OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxiii.—leto xxxiii. Iz Življenja naših ljudi po Ameriki Joliet, 111.—Mrs. Mary Gut-nik, Rockdale, je prejela poročilo, da je njen sin Cpl. Edward R. Gutnik bil dvakrat ranjen, na 24. in zopet na 28. septembra, v Koreji. Pripeljan bo v Vojaško bolnišnico v Indiano; k vojakom je pristopil )pred dvema letoma. •—Poročila sta se Miss Betty Mae Avsec in Perry Picco. Nevesta je hči družine Mr. in Mrs. Louis Avsec. '—Neki mlad človek oblečen v žensko obleko se je poslužil maškaradnega večera, Halloween; prišel je v lekarno rojaka Mr. Lawrence Zema, ravno nasproti slovenske cerkve, in zahteval od trgovskega pomočnika Nicholas Kožar, da odpre Register; pokazal je pištolo in potem si pomagal z denarjem v registru, v znesku 80 dolar-^ jev. Mr. Zema, ki je bil zadaj, se je oglasil in rekel uzmoviču, da naj jenja, misleč, da je vse to bila le maškaradna poteza. Tat pa se je obrnil in mu zagrozil, da ga bo počil, ako se niu približa, nakar je pobegnil. -—K vojakom so odšli: Ray-niond F. Zelko, Frank A. Ma-fen, Eugene J. Pire, Joseph J. Muren, Joseph E. Spelich, Walter A. Turk, Frank R. Pullman, Edward J. Smrekar in Raymond J. Susner. Brooklyn, N. Y.—Zadnji te. den je umrl John Klun staWS ^®t. Bil je sin že prej umrlih John in Mary Klun, ki sta bila dobro znana med Slovenci v Greater New Yorku. Pokojni zapušča soprogo Emma, sestro Anna Matzele, in brata William ih Martin. John je bil uposlen poštnem uradu zadnjih 10 •^et; bil je tudi v drugi svetovni vojni. Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary je dobro prestal operacijo John Spolar, sin pionirske Spolarjeve družine iz Buh-la. — Tukaj je še vedno "indijansko poletje" — zelo lepi dnevi. Cle Elum, Wash. — Dne 26. oktobra je po dolgi bolezni Umrl v bolnišnici Anton Brezni-kar, član SNPJ, star 74 let, do-^a iz št. Ruperta, Dolenjsko ^ Ameriki od 1903, delal kot tovarniški delavec in rudar po baznih krajih dežele, leta 1931 pa se je semkaj priselil. Tukaj Zapušča ženo in dva sina, v ^enedalu. Wash., poročeno hčer ^Igo Purcell, tri vnuke, v Oak-^andu, Cal., brata Johna in dve Sestri. Yukon, Pa.—Ana Kafrle se Je vrnila iz starega kraja, kjer Je bila šest tednov na obisku Pt"! svojcih. Obiskala je več kra Jev in vasi in ima veliko pozdravov od znancev in sorod-nikov. Kdor želi kaj izvedeti, se ^ahko zglasi na njenem domu CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 14, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 223 SPANSKI TISK SUKA AKCIJO OZN KOT TRIUMF ZA FRANCA MADRID, 11. novembra—(Sam Pope Brewer v "New York Times") Španski tisk trdi, da je generalisim Francisco Franco izvojeval veliko zmago nad Združenimi narodi, da je bil svet prisiljen priznati, da je bil Franco v pravem, in da je Španija iznova pognala komuniste v beg. časopisje poudarja španski *H)brodelne ustanove I^EDICI al jolsona Hollywood, CoI.—Nedav *^0 umrli pevec in komik Al Jol je zapustil štiri milijone do svojega premoženja pro testantovskim, katoliškim in ži dovskim dobrodelnim ustano On sam je bil židovskega porekla. Za svojo vdovo in dvoje Posinovljencev je določil posebne sklade. V oporoki je določil tudi veli-Vsote za revne dijake, ki ob-iskujejo kolegij mesta New ^ofk in univerzo Columbia. triumf v organizaciji Združenih narodov z dne 4. novembra, ko je generalna skupščina odglaso-vala ukiniti dve točki svoje resolucije z dne 12. decembra 1946—ena katerih je pozvala k odpoklicu ambasadorjev iz Madrida, druga pa Španiji za-branila članstvo v mednarodnih organizacijah, priklopljenih organizaciji ZN. Malo Špancem je znan resnični položaj Iz španskih uradnih izjav v tej zvezi ni mogoče razbrati ničesar, kar bi podajalo resnično stanje stvari, temveč slika, katero se ž njimi ustvarja, je enostavno ta-le: Franco je imel prav in se ne gane niti za ped od svojega stališča. S stališča španskega mnenja je bila torej akcija OZN velika zmaga za Franca. Kajti malo Špancev je, celo med onimi, ki so drugače dobro informirani, ki vedo resnico o položaju Španije v odnosu Združenih narodov. Ne vedo na primer, da Združeni narodi še vedno niso odprli vrat za vstop Španije. Ne vedo tudi, da se predgovor resolucije iz leta 1946, kjer se je, obsodil Francov režim radi njegovih preteklih vezi s Hitlerjem in Mussolini jem, ni preklical. Dalje ne vedo, da ni bil preklican drugi del resolucije, v katerem je generalna skupščina Združenih narodov izrazila mišljenje, da "Francova fašistična vlada Španije, s katero je bil španski narod s silo oprtan, ne zastopa španskega ljudstva." Noben španski časopis ni objavil izjave delegatov OZN Niti en španski časopis ni objavil izjave delegatov, ki so predložili resolucije z dne 4. novembra, da "vzpostavitev diplomatskih odnosov in izmenjava ambasadorjev in poslancev z neko vlado ne znači kakršno koli sodbo glede notranje politi ke kake vlade." Špansko javnost se navaja, da veruje baš nasprotno, to se pravi, da je bilo glasovanje z dne 4. novembra nekako opravičilo pred Francom, ker je bil v preteklosti njegov režim kritiziran. Pod temi okolščinami je težko reči, kakšen je resnični učinek resolucije, ker ima javnost o zadevi docela napačen vtis. Mala manjšina, kateri je znano, kaj se je v resnici zgodilo, vključuje večji del višjih javnih nameščencev. Oni, ki vedo resnični položaj, so vznemirjeni Mnogo teh, ki niso prepričani falangisti, neglede, kako zre nanje španski zakon, je vznemirjenih glede dolgoročnega učinka, ki ga bo imel sklep OZN. Prepričani so, da bo akcija OZN v končni analizi škodovala Španiji, ne vsled tega, ker bo potegnila Španijo nazaj v krog Zapadnih narodov in mor da v Severno-atlantski pakt, temveč ker bo utrdil kaudila in njegove pomočnike v njih prepričanju, da ako bodo dovolj dolgo trdno stali, bodo zapadne sile morale priti k njim na temelju njihovih lastnih pogojev. Dokler bo obstojal tak položaj, sodijo ti krogi, ne bo resnična povrnitev Španije v Združene narode, družino zapadnih narodov in morda Severno-atlantski pakt nikdar mogoča, kajti obstoja meja koncesij, katere je Francova Španije v stanju iztisniti, ne da bi bila v stanju nuditi kaj v zameno. Propadajoča ekonomija ne odtehta geografije Španske izmozgane železnice in nezadostne ceste, njena industrija, ki komaj životari in propadajoča kmetiška ekonomija niso dovolj, ne glede na njen izvrsten geografični položaj, da bi bila tako dragocena zaveznica, da bi Zapad prišel k nji na kolenih. Falangisti imajo star izgovor za vse nedostatke režima, češ, "ves svet je proti nam." Toda čisti učinek akcije OZN je ta, da je režim ojačen. Umik ambasadorjev je bila nespametna poteza, razen ako se je želelo temu koraku slediti z drugimi akcijami, oziroma z resničnimi sankcijami, kakor je bilo na-mignjeno v takratni revoluciji. Generalna skupščina je priznala svojo napako, ampak njen novi sklep je bil tukaj spretno predočen, ne v takšni luči, temveč kot priznanje, da je bilo narobe, ker je bil Franco sploh kdaj kritiziran. Dejstvo, da kritika ni bila preklicana, se skrbno prikriva španski javnosti— vsled česar je čisti učinek znatne koristi za režim. Bolezen V Doctors bolnišnici na 12345 Cedar Rd. se nahaja poznani rojak Jim Novak iz 15306 Holmes Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 701. Želimo mu skorajšnjo popolno okrevanje! Direktorij Slov. nar. doma Nocoj ob osmih se vrši redna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže. LETALO Z 58 ROMARJI V RIM SE PONESREČILO V FRANCOSKIH ALPAH MARSEJ, Francija, 14. nov.—Včeraj pozno zvečer je treščilo v neki snežnik v južnovzhodni Franciji kanadsko potniško letalo, nahajajoče se na potu iz Rima v Paiiz, na čigar krovu se je nahajalo s posadko \ red 58 oseb, večino katerih so tvorili romarji, ki so se vračali iz Rima, kjer se letos obhaja Sveto leto. Iz Vatikana se javlja, da je užaloščeni papt ž Pij XII. molil za žrtve prve katastrofe, v kateri so izgubili življenje posetniki Rima ob priliki proslavljanja Svetega leta. Od časa, ko je letalo treščilo, je poteklo že deset ur, ampak do sedaj ni znanega še ničesar glede usode potnikov, ki so se nahajali na njegovem krOvu. Rešilno moštvo je na poti v gore, ampak vzelo bo najmanj šest ur naporne hoje, pred-no bo dospelo na pozorišče nesreče. Jugoslavija ukinila vse diplomatske zveze z Albanijo BEOGRAD, 12. nov. — Jugoslovanska vlada je zaprla albansko poslaništvo v Beogradu in odredila izgon poslanskega štaba iz Jugoslavije. Z objavo te akcije proti diplomatski misiji ene izmed ko-minformskih vlad je jugoslovanska vlada rekla, da je morala ukiniti vse poslovanje svojega poslaništva v Tirani radi "neznosnih in različnih diskrimina-toričnih korakov proti zastopnikom Jugoslavije v Albaniji." Današnja akcija jugoslovanske vlade pomeni, da so diplomatski stiki s kominformsko vlado v Tirani prekinjeni "de facto," ako ne formalno, s čemur je odnos med vlado v Beogradu in Moskvo dosegel najnižjo točko. Dočim so bili jugoslovanski diplomati že ponovno iztirani iz kominformskih dežel, pa je Jugoslavija v tem primeru prvič izgnala diplomatsko zastopstvo ene izmed kominformskih dežel. Nova telefonska številka Mr. John Zigman, oskrbnik AJC na Recher Ave., sporoča, da je dobil novo telefonsko številko, in sicer KE 1-6082. Ameriški častniki sodijo, da imajo Kitajci v Severni Koreji 90,000 mož DOMNEVA SE, DA JE PRIŠLO IZ MANDŽURIJE DEVET DIVIZIJ TOPNIČARJI NA MANEVRIH Slika predstavlja skupino treh topničarjev, ki v gozdov ju poslavljajo topove za manevre nekje v Evropi. Zelo važno pri tej vrsti vežbanja je, da imajo topničarji prostor, kjer lahko neovirano streljajo, obenem pa da so topovi postavljeni na primeroma skrite položaje. DomaČe vesti Krožek št. 2 Prog. Slov. članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene, da pridejo na redno sejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Seja je važna, ker se bo razpravljalo o bazarju in drugih važnih zadevah. Razprodaja peciva Pod pokroviteljstvom organizacije učiteljev in staršev (PTA) otrok, ki pohajajo Stanard šolo, se v petek, 17. novembra priredi razprodajo peciva Bake Sale v prostorih šolske knjižnice. Pecivo se bo prodajalo od 11.30 z j. do 3.30 pop. Preostanek gre v korist šolskim otrokom Stanard šole. Matere so vabljene, da posetijo to prodajo in pomagajo k uspehu. Stanard šola se nahaja na E. 53 St. in Stanard Ave., kamor pohaja tudi več naših otrok. Pevska vaja "Zarje" Pevcem in pevkam zbora Zarja se sporoča, da se prihodnja vaja za koncert, ki se vrši na Zahvalni dan, vrši v sredo ob 7.30 uri zvečer in sicer na odru Slov. nar. doma. Prosi se vse pevce in pevke, da se gotovo udeleže. V zadnje slovo Članstvo društva Slov. dom št. 6 SDZ je prošeno, da pride nocoj ob 7.30 uri v pogrebni zavod August P. Svetek, 478 E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrli članici Mrs. Mary Grame, v sredo pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba. Nocoj po rednih vajah, to je okrog 10. ure, se bo pevski zbor Slovan podal v pogrebni zavod August F. Svetek, 478 E. 152 St., kjer bo ob krsti pokojne Mary Grame zapel žalostinke v zadnje slovo. Ne tvegajte svojega življenja z nepremišljenostjo Jesenski večeri so tu. Zgodaj popoldne že nastane mrak, vsled megle in drugih vremenskih ne-prilik, pa so nevarnosti na cesti še večje. Statistike kažejo, da se največ smrtnih prometnih nesreč primeri na ulicah tekom oktobra, novembra in decembra meseca. Lansko leto je bilo v Clevelandu 52 smrtnih slučajev Kakor izgleda, bo letos število oseb, ki so zgubile svoje življenje na ulicah, še večje. Pregled uličnih nesreč kaže, da je dve tretjini žrtev v starosti 50 let in več. Največkrat postanejo pešci žrtve svoje lastne neprevidnosti, ko korakajo preko ulice na križiščih ali sredi ulic in stopijo med stoječimi avti. Varnostni oddelek svari vse, da si zapomnijo sledeča navodila, ko se nahajajo na ulicah. 1. Ubogajte prometne signale. Vedno poglejte na vse strani, po tem pojdite preko ceste. Ravnajte se po svarilih in policijskih navodilih, 2. Ne stopite na ulico med stoječimi avti. 3. Izstopite iz busa ali poulične kare z vso previdnostjo. 4. Hodite na hodniku kjerkoli mogoče. 5. V mraku ali ponoči vedno imejte na sebi kakšno belo ali svetlo-barvno stvar, ki je vidna. SEOUL, Koreja, 14. novembra—Sodi se, da se na severnozapadni korejski fronti, kjer so se ameriške čete včeraj priborile do kakih dveh milj in pol dalje, nahaja okoli 90,000 kitajskih komunistov. Vzhodno od gorate centralne Koreje so ameriški marini prodrli pet milj in pol proti severu navzlic hudemu mrazu, v katerem je toplomer padel pod ničlo. Marini se nahajajo na položaju, odkoder je vidna velika hidro-električna centrala Cangjin. Južno-korejski polk v nevarnosti obkoljenja Visoko na severovzhodu, 90 zračnih milj od korejsko-sibir-ske meje, so ameriške bojne ladje in zračna sila prišle na pomoč polku južnokorejske pehote, ki se nahaja v nevarnosti obkolje-nja s strani nenadno oživljene sile Severnih Korejcev. Neki zastopnik prvega ar-madnega zbora Zedinjenih držav je danes izjavil, da sodi, da stoji nasproti silam Združenih narodov na severnozapadni korejski fronti 90,000 kitajskih komunistov. Rekel je, da se zdi, da imajo Kitajci tam tri armadne grupe, katerih vsaka sestoji iz treh divizij. * Dva polka sedme divizije prestopila v ofenzivo SEOUL, Koreja, 14. nov.—V ostrem mrazu sta danes zjutraj dva polka ameriške sedme divizije stopila v polno ofenzivo proti mandžurski meji. Divektorij AJC Jutri, v sredo zvečer ob 7.&0 uri se vrši seja direktorija AJC na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže seje, ker je več važnih zadev na dnevnem redu. ameriški pisatelj dobil nobelovo nagrado STOCKHOLM, 11. nov.—Danes so bile naznanjene Nobelove nagrade za enega Amerikanca, dva Angleža in dva Nemca. Nobelova nagrada za književnost je bil priznana ameriškemu pisatelju William Faulknerju, ki je 53 let star, in biva v državi Missouri. Druga nagrada za književnost je bila priznana britanskemu pisatelju, filozofu in matematiku Betrandii Rjisselu, ki je star 78 let. štorklja mu je prišla na pomoč STEUBENVILLE, O. —John E. Furno se je imel pred nekaj dnevi ponovno javiti za službo v mornarici. Zgodilo pa se je, da je njegova žena pred tednom dni rodila dvojčke, s čemur se je število oseb, odvisnih na njegov zaslužek, povišalo na tri otroke in ženo, torej štiri osebe, vsled mu ne bo treba nazaj v službo Strica Sama. V tem primeru je bila rado-darnost štorklje gotovo dobrodošla ! Iz bolnišnice Mrs. Franecs Faidiga se je po prestani operaciji vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 14614 Thames Ave., kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se prijateljem za obiske in voščilne kartice ter darila, ki jih je prejela. Prijateljice jo lahko dbiščejo na domu, mi ji pa želimo, da bi čim preje popolnoma okrevala! Moskva ne bo mirovala, dokler ne uniči Tita, sodi poročevalec ameriškega lista Posebni dopisnik cleveland-skega dnevnika "Plain Dealer," ki se je baš vrnil iz Beograda, je pričel pisati serijo člankov, V prvem, ki je bil priobčen v nedeljski izdaji omenjenega časopisa, čitamo: Ena napoved, katero se sUši med Jugoslovani v Beogradu in izven Beograda, je ta, da Sovjetska Rusija ne bo mirovala, dokler ne "likvidira" maršala Tita in njegovih "krivovercev." Vsa znamenja kažejo, da bo Rusija spomladi začela koncentrirati napor, da svoj cilj doseže. Jugoslovani si zamišljajo dvoje načinov, ki sta oba enako slaba; Ako bi sovjeti s svojim izziva njem na Daljnem vzhodu povzročili splošno vojno, se bodo Jugoslovani takoj znašli v "zo-su." Ugibanje o tem je 51 proti 49. Bolj možno, sodijo Jugoslovani, ki gledajo na položaj z odprtimi očmi, pa je, da se 'bo skušalo do skrajnosti izrabiti obstoječe resno pomanjkanje živil ter na ta način vreči režim in ubiti Tita. Verujoč, da so bolje kvalificirani uganiti ruski miselni proces kot pa zapadnjaki, računajo Jugoslovani, da se bo velika ko-minformska ofenziva proti Jugoslaviji vršila na tale način: Začela se bo infiltracija sovjetskih satelitskih vojakov v obsegu stotnij ali bataljonov, ki bi kot "gerilski osvobodilci" zavzeli 'baze v gorah na jugoslovanski strani meje. Od tam bi se teroriziralo lokalno prebivalstvo kot dokaz, da Tito "ni sposoben vzdrževati reda." Napravljen bo poizkus, da se odtrga province lojalnosti Titu potom agentov, ki bodo pri tem izrabljali rastečo ekonomsko nezadovoljstvo ali oborožene vstaje. Ce bi uspelo odtrgati nekaj pokrajin na mejah satelitskih držav, bi anti-titovski elementi tam oklicali "prave ljudske via-; de." Jugoslovani se v polni meri zavedajo položaja, pred katerim se nahajajo, in priznavajo, da naloge, pred katerimi stoje, niso lahke. Ampak enako trdno so prepričani, da bodo borbo s Ko-minformo preživeli. Opozarja se, da so uspešno prestali naskoke s strani Ko-minforme, v katerih se je poizkusilo vse razen direktne vojne —nekaj, kar ni do danes okusil še no'ben drug narod. stran 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OMIO HEndersor. 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ope Year—(Za eno leto) 14. novembra 1950. For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) _..$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Pisatelj Jurij M. Trunk-osemdesetletnik Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. CHURCHILLOVI SPOMINI IN JUGOSLOVANSKA VSTAJA 27. MARCA V politični reviji "Vprašanje naših dni," ki izhaja v Ljubljani, kcfmentirajo o najnovejši knjigi Churchillovih vojnih spominov. Tam čitamo: Po drugi svetovni vojni je izšla cela vrsta spominov, dnevnikov in podobnih publikacij evropskih in ameriških državnikov in politikov iz predvojnih in vojnih časov. Najobsežnejši med vsemi so "Spomini na drugo svetovno vojno" Winstona Churchilla, bivšega predsednika angleške vlade (doslej so izšli trije zvezki po dve knjigi; napovedana sta še dva zvezka). Winston Churchill, ki bolj ali manj v kronološkem vrstnem redu obravnava dogodke od leta 1919, se v enajstem poglavju pete knjige, ki ima naslov "Velika zveza," podrobno ukvarja s problemom ustanovitve protihitlerjev-ske balkanske koalicije, v kateri naj bi bile po angleških načrtih Turčija, Grčija in Jugoslavija. Posebna pozornost je posvečena v tem poglavju 27. marcu 1941. Osnovna linija Churchillove razlage je tale: V začetku leta 1941 je storila Velika Britanija vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi prišlo do koalicije balkanskih držav, ki še niso bile pod nadvlado Nemčije, koalicije, ki bi bila dovolj močna, da bi zajezila nadaljnje prodiranje Nemčije na Balkan bodisi po mirni poti—če bi se Nemčija ne drznila napasti koalicije bodisi z vojnimi operacijami—če bi Hitler napadel le eno izmed članic koalicije. Jugoslovanska vlada Dragiše Cvetkoviča, ki se je ustrašila Hitlerjevskih groženj, pa je onemogočila uresničenje tega načrta, se odločila za linijo sporazumevanja z Nemčijo in se napJsled pridružila Trojnemu paktu. Toda takšna politika je zadela v Jugoslaviji na odločen odpor. 2e konec leta 1940 je začela skupina oficirjev z generalom Simovičem na čelu, ki je bila nezadovoljna s politiko kneza Pavla in Dragiše Cvetkoviča, združevati svoje sile, da bi izvršila državni prevrat, če bi se Jugoslavija pridružila Trojnemu paktu. 26. marca, po vrnitvi Dragiše Cvetkoviča in Cincar-Markoviča z Dunaja, "se je vest o strašni katastrofi ko grom razširila po kavarnah Beograda in po beograjskih krogih." Drugi dan je general Simovič začel akcijo. Vlada Dragiše Cvetkoviča je bila strmoglavljena, namestništvo je moralo odstopiti in Peter Karadjordjevič je zasedel prestol. Ta korak, ki ga je storila "čvrsto združena skupina srbskih oficirjev nacionalistov," je sprožil vihar navdušenja. Prišlo je do spontanih manifestacij velikanskega obsega. Komunistična partija Jugoslavije ni imela nobene zveze s temi dogodki. V Nemčiji niso pričakovali ,da se bodo stvari zasukale tako. Hitler je pobesnel v pravem pomenu te besede. Takoj je sklical sejo generalštaba in zaukazal "pripraviti vse potrebno, da se Jugoslavija uniči vojačko in kot narod." (Iz zapisnika s seje nemškega generalštaba z dne 27. marca 1941). Angleški zunanji minister Anthony Eden je bil na dan strmoglavljenja Cvetkovičeve vlade na Malti in prav tedaj se je pripravljal odpotovati v Anglijo. Ko je zvedel za dogodke v Beogradu, se je vrnil v Atene in nameraval obiskati tudi Beograd. Toda . . . general Simovič ni imel poguma, da bi ga sprejel. Bal se je, da bi s tem še bolj razjaril Hitlerja. Vsi napori Anglije, da bi prepričala novo jugoslovansko vlado, naj sama, ne da bi čakala na akcije Nemčije in njenih zaveznikov, takoj začne vojne operacije, napade od zadaj italijanske čete v Albaniji, jih uniči in tako dobi bogat vojni plen, potem pa začne v severnejših delih države gverilsko vojno, so bili zaman. V Beogradu je bilo vse narobe, brez moči. Člani vlade niso verjeli, da je nemški napad na pragu, in niso hoteli podpisati nobenega sporazuma z Anglijo. Rusija, na katero se je obrnila jugoslovanska vlada, ji ni hotela, zaradi svojih obveznosti nasproti Nemčiji pa tudi ni mogla nuditi nobene pomoči. Sele v noči med 5. in 6. aprilom je bil podpisan v Moskvi formalni pakt o prijateljstvu, in to je bilo vse. Drugi dan je Nemčija začela napad in v nekaj dneh je Jugoslavija izginila z zemeljevida. Tako opisuje Churchill dogodke, ki so privedli do 27. marca in do zloma Jugoslavije. (Konec jutri) "Slovenski poročevalec" je v svoji izdaji z dne Jf. oktobra objavil naslednji članek izpod peresa Julija Fe-laherja o zncCnem slovenskem duhovniku v Zedinje-nih državah in veščaku na polju koroškega vprašanja. Vsako obletnico plebiscita na Koroškem so avstrijski šovinisti zlorabljali za hujskanje proti zavednim Slovencem. Za letošnjo obletnico pa se pripravljajo že od decembra 1949, ko je koroški deželni zbor določil 100,000 šilingov za proslavo. Tako avstrijski šovinisti s podporo avstrijskih uradnih krogov pod geslom "ljubezni do koroške domovine" širijo velenemško propagando in sejejo nacionalno nestrpnost in mržnjo proti koroškim Slovencem, hkrati pa žalijo Jugoslavijo. Bučne plebiscitne proslave, ki so v oktobru organizirane po vsej Slovenski Koroški, so zgolj poveličevanje nasilja, ki je povzročilo toliko težkih žrtev med koroškimi Slovenci. Med te žrtve štejemo tudi koroškega pisatelja Jurija M. Trunka iz Bač ob Baškem jezeru, ki je letos 1. septembra slavil svojo 80-letnico. Jurij Trunk je nedvomno ena izmed pomembnih osebnosti v narodnem in kulturnem življenju koroških Slovencev v zadnjih 50 letih. Rodil se je 1. septembra 1870 v Bačah ob Baškem j jezeru. Po dovršeni ljudski šoli v Ločah je obiskoval gimnazijo v Beljaku in Celovcu, kjer je leta 1891 maturiral. Leta 1895 je zapustil celovško bogoslovje. Služboval je po raznih krajih Slovenske Koroške: v Vetrinju, Šmohorju v Ziljski dolini, Dravogradu, Kazazah, Višarjah, šmihelu pri Hiberku. Že na svojem prvem službenem mestu v Vetrinju je prišel zaradi narodnostnega vprašanja koroških Slovencev v spor s svojim predstojnikom dr. Am-schlom. Zaradi tega ga je celov ! ški ordinariat kaznoval s sedem-j dnevnim hišnim zaporom v ne I kem samostanu v Celovcu in ga I premestil iz Vetrinja v Šmohor. j Od 1. septembra 1904 dalje je i vodil slovensko faro v predmest ju Beljaka—na Peravi. Kmalu je postal duša slovenskega pro svetnega in političnega življe nja v Beljaku. Gmotno je podpiral siromašne slovenske dijake, ki so študirali na gimnaziji v Beljaku in Celovcu, ter ustanovil dijaško podporno društvo "Drava." Nemškim nacionalnim šovinistom v Beljaku je bil Trunk vse od leta 1904 trn v peti. Ti krogi so izrabili protislovensko gonjo za prvo svetovno vojno in ovadili Trunka komandi 8. avstrijske armade v Beljaku, češ da je jugoslovanski agent. Začetek leta 1916 je bil na ukaz avstrijske vlade zaradi veleizdaje aretiran in pri vojaškem sodišču v Be jaku v preiskavi. Čeprav mu niso mogli dokazati krivde, so ga aprila 1916 konfinirali na Jezer skem. Dne 1. januarja 1917 je Trunk prevzel župnijo v Borovljah. Sodeloval je pri majniški deklaraciji in po zlomu Avstrije delal za priključitev Koroške k Jugoslaviji. Pomagal je pri organizaciji narodnih svetov v Rožu. V aprilu 1919 je moral iz Borovelj zbežati pred ropajoči-mi nemškimi tolpami v Slovenijo. Maja 1919 je odšel kot izvedenec za Koroško z jugoslovansko mirovno delegacijo na mirovno konferenco v Pariz. Ko se je vrnil iz Pariza, je aktivno posegel v plebiscitno propagando v Rožu, od junija 1920 pa je bil član jugoslovanske plebiscitne delegacije v Celovcu. Zaradi svojega odločnega nastopa za pravice koroških Slovencev se je pri celovškem škofijstvu nakopal smrtne sovražnike. Ordinariat mu je po plebiscitu prepovedal vrnitev na župnijo Borovlje in ga upokojil. Že v svoji mladosti se je Trunk uvrstil med stalne dopisnike "Mira," političnega lista koroških Slovencev. Leta 1898 je začel objavljati svoje spise, najprej nabožne vsebine. Leta 1904 je obelodanil knjigo " Bodi svoje sreče kovač," ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu in v kateri je zbral koristne nasvete za vsakdanje življenje. Trunk je v svojem življenju tudi mnogo potoval. V februarju leta 1906 je bil v Egiptu in Jeruzalemu. Vtise s tega potovanja je opisal v knjigi "Na Jutro-vem," ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu leta 1908. Manjše spise in razne spise s potovanj je objavil v slovenščini in nemščini v raznih časnikih in koledarjih. Spomladi leta 1909 je odpotoval v Ameriko, kjer je obiskal Jukan-Pacific razstavo. Jeseni leta 1909 je drugič potoval V Ameriko po naročilu Mohorjeve družbe. Vtisi s' prvega potovanja od New Yorka do Pa cifika so zbrani v Trunkovem spisu "Quer durch Amerika," ki jo je izdala Jožef ova knjižna za ložba v Celovcu. Tisti čas je v Trunku tudi dozorela misel, napisati razpravo o slovenskem priseljevanju v Ameriko in Kanado. V maju 1911 je potoval v Kanado, v septembru istega leta pa v New York. Potovanji sta veljali študiju in proučevanju slovenskega priseljevanja in zbiranju tvarine za njegov obširni spis "Amerika in Amerikanci," ki je začel izhajati v mesečnih snopičih v njegovi samozaložbi. Ko ga je po plebiscitu celovški škofijski ordinariat upokojil, se je preselil iz Borovelj v Celovec. V januarju 1921, ko so Nemci po plebiscitu uničili vse prosvetne in gospodarske ustanove ter ves tisk koroških Slovencev, je začel Trunk izdajti v Celovcu slovenski list—24-dnev-nik—"Glas pravice." V časopisu je objavljpal slovenske in nemške članke v obrambo najosnovnejših pravic koroških Slovencev. Zaradi odločnega stališča, ki ga je zaastopal v tem listu, so koroški šovinisti Trunka večkrat napadli na celovških ulicah. Ker ni bil več varen življenja, se je julija 1921 izselil v Ameriko. V Ameriki je bil najprej župnik na ruski župniji v Berwicku, North Dakota. Pisal je v razne časopise članke in razprave. Zbral je svoje spomine na svetovno vojno in koroški plebiscit, ki jih je objavil v mesečniku "Ave Maria" in so izhajali od 15. septembra 1922 do 15. oktobra 1923. Avgusta 1924 je prevzel Trunk slovensko gorsko župnijo v Leadvillu, Colorado (3,050 metrov nad morjem), kjer je znana rudarska naselbina. Od leta 1926 dalje pa do 1. septembra 1946, ko je list "Amerikan-ski Slovenec" V Chicagu prenehal izhajati, je bil skozi 20 let njegov marljiv sotrudnik. Pošiljal je redno uvodne članke in pisal pod rubriko "Pisano polje" politične glose o svetovnih dogajanjih ter dnevnih problemih. Od novembra 1946 dalje pa do danes objavlja pod isto rubriko "Pisano polje" svoje glose k dnevnim dogodkom v mesečniku "Fraternal Voice," ki je glasilo Zapadne slovanske zveze v Den-verju, Colorado. Septembra 1946 je šel Trunk v pokoj in se preselil iz Lead-1 ville-a Colo., v San Francisco,! Cal., kjer sedaj živi. Od junija j 1947 objavlja v dnevniku "Glasi naroda"—listu slovenskih de- j lavcev v Ameriki, ki izhaja vi New Yorku—svoja opazovanja ter politične glose pod rubriko "Pisana trata," pod šifro Zavrn-kov. Tu objavlja Trunk politične glose k dnevnim dogodkom, ostro pa biča tudi novo nacistično gibanje v Avstriji in preganjanje koroških Slovencev. Konec tega meseca izidejo Trunkovi "Spomini" v založbi Mohorjeve družbe v Celju. Pri redakciji tega spisa je sodeloval še pisatelj Prežihov Voranc, ki se je zelo pohvalno izrazil o njih. "Spomini' bodo važni za kronista, ki ga zanimajo razmere na Koroškem v dobi Avstro-Ogrske, posebno pa pred koroškim plebiscitom in med njim. V rokopisu ima pripravljeno obširno razpravo "Amerika," v kateri obravnava prvenstveno gospodarske probleme Združenih držav s posebnim pogledom na sedanji svetovni položaj. Opis Trunkovega izredno zanimivega in razgibnega življe nja ne bi bil popoln, če ne bi posebej poudaril, da je v drugi svetovni vojni ostal zvest svojemu ljudstvu in od vsega počet ka dalje stal na strani revoluci-narnega gibanja jugoslovanskih narodov ter tolmačil veličino njihove osvobodilne borbe v amenški javnosti. Prežihov Voranc je ovekove-čil Trunka v svojem spisu "Tam, kj^r teče bistra Drava ..." v katerem je napisal: "Pod Pera-vo, tem beljaškim predmestjem, kjer je župnik Jurij Trunk še pred desetletji slovenski pridigal, se izliva v Dravo reka Zilja. Trunk je bil leta 1919 na mirovni konferenci v Parizu kot koroški strokovnjak. Ko je zvedel, da bo na Koroškem plebiscit odločal ... je začel na ves glas kleti mirovno konferenco: 'Hudič naj vzame vso to bando'!" kor zvon. Zato so najprvo napravili v Leverkusenu kemijsko analico brona Tillyjevega zvona. Ugotovili so, da sestoji ta zlitina iz 78,4 odst. bakra, 17,7 odst. kositra, 2,9 odst. bakra in 0.9 odst. cinka. Nadalje so ugotovili kemiki, da so v zlitini tudi sledovi mangana, ki ima precejšen pomen za zvonovino. Ko so vedli kemijsko sestavo Tillyjevega zvona so izdelali palice iz popolnoma iste zlitine. Te police so služile za zalitje zvonovih razpok. Preden so pričeli z varjenjem, so podložili razpoke s ploščami iz grafitnega oglja. Zatem so zvon vsevprek porisali s termo-krom-svinčnikom ter ga vložili v ohišče iz šamotne opeke. Omenjeni svinčnik je namreč iz snovi, ki na določeni način spreminja barvo pri ugrevanju Po barvi risov lahko takoj ugotovimo, na katero temperaturo je ugret zvon. Tako so počasi ugrevali zvon na 150, 200, 300 in končno, na 600 stop. C. Ko je dosegel zvon to temperaturo je stopil v peč varilec, ki je bil oblečen v azbestno obleko, pokrit s čelado in za- OBNAVLJANJE POČENIH ZVONOV Kakor hitro poči zvon, izgubi lepi zvok. Nekdaj so počene zvonove raztalili, ker jih niso mogli več popraviti. Ni tako velika škoda kadar predelamo manjše zvonove. Mnogokrat se pa uničijo tudi taki zvonovi, ki imajo velikansko zgodovinsko vrednost ter se odlikujejo po krasnem zvoku in umetniški izdelavi. Vendar so sedaj ugotovili strokovnjaki kako lahko take zvonove popravljamo. V varilni šoli tovarne barv Bayer v Leverkusen-u so v poslednjih treh letih raziskav izpeljali postopek, s katerim so rešili znameniti Tilly-jev zvon iz Koelna. Kljub temu, da je bil ta zvon izredno močno poškodovan ra-radi bombardiranja v pretekli vojni, se mu je zopet vrnil njegov značilni zvok. Ta zvon ima svojo zgodovino. Ko je v tridesetletni vojni cesarjev maršal Tilly v bitki proti švedskemu kralju Gustavu Adolfu osvojil leta 1631 me sto Magdeburg, je dal zaplenje ne topove uliti in talmo topovskega brona poslal kot darilo mestu Koeln, da iz tega brona izdelajo zvon. Leta 1950 so od kopali ta zvon iz ruševin cer kve, ;v kateri je Tillyjev zvon visel. Zvon je imel dve veliki razpoki. Ena je bila dolga skoraj en meter, na nasprotni stra ni pa je bila razpoka dolga 1,35 m. Zvonarski strokovnjaki so se takoj odločili, da rešijo ta zvon. Vendar kako? Že pred dolgimi leti so si kovinarji zamislili, da bi z varjenjem popravljali počene zvonove. Vendar niso imeli z električnim varjenjem sreče. V bronu je določena količina kositra (cina), ki v vročem obločnem plamenu zgori. Tako se spremeni sestava zvonarske zhtine, zvonov glas pa izgubi lepi zven. Vendar se zvonu ne povrne lepi zven niti takrat, kadar zvarimo razpoko "s katerokoli drugo kovino. Zvon "ozdravimo lahko le tako, da razpoko zalijemo z zlitino, ki je popolnoma iste kemijske sestave ka- ščitnimi očali. V razpoko je položil palico iz iste zlitine kakršno ima zvon ter jo s plamenom električnega varilnika raztalil. Tako se je razpoka popolnoma napolnila z rastaljenlm bronom. Stena zvona je bila zopet cela. To delo je trajalo celih 14 ur brez odmora. Za zalitje razpok so porabili 53 kg varilnih palic. Po dovršenem varjenju so zvon prav tako počasi ohladili kakor so ga ugrevali. Ko je bil ohlajen so ostrgali odvisne grebene strjenega brona. Sedaj je prišel na pomoč še umetnik, ki je v zvonovino urezal pokvarjene napise in risbe. Vsak zvon, ki ga pošljejo v popravilo v Leverkusen, pregleda glasbeni strokovnjak. Ta mož ugotovi rta vsakem delu zvona z glasbenimi vilicami nje-kov glas. Najprvo udarja na določenem mestu zvona z prstom, da z vajenim ušesom približno ugotovi ton. Zatem ugotovi z vso točnostjo ton zvona z glasbenimi vilicami, šele kadar ima zvon ugodno glasbeno spričevalo lahko pride zopet v uporabo. Pokrivala za potrebo in okras Pokrivala za potrebo in okras pri nas, seveda, predstavljajo klobuki. Moški jih nosijo iz potrebe in navade, ženske pa bolj za okras. Povprečni odraščeni moški kupi "poldrugi' klobuk na leto, povprečna ženska pa osem celih klobukov. Tako vsaj trdijo preroki ustanove, ki se imenuje Hat Research Foundation. Omenjena ustanova si tudi lasti en teden v oktobru kot "teden klobukov." V Ameriki imamo, kot znano, vse mogoče tedne in dneve posvečene temu ali onemu. To niso nikaki zapovedani prazniki, niti soprazniki, ampak določeni časi za intenzivno propagiranje tega ali onega. Skoro pri vseh narodih sveta so v navadi ene ali druge vrste pokrivala za glavo. Baje so celo Indijanci, pred prihodom belcev v Ameriko, nosili neke vrste pokrivala, dasi so bili drugače zelo pomanjkljivo ali sploh nič oblečeni. Mi, ki se ponašamo s tako zvano "zapadno civilizacijo," nosimo klobuke. Baje slovenski izraz "klobuk' 'izhaja iz turškega jezika; zakaj to, pisec teh vrstic nima pojma. Gotovo pa je, da je bil in je menda še na Slovenskem klobuk v visoki časti. Zbiti fantu klobuk z glave je pomenilo resen pretep. In s kakim veseljem so fantje, ki so doslužili vojake, zamenjali vojaško kapo za civilni klobuk! V Zedinjenih državah je klo-bučna industrija leta 1949 iztržila nekaj nad 150 milijonov dolarjev, kar ni pes; posebno še zato ne, ker je velika večina moških klobukov izdelana iz zajčje dlake. Klobuki (razen športnih) imajo to odličnost, da so izdelani iz enega sapiega kosa, z izjemo traku. Vsi drugi deli oblačila sestojajo iz več skupaj sešitih kosov. Klobučinaste klobuke zamenjajo poleti slamniki, ki so iz slame ali iz raznih rastlinskih vlaken. Med leti 1920 in 1930 so slušatelji yneriških univerz zadali hud udarec klobučarski industriji, ko so v vedno večjem številu začeli promenirati brez klobukov. Za njimi so ta novi običaj povzeli drugi mladi in nekateri ne več mladi možje. Po preteku enega desetletja se je začel opuščati, dasi neko število moških, posebno mlajših, še vedno vztraja pri gologlavosti. Gori omenjena ustanova se je trudila, da go-loglavce prepriča, da klobuki ne povzročajo plešavosti; da močni sončni žarki lahko prikličejo sončarico; da moški brez klobuka sploh ni obleečn, itd. Največji vpliv pa je imela ugotovitev ar-madnih'poskusov, da pokrivala prezervirajo telesno gorkoto. Odkrita glavia da more izgubiti do 7% telesne gorkote z izžare- vanjem. To pomeni, da če človeka zebe v glavo, ^a zebe tudi v noge. V hladnem vremenu da je torej važno, pokrivalo za glavo. Klobukov je mnogo vrst. Ameriški izdelovalci klobukov jih imajo okoli 75 vrst in oblik za jesensko prodajo; za pomladno prodajo jih bo na razpolago 40 vrst; za poletje pa 45 vrst slamnikov. Izbira je torej velika. Izdelovalci klobukov pravijo, da je mogoče dobiti prave vrste klobuk za vsak obraz. (Hu-domušneži trdijo, da se nekaterim obrazom ne poda noben klobuk). Vsekakor je značilno, da moški v bolj zrelih letih kupujejo klobuke istih oblik in barv letorra letom. Pri ženskah to ne drži. Tako vsaj pravijo tisti, ki se na take reči razumejo. Zagovorniki nošnje klobukov tudi poudarjajo, da klobuk daje moškim izrazito osebnost. Predsednika Abrahama Lincolna si skoro ne moremo predstavljati brez visokega cilindra, ki ima. vzdevek stovepipe; predsednika Franklina D. Roosevelta si predstavljamo s širokokrajnim mehkim klobukom svetle barve; bivšega newyorskega župana La Guardia s širokokrajnim črnim klobukom; bivšega newyorskega guvernerja Al Smitha z rjavim polcilindrom, ki je znan pod ameriško označbo derby. Malokdo se spominja, kakšne kravate. ali srajce ali hlače je nosil kak znameniti mož, toda nešteti ljudje se spominjajo njihovih klobukov. V teku let se, kajpak, okusi glede moških klobukov izpremi-njajo. Pred dobrimi 40 leti je bil v naših vzhodnih in srednjeza-padnih državah v modi polcilin-der (derby). Le na zapadu so nosili širokokrajne mehke klobuke. Ta moda mehkih klobukov, dasi mnogih oblik, se je polagoma razširila preko vse dežele. Dandanes skoro ni nikjer več moškega s polcilindrom na glavi. Evolucija gre naprej tudi pri moških klobukih. —NOVA DOBA ČEŠKOSLOVAŠKA ZUNANJA TRGOVINA V AVGUSTU Letošnjega avgusta je Ceho-slovaška uvozila iz inozemstva blaga v vrednosti 2,958 milijo* nov Kčs in istočasno izvozila blaga za 363 milijonov Kčs. Od začetka leta do konca avgusta t. 1. je čehoslovaški uvoz znašal 22,879 milijonov Kčs, izvoz pa 22,808 milijonov Kčs. Tako je trgovinska bilanca pasivna za 71 milijonov Kčs, medtem ko je bila trgovinska bilanca za isto obdobje lanskega leta. pasivna aa 1,332 milijone Kčs. 14. novembra 1950. ENAKOPRAVNOST ' STRAN 3 OD OSVOBODITVE SE JE RIBOLOV POVEČAL ZA 300 ODST. Naš ribolov se je začel načrtno razvijati leta 1946, ko so 2 nekaj starimi ribiškimi čolni Ustanovili ribiške zadruge. Te zadruge so dobile svoj večji razmah pozneje, ko so v naših ladjedelnicah izdelali večje motorne ladje. Ladjedelnice Lo-šinj, Zadar, Žuhovo, Pula, Tro-Sir in Vranjice so zgradile že mnogo teh ladij z najmodernejšimi napravami in vsem potrebnim orodjem, tako, da ribiči