MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprivii Maribor. Aleksandrova čute *t-1> t Tololon 3440 tn 3458 tahaja razen nedelja in praznikov vsak dan ob 10. uri j Valja raaseCno prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavtjen na dom 12 Din i Oglati po eenlku , Oglata •prejema tudi oglasni oddelek Jutra* v Uublianl • Poštni čekovni račun št. 11.400
49
JUTRA
99
Notranji položaj republike Grčije
PRED VOLITVAMI V NOVI DRŽAVNI ZBOR.
Za Romunijo, ki je nedavno dobojeva-!a volilni boj, prihaja med balkanskimi državami sedaj na vrsto Grčija, Državno zborske volitve so razpisane in vse stranke se pripravljajo na odločilni trenutek. G!avno vprašanje pa je: bo ii zopet zmagala Venizelosova liberalna stranka? Venizelos je čuvar republike in notranjega ravnotežja, v zunanji politiki na tiste linije, ki ima rada prosta vsa pota, najbolj pa ona, ki vodijo preko Rima v Pariz in London. Opira se pri tem na svoje veliko ime in na prav tako veliko in močno stranko, kateri stoji nasproti neenotna opozicija, obstoječa iz malih republikanskih strank in močnejše monarhistične. Zaradi tega se splošno sodi, l’a bo tudi pri teh volitvah zmagal in °hranil krmilo države v svojih rokah.
Zmaga pa kljub temu ne bo tako zelo fniika, kajti Venizelos ima številne in ži-‘ave nasprotnike. Najsrditejši je voditelj m°narIiistov Tsaldaris, skoraj enako nepopustljiv je pa tudi Papanastasiu, vodja »stranke delavcev in kmetov«. Mimo teža je opozicija v sedanji volilni borbi Precej solidarna. Oddvojeno nastopa le bivši diktator Pangalos, ki napada vse stranke enako, zlasti pa Venizelosovo In njega samega. Opira se na častnike in vojaško ligo, katero skuša pridobiti za nasilni prevrat. Njegovo delo je pa brez velikih nad, kajti spretni Venizelos je vojaško ligo razdvojil in jo bo v kratkem najbrže sploh razpustil. Po vsem tem je razumljivo, da Venizelosovi nasprotniki v bistvu niso tako nevarni, kakor izgle-dajo. Bolj nevarna so razna javna vprašanja, ki se mu bodo postavila po robu, če bo zmagal in ostal voditelj državne Politike.
Gospodarski in finančni položaj Grčije je zelo težak. Država je razglasila enostranski moratorij, s katerim je ustavila
izplačevanje državnih in zasebnih obveznosti. Dolgi roki, težki pogoji, prisilni kurzi, vse to je skoraj že — črtanje dolgov. S tem pa seveda ni nikomu po-magano. Beda se lahko odganja, ne more se pa docela odstraniti! Boj za goh ob stoj se bo bil dalje torej tudi tedaj, če do' bi Venizelos pri volitvah še tako veliko večino. Njegovo prizadevanje, da bi pri dobil vse stranke za enotni nastop proti temu zlu, se je, kakor znano, ponesrečilo. Po nekaj dneh Papanastasinje vlade je moral zopet prevzeti krmilo države, tem se je ustvarila vsaj neka stabilnost, katere grški narod ne bi rad zamenjal za novo negotovost. V primeru, da bi bilo treba s silo očuvati republiko, se pa Ve nizelos tudi vmešanja vojske ne bi branil. O tem se je izrazil precej odkrito, kar pomeni, da se je hotel že vnaprej za> varovati za primer, če bi pri novih dr žavnozborskih volitvah dobili večino monarhisti. S tem pa je seveda tudi že upliva! na volitve.
Vprašanje svobodnih volitev je v Gr čiji, kakor v Romuniji in Bolgariji, zelo važno. Toda v Grčiji je v političnem življenju mnogo večja stalnost, kakor v Ro. muniji in Bolgariji. Skupna vsem in enaka je pa gospodarska beda in finančna kriza, ki je nobena stranka še ni mogla in znala odpraviti. Druga skupnost je korupcija, ki se je v Grčiji pokazala znova prav te dni pri poneverbah pri mestni občini pirejski. Zatreti se bo dala šele zelo počasi in z velikimi napori. Venizelos sam se trudi, da bi spremenil svoje ljudstvo, a posel ni lahek. Računati mo remo zato, da nove volitve v Grčiji ne bodo nikakršno presenečenje, dasi vse možnosti temeljite spremembe položaja tudi ne smemo absolutno zanikati. Na Balkanu je mogoče vse, ali vsaj mnogo.
Tatvina Piccardovih instrumentov
Tat instrumentov še ni izsleden. — v gosteh pri D’ANNUNZiu. — VRNITEV V BRUSELJ. —COSYNSOV OPIS DRUGEGA DVIGA.
DESENZANO, 22. avgusta. V soboto popoldne sta poletela prof. Piccard in njegova žena v spremstvu italijanskega letalskega ministra Balba iz Desenzana v Benetke, kjer sta ostala do včeraj popoldne, ko sta se z istim letalom vrnila v Desenzano, kjer je Prof. Piccard takoj pričel iskati nekatere važne instrumente, ki so izginili ob, oziroma takoj po pristanku z njegove gondole. Piccard domneva, tla •p aParate pobral kale poljski delavec iz tamkajšnje okolice, ni pa izključeno, da se jih je polastil tudi kak fanatičen zbiralec spominkov.
SILNA VROCINA^NEMČIJI IN
BERLIN, 22, avgusta. Včeraj je vro cina v letošnjem poletju dosegla v Berlinu svojo rekordno višino. V 'senci je kazal toplomer 37 stopinj Celzija, ha solncu pa celo 50. Zvečer na je hastal nepričakovano velik prevrat. po nevihti s budim nalivom je padla tračna temperatura na 20 stopinj Cel-2iia. Včerajšnja vročina je povzročila Več požarov, ker so se vnela preraz-SllŠena ostrešja. Pri kopanju se jo vče-W utopilo 12 ljudi. V Berlinu in okorel se je zgodilo tudi več prometnih Desreč, pri katerih sta bili 2 osebi ubi-‘l’ 7 pa težko ranjenih. Na Holstein-,	111 je divjal strahovit vihar, ki je
faznih vaseh porušil nad 50 hiš in
Sinoči je Piccard z ženo odlete! v Balbovcm letalu v Gardone, kjer sta bila gosta d’Annunzia, Prof. Piccard bo zapustil Italijo najbrže še danes in se vrnil v Bruselj, kamor so že sinoči na dveh tovornih avtomobilih odpelješ! njegov balon in gondolo.
Tudi Piccardov asistent dr. Cosyns je že prispel v Bruselj, kjer je izjavil, da bodo trajala znanstvena preiskovanja doseženih uspehov raznih merilnih instrumentov v stratosferi nad leto dni. Dr. Cosyns namerava izdati o drugem Piccardovem stratosferskem poletu obširno knjigo.
izruval veliko drevja, Porušene so bile tudi vse brzojavne in telefonske napeljave. Tudi z Dunaja poročajo o neznosni vročini včerajšnje nedelje. Toplomer je kazal 34 stopinj Celzija. Vsa kopališča so bila prenapolnjena. Pri kopanju na prostem se je utopilo S oseb.
IZ PARIZA V BUENOS AIRES BREZ PRISTANKA.
PARIZ, 22. avgusta. Francoska letalca Mermot in Maiioux nameravata v bližnjih dneh potolči svetovni rekord letenja v ravni črti in bosta zato letela iz Pariza v Buenos Aires brez pristanka. Proga meri 10.800 km. Startati nameravata 20. septembra, ker bo tedaj polna luna. Poskusne polete sta že pričela#
Obnavljanje nemške monarhije
BROŠURA »KONEC REPUBLIKE« IN KOMENTAR REVIJE »VOR-STOSS«. — PREROKOVANJE FRAN COSKEGA POSLANIKA PONCETA.
BERLIN, 22. avgusta. Pred dnevi je izšla v Berlinu brošura »K o-n e c republike«, kateri posveča politična revija »VorstoC« poseben članek, ki mu pripisujejo z ozirom na to, da stoji revija v najožii zvozi s sedanjo Papenovo vlado, velik pomen. Med drugim trdi »VorstoB«, da jo bila Nemčija do včeraj še republikanska, toda že brez republikancev. Danes je že monarhija, toda brez monarha. Vseh deset let preteklega političnega življenja je izzvenelo v delu, da se republika čim bolj kompromitira, kar se je tudi zgodilo, v prvi vrsti z njenim parlamentarizmom.
Danes nastopa Nemčija novo pot. Če novi državni zbor ne bo popustljiv napram von Papenovi vladi, bo prisiljena poslužiti se najekstrem-nejšili mer. Predvsem se bo reformirala ustava in bo sklicana velika
narodna skupščina. To bi bil prvi korak h končni spremembi državne oblike. Najbrže ni več daleč od njega. Vsekakor pa je neizbežen in to ne le zaradi notranje, temveč tudi zaradi zunanje politike. Zdravo parlamentarno življenje je mogoče le pod monarhističnim režimom, pod katerim je mogoče edino voditi pravo mirovno politiko. Ne monarhija, temveč nacionalistična republika predstavlja za Evropo vojno nevarnost.
V komentarju k temu članku objavlja »Deutsche Allgemeine Zei-tung« izjavo berlinskega francoskega poslanika Ponceta, ki je rekel: »Še pred pomladjo bo zasedel Ho-henzollernovec prestol svojih očetov. Povratek Hohenzollernovcev na nemški prestol bi pomenil gotovo jamstvo, da bo mir ohranjen naj-manj še 10 let«.
Italija v znamenju vojaških vaj
PO OGROMNIH VAJAH NA MORJU ŠE VEČJE NA KOPNEM. UGOTOVITVE VAJ. SMERI IN SMOTRI.
RIM, 22. avgusta. Ves letošnji avgust poteka za italijansko armado v znamenju velikih manevrov na morju, v zraku in na kopnem. Pri manevrih v Sredozemskem In Jonskem morju, med Tarent-skim zalivom in afriško obalo, je sodelovalo 134 bojnih edinic In 200 letal s 1.070 častniki, 2.770 podčastniki In 16,800 mornarji.
Včeraj zjutraj pa so se pričeli veliki vojaški manevri na kopnem, in sicer v umbrljsklh Apeninih. Pri teh manevrih je zbranih 2.000 častnikov, 50.000 vojakov redne vojske, 600 rezervnih častnikov, 20.000 rezervistov, 6.000 konj in 2.000 to-
vornih motornih vozil. Italija, ki je v času desetletnega fašističnega režima svoje brodovje popolnoma obnovila, je z zadnjimi manevri spoznala, da bo sovražna brodovje vedno lahko doseglo življenjsko važne točke na italijanskem ozemlju, obenem pa je tudi uvidela, da bodo nasprotnikove sile prispele na cilj zde& mirane.
Manevri na kopnem so naperjen! proti prodiranju sovražnika z vzhoda in je nesmiselno prikrivati, kakšen namen imajo: dočlm so bili pomorski manevri naperjeni proti Franciji, so suhozemni Izvedeni proti Jugoslaviji.
Italijanske demonstracije v Zadru
NOVA PRISEGA ZA »OSVOBOJENJE ZASUŽNJENE« DALMACIJE NA ZBO-ROVANJU VOJNIH PROSTOVOLJCEV
RIM, 22. avgusta. V Zadru so bile o priliki velikega zborovanja, ki se ga je udeležilo več tisoč vojnih dobrovoljcev iz vzhodnih Italijanskih pokrajin, v Italiji bivajočih dalmatinskih italijanskih begun cev in pa d’Annunzijevih čet iz Bresclje, velike protijugoslovanske demonstracije.
Pred spomenikom vojnih žrtev je prečkal fašistični zvezni tajnik renegat Marinkovič iz Zadra poslanico predsednika organizacije vojnih prostovoljcev Cosel-
schija, v kateri jadikuje o še vedno »grenkem dalmatinskem morju« in poziva vse bojevnike k novi prisegi, da bo dalmatinskim beguncem vrnjena »njihova osvobojena domovina« in bodo čim prel sneta s praporov z glavami tulečih levov znamenja žalovanja in bolesti.
Celo to fašistično romanje ni nič drugega, kakor preračunano, čeprav otročje izzivanje naše države.
Kritika ameriškega gospodarstva
NEWYORK, 22. avgusta. Skupina ame riških gospodarskih strokovnjakov je pričela senzacionalno kampanjo proti sedanjemu gospodarskemu sistemu v Zedinjenih državah. Strokovnjaki so mnenja, da je ameriška Industrija dosegla višek in da preko tega več ne more. Ameriška industrija je do vratu zadolžena, saj znašajo dolgovi zadnjih desetih let fantastično vsoto 218 milijard dolarjev. Kritika pravi nadalje, da se mora dosedanji sistem spremeniti, sicer bo imela Amerika v dveh letih 20 milijonov brezposelnih. Tudi z inflacijo se končni polom ne bi mogel popolnoma zadržati.
Razprava proti španskim monarhistom
MADRID, 22. avgusta. Jutri se bo pričela pred izrednim sodiščem glavna razprava proti španskim monarhistom. Poleg generala San Jurla se bodo zagovarjali še: generalov sin stotnik San Jurlo, general Garcia de la Heranza In polkovnik Estabana Fantes. Razprava bo javna in obtožence bodo branili uradni zagovorniki. Zagovornik generala San Jurla je izjavil časnikarjem, da njegov klient ne bo mogel biti obsojen na smrt, ker španska zakonodaja zelo ostro razlikuje zasnovani, započetl in že storjeni zločin. General San Jurlo zločina ni Izvršil, ker je bil poizkus njegove vstaje zadušen že v kali.
Dnevne vesti
Siiki med mestom in deželo
MISLI OKOLIČANI K BILANCI »MARIBORSKEGA TEDNA«.
Ob priliki prvega »Mariborskega tedna« je bilo na račun tesnejših stikov med mestom in deželo izrečenih nešteto spodbudnih besed, ki živo zadevajo zlasti bližnjo mariborsko okolico. Po mnenju člankarjev je bil prepad med mestom in okolico v pretekli in polpretekli dobi tak, da do neobhodno potrebne vzajemnosti nikoli ni prišlo. Mesto ni znalo privabiti podeželskega ljudstva, da bi mu nudilo gospodarske, kulturne, poučne in zabavne prireditve. Zato Maribor svojemu kmetskemu okolju ni mogel nikdar pomeniti tistega, kar pomeni n. pr. Kranjski Ljubljana ali celo Savinjski dolini Celje.
Ta povsem resnična, y, preteklost namerjena dejstva, morejo z veseljem na-
razmah in podvig novega mestnega okoliša pomembnejša. Kajti birokratični u-krepi, ki so daleč od živih potreb ljudstva, niso nikomur v korist, niti v čast. Upamo, da nas bo vzajemna pomoč sama ob sebi družila in razvila v nas zavest medsebojne navezanosti, ki ne more preko končne spojitve vsega ozemlja.
Da je medsebojna odvisnost obeh faktorjev dejstvo, so pokazale lanske časopisne polemike; sedanja moreča in dušeča kriza še z mnogo večjim povdarkom kaže na skupne možnosti in nemočnosti v gospodarskem in kulturnem razvoju. Skupna borba napram vsem težkočain je danes potrebnejša nego kdajkoli poprej. Vzlic hudim časom je podeželje za časa
Razprava o učnem načrtu naših šol.
Prihodnje dni bo seja glavnega prosvetnega sveta v Beogradu, na kateri bodo razpravljali o učnem načrtu za o-snovne, meščanske in srednje šole. Verjetno je, da bo prišlo do nekaterih sprememb, zlasti v učnem načrtu za osnovne šole.
Zahvala.
Poveljstvo mariborskega prostovoljnega reševalnega oddelka izreka primariju g. dr. Hugonu Robiču prisrčno zahvalo za dar 200 Din, ki jih je daroval namesto venca na grob preminulega vodje reševalnega oddelka iti šefa zdravnika g. dr. Karla Ipavca.
Brezposelnosti v Slovenili.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih javnih borz brez dela skupno 4079 oseb. in sicer 2904 možkih in 1175 žensk. Brezposelnost narašča zlasti med tovarniškimi delavci. Pri mariborski borzi je prijavljenih 417 moških in 165 žensk.
Glasbeno društvo »Drava« priredi s sodelovanjem lastne godbe,
»Mariborskega tedna« manifestiralo za,.	u
vdajati okolico, ki sme z zaupanjem zre-! kulturni in gospodarski napredek; prav j pevskega in tamburaskega zbora v neti v uspešnejšo bodočnost medsebojnih j tako tudi okolica pričakuje, da bo mesto j deijo. 4. septembra t. 1. ob i5. uri, letno odnošajev mesta in okolice. Bilanca »Ma-i znalo primerno ceniti okoliške težnje in veselico v gostilni Mraz (preje Stumpf) riborskega tedna« razveseljivo prizna- j potrebe.	v Studencih pri Mariboru. Vsiopnme ne
prvi poizkus tesnejših vezi posrečil ir.! bor :k : občine na otoku nepristopno. Za-pokazal, da je samo od sodelovanja obeh | žel jeni dravski brod, ki bi se dal z mali-faktorjev odvisna naša skupna boljša bo-j mi stroški napraviti že pred leti, po treh - -	-	!	sezonah še vedno ne stoji. Niti svoje-
časni apeli docenta g. dr. Matka niso zalegli! Prepričani smo, da se bo ob dobri volji tudi ta nedostatek — vsaj do prihodnje sezone — odpravil.
Skratka: Če je »Mariborski teden« s svojimi prizadevanji podkrepil medsebojno odvisnost mesta in dežele, je že s tem opravil mnogo. Nedvomno bo zavest vzajemnosti obrodila lahko zdrav sad v korist vsemu prebivalstvu.
dočnost
Z veseljem smemo v okolici beležiti preokrer, ki je nastal v zadnjem času v mariborski komunalni politiki s tem, da želijo navezati s prireditvami in gospodarskimi akcijami stike s podeželjem. To je prava pot razumevanja in uvidevnosti k kočljivi rešitvi problema združitve okoliških občin! Vemo sicer, da se bo zadeva rešila kratkomalo z zakonom, vendar smo prepričani, da bo prijateljska združitev v naš skupni »Veliki Maribor« za
Preselitev uredništva I „Večernika‘‘
Uredništvo »V eč e r n 1 k a« in mari-
oorsko uredništvo »Jutra« se preselita jutri v torek 23. t. m. zjutraj v svoje nove prostore v Gosposki ulici št.
11, prvo nadstropje, dohod skozi vežo in preko dvorišča. Številka telefona obeh uredništev ostane še nadalje 2440. — Uprava s teleionsko številko 2 455 se preseli nekaj dni kesneje.
UREDNIŠTVO.
Podražitev sladkorja
Z zakonom o državni trošarini se je povišala državna trošarina na sladkor v prahu, kockah in glavah za 1.50 Din, na sladkor v kristalih pa za 1.25 Din, in sicer tako, da pol poviška 0.75 Din, odnosno 0.65 Din plača tovarna, drugo polovico pa konzument. Ker pa so nekateri prodajalci sladkorja na drobno z ozirom na novo trošarino podražili sladkor od 1.50 do 4 Din, bo davčna oblast proti takim prodajalcem postopala najstrožje po zakonu o pobijanju draginje. Sladkor se je torej podražil samo za 75, odnosno 65 par pri kilogramu.
f Alojzij Špindler.
Pretekli petek so zvonovi malonedelj-ske farne cerkve naznanjali tužno vest, da je prenehalo biti dobro in blago srce posestnika Alojzija Špindlerja. Huda in mučna bolezen je blagega obče spoštovanega in priljubljenega starčka priklenila na bolniško postelj, katere ga je rešila smrt. Pokojnik je bil markantna o-sebnost, prava slovenska korenina, vzoren in napreden gospodar. Bil je oče narodnega poslanca g. Vekoslava Špindlerja, in oče skladatelja g. Frana Sal. Špindlerja, sedaj župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Pokojnika so pokopali včeraj dopoldne po maši na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležilo veliko število njegovih prijateljev in znancev, ki so prišli od blizu in daleč Bodi blagemu možu ohranjen časten spomin! Težko prizadetim svojcem naše Iskreno sožalje!
Imenovanje srednješolskih ravnateljev.
Za ravnatelja tukajšnje klasične gimna zije je imenovan g. Davorin Mastnak, doslej profesor realne gimnazije v Celju, za ravnatelja tukajšnje realne gimnazije
Iz policijske službe.
Predstojnik mariborske mestne policije g. Alojzij Gerzinič je premeščen v Ljubljano; za predstojnika pa je imenovan g. dr. H a c i n, doslej okrajni glavar v Prevaljah.
Iz šolske službe.
, V višjo položajno skupino so napredovali učitelji, odnosno učiteljice: Zlatko Zej pri Št. Vidu pri Ptuju, Elizabeta Kol-nikova pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Martin Sreš v Tišini v Prekmurju, Hilda Nedeljkova v, Turnišču .v Prekmurju, O-skar Bregant pri Št. Janžu pri Dravogradu in Franjo Iglar v Mežici.
Šumarski kongres.
Pri volitvah na šumarskem kongresu, ki se vrši te dni na Sušaku, je bil izvoljen za predsednika nove uprave inž. g. Milan Lenarčič iz Ribnice na Pohorju.
Duhovniška vest.
Dekanijski upravitelj in župnik g. Franjo Gomilšek pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je imenovan za dekana šentlenarške dekanije v Slovenskih goricah.
Glavna skupščina JUU v Beogradu.
Ker se je prijavilo okrog 60 delegatov in udeležencev za skupščino, je vodstvo sekcije prosilo pri ravnateljstvu državnih železnic za poseben voz. Iz Ljubljane odpotujemo vsi v torek 23. avgusta z brzim vlakom ob 9. uri dopoldne. Udeleženci iz Štajerske se pridružijo na Zidanem mostu ob 10.05. Vodita tovariša Škulj in Polak. Držite, se točno navodil! Na postaji v Beogradu nas bo pričakoval tajnik. Vozovnice dajte opremiti z mo krim žigom.
Seja glavnega prosvetnega sveta
je pravkar sklicana. Iz dravske banovine sta odpotovala nanjo načelnik prosvetnega oddelka g. Josip Mazi in predsednik sekcije JUU g. Ivan Dimnik. Na seji bodo razpravljali o učnem načrtu za osnovne, meščanske in srednje šole.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 66. številki: pravila o dopolnilnem izpitu absolventov dvorazrednih trgovskih šol za prestop v 3. letnik akademije, nadalje pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovskih šolali. pravila šolskega sklada trgovskih srednjih šol. ratifikacija konvencije o uni verza Ir i poštni uniji in objave banske u-
pa je imenovan g. dr. Matko He r i c, j prave o pob:-'U>n občinskih teo^rin doslej profesor na istem zavodu.	*	!etošn>’	'6'
Včeraj dopoldne je prispelo z avtobusi večje število Avstrijcev v Maribor, ki so obiskali grobove v vojni padlih žrtev prejšnjega 47. pehotnega polka, ki počivajo na tukajšnjem pokopališču. Na globeli je zapel »Mannergesangverein« več žalostink in nekateri so položili vence in rože na gomile. 1 urobne žalo-stinke je igrala tudi godba, ki so jo imeli s seboj. Proti večeru so se vrnili obiskovalci proti domu.
Ob zatonu puchensteinske slave.
Pretekli četrtek je bila zaključena dra-starin in umetnin na gradu Puchen-ni, kjer je bilo zadnje dni precej živo ,i .c konkurzno upraviteljstvo z uspehom lahko zadovoljno. Za dvakratno cenilno vrednost so bili zdražbani zlasti predmeti iz srednjega veka. Prišli so kupci od blizu in daleč, saj pa je tudi zbirka rajne ga kometerja slovela širom sveta. In tako bo zopet marsikatera umetnina romala vkljub naredbi, da je izvoz dražbe-nih puchensteinskih predmetov prepovedan, preko naše meje. Nekdanja slava Puchensteina je tako zatonila.
V Rogozi je gorelo Danes dopoldne ob 10.10 je zabrnel te lefonski zvonec v pisarni tukajšnje požarne brambe, ki je bila obveščena, da v Rogozi gori. Že v naslednjem trenutku sta odbrzela dva avtomobila z vsem po trebnim gasilnim orodjem proti Rogozi, kjer je bilo v plamenih Scherbaumovo gospodarsko poslopje. Ker je bilo poslopje polno suhega sena in slame, seje ogenj z bliskovito naglico širil in namah objel ves veliki objekt. Na kraj požara st) prihitele tudi okoliške požarne brambe in gasilci s Pobrežja. Radi silne vročine in suše pa so bila reševalna dela zelo otežkočena, in to tembolj, ker je primanjkovalo vode. Z velikim naporom so gasilci rešili, kar se je dalo, vse ostalo pa je ogenj vpepelil. Kako je požar nastal ni znano. Škoda je ogromna.
Nič ni varno pred tatovi.
Sinoči so vlomili neznani zlikovci v barako stavbenika Kiffmana v Magda-lenski ulici ter odnesli razno zidarsko ir, tesarsko orodje, vredno okrog 500 Din. Izginili so brez sledu.
Ukradeno kolo.
Inkasantu mestnega električnega podjetja je bilo v soboto popoldne izpred neke trgovine v Frančiškanski ulici ukradeno kolo znamke »Cirus«, vredno 1500 Din.
Huda nezgoda.
V Kamnici se je smukala komaj štiriletna Marica Namestnikova okoli slamoreznice. Po nesreči je prišla z levo roko v Stroj, ki ji je odrezal vse prste. Prepeljati so jo morali v bolnišnico.
Še ena tatvina kolesa.
Včeraj popoldne je nekdo odpeljal viničarju Ivanu Deučmanu iz Vukovskega dola iz neke veže v Vetrinjski ulici sko-ro novo kolo, vredno 1700 Din.
Zapeka. Strokovnjaki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje naravna »Franz Josefova« grenčica celo pri zamašenem srcu in napakah srčnih zaklopnic zanesljivo in črevesje očiščuje brez vsakršnih težav.
Pri številnih nadlogah ženskega spola
povzroči »Franz Josefova« grenčica najbolje olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poskusen samomor.
Preteklo soboto zvečer okrog osmt ure je bil redar, ki stoji na Aleksandrovi cesti pred začetkom Meljske ceste obveščen, da se je neki moški v stanovanju na Aleksandrovi cesti v samomorilnem namenu zabodel z nožem v srce. Redar se je takoj podal tja, kjer je našel v mlaki krvi mizarskega pomočnika Franja Lubca, uslužbenega pri tvrdki Nassimbeni. Na prsih je imel dve veliki rani, iz katerih je curkoma tekla kri. Pri domačih je zvedel tudi, da se je nesrečnež tnalo pred usodnim dejanjem hudo skregal s svojo ženo in da je v hipni duševni zmedenosti in razburjenosti segel ro nožu, ter si hotel končati življenje. O logodku so bili obveščeni tudi reševal-:i, ki so hudo ranjenega moža z avtom prepeljali v bolnišnico.
Stari grad pri Vuzenici žrtev plamenov.
Sinoči okrog pol 18. ure, ko so vuzeniški Sokoli končali svoj štafetni tek, so opazili, kako so švignili na Starem gradu proti nebu ognjeni zublji. I< gorečemu gradu so takoj pohiteli gasilci, toda brez gasilnega orodja, ker v biižini ni vode. Preden pa so dospeli na kraj požara — grad je na strmem hribu in oddaljen sko-ro pol ure — je ostrešje že zgorelo in so plameni objemali gornje nadstropje, kjer je imel pokojni akademiski slikar Oskar vitez Pistpr svoj atelje. Tudi gornje nadstropje je ogenj kmalu uničil, nepoškodovan pa je ostal spodnji del gradu, ker so tam vsi prostori obokani. Iz spodnjih prostorov so rešili skoro vse, nekaj tudi iz gornjih, vendar je boljše in vrednejše predmete uničil ogenj. Škoda, ki jo je povzročil požar, cenijo na 50.000 Din. Krita je sicer z zavarovalnino, toda zadnje zavarovalne premije baje niso bile plačane. Kako je ogenj nastal, se ne ve. sumijo pa, da ga je podtaknila zlobna roka.
Ukraden kovčeg.
Ko je pustil za hip dr. Bruno Weixl sinoči svoj avto brez nadzorstva v Jurčičevi ulici in stopil k svojemu bratu, sta izkoristila to priliko dva nepoznana moška in odnesla iz avtomobila usnjat kovčeg, vreden 1000 Din.
Ponarejeni srebrniki.
V okolici Sv. Andraža v Slovenskin goricah so jeli krožiti zadnje dni ponarejeni srebrniki, ki pa so jih že navadni ljudje spoznali, da niso pravi. Nekaj takih srebrnikov so orožniki zaplenili, razpečevalcu pa se je zaenkrat še posrečil® pobegniti.
Tri prometne nesreče.
V Slivnici pri Mariboru se je minulo soboto dopoldne pripetila na ovinku pri odcepu občinske ceste v Orehovo vas huda avtomobilska nesreča. V naglem tempu je drvel Fornezzijev osebni avto iz Maribora proti Rogaški Slatini. Ko pa ie zavil na ovinku, je avto spodneslo, da ie zavozil z vso silo v obcestno železno grajo. Le v zadnjem hipu je šofer vozilo naglo zavrl, sicer bi bile še človeške žrtve. Tako pa se ni vozniku in potnikom pripetilo nič hudega. Poškodoval se je le avto, ki ni bil več poraben za nadaljnjo vožnjo.
Večja nesreča se je pripetila sinoči na cesti med Sv. Jurijem ob Pesnici in Mariborom. Nič hudega sluteč se je naglo peljal na svojem motornem kolesu posestniški sin Joško Bračko, ko se je za nekim ovinkom naenkrat pojavil pred njim kmečki voz. V usodnem trenutku je skušal motorist prehiteti voznika, toda zadel je ob voz in zletel z motorjem vred v obcestni jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. Pri padcu se je dvakrat zlomil levo nogo pod kolenom. O nesreči so bili telefonično obveščeni mariborski reševalci, ki so ponesrečenca prepeljali v avtom v bolnišnico. Hudo se je poškodovalo tudi motorno kolo.
Tretja nesreča se je dogodila sinoči okrog 10. ure v Ratanjski vasi, skozi katero je drvel neki tovorni avto iz Ro* gaške Slatine in podrl na tla 70-letnega posestnika Ivana Drofenika. Star&ek se je pri padcu nevarno poškodoval po vsem telesu in so ga morali takoj spraviti v bolnišnico.
v««£rKK3£ii®EJ2BDB
Silno neurje nad Slovenskimi goricami
ORKANSKI VIHAR S TOČO, STRAŠNO UNIČEVALNO RAZDEJANJE NA VSEH KULTURAH IN MNOGIH POSLOPJIH. SADJE, EDINA NADA, NA TLEH, POVRH SLABI IZGLEDI SADNE TRGOVINE. APEL NA OBLASTI, POSLANCE IN VLADO ZA POMOČ,
Že samo letošnja trdovratna, dolgo- j odpirale strehe, ljudje so hiteli v hiše, se trajna suša je našega slovenjegoriškega j pozaprli, ko da bi čakali sodnega dne. kmeta spravila do obupa nad vsakim go- j Mnogokje so odbežali, da bi bili varnejši,
spodarskim uspehom. Zadnja leta mu je odpovedalo vnovčenje vina, ki ga je moral domačin prevzeti v svoje lastno kon-zumiranje. Vinska kupčija je že nekaj let skoraj sploh prenehala, le tu in tam se je moglo vino prodati po ceni, s katero niso kriti niti pridelovalni stroški. Po tempro Padu vnovčevanja vinskega pridelka še se je do 1. 1930. vendar vsaj srednje dobro držalo vnovčevanje živine. Radi že lanske slabe košnje in žetve, kar naši kupci predobro vidijo in temu primerno že vnaprej znižajo ceno, je tudi prodaja živine že skoraj docela zaspala. Višek Padca cen pa se je pojavil letos kmalu Po Prvi košnji. Žalostno a resnično je, da [e na sejmih naš kmet, ki vleče radi sile zadnje repe živine iz hleva, živinskim kupcem nekak vaški norček, s katerim zbijajo često neokusne šale in pri tem Pomislijo, da so po večini sami izšli iz kmetskih domov ter imajo pred seboj delovno in gospodarsko izčrpanega človeka, ki se le nerad pod silo gospodarskega Propadanja loči od svoje živinice.
Tako se cene živini danes zavrte tako ozko, da so kmetje posegli po skrajnem redstvu in začeli klati ter meso razpro-ajati sami doma. To je skrajni korak, to j® zadnji poskus rešitve potom samopo-
oč< med kmeti samimi, ki na ta način __________ .
b^magajo z odkupovanjem mesa drug i vršino.
v kleti. Do nmzga pretresljiva je bila u-sodna polura, v kateri so prav po zverinsko divjale naravne sile, kot bi res pripravljale konec sveta. Ko je orkan zmlatil vse, kar se mu ni moglo več upirati, dobesedno na tla, je zbila še dalje v zemljo vse že ležeče rastlinstvo močna, z veliko silo udarjajoča toča. Središče vse te grozne igre narave je bil v zapad-nih Slovenskih goricah Sv. Jakob z vsemi sosednimi farami. Kdor tega neurja sam niTTciel, in ni slišal, mu ga ni mogoče dovolj naslikati. Še bolestnejše, uso-depolnejše pa so posledice. Edina nada
naših kmetov, sadje, je v besedi in resnici: na tleh. Skoraj petina drevja je polomljena ali izruvana. Njive so kakor povaljane in razcefrane. Odkod vzeti denar za popravo razdrtih poslopij, streh, odkod koruzo — kruh ubogih?
Malenkostne množine sadja, ki so še kljubovalno ostale na drevju, bo treba točno spraviti v denar. In spet se bojimo, da bo ta grozen udarec sadnim kupcem - morda dobrodošla konjunktura? In to prav sedaj, ko grozi tudi sadni trgovini nekakšno karteliranje, določevanje enotnih cen in prejkone — navzdol, naj-brže brez konkurence!
Slovenjegoričani, najsevernejši »obmejni državljani dvigajo v tem obupu proseče roke, kličoč na pomoč: naše oblasti, naše poslance, naša vlada, priskočite na pomoč! Vemo, da nam jo težko nudite v denarju ali naravi. Prosimo pa za splošen, primeren odpis davkov, ki zdaj zapadejo v plačilo. Odprite, otvorite nam možnosti, da vnovčimo bolje svoje pridelke, ščitite dolžnike, zaposlite brezposelne in lajšajte vsepovsod gorje najhujše prizadetemu kmečkemu stanu!
Aparat za raziskovanje morskih
globin
ODKRIVANJE DOSLEJ KOMAJ SLUTENIH SKRIVNOSTI MORJA.
Dr. Hartman, znani ameriški raziskovalec morskih globin, ki je trenutno na znanstvenem potovanju po Sredozemskem morju, je izumil izredno zanimiv aparat, ki omogoča pogled v globine na daljavo. S tem aparatom se dajo s pomočjo močne električne razsvetljave in kinematografske kamere, ki se električno upravlja z ladje, fotografirati vse zanimivosti v velikih globinah pod morsko po-
drugemu. Kako težko pa se odloči živinorejec, ubiti živino doma, to ve samo °n, ker jo pač ljubi, ker mora z njo deliti •Vse svoje gorje. Kam pa bo vodila ta samopomoč, kam pridemo z našo živinorejo, odkod jemati sčasoma gnoj itd.? — Travniki in pašniki so letos podobni po-
Z ladje se spusti aparat po električnem kablju v morje, gledalci pa sede v temni ladijski kabini in opazujejo na projekcijskem platnu sliko, ki prihaja s pomočjo električnih tresljajev iz oceanskih globin. Čim se pokaže kaj zanimivega, zadostuje rahel pritisk na spojko, in že deluje kine
gorišču, zlasti v malo višjih legah. Na i matografska kamera, ki pokaže vse "za-njivah so koruza, fižol, zelje, repa in dru- j nimivosti. na platnu, ee rastline pričele veneti preden so do-j Te slike, prenešene z morskih globin, zcTe*e-	:	se dajo pošiljati po ladijski radijski po-
K itak grozni suši, kbt je stari ljudje i staji brezžično postajam na kopnem, ki fie Pomnijo, pa je usoda v torek 16. t. m. I jih nato zopet s pomočjo radija oddajajo dodala še novo, groznejšo šibo. Ob pol j mnogoštevilnim aparatom za gledanje 18. uri so se pričeli zbirati sivordečkasti j slik iz daljave. Tako more človek sredi oblaki, prihajajoči od severa v jugo- j celine natančno videti, kaj se ob istem vzhodni smeri. Iz vetriča je zraste! vi-j času dogaja na dnu oceana. Izum prese-har> iz viharja orkan. Živina je kar sa-: ga vsako mero verjetnosti. Ker svetloba ma drla proti domu, vozniki na cestah! privlačuje ribe, bodo nudile zanimive bor hiteli do bližnje hiše, pojavili so se ne | be med prebivalci morskih globin, ki ?esti’ arnPak tudi vse vprek po trav j žive pač drug od drugega, prenešene na ' h in poljih, ki so itak vsa bila do vrha i platno, marsikomu prav poseben užitek, jja in izsušena, vedno večji in mo- !■ Hartmanov aparat odkriva velike perspektive za raziskovanje morskih globin, ki se bo šele zdaj priče o uspešno razvijati, ker se aparat lahko potopi v globine, ki doslej ljudem tudi z najmodernejšimi potapljaškimi opremami niso bile dosegljive. Dasi pokriva morje nad dve tretjini zemeljske oble, so skrivnosti njegovih globin ljudem popolnoma neznane in nedvomno se nam bodo s pomočjo Hartmanovega aparata odkrile njegove
cneiŠi stolpi ter vrtinci prahu, tako da je nastala prava pravcata nočna tema. Sko-zrak so odmevali siloviti poki, ki si bh sprva nismo znali niti razlagati, kajti jh bilo videti bliska, torej ni mogel biti 0 srom. Bilo je le radi viharjh povzročeno ruvanje in lomljenje dreves v sadovnjakih in gozdih. Pokali in lomili so se celo zidovi hiš, rušila so se gospodarska poslopja, tresle so se hiše, na njih se
fantastične skrivnosti in čari, o katerih se nam danes niti ne sanja. Znano je, da obstoja življenje kljub silnemu vodnemu pritisku tudi v najnižjih globinah morja. Doslej se je znanstvenikom posrečilo izmeriti morske globine na raznih krajih, izkopani so bili deli morskega dna in kemično ter geološko preiskani, z drobnimi tnražami so bile ujete najraznovrstnejše majhne ribice, ki so bile nato temeljito preiskane in klasificirane, to pa je bilo tudi vse, kar je bilo doslej mogoče doseči.
Moderna tehnika je v svojem silnem zaletu zadnjih desetletij brez vsakega zanimanja hitela mimo raziskovanja mor skih globin in je ie nekaj izumiteljev obrnilo svojo pozornost na ta problem. Dr. Hartman, ki se je nad 20 let trudil, da razjasni to večno skrivnost in je izdelal vse mogoče potapljaške aparate, s katerimi bi mogel dospeti čim globlje v morje, je rešil s svojim najnovej.Šim aparatom za gledanje v globino izredno težaven problem in odprl z njim znanosti nadalj-ne poti velikega napredka.
Glavna prednost njegovega izuma jev končno vendarle omogočenem proučevanju velikih morskih globin. Posrečilo se mu je odkriti v Sredozemskem morju med Sicilijo in Afriko velike razvaline neznanega predzgodovinskega mesta in bo na njihovem raziskovanju praktično preizkusil vse vrline in popolnosti svojega fenomenalnega izuma. Z ozirom na veliko obsežnost in velikost teh podmorskih zgradb sluti dr. Hartman, da bo na tem mestu odkril bajeslovno in skrivnostno deželo Atlantido. Z eventualnim od-kritjem^Atlantide bi bilo razjasnjeno vpra šanje, če je res tekla zibelka človeške kulture na ozemlju Sredozemskega morja še ^poprej nego je Atlantski ocean razrušil naravni jez pri Gibraltarju in s
tem povzročil najstrašnejšo katastrofo, ki je kdajkoli zadela človeški rod in pokopala zibelko človeške civilizacije ter ustvarila Sredozemsko morje v njegov/ današnji obliki in obsegu. Vsi stari narodi, ki so prebivali na obalah Sredozemskega morja, so poznali tradicijo, ki pripoveduje o strašnem vseuničujočem svetopisemskem vesoljnem potopu.
Z novim aparatom se bo končno tudi ugotovilo, kakšna živa bitja prebivajo v, mračnih brezkončnih morskih globinah, iz katerih se nikoli ne smejo pokazati kvišku pod žarke svetlega solnca. Aparat bo tudi pokazal, če ne žive v morskih globinah morda direktni potomci raznih orjaških predpotopnih zavrijev, živali, ki so skozi milijone let in tisoče generacij lezle vedno globlje v morje in se tako hranile s plodovi uničenja, ki je izbrisalo z zemeljske in morske površine to gigantsko pleme. Če pa obstoja v največjib globinah oceana resnično življenje, kar je dokazano, zakaj naj bi se to življenje omejilo le na majhne ribice, ki jih love z drobnimi mrežicami? Morje ne zakriva le največjega dela zemlje, temveč nedvomno tudi majčudovitejše in najzanimivejše uganke in misterije našega planeta, Vsekakor bi bilo važnejše in dragocenejše, da se raziščejo te velikanske in mra^ čne oceanske globine, kakor da se prirejajo polarne ekspedicije, ki so zahtevale brez velikih uspehov silne napore in trpljenje ter mnogoštevilna dragocena človeška življenja.
Šport
TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje vi vseh legah. V prvi ligi je v Ljubljani zmagala Viktorija nad Ilirijo 2:1 (1:1); v Zagrebu pa je bilo Primorje poraženo od Gradjanskega 10:0 (5:0)!! Ostale tekme so končale: Hajduk:Concordia 3:0 (3:0); Slavija (Sarajevo) :BSK 2:2; Jugoslavija :Skopski SK 7:1 (3:1); Bask:Obilič 11;S (4:1); Bačka:Slavija (Šombor) 4:1 (3:0); Slavija (Osijek):Gradjanski (Osijek) 10:0 (7:0).
Stanje tabele v prvi ligi je po včeraj* šnjih tekmah naslednje:
1. Viktorija	7	6	10	17:7	13
2. Gradjanski	6	4	2	0	28:7	10
3. ISSK Maribor	6	3	0	3	12:12 6
4. Primorje
5. Ilirija
6 1 1 4 8:23 2
7 0 0 7 7:23 0
Kolesarska dirka za državno prvenstva
Na 144 km dolgi progi Ljubljana - Novo mesto - Zagreb je bila včeraj kolesarska tekma za državno prvenstvo. Star-talo je 8 juniorjev in 26 senjorjev. Kljub veliki vročini so se vsi tekmovalci izborno držali. Doseženi rezultati so prav dobri: 1. Grgac (Sokol, Zagreb) 4:45:04; 2. Drago Ivkovič (Gradjanski) 4:45:06 ; 3. Jagar (Sokol, Zagreb) 4:46:16; 4. Škrabi (zvezni vozač) 4:50:11; 5. Bruno Fanin-ger (Poštela - Radvanje) 4:50:2; 6. Mikec (Gradjanski); 7. Davidovič (Orao); 8. Močnik (Disk, Domžale); 9. Komac (Orao); 10. Štefan Rozman (Edelweis*, Maribor); 11. Abulnar (Ilirija) in 12. Kačič (Hermes).
Od kolporterja do milijonarja
Kariere ameriških raznašaicev časopisov
Nedavno je bil y Detroitu, kakor običajno vsako leto, sklican sestanek bivših ameriških časopisnih raznašaicev. Ta klub se ponaša s tem, da ima med svojim članstvom 52 pravih milijonarjev. Zna «0 je, da je precej ameriških velekapitalistov pričelo svojo kariero v ulogi ubo Sega časopisnega kolporterja. Prejšnji Predsednik tega zanimivega kluba je bil y®liki izumitelj Thomas Alva Edison, ki Je Pričel svojo slavno kariero tudi kot Casopjsni raznašalec.
V klubovem lokalu v Michiganski ave-, 'ji so še zbrali ti bančniki, industrijci k Veleposestniki, da v udobnih naslonja-,’a pokramljajo o bivših časih... Na-ednje jutro po svečanem banketu se je 'idila pasantom na omenjeni aveniji čud-a slika: iz klubovih lokalov je planilo na far - V p'a:^ih in čepicah, običajni uni-mi ameriških časopisnih raznašaicev, v Slv°'asih gospodov, ki so :y: zapodili aglem teku do pr.vega časopisnega
podjetja, kjer je vsak pobral kup najnovejših listov in stekel na cesto, glasno kričeč bombastične naslove dnevnih novic. Pasanti, ki se jim le enkrat na leto nudi tak redek prizor, kupujejo liste po dolarju in gre ves ta izkupiček v dobrodelne namene, vsak član kluba in »kolporter« pa mora še iz svojega priložiti po 1000 dolarjev. Ob zadnjem nastopu so ameriški listi prinesli nekaj prav zanimivih podatkov iz življenja dveh znanih milijonarjev, ki sta tudi pričela svojo kariero kot časopisna raznašalca.
Jakob Lowenstein, »kralj kislih kumare,« je danes desetkratni milijonar in si je pridobil svoje ogromno premoženje s tem, da je uvedel v Ameriki praktičen način konzerviranja kislih kumare. V zad njem desetletju preteklega stoletja se je preselil s svojo rodbino iz Avstrije v Arne riko. Njegov oče je bil krojač in je imel zelo majhen zaslužek, tako, da je moral po svojih skromnih močeh prispevati k vzdrževanju družine tudi komaj 14 letni Jakob, ki je bil najprej snažilec čevljev, nato pa raznašalec časopisov. Ko je neko dopoldne v hudem deževju hitel po spolzkih čikaških ulicah in ponujal časopise, se je nenadoma spodtaknil ta-
ko nerodno, da so mu vsi časopisi padli v blato. Deček je zajokal, ker je vedel, da bo moral pokvarjene liste sam plačati. Sedel je v bližnjo vežo in se razjokal. Mimo pa je prišel neki gospod, ki ga je dečkov jok silno razjezil. Stopil je k njemu in ga nahrulil:
»Kaj se ne sramuješ? Moški ne sme jokati!«
Mali Jakec mu je milo potožil svojo nesrečo, nakar mu je neznani gospod godrnjaje podaril bankovec in odšel. Ko je deček pogledal v pest, je presenečen opazil, da stiska — stotak. Neznani dobrotnik je bil mladi Vanderbilt, ki je na »Ti-tanicu« tako herojsko umrl. S tem stotakom je Lowenstein pričel svojo prvo trgovino, ki se je kmalu razvila v veliko tovarno konzerv in konzerviranih kislih kumare. To je bila prva etapa v nagli karieri »kralja kislih kumare«.
Še zanimivejši pa je bil morda način, kako je ustvaril svojo kariero finančni magnat James Sumington. Pred pol stoletja je bil še časopisni raznašalec v Newyorku. Komaj deset let star je ostal sirota sam na svetu, ker sta se oče in mati pri nekem velikem požaru smrtno ponesrečila. Njegova Specialiteta ni bilo
prodajanje časopisov po ulicah, rajši ss je vzpenjal po stopnicah v visoka nadstropja palač na Wallstreetu, kjer je uspešno prodajal liste v tamkajšnjih tisočerih pisarnah in uradih. Vsak dan je mora! na ta način preteči več kilometrov in je bil zvečer na smrt utrujen. Nekega dne je imel srečo, da je že zgodaj popoldne prodal vse izvode v neki banki, kar ga je tako razveselilo, da je sedel na stop-niščno ograjo in se popeljal navzdol. Med to naglo »vožnjo« pa mu je prišel po stopnicah naproti neki starejši gospod, ki ga je James, ne .več zmožen zmanjšat? brzino, zadel z nogo tako močno v prsa, da se je gospod kar opetekel. Ko se je stari gospod zavedel, je dečku pritisnil krepko zaušnico, trenutek nato pa se je že tudi pomiril, se nasmehnil in se spu-stil z malim Jamesom v daljši pogovor.
Že naslednjega dne je bil James Sumington nameščen kot »deček za vse« v tej banki. Stari gospod je namreč bil Jay Gould, v tistem času najbogatejši človek v vsej Ameriki. Ta skromna služ-bica je bila izhodišče za nadaljni dvig Jamesa Sumingtona, ki se mora za svojo sijajno kariero zahvaliti le zaušnici bančnega ravnatelja Goulda,
Vili. 1932.
wnsasmi
Iz zgodovine izumov in izumiteljev
IZUMI, KI SE JIM JE SVET SMEJAL.
Francoski listi so nedavno poročali, da je inženjer Remy izdelal in objavil načrt, ki izeleda na prvi pogled zelo čudno. Že davno želja ljudi je bila, da bi bil Egipt ob vsej vzhodni afriški obali zvezan po železnici s Capetownom, vendar se je ta ideja zdela vsakomur neizvedljiva, ker bi puščavski pesek tako železnico zasul že v najkrajšem času. Inžener Remy pa Je predložil točne načrte in proračune za zgradbo železnice, kakor si jo je zamislil. Njegova železnica bi bila prav za prav orjaška podzemska železnica, ki bi tekla po ogromnih ceveh, čvrsto pritrjenih na zemeljski površini. Puščavski pesek bi jih lahko tudi zasul, ne da bi bil pri tem promet najmanj oviran. Opreznost je izučila ljudi, da se jim noben, še tako fantastičen načrt ne zdi več neizvedljiv. Ljudje so po svoji naravi konzervativni, vendar pa so se v novejšem času naučili menjavati svoja še tako trdna prepričanja. V zadnjih sto letih so bili ljudje s strašno naglico postavljeni pred celo vrsto novih problemov in novih dejstev, pa jim ni preostajalo r.ič drugega, kakor da so se čim prej pri-lugodili novim razmeram. Nekaj primerov naj pokaže, kako težko je bilo še pied nekaj desetletji pridobiti svet za nove ideje na področju tehnike.
Med temi nasprotniki vsakega tehničnega napredka so bili n. pr, oni teorite-tiki, ki so svojim sodobnikom točno in r.eovrglivo dokazovali, da je iz raznih vzrokov nemogoča trajna vožnja železnih koles po železnih tračnicah. Francoski fizik Bernouilli je eelo z matematskimi razlogi dokazal, da je vsako premikanje v pomočjo pare izključeno. Pariška akademija je nagradila ironični spis o rezultatih znanstvenih raziskovanj, vendar pa so že nekaj let pozneie kljub vsem učenim teoretskim razpravam — drveli vlaki širom Evrope.
Bili so pa še tudi razni drugi razlogi proti uvedbi in širjenju železnic in je n, pr. avstrijski cesar Eardinand I., ko je bil naprošen za odobrenje načrtov za zgradbo železnice, ki je pozneje celo nosila njegovo ime, rekel: »Zakaj naj bi gradili železnice, če pa še poštne kočije na navadnih cestah niso polne potnikov?« Cesar očito ni mislil na to, da se potreba in vrednost stvari pokaže šele tedaj, ko je dogotovljena.
Parni stroji in bencinski motorji so tudi imeli svoje nasprotnik« in zasmehoval«. Angleški profesor James Lard-ner Je razložil v obširni znanstveni razpravi, da bi človek prav tako lahko preplaval ocean z lastnimi rokami, kakor bi ga prebrodil s pomočjo parnega stroja. Prvo in drugo je neizvedljivo in nesmiselno in so zato vsi eksperimenti s paro nepotrebni. Točno 2 leti nato, 1. 1819., Je prvi parnik »Savanah« preplul Antlantik.
Pri izumu bencinskega motorja je iz-giedalo, da bodo skeptiki imeli prav. ker se ie prvi poizkus ponesrečil in njegov izumitelj gam pri tem izgubil življenje, Našli so se pa odločni ljudje, ki ko nadaljevali poskuse ustvaritve eksplozivne-
ga motorja, dokler nekega dne niso iznašli motorja za praktično uporabo.
Podobno usodo je doživel tudi svetilni plin. Dočim je izumitelj tega plina Har-ry Murdoch na Angleškem naletel na pravilno razumevanje in priznanje, je doživel francoski inženjer Lcbon, ki sl je vbil v glavo, da mora v vsem Parizu uvesti plinsko razsvetljavo, tragično uso do. Najprej so se njegovi zamisli smejali, potem pa so odločno odklonili ponudbo, da bodo iz lesa proizvajali svetilni plin, dasiravno jih je rotil, naj si vsaj ogledajo njegovo — svetiljko, ki je brez stenja gorela v njegovem laboratoriju. Učenjaki njegovega časa so znali tako zrevoltiratl ljudske množice proti temu »sleparju«, da so ga 2■ decembra 1818, na dan Napoleonovega kronanja, podivjani meščani prebodli z noži na Elizejskih poljanah. V Parizu sicer prve plinske svetiljke niso gorele pred 1. 1818., dočim so nasprotno razsvetljevale mestne ulice v Manchestru plinske luči že 12 let poprej. Druga evropska mesta so uvedla plinsko razsvetljavo mnogo pozneje.
Izumitelj prave plinske svetiljke je dr. Karel Auer, ki h umrl 1. 1829. in ki se je moral prav tako boriti proti zasmehovanju svojih sodobnikov. Ko je 1. 1885. izgotovil prvo plinsko »žarnico« in jo pokazal celi vrsti tehnikov z željo, da bi mu finančno omogočili izkoristiti to važno iznajdbo, se je žarnica nenadoma razsula pred očmi gledalcev. Zaradi te žarnice, ki je bila izdelana iz volne, impregnirane z »mehko prstjo«, so gledalci zapretili mlademu izumitelju celo s sodno ovadbo zaradi poskušenega sleparstva. Dunajski narodni pevci so se v neštetih pesmicah norčevali iz goreče in žareče »nogavice« in je dr. Auer šele 1. 1891., ko je iznašel za svojo luč boljšo kemično mešanico, postal slaven po vsem svetu,
Ko je Benjamin Franklin !. 1740. z neba iztnamil strelo in iskal za svojo idejo strelovoda potrebno finančno pomoč, se mu je tudi vse smejalo, čeprav je mogel svoj izum točno dokazati na sijajno izdelanem modelu.
Nepričakovan uspeh pa je dosegel dr. Demouzel, ko je 9. aprila 1877. v pariški akademiji prvič pokazal Edisonov fonograf, Komai se je po kratkih uvodnih besedah aparat nekajkrat zavrtel, že je planil na oder senior akademije in znani humanist profesor Rouilland, ogorčen zgrabil dr. Demouzela in njegov aparat ter oboie treščil proti vratom. Izjavil je, da se družba samih izbranih učenjakov pač ne more pustiti potegniti od preve-janega trebušnega govornika in da je treba sleparja, kakršen je dr, Demouzel, izročiti policiji. Popolnoma izključeno je dejal, da bi mogel košček kovine posnemati plemeniti zvok človeškega glasu. Dr, Demouzel je bil takoi nato tudi izključen iz akademije in je bil ponovno sprejet šele nekaj mesecev pozneje, ko j« prispel nov Edisonov aparat, na katerem so se učeni gospodje morali prepričati, da je stvar točna in v redu.
S posebnimi težavami so se morali boriti graditelji brzojavnih prog na Kitajskem. V nekaterih kitajskih pokrajinah so še danes izpeljane posamezne brzojavne in telefonske proge v čudnih, ne-umljivih vijugah. Kitajci namreč niso dovolili, da bi padla senca brzojavnega droga, izolatorjev ali žice na grob kakega njihovaga prednika, ker bi bil $ tem grob oskrunjen. Ker pa so na Kitajskem grobovi razmetani križem po deželi brez vsake urejenosti, ni graditeljem nič drugega preostalo, ko da so se spretno zvijali med temi grobovi, če se niso hoteli izpostaviti nevarnosti, da bi bila podnevi zgrajena proga ponoči porušena, oni sami pa eventuelno ubiti.
Zelo poučna je tudi usoda vodljivih zrakoplovov, ker se je v prvem začetku vnela besna diskusija o tem, ali naj bo zrakoplov izdelan iz mehkega ali trde.
ga materiala. Naravno so se posluževali pristaši ene ali druge stranke v tej borbi vseh mogočih, dovoljenih in nedovoljenih sredstev, samo da so izpodbijali nasprotniku pravico do eksistence.
Takih in podobnih primerov jc še mno go in je zato prav dobro in umestno, da jih ljudje od časa do časa slišijo, ker je šele najmlajša generacija postala zadosti previdna, da sprejema nove ideje in izume brez prenagljenega obsojanja. Kdo more vedeti, da ne bo neki načrt, ki se nam danes še zdi smešen, čuden in nemogoč, jutri že uresničen? Zato je dobro, da se taki vzgledi iz polpretekle dobe čim pogosteje ponavljajo, da se bo današnja generacija naučila s kritičnim pogledom motriti vse nove izume in omo gočati izumiteljem uresničenje njihovih idej. Rešitev nas vseh je le v naglem napredku znanosti in tehnike.
„Ljubljana v jeseni41
Nagradno tekmovanje slovenskih har. monlkarjev bo 11. septembra 1.1. na velesejmu v Ljubljani, in to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob petih popoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v pet skupin in za vsa ko skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki opravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo po Din 30— večji denarni zavodi, biljetarne »Putnika« in blagajn« vseh večjih postaj dravske banovine.
Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od
3.	do 12, septembra bo prav bogata. Raz stavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz tujine, zlasti iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 18 tvrdk, poljedelsko orodje istotako 18 tvrdk, male bencinske motor je za pogon Strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo pa 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejemske legitimacije, ki stane Din 30,—, ima pravico do polovične vožnje po železnici, Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejem skent uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10,-. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrajzličnejši predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, perilo, blago, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd.
Razstava jugoslovanske fotografije na
Ljubljanskem velesejmu od 3. 12. septembra t. I. bo pokazala svojim posetni-kom po doslej došlih prijavah okrog 300 izbranih del najrazličnejše izdelave in vsebine. Omeniti moramo predvsem slike tujsko-prometnega značaja, ki prikazujejo naše lepe kraje v najodličnejši obliki, tako da bodo vršile učinkovito propagando med tisoči in tisoči tujih obiskovalcev ljubljanskega velesejma. Zastopana pa bo tudi naša folklora, znanstvena fotografija, portretna, tihožitje* akt, genre, skratka vse stroke oblikovanja, ki so dostopne steklenemu očesu fotografske kamere. Razstavo prirejejo organizirani fotoamaterji, toda udeležili se je bodo tudi poklicni fotografi v plemenitem tekmovanju po najboljšem obvladanju teh strok.
Pohištvena obrt na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh slogih moderne kulture in bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa naj si bo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na mizarskih razstavah Ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da ie že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec, pa naj si ima tudi izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čim več kupčij, ki bodo razstavljalcem največje priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanju.
Razstava povrtnine na velesejmu. ^
času od 3. do 13. septembra t. 1, bo nudila gospodinjam razne pri nas še malo znane vrtne pridelke, ki so važni in vse-ga^upoštevanja vredni, da ne bo v bodoče prehrana le enostranska. Razstavljene bodo tudi vse druge zelenjadne vrste, posebno zboljšane, kar naj pospešuje vrtnarstvo.
Solnflno opremljeno sobo,
e šepiriranim vhodom, v bližini parka s L septembrom oddam v najem dvema ali enemu gospodu, Naslov v upravi »Vegernlka«.	2686
Stroj za šivanje gumbnic,
dobro ohranjen, kupim. Ponudb« na upravo »Vedernika« pod »Specljalni stroj*	2661
Vajenca sprejmem ga čevljarstvo.
Mlinska ulica 4, Maribor.______________2657
Sprejmem dve dijakinji
.v, vso oskrbo. Cvetlična ulica ?i I,
2659
Pozori
Trg. hiša v centru, veliki lokali proti delnemu plačilu na prodaj. Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28.
________________2658
Sobo in majhno kuhinjo
a posebnim vhodom in električno lučjo Diddaim a 1, septembrom. Praprotniko-7.	2660
Učenca za slikarsko obrt
poštenih starišev sprejmem. Franc Ambrožič, Grajska ul. 3, Maribor.
2664
Sprejmem dijaka
na stanovanje in hrano. Naslov v u-pravi Usta.	2663
V Mariboru v bližini srednjih šol
sprejme boljša družina dva dijaka na prvovrstno hrano in stanovanje; kopalnica na razpolago. Na željo pomoč pri učenju v hiši, Naslov v upravi.
2662
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
2500
Izposojamo
gramofone In plošče po Din 1.—. »Sla-ger«, Slovenka 18.	2501
Prva mariborska zasebna kuhinja
pod spretnim vodstvom, sprejema abo nente. Zlasti abstinentom alkohola, se priporoča lastnica.	2395
Jos. Tichy i Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel, 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Sobo in črkosllkauje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla*.	3
Dijakinje
sprejmem v vso oskrbo. Naslov ,v u-pravl »Večernika«.	2619
Najboljša nalivna peresa
po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta '3
igdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR .v. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKClDEIELA v Mariboru