vendar pa je po njegovem mnenju ve-1 i k a nevarnost za domačo produkcijo in trgovino, ker bi Ogerska bržkone ne hotela slediti zgledu Avstrije. Minister naznani, da bo vlada v kratkem predložila načrt zakona za temeljito preosnovo, ki ne bo omejila samo terminokupčije z žitom, marveč se bo pečala tudi z reformo ostalih borznih kupčij. Minister konečno zagotavlja, da bo vlada z vso odločnostjo najtopleje zastopala koristi kmetijstva. Dunaj, 6. nov. Proračunski odsek je sklenil, da se ne poda v razpravo o načrtu zakona glede di-umistov, kakoršnega je izdelal pododsek, in je izročil zadevo vnovič pododšeku. Dunaj, 6. nov. Pri proračunski razpravi bode poročevalec o državnih dolgovih poslanec Wolf. Cehi so odklonili prevzeti kak referat. Danes se je proračunski odsek pečal z načrtom o diurnistih. Dunaj, 6. nov. čuje se, da se je naučni minister Hartel napram laškim drž. poslancem izrazil za ustanovitev laške univerze v Trstu in da je izrazil nadejo, da bi se lahko laška univerza v Trstu otvorila tekom 2 ali 3 let. Načelnik laških drž. poslancev baron Malfatti je dobil od tržaškega župana brzojavko, v kateri mu naznanja, da je tržaški obč. svet v včerajšnji svoji seji sklenil, da zopet ponovi svojo ponudbo, za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu darovati 1 mil. kron in na leto prispevati z 10.000 kronami. Dnnaj, 6. novembra. Socijalnode-mokraški strankarski shod na Dunaju je po dolgi debati o reviziji strankarskega programa sklenil pomnoženemu odboru naročiti, naj z ozirom na v debati stavljene spreminjevalne predloge do danes 6. novem, izdela nov načrt strankinega programa. Na razpravi je bilo včeraj poročilo o carinski in trgovski politiki in razprava o noveli k obrtnemu redu. Pozvalo se je organizacijo, da se postavijo proti reformi, katero predlaga vlada. Ako bi se vlada na zahteve delavstva zadostno ne ozirala, tedaj naj soc. demokratični poslanci reformo obrtniškega reda z vsemi sredstvi preprečijo. Beljak, 6. nov. Radi izgredov proti dr. Luegerju je bilo nekaj oseb obsojenih na kazni od 10 do tiU kron. Nekaj slučajev še priue ua vrsto. Inomost, 6. nov. 40 laških vseuči-liščnikov je došlo sem, da se z oudot-nimi laškimi vseučiliščniki skupno dogovore o nadaljnih korakih. Dr. Mene-strina javlja, da upa svoja predavanja zopet pričeti v štirinajstih dneh. Inomost. 0. novembra. Tudi z Dunaja je prišlo semkaj mnogo laških vseučiličnikov. Okoli 11. ure dopoludne so laški dijaki demonstrirali pred vseučiliščem proti akademičnemu senatu in so potem hoteli iti proti dvorni palači. Policija je to preprečila in udrla za dijaki v univerzo, od koder so jo dijaki potisnili na cesto. Laški in nemški dijaki so protestirali pri županu proti temu, da je policija udrla v univerzo. Razburjenje jo veliko, vojaštvo pripravljeno, dvorna palača zastražena. Praga, 6. nov. Češka duhovščina se je obrnila s prošnjo do sv. očeta, naj narodno razdelitev čeških škofij ne odobri. Zofija, 6. nov. Zborniški predsednik Gešov je podal ostavko, ker hoče kot vodja narodne stranke imeti napram vladi proste roke. Carigrad, 6. nov. Poslaniški svet. Babst je v ime Francije naznanil sultanu konečne pogoje, ki jih mora sultanova vlada takoj izpolniti; oficijelno priznanje vseh redovniških šol, ki so pod varstvom Francije, ter vseh bolnic in enakih naprav, in konečno priznanje novega kaldejskega patriarha. — Admiral Caillard je z brodovjem dospel v Mytilene. Pariz, 6. nov. Včerajšnji zbornični seji se je predložil načrt zakona o starostnem preskrbljenju rudarjev. Delavci dobe odslej naprej penzije 300 frankov. Država da v ta fond poleg doneskov delavcev in delodajavcev znesek 5 milijonov frankov. Jeruzalem, 6. nov. V cerkvi sv. groba je prišlo 4. t. m. do velikega pretepa mej rimsko-katoliki in Grki. Pet frančiškanov je nevarno ranjenih. Raz-por je navstal radi prostor«* okolu cerkve, do katerega menijo imeti Grki izključno pravico. Vojaška straža ni mogla preprečiti spopada. London, 6. nov. Reuterjev urad poroča iz Worcestra: Oddelek Angležev tukajšnjega okraja so Buri ujeli pod poveljstvom Wanherdena. Pretorija, 6. nov. Reuterjev urad javlja, da so Buri oba ugrabljena topova odpeljali seboj. Žitne cene dn6 5. novembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen . .....K — do — „ pomlad 1902 . . . . „ 8 87 „ 8-88 Rž za jesen........„ — „ — „ „ pomlad 1902 .....„ 7-67 „ 7-fi8 Koruza za november . . . . „ 5-70 „ 6'76 , maj-junij 1902 . . . „ 572 „ 573 Oves za jesen.......„ — , — „ . pomlad 1902 . . . „ 7-70 , 7 71 Na budimpeštanski borzi: Päenica za oktober . „ „ april 1902 Rž za oktober . . „ „ april 1902 . Oves za oktober „ „ «pni 1903 Koruza za oktober . „ mai 1902 K ~ do „ 862 „ » 8 „ 7^5 . » „ " , 738 . » n , 539 „ 8-63 7 36 7-39 5-40 Päenica banaSka . južne žel. Rž - » Ječmen n „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Ciukvaut n Oves srednji . . Fižol ..... (Efektiv.) Dunajski trg. K 8-45 do 905 8 60 . 9'tO 7-35 7-60 725 „ 865 6-75 B 7-75 5-76 n 5-85 6 80 „ 7-25 7-55 . 7-80 7-75 „ 10-75 Metoorologrlöno porodilo. fiSiaa aad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-Gi ; Cm op»-5 HfUil Stanja bar«-mutr-A t oitn. Temperatura po (Vi*i ju V«tr«Tl Nebo A jt{ i S* cu » 6f9 zve«. 747 3 1 ~ 2 9 si. jvzb. oblaèno g| 7 «jutr. |2. popol. r.4,- 9 744-1 2-1 46 si. jjzah. sr. svzh. oblač. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 18 , normale : 6 1" Zahvala. 1072 1-1 Vsem dragim prijateljem in znancem se zahvaljujem najprisrčneje v lastnem in v imenu svojega sina Friderika za mnoge dokaze iskrenega sočutja in za mnoge tople lo-laživne besede povodom smrti moje hčere Filipine za mnoge krasne vence in za častno spremstvo na zadnjem potu nepozabne, tako zgodaj umrle pokojuice. V Ljubljani, dn6 6. nov. 1901. Ana Schubert roj. Schwentner, vdova želez, uradnika. Glasbeno orodje priporoča Adolf Stowasser in sin v Gradcu Trobila lz piehovlne, piščalke lz lesa in godala, priznano najboljše vrste, po nizkih cenah Vsa popravila se izvršb urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno In poštnine prosto. 898 10-7 t koji se nahaja že nad 30 let obstoječa trgovina s kisiim zeijem, kiouipirjem m drugimi deželnimi pridelki, se radi suirti gospodarja prod& iz proste roke. Zraveu bise je tudi lep sadni vrt, hrib, 2 velika skladišča, klet, Supa, 4 travniki, gozd in hlev za živino. Natančneje so poiz\4 v Ljubljani, Hradeckega predmestje št. 23. 1054 3—2 Barve za umetnike, tSinfSdS; v pušicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dobe se pri tvrdki BRATA. EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju, 228 7 11 — 4 Çiril- Metodov sfenski- skMni koledar 1063 3-1 O izide koncem novembra v lčni moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-nikov v barvah. Lepo božično in novoletno darilo! Naročila sprejema Tiskarna A. Slatnar v Kamniku. Priporočljivo nalaganje glavnio. 4'»kronskazastavna pisma II •■itVII It Ta pisma so postavno dopuiöena za plo-donosno nalaganje slrotlnsklh, ustanovnih in depozltnlh denarjev, pa tudi za alužbine in vojaiko-ženltblne kavcije; so prosta rent-nega davka, pravilno pokrita po blpoteönlh tir-Jatvah ter zavarovana po akoljskem kapitalu. 8 milijonov kron. 123 3—3 .ÄÄ. „MKRCUR", Dunaj. 1., VVollzeile 10, IV., Wieden, Hauptstrasse 14, VII.,. Mariahilferstrasse 76, IX., Aiserstrasse 32. Denarni promet do 30 sept. 1901 : K 17,006.531 88 Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 2, L nadsfr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 1034 4 MNMMM "P O it il a J « k a b o r z a. Oaè 5. novembra. ifcap» tavni (iolg v notah ■ . jkupu cifiavni dol? v »rebra . . i«»tnjska zlata renta 4"/„..... • ivutrijska kronska renta 4"/„, 200 kron jgerska zlata renta 4"/„...... )gerska kronska rent« 4°/0, 200 . . . Ivitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ireditne delnice, 160 gld..... liondon vista ....... lemgki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.veli 117-10 98 55 98 40 , 11855 . 95-50 . 118-35 . 92 95 . 1598 — . 617 — .239 02'/, 20 man............23-43 20 frankov (napoleondor) ..,..., 1904 Italijanski bankovci......... 92 50 C. kr. cekini...........H'29 Dae 5. novembra. 3-2u/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.... 190 50 6°/0 državno srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-— Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 216-nO 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 96 20 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144- - Duriftvskr vravnavne srečke 6°'„ 263-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/,, > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudoliove srečke, 10 «bi. ■ • Ü 6 — 94-50 429-50 311 50 118 — 401 60 6U0 -48-23-50 15 60 65 — is1 move srečke, 40 gld....... St Geuois srečke, 40 gld...... Waldste>'iove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke . ....... Akcije anglo avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. »t. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . SploSna avstrnsKa jtavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan..... TrboveljBlta preraogarsk* družba, 70 gld. Pauircih rubljev ......... 2'tO 265 — 402 -63-50 261 50 6530— 784 -63--136 -342 50 495 -253 2 6 __Nakup ln prodaja TWHi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irobanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a s I n a uvriitev naročil na borzi. f/lHnjarnicna dolinska druzoa „M K « C U , WoilzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobetgasss 2. éé jftf Pojasulla "fctt v vseh jospoaarskl h in flnnnfinih itvarcb, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaol)»klli vrednestalk papirje« in vestni - n » n I c. .•■O-f-y.^V'ffTr '¿"V,' '