* GLAS NARODA The kffett tbc Umtad List slovenskih delavcev v AmerikL and legal Holidays. 75,000 TgLBTOH: OHriiea S-3878 No. 57. — Stev. 57. Entered m Second Claa Matter September 21, 1903, it the Port Offlo mt Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—3871 new york, tuesday, march 10, 1936 -torek, 10. marca, 1936 Volume XLIV. — Letnik XUV. IZBRANA NEMŠKA VOJSKA NA STRAŽI OB RENI Nemčija povabljena na važno sejo Lige narodov BORAH NE VIDI VOJNE NEVARNOSTI Fo njegovem mnenju je moral enkrat priti konec versaillske pogodbe. — Ameriški poslanik ne pripisuje nikake važnosti. WASHINGTON, I). C., 1). marca. — Senator William E. Borah pravi, da bi morala vojaška omejitev, ki jo nalaga versaillska pogodba Nemčiji, prej sli -slej pasti. Če pa je NetuT-ija zavrela to pogodbo, to j »o njegovem mnenju še ne pomeni vojne. To izjavo je podal senator Horali ob času, ko je vlada okušala prejeti uatančna poročila o ]K)I(ržaju olnoosteljo. RAZSTRELBA V ITALIJANSKI TOVARNI MILAN, Italija, 8. marca. — V I sot ta Frascliini tovarni za avtomobile je nastala strahovita razstrelba, pri kateri je ibilo ubitih 11 delavcev, trije delavci pa so bili nevarno poškodovani in najbrž nc bodo o-krevali. Bli-zu topilnice se je vnel v dveh velikih tankih bencin in HOFFMAN NI PODREJEN SODIŠČEM Samo legislature more nastopiti proti gover-nerju. — Nova preložitev smrtne obsodbe je dvomljiva. TRENTON, X. .T., 9. marca. — Nikk odličen veščak v pravosodju države Xew Jersey jo rekel, da po njegovem mnenju ni mogoče pri sodišču protestirati proti governerju Iloff-maiiu, aiko se odloči, da še enkrat preloži usmrtitev Bruno Tiicliarda Hauptmamia. To naziranje se nanaša na odločitev zveznega sodnika H. Heher-ja, ki je odločil, da je governor za svoje delovanj« odgovoren saano narodu in da sodičče proti njemu ne more ničesar ukreniti. To razso<>bo je sodnik razglasil v slučaju nekega davkoplačevalca, ki je •prosil sodišče, da odvzame governerju pravico, da bi jk> svoji volji imenoval člane v okrajne volilne odbore. Vsled te odločitve more proti kakemu governerjevemu u-radnemu dejanju nastopiti samo legislature, ki ima edina pravico odstaviti governerja. Kot znano, iina Hauptmann 30. marca umreti na električnem stolu. Prejšnji teden je governor Hoffman izjavil, da po obstoječih razmerah ne namerava .še enkrat preložiti Hauptmannove usmrtitve. Ta postavna pravica poteče zanj 12. marca. Navzlic temu, da governer ne bo več podpisal nove odgo-ditve, vendar še vedno nadaljuje s svojo preiskavo. Governer sedaj pričakuje peto tedensko poročilo o preiskavi od načelnike državne policije Normana Schwarzkopf a. Ker načel ni-k Schwarzkopf v soboto, kot je bila do sedaj njegova navada, governerju ni poslal svojega poročila, bo governer naj-•brže zastonj čakal. Pred enim tednom je namreč Schwarzkopf governerja obvestil, da ga Hauptmauuova zadeva več ne zanima, dokler ni najden dokaz, katerega pa do sedaj še nikdo ni mogel najti. NOVO GRŠKO MINISTRSTVO ATENE, Grška, 8. marca.— Vodja venicelistov Themistok-les Sophoulis je bil izvoljen za predsednika državnega tfbora. Kralj mu je nato poveril sestavo novega kabineta. ADMIRAL BEATTY NEVAR-NO BOLAN LONDON, Anglija, 7. marca. — Zdravstveno stanje admirala Earla Beattv-ja, ki je že par tednov bolan, ok-yarskega čampjona, jo strogo zastražena. Nahaja se s svojo materjo v nekem hotelu v Atlantic City; stražijo jo zvezni in mestni detektivi. Justični department preiskuje, koliko je resnice na govoricah, da je bila skovana zarota za odvedibo otroka. Dempsev je dobil pismo brez podpisa, v katerem mu »poroča, '4prijatelj", da je na vlaku, vozečem proti Atlantic Citv, prisluškoval dvema moškima, ki sta najbrž Poljaka. Med vožnjo sta baje razpravljala, kako bi se dalo uspešno odvesti Demp-sevevo iičerko in dobiti zanjo izdatno odkupnino. Slično pismo je dobil tudi detektivski načelnik v Atlantic Citv, Harry Yates. AMERIKA NE BO POMAGALA _ZAVEZNIKOM S tem, da zavezniki nočejo plačati dolgov, so dokazali, da ne verjamejo več v svetost pogodb. WASHINGTON, I>. C., 1). marca. — Hamilton Lewis, demokratski senator iz Illinoisa, je izjavil danes v senatu, da bi Nemčija nikdar ne zasedla demilitariziranega Porenja, če bi Anglija in Francija točno izpolnili vse svoje finančne ob-veznosti napram Zdr. državam. Nemčija bi nikdar ne prekršila določb versaillske mirovne pogodbe, ako bi se Anglija in Francija lahko zanašali na pomoč Združenih držav. Vojni dolg, ki ga jim dolgujeta, sta enostavno pozabili in se sploh ne brigata za tozadevne opomine. Nemčija prav dobro ve, da Amerika ne 'l»o nikdar več pomagala zaveznikom, kajti ž njimi ima preveč britke izkušnje. Francija in Anglija so kaj radi sklicujeta na svetost pogodb, nikakor pa nočeta vpo-števati pogodbe glede plačila dolga, dasi jima je Amerika s svojim denarjem največ pomagala k zmagi. ZA SLUČAJ NEMŠKEGA NAPADA JE OBLJUBILA ANGLIJA BELGIJI IN FRANCIJI SVOJO POMOČ Mussolini ob!jub£l Franciji pomoč proti Nemčiji. Tudi Poljska se je pridružila Franciji. — Liga bo razpravljala o položaj v petek. — Rusija vidi v okupaciji Porenja >— vojno. — Značilen članek Karla Radeka. LED PODIRA HlSE HARBISBURG, Pa., 9. marca. — Naraščajoča voda Sus-quehanne drvi s seboj velikanske množine ledu, ki izgleda kot ledenik. T-ed je porušil deset hiš v poletnem bivališču med Rockville in Dauphin in poškodoval nad 40 his. Pri Dauphinu izstopi Susquehanna iz velike krivine ter nastopi skoro ravno pot proti Chesapeake Bay. Led se je nakopičil ob hišah ter jih zatem odnesel ali pa poškodoval. Po nekaterih krajih se je led nakopičil po cestah do petnajst čevljev visoko in delavci so delali celo noč, da so očistili cesto. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. BOLIVIJA IN PARAGVAJ IZ-i PUŠČATE UJETNIKE BUENOS AIRES, Brazilija, 9. marca. — Bolivija in Paragvaj ste pričeli izvrševati določbe mirovne po&odbe #!ede Chaco, navzlic temu, da nevtralni posredovalci še niso priznali nove vlade v Parada ju. Bolivija je izpustila ti i paragvajske častnike. Paragvaj pa istotako tri bolivijske častnike. Mirovna 'konferenca je obvestila obe vladi, da smatra to za-pričetek izvedbe določb mirovne pogodbe, ki je bila podpirana 20. januarja. Pogodba določa, da morate obe državi pričeti izpušča ti ujetnike tekom treh dni, ko sta bolivijski in paragvajski kongres odobrila mirovno pogodbo. PARIZ, Francija, 9. marca. — Italija in Poljska sta obljubili Franciji svojo pomoč proti Nemčiji, ki je zavrgla locarnsko in versaillsko pogodbo. Kot pravi neka vest, je šel Mussolini celo tako daleč, da je obljubil Franciji vojaško pomoč, ako bi bilo potrebno, ker je Hitler poslal v Porenje svoje izbrano vojaštvo. Kot pravi Associated Press, je Mussolini obljubil Franciji pomoč, ako so razveljavljene proti Italiji sankcije Lige narodov. Ta zadeva bo predložena v torek na seji držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo. Pomoč Italije je ponudil Franciji poslanik Ce-rutti, ki je povedal zunanjem ministru Flandinu, Ha zavrnitev locarnske pogodbe razburja Italijo ravno tako kot Francijo. Proti vojaški okupaciji Porenja bo tudi protestirala Anglija. Ko bo zunanji minister Anthony Eden uradno naznanil protest Anglije v poslanski zbornici, bo odpotoval v Pariz na sejo držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo, nato pa bo šel v Ženevo, kjer bo Liga narodov v petek razpravljala o položaju, ki je nastal vsled okupacije Porenja. PARIZ, Francija, 9. marca. — Samo Rena še loči dve veliki armadi Francije in Nemčije. Francija je poslala na nemško mejo 50,000 vojakov v u-trdbe, v katerih je že I 00,000 vojakov. Francoski kabinet je z ozirom na nevarnost, ki preti Franciji z one strani Rene, odredil, da je za vsak slučaj pripravljena vsa vojaška, zračna in mornariška sila. Kabinet je tudi sklenil, da Francija takoj protestira pri Ligi narodov. Kabinet je tudi zavrnil Hitlerjevo ponudbo za ne-napadalno pogodbo za dobo 25 let, češ, da Francija ne zaupa Nemčiji, ker je ravnokar zavrgla locarnsko pogodbo. Ženeva, Švica, 9. marca. — Svet Lige narodov je sklical sejo za petek, da razpravlja o francoski in belgijski zahtevi za nastop proti Nemčiji, in tudi Nemčija, četudi ni več članica Lige narodov, je bila povabljena. Po locarnski pogodbi imajo ostale države, ki so podpisale locarnsko pogodbo, pravico z vojaško silo nastopiti proti Nemčiji, ker je kršila pogodbo. MOSKVA, Rusija, 9. marca. — Rusko časopisje smatra vkorakanje nemške vojske v Porenje za prvi korak proti novi vojni, v katero bo zapletena cela Evropa. Kari Radek pravi v "Izvestjih**, da bo prej ali slej v Evropi izbruhnila vojna, ako zapadne države odločno ne nastopijo proti nazijski nevarnosti. "Pravda** pravi, da si je Hitler v Porenju pripravil politično in strategično postojanko za vojno proti evropskim državam. Dalje pravi "Pravda**, da se bo mogoče Nemčija vrgla na Francijo, Belgijo, Cehoslovaško in Ho-landsko, kakor tudi proti svojim sosedam na vzhodu. Glasilo rdeče armade "Rdeča zvezda** pa pra- vi: "Samo pridejo naj !**__ J J ČC^"* 3 r.n* wn n-A * New York, Tuesday, March 10, 1936 rim t , r-nrcT et centov se ne pripelješ v New Jersey posebno daleč. Public Service Company ne vpožteva nobene krize. Ona noče imeti in tudi ima vsako leto milijonske dobičke. Na posestv u Crempove družine je hotela postaviti Public Service droge in napeljati električni tok. Menda se niso mogli sporazumeti glede odškodnine, in Crempa je rekel, da nima kompanija na njegovi lastnini nobenega opravka in nobene pravice. Public Service pa ni vajena ugovorov. Postavila je dro-jga ne nabijala žice. To je Crempove bodlo v oči. Nekaj drogov so nažagali in žice porezali. Kompanija je zdivjala. Prišel je zastopnik oblasti in hotel vročiti Crempovim neke papirje, pa mu niso hoteli odpreti. Kmalu nato so se pojavili pred Crempovim domom'pomožni šerifi in zahtevali vstop. Njihova zahteva je naletela na gluha ušesa. t Pozvali so družino, naj pride iz hiše. Nič. Zagrozili so s streljanjem. V odgovor je stari Crempa ustrelil skozi okno, pa ni nikogar zadel. To je bilo dovolj, fierifl so začeli metati v hišo plinske bombe, ki so imele zaželjiv učinek. Drug za drugim so prišli Crempovi iz hiše. Stari je bil za vsak slučaj oborožen s iniško, streljal pa ni. Ko se je pojavila na pragu Crempova žena dvignjenih rok in vsa obupana, so bili pomožni šerifi prepričani, da je udarila njihova ura. Pomerili so v Crcmpovo ženo in ustrelili. Krogle so zadele svoj cilj. Crempova žena je omahnila in se povaljala v krvi. Pred štirinajstimi dnevi se je začel proces proti pomožnim šerifom. Proces zaradi nmora oziroma uboja. Javnost je napeto pričakovala konca. Kompanijski advokati so skušali dokazati porotnikom, da tso šerifi vršili svojo dolžnost. Državni pravdnik jih je ipa označeval kot hladnokrvne morilce. Javnost je bila prepričana, da jim petnajst ali dvajset 1« t j«*če ne uide. Toda v isodnjisko dvorana je že takoj spočetka legla terana, preteča senca vsemogočne in vseobvladujoče kom-panije, ki ima milijonov kakor pečka. Porotniki eo verno poslušali dokaze in protidokaze. Ta preteča senca je napolnila tudi porotniško posvetovalnico, porotniki so vztrepetali prod njeno pošastno veličino in razbremenili morilce vsake krivde. Sodnik je pomožne šerife oprostil. Dohodninske prijave (income tax returns) treba vposlati federalni davčni oblasti (Collector of Internal Revenue) v do-tičnem okraju najkasneje do 15. marca. Toliko državljani kot inozemci morajo prijaviti svoj davek in plačati davek, ako imajo zadosten dohodek. Tudi, ako po vseh odbitkih, ki jih zakon dovoljuje, ne preostane ni kako plači jh*a vsota, •Vendarle treba prijaviti svoj dohodek za leto 10.35. Vložiti dohodninsko prijavo morajo sledeči: 1. Vsi oni, katerih surovi letni dohodek je znašal $6000 ali več. 2. Vse osebe samskega stanu, ki so leta 1935 zaslužile $1000 ali več. 3. Vse poročene osebe oziroma "družinski poglavarji ".katerih čisti dohodek je bil $2500 ali več. Za prijavo osebnega dohodka od manj kot $5000, obstoječega poglavitno iz plače ali mezd, služi tiskovina Form 1040-A v dvopisii. Za dohodke, izvirajoče iz trgovine, poslov, profesije, posestva itd., služi večja tiskovina Form 1040. Odbitki od dohodka. Oseba samskega stanu (in kot taka se smatra tudi poročena oseba, ki lic živi skupaj s ženo oziroma možem) ima pravico odbiti osebno oprostnino ( |H*rsonal exemption) od $1000. Kdor je poročen in živi skupaj z možem oziroma ženo, kakor tudi oni, ki je "poglavar družineM (head of family) ima pravico do odbitka $2500. Ako toliko žena kolikor mož zaslužita, smeta vložiti skupno prijavo ali pa vsak posebej, ali osebna oprostnina od $2500 sme se odbiti le enkrat. Kot družinski poglavar velja oni. ki vzdržuje v skupni domačiji eneira ali več sorodnikov n. pr. vdovec z otroki, sin s po-stamo materjo itd. Poleg osebnih oprostnin sme se odbiti takozvani kredit za odvisne osebe (osebe — izvzemal ženo — ki radi starosti ali obnemoglosti ne morejo vzdrževati same sebe, na pr. otroci pod 18. letom, y»ostarni starši itd.) Ta odbitek znaša $400 za vsako osebo, ako jih davkoplačevalec zares vzdržuje. Ako dohodek obstoja iz zaslužka, sme se odbiti 10% od dohodka. Vsak dohodek immI $3000 se smatra kot zasluženi dohodek (earned income.) Ko se prijavi dohodek, treba navesti plačo, mezde, zaslužene provizije, obresti na bač-nih vlogah, obveznicah itd. Ker vlada dobiva poročila tudi od strani delodajaleov, bank, kor-poracij, itd., treba paziti, da se nič ne zataji. Prijavo treba podpisati pod prisego. Stroge kazni pretijo onim, ki so zasa-čeni v laži. Radi enostavnosti naj navedemo nekoliko primerov, kako naj se zaračuna dohodninski davek. Samec, ki ne vzdržuje nikogar, je 1. 1935 zaslužil $1500. odbiti sme 10% kot kredit za zasluženi dohodek. Kot osebno oprostnino sme odbiti $100. Preostane torej le $350 obdač-Ijivega dohodka. Davčni odstotek je 4%.' Plačati mora torej dohodninski davek v znesku $14. Ako ta ista oseba Je prispela kak denar za dobrodelne ali verske ustanove, sme od dohodka odbiti te zneske. Poročena oseba z dvema mladoletnima otrokama je 1. 193T) zaslužila $3000 odbitek za "earnnl income'* od 10% zniža ta znesek na $2700. Osebna o-pmstnina za poročeno osebo znaša $25o dal strup sam v nekih primerih uporabljati kot zdravilo. Naši v Ameriki rojaks ntosmo, naj nam nakkatko n a dopisnici storoče slovenske novice iz naselbini. Zadnji petek zgodaj zjutraj je preminul na svojem domu poznani rojak in mnogoletni calumetski naseljenec, John Klcrbucliar. Pokojni je bolehal že nekaj časa za neko želodčno boleznijo, toda njegovo stanj« Dopisu S put a. Od splošno priljubljene rojakinje Mrs. Smoltz iz Uliisholm, Minn., sem dobil poročilo, da je umrl tam 80-letni rojak Peru-šič. Doma je bil nekje z Dolenjskega ter je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Minnesota. ni postalo opasno do en teden Na Hibbing, Minn., je umrl pred njegovo smrtjo, ko so do- GO-letni Joseph Prosnik, rodom Važno za potovanje. Kdor jo nomoujom potovati v flori kroj dU dobiti kogo M fm, potrebno, do $0 poučou o otrt iCmtA. Vtlod mašo dotgolštmo »bmimjo T mm mmivrmut} doti uojboljio pojmnmlo im tudi fM potrebno proškrboti, dm jo potovmmjo udobno im hitro. Zoto m fflvjiw obmtto M M OO M pfJIM&h Hi----«■ « » --- «■ - -M SWJ---1-.:. _ _ J----»»- mk.9 prvwrinHio vm, ooohs% yrownjc >3 pvvrona JWlW® v^^V^V ^^^Pj JW »*» ■ frebuo 9 mmjkttrtfloui čo$ur m kor_ noj mo odioiajo do •o doki io WmMmgtomm povrotno dovoljomjo, RE-ENTRY PERMIT, trpi umjmmmj o% FWto tmroi to*oj om troopU momdOo h TRAVEL BUREAU 216 We* 16th Street New Yort N, Y. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za f 2.75________________Din. 10« $ 5.15 ____________Din. 2*0 t 7-25_______Din. 300 f 11.75___1Mb. .500 tMO______Dim. 1000 fflMO__;, .■■-. Wm. MOO KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI Mm taDteOlo TeCJlh saeakov kot acoraj navotleno. bodM v «xmtJU» aU BnOi Oovo1j«)ibo te boljo peeojo. iCOL* V AMM Klim DOLA um i |i-MH ....... ... $ ITI fit— M IU.— M M m m doM ▼ (Um kraju IzpUOR t dolarjih. nujna naka7tia izvršujemo po cable letteb za pb1- ROJBINO fL— SLOVENK PUBLISHING COMPSNY "Qn Naroda" n. v. mači končno spoznali, da za njega ne bo več rošitve. Pokojni je prišel iz starega kraja na Calumet pred 45 leti ter je bil večino svojega bivanja zaposlen za Calumet in Ilecla družbo. Zadnje čase je prejemal ixl družite 'pokojnino. Bil je Cm let star. * Avtomobilska n e s r e č a v Gladstone, Mich, okoliei je pr«>d nekaj dnevi zahtevala življenje treh oseb. Med ponesrečenci je bil tudi neki Jugoslovan, ki se je pisal Joseph Blazina. V Indianapolis je umrl Martin Deželau, star 70 let in domu iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. V Ameriki je bil .'{."> let in tu zapušča ženo in (x-t sinov ter eno hčer v Californiji. Dalje je umrl tam v mestni u-božnici Marko Bizjak star 55 let in doma iz Savinjske doline. Bil je samec. * V Waukegan, III., je John Tonin n mrl za opeklinami, katere so vra prizadele pri delu v tovarni dne 23. decembra 1935. Star je bil 58 let in doma iz Hrušovkc pri Kamniku na Gorenjskem. * V Svt. Joseph bolnišnici v Milwaukee, Wis., j«> na posledicah operacije preminul znani westalliski rojak John Magister, v starosti 4J) let. Pokojni je bil doma nekje iz okolice Novega mesta in zapušča soprogo. * 5. marca je premionula v Cle-velandu mladenka v cvetju mladosti Gizella Križnik. Stara .je bila 17 let. Rojena je bila v Clevelandu, kjer zapušča žalujoče starše Harry in Frances Križnik, ki sta oba doma s Primorskega. Zapušča tudi sestro in brata. * Odlični slovenski u m e t-nik Gregorij Prusheok je odpotoval v Washington. Dolenjec. Zapustil je ženo in osem otrok. Posebno znana je njegova hčerka Olga, ki večkrat poje za radio mile slovenske pesmi. Da si je na Gilbert rojena ter ni hodila v slovenske šole, popolnoma obvladuje materinščine*. Obitelji moje so-žalje. Zadnjič j»> bilo pomotoma o-menjeno, da je obhajal monsiir-nor Martin Bilban 75 letnico. Glasiti bi se moralo 73 letnico. Vreme je še vedno muhasto. Danes, ko to pišem, je petna jst stopinj pod ničlo. Pozdrav! Matija Pogprelc. KRUT DOŽIVLJAJ POGLED V BODOČNOST POZOR! SLAMNKA-RICE! Izve-žbane šivalke ženskih slamnikov dobe delo. 31 WEST 21 st St., 8th Floor, New York City William Bowkeit iz Overto-iia v bližini angleškega mesta Saul a je doživel te dni grd dogodek. Splezal je bil na neko drevo, da bi »»drezal nekoliko vej, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel v notranjost votlega debla. Delilo je bilo še tako trdno, da si na noben na čin ni mogel pomagati ven, tem bolj ker ni mogel gibati rok. Klical je na vso moč, da bi ga rešili iz tecra položaja, toda ni-hee sra ni slišal. Zvečerilo se je, nastala je noč, noe je prešla, nastal je dan, toda pomoči ni bilo od nikoder. Bowfcett je postal lačen in žejen, udje so mu v tesni ječi otrpnili, toda še dmiro noč je moral prebiti v njej. Tretji dan zgodaj so prišli v bližino drevesa neki otroci. Z umi rajo«" i m glasom jim je jetnik zaklical: "V drevesu sem in ne morem ven!" Otroci ki so mislili, da se je tu uresničila pravljica o govorečih drevesih, so se prestrašili in zbežali, toda doživljaj so sporočili ljudem. Sprva jim ni nihče verjel. Menili so. da so otroci glas kakšne sove imeli za č|f»-v«*ški glas, toda na zadnje je stopilo le nekoliko mož z njimi, da bi pogledali, kaj je z "začaranim" drevesom. Prišli so še baš o pravem času, da so popolnoma izčrpanemu Bowkettu še n-šili življenje. Treba je pa bilo velikega napora, da so ga potegnili iz drevesne dupline. Obleka se mu je pri tem vsa raztrgala. Šole čez nekoliko dni si je Bowkett opomogel, a na drevesa bržkone ne bo plezal več. Malo pa mu je to všeč, da ga otroci še vedno smatrajo za — začaranega princa. Za piruhe! H Najlepše Velikonočno Darilo, IB ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SL0VEMC PUBLISHING C° 216 West 18th Street New York Moj stari »prijatelj, ki je s pridom hodil v visoko šolo življenja, mi je takole modroval: — Hitler je napravil prvo x>otezo in odločilen korak v .-meri proti novi vojni. V nemško ozemlje, meječe na Francijo in Belgijo, je poslal vojaštvo. S tem je prekršil eno najvažnejših določb versaillske pogodbe. Vorsaillska ]>ogodba se ruši; loearuska je že brez veljave. Kmalu bo prišla tudi rappal-ska na vrsto, raippalska, ki je zapečatila usodo ]h>I milijona primorskih Slovencev. Toda to se mora naglo zgoditi, kajti če ne, 1h» prepozn««. Še dvajset let naj pod sedanjimi pogoji gospodari Italija Krasu in Prmiorju, pa bo tamkajšnje prebivalstvo izgubljeno za Slovenijo oziroma za Jugoslavijo. Le pomisli. Otroci slovenskih starišev v Julijski Krajini, ki so bili takrat rojeni, ko je Mussolini prevzel vajeti italijanske vlade, so stari danes skoro petnajst let. Koliko je v Julijski krajini dvajsetletnih mladeni-čev in deklet, ki so bili let«) ali dve v slovenski šoli? Na prste bi se jih dalo sešteti. Že deset let ni na Krasu in v Primorju nobene, prav nobene slovenske šole. Ne privatne, ne farne, še manj pa vladne ali narodne. Ljudje niti v cerkvi ne slišijo slovenščine. Slovenska knjiga je v Primorju prepovedana. Sta riši še govore s svojimi otroci slovensko, toda slovenska br*seda je otrokom komaj sredstvo za uanevanje, dosti več jim pa ne pomeni. Starejših j" čedalje manj. N' njih je še globoko vkoreninjena narodna zavest, kajti nikjer ni bilo tako zavednih in navdušenih Slovencev kakor na Primorskem. Toda 1'aŠistieni bič je strahovit, narodno mučeništvo se pa \ sedanjih težkih časih re» ne izplača. Zdaj bi bil št* čas, kmalu bo pa prepozno. Pa že zdaj bi bilo težko po-italijančene slovenske fante in dekleta preobrniti v zavedne Slovence in izčrpati iz njihovih duš strup, ki so ga že vajeni ter jih ne ovira v njihovem vsakdanjem življenju. Bodoča vojna bo strašna. To prerokujejo vsi, nihče pa ne ve, kako bo pr<*obrazila svet. Vojskujoči se ne bodo deležni pravice kot je tudi po zadnji vojni niso bili. Tu ali tam bo vojna mogoče kaj popravila, v splošnem bodo pa vsi izgubili. V zadnjih sedemnajstih letin so se vse države oborožile do skrajnosti. Prej so bili kralji in cesarji na krmilu, zdaj so diktatorji, ki v krviželjnosti visoko prekašajo svoje prednike. Hitler, Mussolini, Stalin... Kjer še nimajo sebi vrednih vrstnikov, se lahko preko noči pojavijo. Usode držav so zopet na tehtnici, in možje, ki jim diktirajo, postavljajo svojo oblast in življenje na kocko. Človek bi skoro rekel, da je najbolje, da se udarijo. Čimprej bo konec strašne negotovosti, twnbolje. Da bi bila poslej že vsaj gotovost zajamčena, pa naj bo kouee tak ali tak Kakšne bodo bodoče meje med državami > Vojna, pa naj bo «e tako strašna, bi bila naposled pravi glagoslov, če bi bil ž njo dosežen veliki cilj: odprava meja. To in nič drugega bi bila jam-ščina za trajen mir. O L A3 NARODA " New York, Tuesday, March 10, 1936 THE LABGE8T SIJOVENE DAILY IN U.B.7L WEARE HOLBROCK: ping - pong Športne zadeve so povsod ta-*po mizi in sta spremljala svoje ko zelo razvite, da imamo za mete z rezkimi vzkriki. vsako smer športa posebno se-1 4'Ali boste tudi vi igrali zijo: sezijo za žogobrc, sezijo1 za lov in tako dalj<». A za najnovejša Aportna dognanja nimamo sezij; tako ni sezije za namizni tenis, za namizni žogo-bre, za namizni golf in tako dalje. Ko sem neslavno obiskal dru- sem vprašal starega očeta. Star oče je grozeče nameril slušalo proti meni: "Kaj pra-l vite!" "(e boste tudi vi igrali?") sem iKinovil. Ves izgubljen je odkimal in milo pogledal: 41 To je slušaloj žino Milfredovo, sem dobil po . Veste, malo naglušen sem." I 44Ah, kako ste srečni!" sem' zarjovel; a m«jž rao ni razumel.j Xa drugem koncu mize so se malo pomirili. Gospod Milfred mi je podal tolkač. rekoč: | "Zdiij ste videli, kako se streže tej stvari! Zdaj ntegne-mo začeti pravilno igrati. Vilče. glavarja družine v pristni š|K>rtni obleki, kfiko je pravkar brcnil žogo od otroške posteljice proti vratom: Krasen sunek! Žoga je zadela starega očeta v nos in v lepem lok,u pristala v porcelanasti skledici, kjer so bile smamice. "Jako me veseli, da ste pri- me veseli, da ste nri-| ... 1 " ^........ šli," me je sprejela gospa Mil- Z ,na,,l° ,lil stra,l! ; fredova in tudi "-ospod Milfred mlajši je prekinil svojo igro z žogo. "Potrebujemo namreč so Skozi goščavje razpostavijo-j uega pohištva, čez polico za knjige in čez pi&alnik sem sreč- četrtega za ping-|>ong!" A jaz 110 preplezal in se postavil zra ne znani igrati ping-pong," — sem odgovoril. ven gos|HHla Milfred a. Prav zadaj za menoj je bila }»eč central- jih kot igralec ping-ponga jaiko razočaral. Obljubil sem, da se bom za -drugič bolje pripravil. Nočem opisovati nadaljnjega poteka igre, le to naj omenim, da so me močno bolele roke, komolci in kolena. Začeli smo se igrati lažje igre, streljali smo še z lokom v salonu, igrali golf v jedilnici in nogomet v kuhinji. Priznati moram, da se nisem v nobeni igri kdovekaj obnesel. Prav nobene potrebe nisem občutil, da bi streljal z lokom, igral golf ali nogomet. A to je pač značilno za šport za domačo mizo, da te nihče ne vpraša, ali se hočeš igrati ali ne. Komaj prideš zraven, si tudi že v igri. No moreš biti gledavec, k*-r pač za gledavce ni prostora v stanovanju. Po vsem tem to-r« j nikakor ni res, da bi sedanja civilizacija človeka po-indikužila, česar se nekateri bojijo! "Vas bomo 7.0 naučili," «0 ne kurjave, ki j<- bila svojo uaj-uie potolažili. je tako pre-j hujšo vročino izžarevala v 1110- prosto; natančuo tako kakor te : je noire. Pa je /.«• šlo, če sem niu." 'zdaj pa zdaj dvigal noge in se "Dobro. A kje bomo igrali ?" j prestavljal' ko medved pri "Imamo igralno mizo na plesu. | sklop," mi je pojn-nila gospa,i "Ton*j. drugega vam ni tre-' "Juro, pmsim. n;m di m?ilo pro- ba," mi j«- dejal moj učitelj,! stara! Vzemi svetil jk« proč in "ko da tiste žogice, ki prifrči-ti, Vilče, postavi stole na kla-fjo k vam čez belo črto, odl»ije-vir." j te spet nazaj." 1 Stoli so zaropotali, kozarci i "Nared!" je zapovedala gos-zažvenketali,^tari oče se jezim.||»n in mi vrgla žogico preko' dil iz drema v ice in je vprašal, mreže, Gospod Milfr<*l je na-i ali je gospodar mogoče odpove, lahno o*H»i1 žogico in jo poslal, dal stanovanje. J svojemu sinu, ki jo je pa škodo-1 P' jt.| željno zalučal proti meni. Da mi j ne bi žogica plosknila v obraz, | sem zagnal svoj tolkač proti Iz Slovenije. "Ping-pomr bomo igrali, povedala gospa Milfredova. Stari oče je pritaknil mogočno slušalo k uhlju. "Kaj praviš?" 44Ping-pong bomo igrali," so vsi soglasno zatulili. 44 Aa, tako," je stari oče olajšano vzdihnil. Nekaj je bučno zaropotalo in že sta se prikazala gospa Milfred starejši, in mlajši in prinesla neko velikansko stvar, ki je bila videti ko kak lesen plav. Plav so razklopili in mahoma je stal sredi sobe na šestih nogah in na enem prstu. Tisti prst je bil mo'j. Ko se je plav razmahnil v Vsej svoji košat osti, sva bila stari oče in jaz tako pri t i sn jena k steni, da sva komaj rlihala. fJospod Milfred in gospa sta stokala na drugem koncu ping-pongove mize. Vendar sta zače-Ja metati Žogico iz celuloida njemu. Kar ploha rogajočih besed se je razlila po meni. Očitno sem "NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredi tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. STRAŠEN PRIMER STANOVANJSKE BEDE M A RIB* >K 22. febr. — (Vsto- krat smo opisali kričeee primere in revšeine, v kateri živijo -totine in stol i ne ljudi v Mariboru. Opisali smo jtekel lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... LJUDSKI ODER: 5. zv. F# 12 letih. 4. dejanja ............ MAGDA. Spisal AlociJ Remec. Sl» strani. Cena. .JG Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodita ženske, ki trpi. i«da in odpudča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RfCHMONDU, 4. «lej. MOGOfNI PRSTAN. Mil.-inski. 52 strani . NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere. 80 str. ... OB VOJSKL Igrokaz v štirih slikah______ OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRfKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel (*«»lja. S4 strani. Cena.......10 Hužir-na igra v štirih slikah, primerna za večje «>dre. POTOPLJENI ZVON K}4sai tlerhart Ilauptmann. 124 str. Cena..JO Ikramatska bajka v |*-tib dejanjih. PEPELIH, »rijii pravljic*, n. dejanj 72 str. .33 REVIZOR. 5. dejanj, trdo v>-žanr ............ .75 R. U. R. I »rama v 3. dejanjih s predigro. <Čapek». Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................. -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vczmm.......... *I? OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .... ............< J SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko vezano. Cena ................................................ * SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... .50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stri*), temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena i>ovsod, tudi na takih o-drili, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Deviee, — Marjin otrok ........................ 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- .30 .35 .60 .30 PESMI in POEZUE akropolis in piramide ................ m balade in romance, trda rez............ 1.25 broširana l— kraguljcki (Utva) ...................... .65 bob za mladi zob. trda vez.............. .40 moje obzorje, (Gangl) ...................l33 narcis (Uraden), broš. .................... .30 narodna pesmarica. Cena .............. jo poletno klasje. Cena .................... jbq primorske pesmi, (Gruden), vez. ........ .15 slutne (Albrecht), brofi. .................. jo pohorske poti (Glaaer). broSrano........ .30 sto ugank (Oton Zupančič) ............... m vijolica. Pesmi za mladost................. j60 zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 zlatorog, pravljice, trda vez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena...... .45 PESMI Z NOTAMI mešani in moški zbor Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in umikih zlxrruv, ir-rhishil Kari Adamič ............................ Cena 1.30 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Lahamart 2. zvezek Trije moški zbori. tPavčič) Izdala Glastiena Matica ......... 40 DVOGLAS NO Naši himni .............................. ... jo puninke i*«-snti za sopran, alt, tenor in kis, uulasliil j. Laltartmr .......-................Cena 1.20 Trije mešani MEŠANI ZBORI zbori. Izdala (ilasbenu Matica .15 RAZNE PESMI S SPREMIJEVANJEM: Domovini. (Fowter) Izdala Glasbena Matica .. AO 4«orske cvetlice. lUhamari Četvro in petero raznih glasov...........45 V prpelnirni nori. (Sattner) Kantanla za soli, z!x>r in orkester. Izdala ClaslM>ua Matica ........................ .15 Dve pesmi. (Prelover >. Za mo.ški zl»or in bariton >i»I«> ................................ JS0 MLADINI < hem mladin-kih «•!» P") b-tnii-i rojstva Fr. Iji'vstika s klavirjem ali liarni«niij«'m. 1'^Fasit Emil Adami«- ................Cena 1.— NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Vdiral ...... ----Cena 1.— MALE PESMARICE £t. 1. Srbske narodne himne ................ .15 St. la. Sto futfci, Srbinc tuzni.................15 At. 11. Z refer .............................. .15 St. K. Podafcnira ...........................15 Sftavtrfc. zbirka Mtltkih pa—L (Mcdvt-dt ...... Ura. Srtiiiij«>š)hska, 1. in 11 zvezek pn........ J# Trngla*ni mladimki zbor primeren za froda«en ienski ali m<>£ki zlu*. 1;» j^ihh'. (Prt*el ► . MES1NI IN MOŠKI ZBORI. (AijaAi — 11. iTia-k. iNtaim I1H; Ti vedelo poj; Na »lan; I »i v na m« ...............................H t. zv«-zrk. t»i««>n»in k ves«dju: Srna noč; Stražniki; Hvalite Cf^imh: Občutki; l> CERKVENE PESMI Damafi glasovi. Ci rkvene [*-smi za mošin ztMir i.— Tantuni Erro .............................. Jiš Masne pesmi za mešan zbor (Sattner» ........ JS9 Panj-e Lingua Tan turn Erco Genitori iFwrstori i0 K svetemu Resnjemu telesu (F«*rster) ........ .40 Sv. Nikolaj ...................................tO 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zhnr .................... Cena L— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na citrah, 4 zrezki 3.50 Buri pridejo, koračnica .......................20 NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, s«Mlem narodnih j>esnii, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— ^icvenske narodne pesmi za tamburaški zbor hi petje (Bajuk) ............................U0 Bom šel na planince. 1'odpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................1.— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE Newyorike. Različne,, ducat .................. Iz raznih slovenskih kraj«*, ducat ...........M Narodna noša, ducat ........................ POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18tli STEEET NEW YORK, N. Y. 307. Naslednjega leta, t. j. lanskega leta se je zmanjšalo število čevljarjev v Sloveniji za 189 in jih je bilo na koncu leta le še 3.050, kar pomeni v zadnjih 5 letih padec za 885. SMRTNA 2RTEV PUSTNE ZABAVE PTUJ, 25. febr. — Pri posestniku Francu Kekcu v Davcih pri Jurišincih so y ponedeljek zvečer priredili domačo pustno zabavo. V hiši so je zbralo več fantov iz domače in iz okoliških vasi. Posestnikov siu 34 letni Janez Vičer iz Braslovcev je igral na harmoniko. Med veselo družbo je bil tudi 26 letni posestnikov sin Janez Lejk, ki je pozneje, 'ko se vsi gostje razšli, razkazoval Vičarjn svojo malo karabinko. Karabinka se je sprožila in je strel zadel nesreč- nega Vičarja v glavo. V hiši je bil tedaj tudi posestnik Franc Kekec, ki pa ni videl, kako se je nesreča zgodila. Janez Vicar je bil takoj mrtev, Janez Lojk se je danes zjutraj jav" orožnikom, ki so ga pridržali v zaporu. naročite se na "glas NAHODA", največji slo« venski dnevnik V ^db* PRZAVAB, r WL7t 9 W3VVD3 New York, Tuesday, March 10, 1936 TWW UMUGKBT MOTTWTfe 0TTLT 7WT7.W * Kje j© Eva? ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA1" PRIREDIL: I. H. Iz srca vam želim, da sledite svojemu srcu in osrečite lTreda Valdena, ki ga ljubite. Kaj 'drugega mi v tem oziru pač ni tretoa povedati. Še sreča je, da sva prišla na jasno glede najinih občutkov še preti javno zaroko, drugače bi mogoče bila oba nesrečna. Priporočam se in vas prosim, da izročite moj pozdrav tudi gospodu Sundu. Jutri odpotujem in pač ne bom imel več časa, da bi še enkrat prišel po slovo." Z globokim priklonom in zelo olajšan se Olden obrne in se ne zmeni za veliko zadrego gospe Sund. Naglo gre po fetopnicah, podeli služkinji, ker je pustila vrata odprta in mu je tako pripomogla k prostosti, knežjo napitnino in gre iz hiše. "Hvala Bogu! Zadnjo uro me je še slučaj rešil velike neumnosti! Dolly bo pogledala," pravi tiho pred se in gre mimo jezera proti svojemu hotelu. Hodilti je imel komaj debet minut in zadovoljen, da je zopet dobil svobodo, vsrkava jesensko čisti zrak, ki j«' prihajal z gora čez Curiško jezero. Kot vesel šolarček, ki mu je bila odpuščena huda kazen, se počuti. rAclelo se mu, da mu bilo zopet življenje vrnjeno. Ko pride v hotel, je bil poklican na telefon. Hermin oče. gospod Sund, ga je poklical. Od svoje žene je izvedel, kaj se je zgodilo; tclefoničuo ga je obvestila v njegovi pisarni. In celo zadevo je zopet hotel spraviti v pravi tir. Pravi mu. da je bil samo nesj>orazum in mu prigovarja, da se o celi stvari vsi pogovore in da se bo še vse poravnalo. Toda Olden mu kiatko in jedrnato odgovori, da je popolnoma zadovoljen, da ni bilo nič z zaroko in da se je tudi sam prenaglil. Hotel je samo kot pošten mož storiti, kar je mislil, da je njegova dolžnost in j" gospiei Sund hvaležen, da je tudi zanj našla rešilno besedo. Najboljše je, da obe stranki eelo stvar povsem tiho, pokopljete. Nič ni pomagalo, ko je g ospod Sund skušal še kaj rešiti; Olden je ostal trden in neizprosen. Z velikim zadovoljstvom večerja v obednici hotela. Ko mirno je, niu pride na misel mala, lačna Eva Mantel in si misli, kaka škoda je, da mu ne more seddti nasproti, da bi jedla ž njrm. Kako dobro bi ji teknila ta večerja. Prav rad bi se pogovarjal ž njo; imela je tako mehak, prijeten glas in njene lepe oči so gledale tako hvaležno in iskreno! Ko bi le nekoliko slutil, tla bo današnji večer prost, bi jo bil gotovo prosil, da ž njim večerja. Sicer je bila zelo revno oblečena, vendar je nanj napravila uti kot prava dama. Totla ni hotelo biti in morebiti je bilo tudi tako dobro. Opečen otrok se boji ognja in sedaj je bil posvarjen, kako naglo je mogoče biti zaročen, ako človek pregloboko pogleda v ženske oči. In sedaj se ne bo več tako naglo padajal v nevarnost. Ko tako misli, stopi v obed ni co nek gospod, čegar visoka, močna postava potegne na sebe poglede vseh gostov. Tudi Olden ga gletla, nato pa naglo poskoči. "Gert!" mu zakiiče. Ta se obrne k njemu in vesel stopi k njemu. "Ludvik! To je pa kot nalašč! Nisem mislil, da te najdem tukaj. Ali si sani!" "Popolnoma sam, Gert! Samo nebo te mi ie poslalo. Daj, prisodi k meni!" "Rati! To je lepo, tla se tukaj potikaš po Curihu. Po kaj pa si prišel Gert setle k Ludvikovi mizi. "Obhajanje moje zaroke, Gert!" Gert ga prestrašen pogleda. "Poslušaj, povedati ti moram prizanesljivo. Menda se ne bos pusfti vtakniti v zakonski jarem?" Sam nisem hotel, totla nasprotna stranka je hotela, saj deloma. Pa pomiri se; nevarnost je.minila in sem še enkrat odnesel zdravo kožo. Toda to ti bom pozneje povedal. Sedaj mi pa povej, kako prideš sem. Mislil seou, da si v Biskri, pri zgradbi nove železnice preko severne Afrike. Sedaj pa •sediš tukaj, rjav, seveda, kot črnec, pa brezdvomno v Curihu, v lepi Švici!" "Prav imaš, Ludvik. Moja železnica je gotova; posikus-na vožnja me je pripeljala do obrežja, tam sem vzel parnik, s katerim sem se peljal v Genovo. Iz Zenove sem hodil po Švici, sem plezal na gore, da sem spravil iz pljuč tropični zrak, m sedaj sedim tukaj, jutri ali pojutršnjim pa odpotujem nadalje v Berlin." ."Dobro — toda ne pred pojutrišnjim, potem se mogoče pel jeva skupaj!" Dobro! Za en dan mi ni, četudi hrepenim po Berlinu, po od Boga zapuščenem, pa vendar krasnem gnezdu, ker živi v njeon žensko bitje, ki me vleče k sebi s čarovniško silo." '.'Al i si misliš natakniti zakonske vezi?" "Z veseljem, toda bo še trajalo nekaj časa. Mislim, da še ni zrela za možitev. Ko sem pred tremi leti odšel, je bila še mlado dekletce, ki se je z menoj vedno prepiralo." Ludvik ga začuden pogleda. "Gert! Munda ne misliš--" Gert prikrma. "Da, Ludvik; tvoj svak bi bil rad, pa ne samo zaradi tvojih lepili oči. Dollyne oči so rjave in če jih razdraži«, se zrcalijo v njih zlate lučke, kot bi bile solnčne skre." Ludvik izgleda nekoliko potrt. "»Saj veš, da bi bil zelo vesel, ko bi bil moj svak, toda, kolikor mi je znano, te Dolly ne more trpeti; nikdar ne govori prijazno o tebi." Gert se smeje; bil je nenavadno meliak nasmeh, ki je čudno razjasnil njegov dolgi obraz. "Vem, da se ji zdim vsiljiv, ker sem jo mnogo dražil, ker je bila mlada. V tem odbijalnem stališču sem moral vztrajati; bila je še premlada, jaz pa sem se za tri leta zavezal iti v Afriko. In tako sem moral držati jezik za zobmi. In tako sem jo dražil s tem, da sem jo smatral za majhno dekletce, pa ravno v tem, kako je vse to vzela, sem raz\4del, da mi je dobra. Da, tako sem prepričan, da nikogar drugega ne vzame kot mene." "Ali naj zaradi tega zamenja eno košarico za drugo?" "Samo zaradi tega, moreš biti prepričan." "Jaz pa sem mislil, da se samo zato ni hotela poročiti, da ne bi samega pustila." Copyright, 1906, The American Tobacco Company Vsak Potegljaj Manj Kisloben LAHKA KAJ A BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Tekom let so bili storjeni gotovi napredki v izbiri in ravnanju cigaretnega tobaka za Lucky Strike Cigarete. Te vključujejo uvodne analize tobaka izbranega; uporaba srednjih listov; ravnanja tobaka pri višji gorkoti ("Toasting"') ; vpošte- vanje kislobno — alkalijskega razmerja, s temu sledečim končnim izboljšanjem okusa; in kontrolirana enotnost v zavrženem izdelku. Vse to skupaj proizvede boljšo cigareto — moderno cigareto, cigareto napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka — Lahko Kajo. Luckies so manj kišlobne f| Zadnje kemične preizkušnje ?:' kažejo* da imajo druge I' znane vrste preobilico klslobe | nad Lucky Strike od 53% do 100%. Prcobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigar rt ami 5____5 . . . 5 . . . . * . . ? . . .5 * Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupim. - IT'S TOASTED ii Zaščita vašega grla —proti draženju —proti kašlju BANDITOV ROMAN Iz neke španske kaznilnice so izpustili te dni starega moža, ki je bil v ječi prebil 30 let. To ni bil nihče drugi nogo svoj čas znameniti razbojnik Gonzales. Pred več nego tremi desetletji je zbujal Pedro Ceballos Gonzjiles strah in grozo po imo-viti Španiji. Ustvaril si je veliko tolpo, s katero je plenil na cestah trgovce in bogate meščane. Svoj plen je delil skoraj v celoti med reveže in neredko se je baje zgodilo, da so revni najemniki plačevali svoje dolgove in davke s tem naropanim denarjem. Kakor običajno jt tudi Gonzalesa spravila v ječo končno ljubezen. Zaljubil se je v zelo lepo M a nuelo Rueda, s katero se je tudi poročil. Čeprav so dan po rok t skrivali, je oblast vendarle zvedela zanjo in ko sta ženin in ne vesta odšla v cerkev, so orožni ki zgradbo obkolili. V boju, k se je razvil potem, je Pedra in njegovi ženi uspelo, da sta po begnila. Dolgo časa sta se skri vala v okolici Valencije, do kler se ni morala Manuela zavoljo bolezni vrniti v hišo svojih staršev. Navzlic temu, da je moža prosila, naj je ne obiskuje, ker bi bilo to zanj nevarno, je vendarle prihajal k njej. Tudi za to je zvedela oblast in nekega dne so ga prijeli ter spravili pred sodnike. Obsodili so ga skupaj na 154 let ječe, po 30 letih pa so ga pomilostili. Gonzales je sedaj popolnoma sam na svetu, ker so njegova žena in njegovi prijatelji med tem vsi pomrli. SHIPPING NEWS Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. STROJ, KI GLASNO BERE PREJ BOGATAŠ, ZDAJ POMETAČ Še pred nekoliko leti je bil Adriano Sagesa eden najbogatejših Spancev, danes je popolnoma obubožal in je pri madridskem magistratu pravkar zaprosil za službo cestnega p<>-metača. Sagaseta je bil sin ubožnega delavca. Kot mlad fant je dobil zaposlitev v neki tovarni. Znal si je tako pomagati naprej, da je poeatal nekega dne lastnik velike tovarne za hišno opravo. *» (Dalje prihodnjič.) Xjegovo bogastvo je postajalo čedalje večje, žilica pa mu ni dala miru in je krenil v politiko. Še pod monarhijo se je priključil republikanski stranki in je postal 1. 1930 občinski svetnik v Madridu. Radikalno govorjenje socialističnega milijonarja je dajalo pristašem meščanskih strank priliko za hude napade. Pred nedavnim ga je sreča zapustila. Njegova tovarna je zgorela in ker ni bila zavarovana, je izgubil vse svoje imetje. Prihranke je kmalu porabil in mu ni preostalo drugo, nego da je svoje bivše tovariše v občinskem svetu zaprosil za službo mestnega cestnega pometača. Nje