Poštnina platana d gotovini m 10111 Dte f*- linitnshl doni Star. ?i. V ljubljani, suita, 27. jtuuiatja 1937 leto II. Sklep odbora pomorskih strokovnjakov v Londonu: Nadzorstvo nad španskimi obalami - brez Rusije London, 27. jan. o. Sinoči so sc sestali pomorski strokovnjaki Štirih držav in so razpravljali o nadzornišivu španskih pristanišč in obal. Sporazumeli so se, da bodo to nadzorstvo izvajale angleške, francoske, nemške in italijanske bojne ladje. Pač pa so se pojavile kljub temu načelnemu sporazumu -ekatere težave. Vsi strokovnjaki so bili edini v tem, da sovjetske Rusije ne bi pritegnili k izvajanju nadzorstva. To zaradi tega, ker nima sovjetska Rusija nobenega brodovja izven svojih voda. Anglija noče, da bi se prekršilo načelo, po katerem sovjetsko bojno brodovje ne sme iz Črnega morja. Sploh ni navzočnost ruskega brodovja Angliji nikjer v evropskih vodah zaželjena. Rusija je proti temu protestirala, tako da je svet strokovnjakov moral skleniti, da bo to vprašanje predložil nekaterim strokovnjakom za mednarodno pravo. Druga težava pa je bila v tem, kdo bo plačal stroške za kontrolo. Nazadnje so se sporazumeli, da bo pač morala vsaka država nositi stroške sama. Ladje bi križarile v razdalji 10 milj od španske obale, to je Smilj izven obalnih voda, v ka- terih ima pravico izvrševati nadzorstveno službo in ladje ustavljati samo španska vlada. Odbor za nevmešavanje London, 27. januarja. AA. (Havas.) Ožji odbor za nevmešavanje se sestane v četrtek ob 11. Seji bo predsedoval lord Plymouth. Razpravljali bodo o poročilu vojaških in pomorskih strokovnjakov glede nadzorstva nad pošiljanjem vojnega gradiva in prostovoljcev v Španijo. Zadovoljiva odgovora Nemčije in Italije bosta odstranila, kakor upajo v angleških diplomatskih krogih, zadnje ovire za uspešno delo londonskega odbora. Ni izključeno, da boto ta teden določili tudi dan, ko najj stopi v veljavo načrt o nadzorstvu. Iz Spenile Madrid, 26 jan. AA. Havas: Civilni guverner Madrida je objavil, da se bo od 1. februarja hrana izdajala samo na živežne karte, ki jih bo izdajal odbor z obrambo mesta. Včeraj je požar zajel poslopje • telefonske cen- trale v Madridu. Poslopje še gori. Vladne baterije so bombardirale Ovideo, zlasti katedralo, tovarno orožja Lavega in 6everno železniško postajo. Barcelona. 26. jan. AA. Havas: Pravosodni minister Oliver Garcia, je v svojem govoru rekel, da si mora Španija ustvariti narodno armado. Rekel je še, da je bil zmeraj antimilitarist vendar pa meni, da se do Španija ohranila pred tujino kot demokratska država le tedaj, če si osnuje močno narodno vojsko. V Barceloni 60 zopet odredili številne areticije opozicionalcev. Boje se, da bodo vsi aretirani ustreljeni. Obtožujejo jih, sodelovanja v organizaciji, ki je skušala olajšati izkrcanje nacionalnih čet v Kataloniji. Salamanca, 26. jan. AA. Havas: Nacionalistično uradno poročilo pravi, da na odsekih 5. 6 in 8. divizije ni bilo važnejših dogodkov. Sovražnik je hotel napasti na odseku pri Aranjuezu, vendar pa smo ga odbili in mu prizadejali velike izgube Pri Granadi so nacionalisti napredavali za 15 km. Zavzeli so nekaj vasi. Stan;e sv. očeta Vremenska katastrofa v Ameriki se širi: Za poplavami prihaja glad Newyork, 27. jan. o. Po poročilih iz poplavljenega ozemlja znaša število smrtnih žrtev zdaj okrog 150. Pogrešajo pa približno 1000 ljudi, o katerih je več kakor gotovo, da so vsi izgubljeni. Brez strehe je zdaj že nad 700.000 prebivalcev. Reka Ohio je narasla do višine 23 m in je to najvišje stanje, ki so ga kdaj zaznamovali v zgodovini. V vsem poplavljenem ozemlju je izbruhnila lakota, ker niso mogli ljudje rešiti nič hrane. Voda pa stalno narašča in preprečuje, da bi bilo mogoče poslati kakršnokoli pomoč tistim ljudem, ki 60 ostali sredi vode na posameznih vzpetinah. Poleg lakote divjajo vsepovsod bolezni. Zlasti razsaja gripa, ponekod tudi škrlatinka in tifus. Ameriška vlada skuša z vsemi sredstvi rešiti kar se da rešiti in je poslala 60.0000 delavcev v poplavljene kraie. Izdala je tudi poziv za prostovoljno pomoč, za kateTO je takoj potrebnih 3 milijone dolarjev. Milijarder Morgan je dal 300.000 dolarjev. Vsepovsod so v poplavljenem ozemlju izrabil' nesrečo zločinci in brezvestni ljudje, ki plenijo in ropajo zapuščene hiše. Predvčerajšnjim je voda zajela tudi mesto Louisville, ki šteje 300.000 prebivalcev. Tu so za čeli divjati kaznjenci, ki se jim je posrečilo pobegniti iz kaznilnice. Zato je na prošnjo guvernerja države Kentucky prosilo Roosevelta, naj orogl-asi obsedno stanje in pošlje vojaštvo. V Louisville je včeraj prispelo 1100 mož redne vojske, nekateri iz Fort-Harrisona, drugi iz Fort-Thomasa. Vojaki so zasedli glavne vojaške točke prizadetega mesta, da zagotove red. Opustošeno mesto je podobno mestu, ki ga je sovražnik zavzel po srditem obstreljevanju. Ustava zvezne države ne da guvernerju pravice za proglasitev obsednega stanja. Kljub temu ga je guverner proglasil glede na izredne razmere in v prepričanju, da bo 6 tem služil koristim svojih sodržavljanov. Številke ... Po poročilih ameriškega statističnega urada je prizadetih po povodnji do zdaj 750.000 ljudi. Od tega jih je 230.000 iz mesta Louisville. Denarna škoda znaša po približni cenitvi 300 milijonov dolarjev. Pod vodo je 2896 kv. metrov ozemlja. Zlasti so prizadeta mesta Cincinnati, Pittsburgh ter Louisville. V doljnjem teku Mississippija z vso naglico ojačujejo jezove, v zgornjem teku pa jih predirajo, da bi voda čim hitreje odtekla. Zbornica je odobrila kredit 790 milijonov dolarjev za pomoč ponesrečencem. Anglifa in Italija o naši pogodbi z Bolgarijo London, 27. januarja. Znani angleški časnikar in prijatelj balkansikih narodov prof. Seton Wat-son je imel na londonski radijski postaji »London Regional« predavanje o jugoslovansko-bolgarski zvezi. Orisal je razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo pred podpisom tega pakta in izrazil upanje, da se bodo s tem paktom spravile s sveta vse prejšnje razprtije med Belgradom in Sofijo. Čeprav je Balkanska zveza, ki so jo leta 1934 podpisale Jugoslavija, Romunija in Grčija, Bolgarijo izključila, ie pokojni kralj Aleksander spoznal, da je za Jugoslavijo tudi v bodoče kar največjega pomena vprašan:e prijateljskega razmerja s sosednjo Bolgarijo, čigar narod je bil vzlic političnim razprtijam med obema državama zmerom prijatelji na- Proces v Moskvi priznanja sama Moskva, 27. jan. o. V nadaljevanju procesa proti 'Irockistoin je bil zaslišan za Karlom Rade-kom dopisnik moskovskih »Izvestij« v \Vashing-tonu Wrom, ki je priznal, da je posredoval in omogočal dopisovanje med Trockim in njegovim sinom. Za njim je izpovedoval bivši poslanik v ' ondonu Sokolnikov. Ta je izjavil, da je deloval oti Stalinu zaradi tega, ker je bil prepričan, da komunizem samo v Sovjetski Rusiji ne more uspeti in živeti. Treba je revoiueijo razširiti po vsem svetu, dokler pa ni svetovna revolucija možna, mora Rusija sodelovati s kapitalističnimi državami. Podobno je izf>ovedal tudi obtoženec Serebrjakov. Za tem sta bila zaslišana voditelja sibirskih Trockistov Muralov in Boguslavski. Boguslavski je po navodilih Pjatakova organiziral 9abotažo na sibirskih železnicah. Obtoženec je vse priznal. Poleg tega pa so pripravljali dva atentata na Molotova in teroristični napad na Ka- voditelji delavske stxranke POUM, v kateri prevladujejo Trockisti. Strankino glasilo pa trdi, da je Trocki mlajši prišel morda res v Španijo, da pa stranka za to ne ve. Te vesti najbrž odgovarjajo resnici, ker je v sedanji katalonski vladi pravosodni minister Nini, bivši dolgoletni tajnik Leva Trockega. Vel'ka električna centrala na Soči Gorica, 27. jan. AA. (Stefani). Med Sv Lucijo ob Soči in Doblerjem pri Kanalu grade veliko električno centralo ,ki bo omogočala celotno uporabo vodnih sil Soče. Med drugim bodo zgradili 50 m visok jez. S tem bo ustavrjeno umetno jezero ki bo dolgo 5 km. V njem bo lahko stalo dva ganoviča in Rikeja, komunističnega tajnika v Si- kl,bifnih metrov vode. Centrala bo pro- biriji. Muralov je pripovedoval, kako je v Sibirijo ^jala tok z napetostjo 8000 do ^30.000 voltov. prejemal pisma od Sedova. V pismih so bila TroC' kijevu navodila za organizacijo terorističnih dejanj. Muralov je izjavil, da je zato organiziral nekaj terorističnih skupin, ki so izvajale sabotažo. Pripravljali so tudi atentat na Molotova. Cestov in Arnold sta priznala, da sta pripravljala atentate, toda po naročilu in navodilih Muralova. Vsi obtoženci so dajali naravnost nerazumljive izjave. Vsi so zatrjevali, da priznavajo svojo krivdo zaradi tega ker se zavedajo, da so škodili proletarski skupnosti. Vsi so govorili tudi. da jih ni nihče silil ali jim grozil. Ves proces prenašajo jk> radiu. Nekateri francoski in angleški listi pravijo, da vsi obtoženci izpovedujejo pod učinkom nekega mamila, ki so ga jim dali. To mamilo popolnoma oslabi voljo človeka in ga postavi docela pod vpliv drugih ljudi. S n Trockega v Barceloni Barcelona. 27. jan. o. Komunistični poslanec Antonio Uribe je na seji katalonske^ zbornice izročal, da je sin Trockega, Sedov. že več kakor mesec dni v Barceloni in je v neprestanih stikih z Gradnja bo stala 45 milijonov lir. Dela bodo trajala tri leta. Proračun fin. ministrstva spre et Belgrad, 27. januarja m. Sinoči je bil pozno zvečer sprejet tudi v podrobnostih proračunski pi-elog finančnega ministrstva. Govorilo je več poslancev, med drugimi tudi slovenska poslanca, ki pripada JRZ, dr. Koce in dr. Šemrov. Danes zaradi pravoslavnega praznika sv. Save finančni odbor Narodne skupščine ne bo delal in bo prihodnja seja finančnega odbora jutri dopoldne. Belgrad. 27 jan. n. Povratek predsednika narodne skupščine Števana Čiriča, ki se mudi na bolezenskem dopustu v Dubrovniku, pričakujejo za soboto dopoldne. Belgrad. 27. jan. m Iz Bukarešte poročajo, da bo tam meseci maja kongres trgovskih zbornic držav Male z* ene, sproti Jugoslaviji. Komaj nekaj tednov pred svojo smrtjo, je pokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj storil pomemben obisk pri kralju Borisu v Sofiji in srečal pri bolgarskem vladarju popolno razumevanje za jugoslovansko prizadevanje po zbližaniu z Bolgarijo. Tragični marsejski atentat ni končal vzajemnega prizadevanja, da se doseže to zbližanje. Na obeh straneh se je v tej smeri dan za dnem čutilo stremljenje, ki so ga najbolj poudarili medsebojni obiski, jugoslovanskih in bolgarskih politikov, cerkvenih dostojanstvenikov, časnikarjev in izletnikov. Londonski večerniki, zlasti »Times«, »Dai1y Telegraph« in »Yorksbire Post« prinašajo v svojih današn'ih številkah poročilo svojih belgrajskih in dunajskih dopisnikov, ki poudarjajo pomen jugoslovansko bolgarskega pakta in velikansko navdušenje, ki ga je zbudil v Belgradu prihod predsednika bolgarske vlade. »Kjub hudemu mrazu«, pravi »Daily Telegraph« je 10 000 ljudi navdušeno pozdravljalo prihod bolgarskega ministrskega predsednika v Belgrad. Postaja, vse belgrajske ulice in javna poslopja so bila okrašena z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami. Srečanje med obema starima prijateljima dr. Stojadinovičem in dr, Kjosei-vanovim je bilo zelo iskreno. Na koncu poroča list, kako je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel g. Kjoseivanova v avdijen-co in kako je njemu na čast priredil dr. Stojadino-vič slavnostno večerjo. Dunajski dopisnik »Timesa« tudi piše o pomenu jugoslovansko-bolgarskega pakta in o končni likvidaciji vseh dosedanji!! ležkoč med Belgradom in Sofijo in končuje t . poročilo z besedami: Bolgarske ljudske množice so si kar najiskre-neje želele, da pride do sporazuma z Jugoslavijo. Za Jugoslavijo pa pomeni jugoslovansko-bolgarski pakt uspeh v zunanji politiki. Rim, 27. januarja. Rimski listi prinašajo poročila o podpisu pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo, o sprejemu bolgarskih gostov, o podpisu pogodbe, o avdienci in slavnostni veče- z govori. Nekateri listi objavljalo tudi besedilo pakta. »Gloria d’Italia« prinaša članek svojega dopisnika iz Belgrada o pomenu podpisa pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Člankar priobčuje zgodovino razmerja med obema državama in prihaja do sklepa, da pomeni nova pogodba kor!st za obe državi. Zbližanje je bilo olajšano z mr oterimi sorodnostmi med obema narodoma, zato je naravno, da bodo novi politični odnosi rodili tudi intenzivnejše gospodarsko razmerje. Zastran mednarodnega političnega položaja, pravi člankar dalje, pa pomeni ta pakt odstranitev pomembnega vzroka nemirov ne samo na Balkanu, temveč za vso Evropo. Obe državi sta pri sklenitvi tega pakta pokazali voljo, da bosta vodili politiko, ki najbolje ustreza njunim koristim. Berlin, 27 .januarja. AA. DNB: »Diplomatische Korrespondenz« piše, da je podpis pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo pokazal, kako se v težkih primerih odstranjuje napetost in nasprotovanje med dvema državama. Kar ne bi bilo mogoče doseči s kolektivno pogodbo, to se je doseglo z direktnim sporazumom. Podčrtati moralo, da drugi partnerji balkanskega sporazuma niso odpovedali svoje soglasnosti. Pristali so na neposredni sporazum, ki ga je izbrala Jugoslavija. Mogoče bo ta primer iniciativno deloval tudi na druge države. Vatikan, 27. jan. o. Zdravniško poročilo ob po! 9. zjutraj sc glasi: Sv. oče je noč prebil dobro, njegovo stanje se ni spremenilo. Včeraj je sv. oče sprejel v avdijenci tudi novega bclgrajskega nadškofa mgr. dr. Ujčiča. Vesti 27. januarja Angleški kralj je sprejel svojega rimskega poslanika Eriča Druinmonda v daljšo avdienco. Turčija bo povečala bojno mornarico in sicer za 14 enot. Ladje bodo izdelale nemške ladjedelnice. 3 letnico poljsko-nemškega prijateljstva so obhajali predvčerajšnjem. Nemški in poljski listi pišejo, da je treba to prijateljstvo pripisovati Hitlerju in Pilsudskemu, ki sta bila oba velika državnika. Za poveljnika sovjetske vojske na Zapadu je imenovan general Zagurski, ki je doslej poveljeval na Daljnem vzhodu. Njegovo imenovanje kaže, da hočejo Sovjeti imeti na Zahodu, zlasti v Ukrajini mejo v drobrih rokah. Zagurski je eden najboljših mlajših sovjetskih generalov. Za predsednika japonsko - nemške zveze so včeraj enoglasno izvolili admirala Foersterja. Uradni jezik v Aleksandretti bo turščina, tako sta se sporazumela turški zunanji minister ter francoski delegat v Ženevi. Zaušnice med senatorji so padale včeraj v Belgiji pri razpravi, ki se je nanašala na degradacijo polkovnika Dignerona, ki so ga degradirali zaradi njegovih zvez z Rexom. Liberalni senator Dements je udaril rexista Degrunnea, ker je ta očital vojnemu ministru, da ne ploska govoru tako odličnega vojaka, kakor je Digneron. Stavka holandskih pristaniških delavcev se je končala po nalogu strokovnih organizacij, ki so delavcem naročile, naj ne poslušajo agitacije inozemskih izzivačev. Upor v prisilni delavnici v Marseilleu je bil včeraj, ko se je 20 kaznencev uprlo, zažgalo svoje spalnico ter ušlo. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo pozdravljajo tudi romunski, madžarski, italijanski in nemški listi. 21.000 delavcev je zbolelo za gripo v Varšavi, kjer je bilo včeraj 23 stopinj pod ničlo. Protifrancoske demonstracije so bile včeraj v Oranu, in sicer eo protestirali Arabci proti temu; da bodo samo nekateri prebivalci Alžira deležni francoskega državljanstva in pravic. Ranjenih jo bilo 10 policistov in 20 demonstrantov. Proti tiraniji na levici ali na desnici bo zmeraj nastopala Anglija. Zato se mora Anglija ob-oroževati, da lahko prepreči nemški napad. Tako je izjavil včeraj v angleški zbornici bivši predsednik vlade Churchill. Z nemško-italijanskim odgovorom glede Španije so zadovoljni ne le v Londonu, marveč tudi v francoskih krogih. Francoska vlada je mnenja, da zdaj ni nobene ovire več, da se izvede nagla in uspešna akcija. Neguš protegtira pri ZN zoper sklep švicarske vlade, ki je priznala italijansko nadoblast v Abesiniji. Usoda njegovega protesta bo najbrž prav taka, kakršne so bili deležni vsi njegovi koraki pri tej človekoljubni ustanovi za varstvo tistih, ki se ne morejo sami varovati. V ameriški avtomobilski stavki je posredoval minister za delo, gdč. Perkinsova. Uspeh je 1 samo ta, da sta deio ustavili še dve avtomobilski tovarni. NoVo policijsko ustanovo je dobila sicer no policijska Francija. To bo urad za zveze med francosko policijo, med tako zvanim drugim uradom vojnega ministrstva, ki vrši špijonažno službo, ter med poročevalskim oddelkom zunanjega ministrstva. Ogenj v gledališču je izbruhnil v Cremoni blizu Milana. Poslopje je docela uničeno in znaša škoda tri milijone lir. Angleško posojilo za Francijo je že skoraj sklenjeno. Anglija bo dala Franciji kredit v znesku 50 milijonov funtov, to je 12 in pol milijarde dinarjev. Demonstracije proti sporazumu med Turčijo in Francijo so bile včeraj v nekaterih mestih po Siriji, zlasti v Damasku in v Aleppu. Japonski vojaški krogi nasprotujejo temu, da bi general Ugaki sestavil novo vlado. Zalo se pogajanja za sestavo nove vlade vrše zelo počasi. Anglija dobi regentski svet, to pa zaradi tega, ker sedanja prestolonaslednica Elizabeta še ni polnoletna. Finančna pogajanja v Washingtonu, kjer se mudi angleški trgovinski minister Runciman, so svetovnega pomena, ker se razgovarjajo o denar-stvu na vsem svetu. Avstrjjsko-nemŠki trgovinski razgovori so se končali včeraj in bodo podpisani danes. Sinoči so sestavljali še zaključno poročilo. Pet milijonov dolarjev dobička je prinesel Chaplinov film »Moderni čašic in je zaradi tega najdobičkanosnejši ameriški film v preteklem letu. Vojvodu Windsorskeinu so morali iz Anglijo poslati njegovega konja. Konj je potoval po morju do Geneve, od tam pa jso železnici. Vojvoda Wind-sorski je zamenjal angleško številko na svojem avtomobilu z avstrijsko, iz česar sklepajo njegovi oboževalci, da bo dalj časa ostal v Avstriji. Načelnik madžarskega generalnega štaba general Roeder je imel v Milanu razgovore z nekaterimi italijanskimi visokimi častniki, Popolna univerza - zahteva vse Slovenije Uspela propagandna prireditev Akademske akcife Ljubljana, 28. januarja. Z namenom, da čimbolj popularizira svoja stremljenja po izpopolnitvi Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, je priredila sinoči v dvorani Trgovskega doma »Akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze« poseben propagandni večer, katerega se je poleg številnih akademikov udeležilo tudi lepo število vseučiliških profesorjev z rektorjem dr. Samcem na čelu ter številni drugi javni in kulturni delavci slovenske prestolnice. Večer, ki se je spremenil v pravcato propagandno zborovanje, je vodil predsednik Akcije cand. iur. Derkač, ki je v kratkih besedah pojasnil namen večera: doseči, da se toku gonilnih sil akademske mladine pridružijo še drugi stanovi iz čimveč področij našega gospodarskega, kulturnega in sploh javnega življenja; da ta tok postane veletok skupnega hotenja po čimprejšnji uresničitvi naših opravičenih zahtev; uspešen korak k dosegi tega cilja naj bi bila ta prireditev. Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. Derkač prosil g. ing. Pehanija, naj izpregovori nekaj pozdravnih besed mesto obolelega dekana tehnične fakultete g. dr. Andreja Gosarja. Trnieva pot sedanjega tehn. poslopja Nato je govoril svetn. ing. Bevc, ki je orisal trnjevo pot, po kateri se je prišlo do poslopja, v katerem je dobila streho sedanja tehnična fakulteta. To je bilo pred 17 leti; bila je nekako slična akcija, kakor je sedaj. Začetkom avgusta 1920 je bil osnovan poseben gradbeni odbor. Bila je kmalu seja, na kateri je bilo sklenjeno odposlati vsem vidnejšim osebam, predvsem onim, ki zastopajo gospodarske kroge, okrožnico, v kateri so opozorili, da za tekoče šolsko leto ni mogoče spraviti pod streho tretjega letnika tehnične fakultete; v okrožnici je odbor nadalje apeliral, da je treba z zasebno inicijativnostjo pojaviti tehnični fakulteti lastno stavbo. V okrožnici je odbor končno naslovljence prosil, naj pošljejo svoje zastopnike v gradbeni odbor. Rezultat je bil odličen: skupina gospodov se je za stvar zavzela in jo tudi izvedla: takoj 17. 8. 1920 je bila že seja predstavnikov denarnih zavodov, ki so rade volje pristali na udeležbo pri tej akciji. Bilo je to v zadnjem trenutku; kajti kmalu nato so denarni zavodi že zaprli svoje blagajne za udeležbe pri takih akcijah. Že na isti seji je bilo zagotovljenih 1 700.000 kron za gradnjo poslopja. Odbor je z delom hitel 2e 4. 9. 1920 je delo oddal neki tvrdki — brez posebnega razpisa, samo da je šlo hitreje. Dne 10. 9. 1920 je bil načrt odobren kar na licu mesta. Napravil je načrt prof. Plečnik. Odbor je začel graditi kar na tujem svetu, ne da bi se pre»j z lastnikom sveta dogovoril. Lastnik je bil nemški viteški red, ki pa je bil tedaj pod sekve-strom. 30 9. 1920 je znašala imovina gradbenega odbora 2,400 000 kron, delo je šlo naprej tudi čez zimo. 10. dec., torej tri mesece po začetku dela, so nastale prve težave radi sveta, ki pa je bil po poldrugem letu plačan Že januarja 1921 se je gradbeni odbor na zahtevo profesorjev pečal z vprašanjem razdelitve prostorov. Junija leta 1921 je bil odbor že v stiski. Tedaj mu je ljubljanska univerza ponudila 750.000 kron od nekega kredita, ki ji je preostal, vendar so se pogajanja razbila. Primanjk-FjPkr je dosegel 10. 9. 1921 1 in pol milijona kron, Tedaj se je odbor spremenil v »Društvo za zgradbo tehnični fakulteti v Ljubljani služečih poslopij«. Ko je bilo društvo ustanovljeno, je dobilo na podlagi žira posojilo pri Mestni hranilnici v znesku 350.000 Din. Z velikim trudom smo potem dosegli, da nam je prosvetni minister iz državnega pr°ra" Jun a izposloval 350.000 Din, da smo jih vrnili Hranilnici. S tem je bilo društvo v glavnem rešeno dolgov ter je moglo dovršiti svoje delo. Govornik je poudaril, da je orisal 7£fonovino sedanjega tehničnega poslopja radi legi, da bi tudi sedanji delavci šli energično na delo, kakor je bilo to pred leti. Priznanje sedanJJ vladi Za g. ing. Pehanijem je pozdravil zborovalce rektor univerze g. dr. Maks Samec. Med drugim je dejal; »Če stojim pod vtisi, ki sem jih nabral v Belgradu, vam moram povedati besede nekega gospoda v Belgradu, ki ie na zelo, zelo visokem položaju. Dejal mi je: Veste, gospod rektor, vi Slovenci ste Angleži med Jugoslovani. Ste mirni, vztrajni, žilavi, se ne kregate preveč in zato se vam v Jugoslaviji najboljše godi. Tako mi je dejal ta gospod v Belgradu. Ce pa gledam med našo akademsko mladino, moram reči, da nekaj te trditve res drži. Naša mladina se je našla brez ozira na svetovne nazore na skuoni platformi, ki ima namen — zboljšanje razmer. Našla je mladina tudi pravo pot, s katero veže akademske oblasti in mladino ista ideja in za,to gremo od uspeha do uspeha. Če pogledamo, kaj je naša univerza v zadnjih letih veselega doživela, moramo biti popolnoma zadovoljni in mislim, da bo šlo tako tudi naprej. Zelje, ki so momentano v diskusiji, so naletele pri članih vlade na tako veliko razumevanje, da ne morem drugače, kakor da na tem mestu izrečem javno zahvalo ministru za prosveto Stošoviču, posebno pa slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, ki z vso vnemo zasledujeta in skrbita za potrebe naše univerze.« G. rektor je nato apeliral na akademike, naj delajo naprej po angleškem vzorcu: žilavo, vztrajno in složno. Obupnost reimer na tehniki Sledilo je pet referatov, ki so nazorno dokazali na eni strani važnost ved, ki jih prouču;e;o na posameznih oddelkih tehnične fakultete, na drugi strani pa neizmerno mizerijo pa prostorih, ki vlada na tehniki. Najprej je univ. prof. dr. Rebek nazorno oslikal pomen in važnost kemičnega instituta; njegova izvajanja so zbrana tudi v posebni bro-šurici ki jo je izdala Akcija. Nato je podal svoja opazovanja s kemičnega instituta slušatelj tega instituta Boris Škapin. Na kratko je orisal razvoj naše kemične industrije ter poudaril možnost zaposlitve in nastavitve n^ših kemičnih inženjerjev, nakar je s poraznimi podatki predočil stanje, v katerem je sedaj institut. V knjižnici n. pr. so postopoma reducirali revije od 28 na 4 do 5, tako da morajo profesorii sami kupovati strokovne revije: prostori so izrabljeni do vsake pedi; laboratoriji niso več učilnice, marveč uničevalnice zdravja. Vseuč. prof. ing. Pehani je nato govoril o važnosti rudarskega oddelka, ki je stisn;en v svoj čas nedovršeno zgradbo Dečjega doma, a mu sedaj neprestano grozi nevarnost daložacije. Opozoril je nato, kako ogromen interes ima naša država, kljub ternu da je agrarna, na tem, da izkorišča in sama oblikuje naša zemeljska bogastva. Razvoj industrije dokazuje, kako važen in neobhodno potreben činitelj je tudi v naši državi. Nazorno dokazuje to narss! rir^d"1’c"c ki se je v let:h 1919 do 1929 dvignila od 2,240.000 ton na 5,650X00 ton letno. Po letu 1929 je produkcija sicer padla, vendar sedaj zopet narašča. Glede rudarskih inženjerjev je poudaril, da jih je danes premalo (stagnacija je bila le v letih 1932—34) in zato s strani, da bi nastala kaka hiperprodukcija, ne more biti nobenega strahu. Slušatelj rudarskega oddelka Štular je nato podal svoja opazovanja na tem oddelku. Vsak prikaz je bil kričeč dokaz po potrebi razšinenja prostorov, v katerih je rudarski oddelek. Pri tem je opozoril, da je SUZOR ponudil zagrebški univerzi pred nedavnim 12 milijonov Din posojila za izpo* polnitev univerze in naj bi to posojilo odplačevala v anuitetah država. SUZOR bi moral staviti tako ponudbo tudi ljubljanski univerzi, ker se v SUZOR-ju zbira tudi slovenski denar. Univ. prof ing. Ciril Žnidaršič je prikazal nato gospodarski pomen hidrotehničnega laboratorija ter opozoril, da ima isti interes kakor vodograd-beniški, na hidrotehničnem laboratoriju tudi strojni institut. Opozoril je na skromne prostore, ki jih je institut dobil na Mirju v obliki dveh sobic. Sramotna deistva govore Nato je govoril docent g. dr, Matko o temi: »Ali je opravičena slovenska zahteva po izpopolnitvi univerze v Ljubljani?. V Ljubljani obstoja že od leta 1919 univerza s 5 fakultetami — je dejal g. dr. Matko. Od teh fakultet je poleg tehnične najbolj zapostavljena tudi medicinska. Ta fakulteta, ki j« bila iz znane slovenske skromnosti že kot nepopolna ustanovljena, ima še sedaj po 18 letih samo prve štiri semestre, Še več: nima niti poslopja niti števila institutov, ki bi ustrezali modernim zahtevam te ustanove. Samo na ta način je mogoče razumeti sramotno dejstvo, da neka zunanja, velika univerza v inozemstvu sploh ne priznava prvega rigoroza. ki se doseže na ljubljanski medicinski fakulteti. Nič manj ni ponižujoče dejstvo, da še danes stoji nedograjena predavalnica anatomskega instituta in da se tekom 10 let v preko 10 milijardnih letnih proračunih ni moglo najti 150 tisoč Din, ki so potrebni za končno adaptacijo teh važnih učnih prostorov. Zato morajo medicinci poslušati predavanja neposredno v secirnici poleg mrličev, ki umirajo vias;h na zelo nevarnih kužnih boleznih. Slovenija predstavlja po svojem kulturnem obeležju, po svoji gospodarski in socialni strukturi tako važen del države, da zasluži moderno univerzo z vsemi fakultetami. Slovenija potrebuje to ustanovo predvsem radi tega, ker leži na križišču dveh velikih neslovanskih in v mnogo-čem se križajočih kultur. Slovenija mora zadržati brezpogojno tudi še v bodoče posredniško mesto v jugoslovanskem življu med germansko in norman-sko kulturo. Biti pa mora tudi privlačno medicinsko žarišče za vse rojake izven meja naše države, ki iščejo duhovne poglobitve le v našem narodnem jeziku in v naii kulturi. Kakor je v Sloveniji potrebna moderna zgradba za tehnično fakulteto, tako je bistvene važnosti za zdravje in uspešen razvoj Slovenije medicinska fakulteta. Medicinska fikulteta bi ne mogla dvigniti le zdravstveno stanje širokih plasti, marveč ima nalogo, da poglobi izobrazbo medicincev ter skrbi za dober medicinski naraščaj. Tako bi imela ta fakulteta nadvse hvaležno torišče, predvsem pri raziskovanju naših bolezni. Posebno moramo upoštevati, da sta Srbija in Hrvatska pretežno agrarni pokrajini in so radi tega naloge njunih fakultet drugačne, kakor bi bile naloge medicinske fakultete v Sloveniji, ki je mešano agrarno industrijska s svojevrstnim socialnim obeležjem. Slišijo se danes ugovori, ki so že več ali manj osamljeni, da je namreč medicinska fakulteta v Ljubljani odveč, češ da nimamo medicinske terminologije in da smo številčno in gospodarsko prešibki za popolno medicinsko fakulteto. Toda: Slovenski jezik je dovolj razvit, bogat in prožen, da v niem lahko izražamo vse pojme in strokovna razglabljanja. Tudi gospodarsko je naš narod očitno dovolj krepak, ker je polnih 18 let znatno prispeval k sanaciji pasivnih krajev, ne da bi sam pri tem občutneje oslabel. Skrajni čas je, da prične slovenski narod s svojim, z žulji pridobljenim denarjem skrbeti za svoje kulturne, socialne in gospodarske potrebe. Nadaljnji ugovor, da imamo premalo strokovno izvežbanih moči za popolno fakulteto, ravno tako ne drži. Slovenci smo v vseh panogah medicinske vede že toliko napredovali, da bi tudi to kočljivo vprašanje rešili brez sramote za znanstveni svet in ugled slovenske medicinske fakultete. Vsekakor oa na način, ki bo v dostojno pričo slovenske solidnosti in temeljitosti. Kar se slednjič tiče maloštevilnosti, moram javno pribiti — je dejal dr. Matko —, da se kulturne potrebe nobenega naroda ne smejo meriti po številčni moči, marveč po stopnji kulture in civilizacije, na kateri se narod nahaja. Če nas je smatrala že Napoleonova Francija za kulturno toliko razvit narod, da nam je že pred 125 leti brez vsake naše prošnje in brez neštetih apelov ustanovila v Ljubljani, ki takrat ni bila kulturno in gospodarsko središče Slovenije, ampak zares »Dolga vas«, medicinsko fakulteto, je tembolj opravičena današnja zahteva vsega slovenskega naroda po izpoDolnitvi slovenske medicinske fakultete v slovenski prestolnici. Docent dr. Matko je nato poudaril, da ima ljubljanska medicinska fakulteta priznane štiri semestre. To število je po dosedanjem načrtu bilo nedavno razširjeno na naši univerzi na pet semestrov. Po novi uredbi pa, ki je pravkar izšla, ie postal ta ukrep profesorskega kolegija brezpredmeten in ima Ljubljana po novem učnem načrtu zopet štiri semestre, kar pomeni občutno izgubo in vsega obžalovanja vredno nazadovanje v razvoju naše univerze in naše kulture. Naše zahteve G. dr. Matko je apeliral, naj se vsa slovenska javnost zedini v sledečih zahtevah: da se z zakonom zajamči Ljubljani kot prirod-nemu kulturnemu in gospodarskemu središču Slovenije popolna medicinska fakulteta, da se postopoma izvrši izpopolnitev od štirih semestrov na vse semestre, ki so potrebni vsaki fakulteti, da se že v finančnem zakonu 1937-38 vnese sprememba čl. 51. zak. o univerzah, ki določa za medicinsko fakulteto v Ljubljani le štiri semestre in sicer v tem smislu, da se do zgraditve kli- nične bolnišnice v Ljubljani že v tem proračunu zagotovi naši medicinski fakulteti peti in šesti semester. V tem smislu je apeliral na vse poklicane, posebno na ministre, senatorje in poslance, da se pridružijo prizadevanjem vse Slovenije za popolno slovensko univerzo. Govornik je nato poudaril še interes medicincev na popolni tehnični fakulteti. Za svoja temeljita izvajanja je žel vsesplošno in burno odobravanje. Belgrad : Zagreb : Uubltana Cand. ing. Muha Gašper je nato podnl primerjavo državnih dotacij, ki jih užiu.jo vse tri univerze, ter je med drugim dejal: Zidava univerzitetnih objektov v Ljubljani in v Belgradu nam predočuje velike razliko in še to ker je vzrok v tein, da je pri nas zidal univerzitetna poslopja privatni kapital in jih poklanjal univerzi, v Belgradu pa država, kakor to kaže razpredelnica državnih dajatev iz področja ministrstva prosvete pod poglavjem »Izredni Izdatki«, ki gredo izključno za zidavo poslopij. Na primer zn proračunsko leto 1926-27 je dobila belgrajska univerza ‘23 milijonov, zagrebška univerza 12 milijonov 110 tisoč, ljubljanska univerza 2,450.801 Din; za leto 1933-34 belgrajska univerza 3,378.500, zagrebška 425.000 in ljubljanska nič. Ali če pogledamo, koliko so dobilo posamezne univerze on 2rl5 url V četrtek, dne 28. januarja bo peto predavanje iz ciklusa predavanj Zarje, Savice in Danice. Predava g. Ivan Avsenek o problemu tujega kapitala v našem narodnem gospodarstvu. Po' predavanju debata. Za društvene člane udeležba dolžnost; gg. starešine in vse, ki sc za to zanimajo, vljudno vabimo. Rezervne častnike opozarjamo, da se zglane v društveni pisarni podpisanega pododbora v Kazini, IT. nadstropje med uradnimi urami dnnes ali v petek od pol 18 do pol 19, ako si želo nabaviti železniško loglti raacijo. Od J. februarja t. 1. dalje se bodo zbrane prijave za železniške legitimacijo oddajale Vojnemu okrožju mesečno samo enkrat in bieer konec vsakega meseca. V interesu vsakega je, da legitimacijo narofii pravočasno In ne Selc v zadnjem trenutku. — Udru-žonjo rezervnih častnikov v Ljubljani. Nova franfif kanska dvorana — Ljudski oder vprizori dno 1. fobrunrja ob 8 zvečer in 2 februarja ob 5 popoldne Diotzenschmidtovo veseloigro tega sveta v treh dejanjih .KriStof«. Predprodaja vstopnic je v Nabavni zadrugi ' frančiškanski pasaži. Prosvetno druitvo Trnovo priredi drevi ob 8 XT. redni prosvetni večer v drnUveni dvorani Karu-nova ulica 14, na katerem bc imel zanimivo skioptlčno predavanje <0 Hitlerjevi osebnosti in njegovem boju« g. prof. dr. Karol Capuder. Vabimo vse člane in prijatelje, da se prosvetnega večera udeleže v obilnem Številu. — Odbor. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sreda, 27. januarja: »Kadar se utrga oblak«. Red A. Četrtek, 28. januarja: »Korajža velja«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Petek, 29 januarja ob 15: »Konjeniška patrola«. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 30. januarja: »Kvadratura kroga«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja. 31. januaraja ob 15: »Repoštev«. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Na ledeni plošči«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob osmih Sreda, 27. januarja: »Navihanka« Red Sreda. Četrtek, 23. januarja: »Cavalleria rusticana«. Glumači. Red Četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprto Sobota. 30. januarja: »Holfmannove pripovedke«. Red B. Drama V sredo bodo odigrali Žigonovo drama »Kadar se utrga oblak« za red A. V delu so zaposleni ga. Marija Vera, gg. Levar Gregorin, Potokar, Skrbinšek Jerman, vlogo Lenke igra tokrat mesto obolele gdčne Boltarjeve ga. Mira Danilova. Delo je zrežiral Ciril Debevec. Opozarjamo ni dijaško predstavo Langerjeve vojne drame »Konjeniška patrola«. ki se bo vršila v petek ob 15 po cenah od 5 do 14 Din. To bo fioslednja vprizoritev te igre v tej sezoni. Naročajte in širite Slovenski dom! Ljubljana, 27. januarja. Pri velikih narodnih veselicah v Ljubljani še v starodavnih dobrih časih so prireditelji postavljali velike, lepo v narodnih barvah okrašene šampanjske paviljone, kjer so stregle brhke in vitke narodne dame. Okoli njih so se vrteli petični rodoljubi, prvake in veljaki. In penil se je tuji šampanjec, francoski ali pa renski! Steklenice so pokale in v velikih posodah ledu se je hladila peneča, tudi za takrat draga pijača. Študentovske stare — bajte, kadar so dvignile kak večji denar, so vabile bruce včasih na »šlampus-«. V predvojnih letih je Ljubljana mnogo več potrojila za to »penino*, kakor imenuje sedaj tarifa za občinsko trošarino vsa tuzemska in domača šampanjska vina, na katera je sedaj naložena dosti visoka trošarino, namreč za sedem desetin litra v steklenici tujega šampanjca 30 Din, za domačega pa 15 Din- Uvoz šampanjskih vin znatno pada. Tudi konzum pada. Vzroki? Visoka carina, visoka trošarina in rod radodarnih šampanjskih kavalirjev, ki so metali denar, izumira od leta do leta v dobi resnih duševnih in materijalnih borb. Ljubljana je v preteklem letu uvozila iz Francije v Porenje 232 steklenic šampanjca in inozemskih vin, ki se penijo. Uvoz pada, kar kažejo podatki za prejšnja leta. Predlanskim je bilo uvoženih 2269 steklenic šampanjca, v letu 1934 pa 3239 steklenic, ki vsebujejo do 7 desetink litra, Ta pojav mnogi različno tolmačijo. Hudomušneži pravijo, da pride čez mejo mnogo šampanjca vtihotapljenega. Za to stroko tihotapstva so baje luksuzni avtomobili prav prikladni. Verjetno je, da tihotapijo to penečo pijačo v večji množini, kar se jim izplača, ter pobašejo tihotapci lepe in mastne dobičke. Saj so pred leti v luksuznem avtomobilu vtihotapljala celo morske ribe iz Trsta! Torej cvete mogoče tihotapstvo šampanjca? Več je Ljubljana popila šampanjca domačega izvora, zlasti znamke »Clothar Bouvier«, ki je tudi odličen in cenejši. V letu 1936 so Ljubljančani ob velikih slovesnostih in prireditvah popili 1522 steklenic domačega šampanjca, v predlanskem letu pa 935 steklenic. Torej znaten napredek na polju produkcije domačih šampanjcev! Treba pa je omeniti, da poprej niso pri občinski trošarini delali take razlike med domačim in tuji mtzdelkom. Računajo, da je Ljubljana lani izmetala za šampanjska vina okoli 700.000 Din. Skozi grlo pa je Ljubljana lani pognala vsega 89,723.734 Din za razne alkoholne pijače. Podrobnejšo statistiko pa so že jutranji listi objavili. V razgovoru o šampanjcu je pripomnil neki gos>pod šaljivo: »Kaj? Ljubljančani ne pijejo šlampanjca, raje darmatinca! »Mnogi namreč mesto »1« izgojarjajo pri besedi »dalmatinec« regljajoči »r«. Proč s „skijanjem"! Ljubljana, 27. jan. Nesporno je dokazano, da se je pri nas razvilo smučanje popolnoma samoniklo, brez tujega vpliva (na Blokah). To nam dokazuj« med drugimi tudi naš domači izraz — smučanje. Vsi narodi, kjer so smučanje ni razvilo samoniklo, so prevzeli od severnjakov obenem s športom samim tudi naziv. Le Čehi in Poljaki so prevzeli od Rusov slovanske »ližit, ker so prevzeli od Rusov tudi šport sam in se je —kakor znano — tudi v Rusiji razvil ta šport samoniklo. Izven vsakega dvoma je, da so Hrvatje in Srbi prevzeli smučanje od nas Slovencev. Zanimivo pa je, da niso prevzeli takoj tudi našega izraza: prevzeli so ga — vendar ne mnogo uporabljali. Mesto našega pa so vzeli izraz od Nemcev, kamor je prišel s severa. Je v tem dokaz neke »hohštaple-rijec, ker so hoteli prvi brvatski mestni smučarji že s samim tujim imenom doma paradirati, češ da so prinesli domov ta šport iz inozemstva in da je radi tega ta šport bolj — gosposki, šele čez nekaj let so se pojavili itied Srbohrvati treznejši športniki, ki so uvideli, kako neumestno je izposojeva-nje naziva za smučarski šport od tujih narodov, ko imamo vendar popolnoma pristen domač izraz. In — če so prevzeli iz Slovenije to športno panogo, Velik smučarski izlet v Sarajevo Od 14.—16. februarja se vrši na Jakovim v Bosni velik smučarski izlet vseh prijateljev zimskega športa. Po zamisli ministrstva za telesno vzgojo naj bi bil ta izlet namenjen poznavanju lepih bosanskih terenov za smučanje in obenem tudi prva večjp smučarska prireditev, ki naj bi vzbudila v Bosni še večje zanimanje za zimski šport. Pripravljalni odbor, ki stoji ves čas tesno v stiku z ministrstvom za telesno vzgojo računa na ude-ložbo več tisoč smučarjev iz cele države in je zato dal rezervirati za goste, ki jih pričakuje vse hotele in restavracije v Sarajevu in bližnjem kopališču Uidži. Poleg tega pa bodo na razpolago Ivoljša privatna stanovanja in planinski domovi na Jahorini, Trebeviču, Crijepoljskem in Palami. Ministrstvo -/a telesno vzgojo je tudi že poskrbelo pet dnevul dopust vsem državnim uradnikom, ki se hočejo izleta udeležiti, ta dopust se jim tudi ne šteje v redni dopust. V okviru lega izleta so zamišljene velika smučarska tekmovanja in borlo organizirani tudi večji izleti na bližnje in daljše bosanske in hercegovske planino. Točen program teh izletov in tekmovanj zaenkrat še ni objavljen, prav tako tudi še niso določeni kraji, kjer se bodo tekme vršile. Ker pa prireditelji računajo na velikansko udeležbo se bodo vršila tekmovanja istočasno na Jahovini. Crijepoljskem in Palami. Poleg teh izletov in tekem pa bo odprta v mestni hiši v Sarajevem velika razstava s slikami zimskih terenov in prirodnih lepot Bosne in Hercegovino. V zvezi s tem smučarskim izletom, čigar izvedba je poverjena sarajevski zimskošportni podzvezi je odpotoval iz Sarajeva to dni v llelgrad v ministrstvo za telesno vzgojo tudi njen predsed-j nik Radmirovič, ki bo ministru g. dr. Itogiču re-feriral o dosedanjih pripravah. To je doscd\j prvi večji smučarski izlet pri katerem bodo sodelovali, kakor po vsem izgleda smučarji in sicer ne samo tekmovalci iz cele Jugoslavije. Smučarjem v Bosni želimo o delu mnogo uspeha, čeprav bi hoteli, da bi se ta smučarski izlet vršil v Sloveniji. naj prevzamejo iz Slovenije še naziv. Po zaslugi teh treznejših krogov se je začel udomačevati med Srbohrvati — naziv »smučanje«. Ta izraz tudi že lahko zasledimo v vseh vodilnih listih Zagreba in Belgrada. Le en zagrebški list je še — ima celo naslov, da je športski — ki stalno in trdovratno sili iia dan s »skijanjeiiu. Upajmo pa, da bo kmalu tudi ta list spoznal, da je pri nas bolj umestno »smučanje«. Dolžnost slehernega slovenskega smučarja ni bila, da povsod, posebno pa zunaj na terenu preganja tujko in uveljavlja naš pristan domači naziv. Saj v nazivu zgovoren dokaz naše smučarske preteklosti, na katero sm v športnem svetu lahko ponosni. Je sicer res, da se tudi Hrvatje fn Srbi že v velikem številu tudi zunaj na terenih poslužujejo našega domačega izraza, vendar je med njimi še mnogo takih, ki jim je tuj izraz ljubši in bolj — >nobek. To so predvsem tisti, ki tudi smučanje gojijo ne radi smučanja, marveč zato, ker hočejo biti moderni in ki so našim zimskošportnim centrom le v dekoracijo, Radi njih samih nam more biti sicer vseeno, kako to panogo športa nazivajo, vendar moramo forsirati domač izraz predvsem j radi tujcev, da vidijo v našem izrazu tudi dejkaz smnoniklosli našega smučanja. Promet na befgra;ski postaji Požar v tovarni kvasa Kamnik, 26. jan. Včeraj okrog 2. ure popoldne, je nenadoma nastal ogenj v podstrešju nad tovarno kvasa, ki je last g. Kanca. Vnelo so se parketne deščice, ki so bile zložene ob dimniku. Ogenj so kmalu opazili domači in uslužbenci, ki so takoj poprijeli za škafe in urno saaili. Kmalu nato je stopila v akcijo tudi domača gasilska četa in so tako skupno rešili v kratketif času sitracijo, da požar ni prišel do popolnega razmaha. V pomoč je prihitelo gasilsko moštvo iz Kamnika, ki pa ni stopilo v akcijo. Sreča v nesreči je ta, da ni ogenj nastal v noči. škoda od strani požara menda ne bo tolika, kot je pa bila povzročena zaradi gašenja. Koroški pevski zbor v Kamniku — ne nastopi na svečnico kot smo bili poročali — pač pa je za nedoločen čas preložen. Poziv l?ublfanskrm druftvom! Jugoslovensko-bolgaroka liga v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 30. t. m. v dvorani Trgovskega doma veliko manifestacijsko zborovanje v proslavo sklenitve in podpisa večnega prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ker želi liga, da bi na tem splošno narodnem manifestacij-skem zborovanju sodelovala vsa ljubljanska društva, prosi tem potom vse osrednje nacionalne, kulturno-prosvetne, gospodarske in druge organizacije, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na razgovor, ki se bo vršil v četrtek, dne 28. januarja ob 18 v restavracijski sobi kavarne Emona (klet). Posebna vabila se društvom zaradi kratkega časa ne bodo razpbšiliala. Vabljena v6a osrednja društva brez izjeme! — Odbor JBL. Relgrad, 27. jan. AA. Po uradnih statističnih izdatkih o Ribanju potnikov in blaga in o dohod-kib leta 1936 spada belgrajska postaja v vrsto že- lezniških postaj z največjim prometom v naši državi. Po teh podatkih se je lani odpremilo iz mesta vsega skup 1,339.42« potnikov. Oe vpoštevamo, da se je najmanj potnikov prepeljalo februarja (82.227), največ pa avgusta (129.594), se vidi, da se je preteklo leto povprečno odpeljalo na mesec* okoli 105.910 potnikov z belgrajske postaje. Potniških voznih listkov so izdali preteklo leto vsega skup 1.224.036. od tega pride na listke 1 razreda 910, 2. razreda 78.395 in 3. razreda 1,144.731. Pe-ronskih listkov se je prodalo 411.279. Lani se ie odprenlilo iz Belgrada zasebnega trgovskega blaga vsega skup 63.oči sovozno in drugo blngo 357.314 ton. Pri okencih železniške postaje v Belgradu se je preteklo leto plačalo na račun potniškega prometa vsega skup 46.213,212.75 Din, in sicer 45,766 906.25 Din v našem denarju in 446.306 Din v tujih valutah. Celotni potniško-tovorni promet belgrajske postaje je opravljalo 127 vsakodnevnih vlakov, med njimi 20 brzih, 39 potniških, 56 lokalnih, 8 mešanih in 14 tovornih. Tu ni vštetih 27 vlakov postaje Belgrad-Donava, ki služi prometu potnikov in blaga s Pančevim in Vrskom, prav tako niso vračunani mnogoštevilni tovorni vlaki sever-jug in obratno, ki vozijo po direktni progi Zemun-Top-čider, kar jo belgrajsko postajo znatno razbremenilo. Prav tako niso všteti podatki o številu potnikov, izdanih listkov in višini dohodkov, ki jih je odpremi! ali izterjal »Putnikc v Belgradu. Kmečka zveza v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 26. jan. Po vrnitvi kmečke stanovske organizacije, Kmečke zveze, je naš slovetijegorlški kmet dobil že nekaj zadoščenja. Organizacija Kmečke zveze je povsod izvedena in delo se najlep*e razvija v prid kmetu. V okraju Sv. Lenart v Slov. goricah je ustanovljena Kmečka zveza v župnijah: Sv. Anton, Sv. Lenart, Sv. Benedikt, Sv. Ana, Sv. Trojica, Sv. Barbara in Sv. Jurij, pri Mariji Snežni pa se ravnokar ustanavlja. Za tak razmah Kmečke zveze v Slov. goricah ima velike zasluge predsednik okrajne Kmečke zveze in župan občine Sv. Ana kmet Jože Špindler. Okrajni odbor Kmečke zveze pa je v kratki dobi razmere v kmetijstvu zelo izboljšal in dal našemu kmetu več strokovne izobrazbe v vseh panogah kmetijstva. Kmečka zveza prireja ob nedeljah v zadnjem času po vseh znpnijah tega okraja kmečko-strokovne gospodarske tečaje, ki nudijo našemu kmetu najpotrebnejše za sedanji čas, ko je treba najti izhod iz one gospodarske stiske, v katero je padel posebno kmečki stan. Udeležba na doslej prirejenih tečajih po župnijah je bila povsod velika, kar kaže, da se kmečki stan resno zanima za dvig gospodarstva in za stanovska vprašanja. O kmečko-stanovskem gibanju predavata člana glavnega odbora kmečke zveze gg. Šket in Špindler, strokovno izobrazbo pa nudijo profesor sadjarske in vinarske šole iz Maribora in gg. kmetijski referenti okrajnih načelstev. 0 kmečki zaščiti govori g. sodnik Ašie od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Posebno zanimivost pa' vzbujajo predavanja o strokovni svinjereji, ki jih ima g. Sornee od Sv. Lenarta. Naš kmet se je pričel za vse panoge gospodarstva izredno zanimati, ker se mu zdaj znova za to nudi prilika od strani Kmečke zveze, ki bo na taki 1 podlagi razmere v kmetijstvu v Slov. goricah znatno dvignila v korist kmečkemu stanu. Od tu in tam 6,805.075 milijonov litrov raznih vrst alkohola !e steklo lani po grlu žejnih Ljubljančanov. Tako ie pnšlo lani na vsakega Ljubljančana v Veliki Ljubljani 80 litrov alkohola. Seveda največ vina in sicer 3 milijone in pol, v denarju izraženo pa 42 milijonov dinarjev. Takoj za vino pride žganje, katerega je bilo popitega 1 milijon tristo tisoč litrov. I iva pa so se Ljubljančani kar odvadili. Popili 60 ga komaj 678.027 litrov, številka pa postane še bolj zanimiva če napišemo, da so Ljubljančani leta 1913., takrat ko je bila Ljubljana skoro za polovico manjša, popili kar 2 milijona in pol litrov piva. Lansko leto bi lahko imenovali bolj suho leto. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo v tovarnah KID so 6e včeraj nadaljevala v Trgovskem domu v Ljubljani. Delavski delegati so hoteli doseči pri KID, da bi spet sorejela na delo tri delavske zaupnike, ki jih je bila razrešila te funkcijc m obenem odpustila iz službe. Nato ie šla depu-tacija delavskih delegatov in zastopnika Delavske zbornice k banu in mu pojasnila položaj delavstva na Jesenicah. Pogajanja se datjes dopoldne ob O nadaljujejo. Predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič se je že vrni! iz Dubrovnika v Belgrad in bo sajn vodil seje skupščine, ki se bodo začele 1. februarja. Do takrat pa bo proračun obravnaval finančni odbor skupščine. Včeraj je finančni odbor razpravljal o poedinostih proračuna in 6icer o proračunu Centralnega presbiroja in nato o invalidninah ter pokojninah. Med drugimi so se poslanci zavzemali za pravočasno izplačevanja pokojnin Postavljen je bil pa tudi predlog, naj se učiteljem na visokih šolah službena leta štejejo v pokojnino, ker so tudi oni plačevali v pokojninski fond. Prav tako naj 6e štejejo v pokojninsko službena leta tistim upokojencem, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem zakona o uradnikih. Sneg naletava še vedno, zlasti hudo je v Belgradu, kjer je znašala včeraj temperatura že 15 stopinj pod ničlo. Zraven je vela ostra in močna košava, da je zastal skoro ves promet v mestu. Zaradi vetra je moral nekajkrat obstati tudi tramvaj. Iz notranjosti države pa prihajajo poročila. J- ' J VN T v iliuju JV/ pvn VJVlid, da je snega padlo že tako visoko, da prihajajo vlaki s precejšnjimi zamudami. Na nekaterih krajih pa so bile pretrgane tudi telefonske in brzojavne žice. V šestih občinah dunavske banovine so bile preteklo nedeljo ponovne občinske volitve. V štirih občinah je z ogromno večino zmagala lista JRZ, v eni pa lista združene opozicije. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu sta se zagovarjala dva ponarejevalca denarja in sicer Ivan Rožman in češki državljan Karel Sedlaček. Oba so prijeli že novembra meseca. Pri Rožmanu so našli 404 kose (»narejenih kovancev vseh vrednosti, največ pa srebrnikov. Vsi kovanci so bili slabo po-narejeni. Pri Sedlačku, ki je bil zaradi ponarejanja denarja kaznovan že na Poljskem, pa so našli r>o-narejene tisočake. Enajst po številu. Ta mož pa je ponaredil tudi svoj potni list. Zraven so stala potrdila o bivanju v Jugoslaviji, med drugim ponarejeni potrdili občin Brezje in Hoče v Sloveniji. Sodišče je oba ponarejevalca obsodilo in sicer' Rožmana na eno leto težke ječe, Sedlačeka pa na eno leto in pol, nakar ga bodo izgnali v njegovo* domovino. V Zagrebu *e je te dni mudil znani ameriški agronom inženir Clayton Whipple. Mož je predstojnik posebnega zavoda, ki se bavi z napredkom ... r - - itw vasi v vzhodnih delih sveta. Podružnica tega zavoda za bližnji Vzhod se nahaja v Sofiji. whipple je do sedaj bival pet let v Bolgariji in si je ta čas pridobil toliko zaslug za napredek kmetijstva v Bolgariji, da ga je vlada imenovala za svetnika v ministrstvu za poljedeljetvo. V Zagrebu bo ime! dvoje predavanj o sistemu svojega dela v Bolgariji. Amerikanski zavod za dvig kmečke vasi je bil ustanovljen leta 1919. v Ameriki. Takrat so se zbrali mnogi bogataši in požrtovalni ljudje, da so ustanovili tak zavod in ga namenili v prvi vrsti Grkom in Armencem ki so veliko trpeli v svetovni vojni. Najprej so skrbeli za otroke vojnih žrtev, in za otroke emigrantov. Preko 130 tisoč otrok so preskrbovali. Potem pa so prišli do prepričanja, da taka podpora ni tako izdatna. Zato so sklenili, da bodo pomagali kmetom le posredno in to trajno. Izbirati 60 začeli revne kmet=ke kraje in v njih ustanovljati vzorne kmetijske šole. Tako so začeli zdraviti revščino pri korenini V 5 letih 60 samo v Bolgariji ustanovili 165 takih šol. Vanje hodijo kmečki otroci od 14 leta svoje 6tarosti. Uče se vsega, kar jim prav pride v kmetijstvu. Zanmivo pa je, da tisti, ki so dovršili te šole, ne dobijo nobenega izpričevala, ker hoče fundacija doseči, da učenci ne bodo potem iskali kake revne državne službe, temveč da bi ostali na kmetijah. Tečaji v takih šolah trajajo dve leti. 13 tisoč mladih kmetov absolvira vsako leto te tečaje Najboljše med njimi pa fundacija pošilja celo v Ameriko na prakso. 170 milijonov sfebelc tobaka so lani posadili v Hercegovini. Pridelka pa je bilo za 470 vagonov. Prav ta čas potujejo po Hercegovini Komisije, ki od kmetov prevzemajo tobak. Cena tobaku se giblje jx> kvaliteti. To ocenjuje poseben strokovnjak. Iz Sarajeva je pred dvema dnevoma odpotovala večja skupina muslimanskih romarjev, ki so šli v Mekko in Medino. Potovanje je organizirala tamkajšnja podružnica »Putnika«. Romarji — hadžije — bodo ostali v Mekki do velikega jx>sta kurban bajrama, ki pada leto3 v čas od 21. do 24. februarja. Potovanje je drago irj stane 20 tisoč dinarjev. V glavo je ustrelil svojo bivšo ljubico mlad kmetski fant Tomo Vrbanac v Maruševcu, ker ga je bila zapustila in se prijela drugega. Fant ni mogel preboleti te spremembe in je dekle počakal takrat, ko je šla s svojim fantom naročit oklice v župnišče. Cim sta se dekle in fant približala župnišču, je Tomo sprožil puško in zadel. Strašna usoda je doletela nekega kmeta v Ne>-gotinu na Vardarju. Pred mesecem je umrl, pa so ga morali na zahtevo oblasti pred nekaj dnevi izkopati. Mož je umrl namreč pod čudnimi okol-nostml. Pred mesecom ga je ugriznil stekel pes. Mož je sicer vedel za nevarnost, vendar pa m to jjolagal nobene važnosti. Ko se ga je pa že začela prijemati steklina, je opozoril svojo ženo in otroke, naj se zapirajo v posebno 6obo. Neke noči pa ga je prijela prava besnost. Pena se mu je jx>javila na ustih, začel pa je tudi razbijati. Prišli so kmetje, /l' I C A Ct O r i ial i 2. ■ /4 t. I! ? ‘ . _ da so ga prijeli, zvezali in odveli k bližnjemu zdravniku. Ta zdravnik pa je deial, da ni pristojen in je bolnika poslal k okrajnemu zdravniku. Tudi ta je dejal, da ni pristojen, pa so morali kmetje steklega kmeta zopet peljati domov. Ko 60 ga privedli domov, pa je obveljal predlog soseda, naj ga privežejo na kol pod novim mostom na Vardarju. Res so ga v mrazu pustili privezanega čez noč, toda ubogega kmeta je smrt rešila trpljenja, Zmrznil je. sanmi Sedaj je tudi pri nas začelo pošteno snežiti. Sven Elvestad: 58 Zlodej se dolgočasi Lahko je bil nekdo zunaj na terasi, ki ga Rist ni mogel videti (zunaj je medtem postalo popolnoma temno), tudi v kabinetu je lahko kdo tičal, tam za debelim zastorom. Rist je prijel za stol in ga potegnil k sebi, sedel je tako, da je imel najkrajšo pot do vrat. Mr. Johnson je to opazil. Pokazal je z roko: »Tam je sobni telegraf,« je dejal, »tu pa je hišni telefon. Lahko pokličete ljudi, če se česa bojite. In vrata tudi niso zaprt*.« »Ne bojim se.« »Vi bi radi Haselhuhna dobili, kaj ne?« »Da.« . »Tudi jaz čakam nanj. Mislim, da bo vsak čas tukaj. Ali ste se močno začudili, ko ste me tukaj našli?« »Prav za prav ne. Vedel sem, da ste bili prišli.« »Seveda. Saj svojega bivanja in prisotnosti prav nič nisem prikrival. Veseli me, da vas spet lahko vidim.« Rist ni nič odgovoril. »Tako namreč lahko najdem kako priložnost, da pojasnim nekatera nesporazumljenja,« je nadaljeval mr. Johnson. »Prišli ste, da pomagate Haselhuhnu. To je zelo lepo od vas. Saj je tudi izredno dober in pošten človek. In močno nežnočuten. Tako rad se za druge žrtvuje. Toda v čem mu hočete prav za prav pomagati?« »To reč morajo vedeti njegovi sovražniki.« »Haselhuhnu sploh ne morete pomagati.« »Hočete reči s tem, da zanj sploh ni več pomoči?« Mr. Johnson se je izognil vprašanju. »Zelo slabo sledite, na napačni sledi ste,« je dejal. »Vi si mislite, da naše maščevanje izvira iz onega majhnega prizorčka v Kopenha-genu. Vzemiva, da smo se res hoteli maščevati. Nič lažjega za nas od takega maščevanja. Vi mislite, da ste ves čas vohunili okrog nas. Resnica je ravno narobe. Vi ste le redkokdaj vedeli za nas. Mi pa smo vedeli sleherno uro dneva za vaše gibanje. Za nikomer ni tako lahko vohuniti, kak&r za ljudmi, ki sami vohunijo. Ujeli ste se v lastni zanki. Kako ste na primer prišli v Viccolo Balinari? Ker vas je vaša lastna špijonaža tja privedla. Kje je Haselhuhn v tem trenutku? Vi tega ne veste. Mi pa vemo, kje je generalni ravnatelj Brede? V pristanišču je, da si pogleda pevčev mrtvaški sprevod.« »To znati pač ni tako težko,« je ugovarjal Rist, »Brede ni skrivnosten človek in ne skriva svoja dejanja in nehanja. Čudimo se, kako varno in javno nastopa.« »Ne smete se prav nič čuditi. Brede globoko gleda. 2e davno je spoznal, da mu ni treba drugače ravnati. Toda kje je vaš tovariš Bergcrone? Pred pol ure je v via Toledo obiskal trgovino s fotografskimi potrebščinami. Najbrž se zelo zanima za fotografsko umetnost. Ali je amater?« »Zdi se mi, da se bolj zanima za nekatere panoge arhitekture.« Mr. Johnson se je zagrizel v ta izraz in pomislil za trenotek. Bila je podoba, da je iskal zvezo z neko stvarjo. Ogledal se je po sebi. Ko je zopet začel govoriti, je .bil nekaj časa zazabljen. »Hočem le povedati, da smo bili ves čas tik za petami vam in vašim prijateljem.« Potem pa se je zopet zbral: »Ce bi vas hoteli ubiti, bi to storili že v oni stari hiši, ki ima Haselhuhn v njej trgovino v starimi predmeti.« »Kaj pa bi dosegli s tem?«, je vprašal Rist. »Amerikanec kakor ste vi, ne mori kar tako v bežni strasti. Pač pa, če vidi vsaj tre-notno korist.« »Res je. In ravno to je spoznal Brede s svojim praktičnim poslovnim duhom. On je popolnoma miren, in prav ima, da se ne razburja.« »Vsaj za nekaj časa.« Mr. Johnson je skomizgnil z rameni. »Dokler ne boste pokaazli svojih kart,« je nadaljeval Rist. »Zakaj pa govorite tako surovo? Raje rabite lepši, recimo posloven izraz: Brede čaka na pogodbo... Dokazano je namreč, da bi mi lahko na vsak način izvršili svoje maščevalne načrte, če bi jih gojili. Kaj torej sledi iz dejstva, da jih nismo izvršili?« »Da se maščevanje mora povezati z eno ali drugo ekonomsko koristjo, če hoče biti učinkovito. V tem se kaže pri nas amerikanski vpliv. Priznani, da je prav prijetno človeku, ki naleti na tak vpliv. Je vsaj neke logike v njem. Vse drugo je nerazumljivo, sumljivo.« »Ali ne morete potem najti kak drug nagib, ko že tako prijazno mislite? Morda tale, da hočemo zopet obnoviti medsebojno zaupanje.« Rist je spustil monokel na vrvico. »Kaj pomeni to, da vam je monokel padel na vrvico,« je vprašal mr. Johnson in se smehljal, ali s prostim očesom nemara bolje merite?« Rist mu je pokazal svoji prazni roki. »Dobro,« je nadaljeval Amerikanec, »tudi jaz nisem oborožen. Zakaj bi počenjala nasilna dejanja. Ali nisva ravnokar dokazala, da hočeva oba mirnega pogovora?« Zaupno se mu je približal. »Imamo načrt, da si popolnoma pridobimo zaupanje generalnega ravnatelja Bredeja. Ali je pametno, da še kar naprej mislimo na oni mali dogodek v Kopenhagenu? Brede se hoče raztresti. Ali mu to ne bi moglo nuditi razvedrila, ki ga išče, ko bi se z nami sestal? To bi moglo nasititi njegovo hrepenenje po novih življenjskih oblikah in njegovo večno žejo po kupčijah neprestano le po kupčijah.« »V tem slučaju bi morali postati velik izdajalec,« je dejal Rist. »Koga bi izdal?« »Življenje, ki ste živeli dozdaj.« Mr. Johnson je vneto vzkliknil: »Zakaj pa ne?« V naslonjaču se je naslonil nazaj in ponovil: »Zakaj pa ne?« Učitelj: Ako se za dvajset gostov rabita dva natakarja, koliko jih je potrebno za 55 gostov? Jurček (gostilničarjev sin): Pet natakarjev in pa en pikolo, gospod učitelj. Tako nastaja lokomotiva. kove karijere konec. Stalin ga je dal aretirati in poslati v ječo. Prihranjeno mu je bilo, da bi ga Stalin z ostalimi vred že takrat poslal pred puške, vendar pa je ostal v ječi. Zavedel se je, da si je za zmerom zapravil Stalinovo zaupanje in da ga bo to stalo življenje. Vešče je GPU zr.ala splesti mrežo okrog njega in ostalih »zarotnikov, ki stoje te dni pred revolucijskim tribunalom. Vse je šlo tako, kakor je to hotela Stalinova okolica. In Radek je moral kot eden glavnih obtožencev na zatožno klop. Nekdaj tako slavljen revolucijonar je padel v nemilost pri diktatorju Stalinu. Boljševiki so ga postavili v seznam največjih izdajalcev in proti-revolucijonarjev, med zaveznike Trockega in zarotnike, ki ne sinejo niti ne morejo pričakovati nobenega usmiljenja. Za ves ostali svet pa je Radek to, kar je bil v predvojnem času in za kar je bil dvakrat izključen iz socialno demokratske stranke. Obenem pa spomenik sistema, ki ne izbira nobenega sredstva za uničenje sedanjega reda in za uničenje struj, ki se v vsem ne skladajo z nazori vladajoče plasti. Ko bodo tudi vanj naperili puške, se bo ponovno razbila bajka o sovjetskem raju in svobodi. Radio Programi Radio Lji^ijana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih posfaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din iinajTi- Sreda, 27. januarja. 12 Harinonisti, revelerjl in drugi tnki pevci (plošče). — 12.45 Vreme, poročilu. — 13 Čas, spored, obvestila. — 13.15 Vesel opoldansi koncert (Radijski orkester). — 14 Vreme, borza. — 18 Mladinska uro: a) Pota modorne fizike (gosp. prof. Miroslav Adlešič); b) Ovitek za nevezane knjige in časopise (gosp. Miroslav Zor). — 18.4(1 Slov. gorski vodniki (gosp. prof. A. Mrak). — 1‘j Čas, vreme, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: MeStrovičevi herojsko-opski ženski liki (Branko Mašič iz Zagreba). — 19.50 Šahovski kotiček — 21) Ura lahko glasbe: Pilihov duet harmonik. — 21 Iz Puccinijevih oper (Radijski orkester). — 21.45 Čas, vreme, poročila spored. — 22 Espe-rantska prireditev: Cankarjev večer, sodelujejo člani esperantskega kluba v Ljubljani, režira gosp. Lojze Potokar, član. Nar. gled., predava g. Jože Kozlevčar. Drugi programi Sreda, 27. januarja. Belgrad: 19 50 Srbski večer — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 21.00 Mozurtov koncert — Budimiicita: 22.20 Orkester in violina — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba — 21.00 Rossinijeva opera «Pepelka« — Rim-Bari: 20.40 Simfonični koncert — Praga: 19.20 Vojaška godba — 20.15 Orbestalni in solistični koncert - Varšava: 19.20 Poljske narodne — 21 00 Chopinove skladbe — Berlin-Frankfurt: 20.25 Mozartov koncert - Konigsberg: 20.45 Plesna glasba - Bero. munster: 21.30 Zapadnošvicarska glasba Usoda prvih junakov ruske revolucije Prav te dni teče v Moskvi razprava proti skupini znanih komunističnih prvakov in revolucionarnih junakov, proti Radeku, Sokolnikovu, Pjata-kovu in tovarišem. Vsem je še v spominu proces, ki je bil prav pred istim sodiščem meseca avgusta lani in se je končal z ustrelitvijo prvih in glavnih sodelavcev Lenina. Takrat so padli pod kroglami Zinovljev, Kamenjev in drugi. 15 jih je bilo. Stalin se je otresel svojih tekmecev in nasprotnikov na krvav način, pomedel je z njimi odločno in korenito, kakor se more zgoditi le v državi skrajne tiranije in vlade enega človeka. V obljubljenem raju se je vse to zgodilo. Prav enaka slika se ponavlja danes, kakor se bo v vsem enaka ponovila tudi prihodnji dan, ko bodo počile puške in se bodo pod streli umaknili iz sveta še ostali prvaki komunistične stranke, ki so v najtežjih dneh služili z ognjem in mečem, z dušo in telesom revolucijonarni ideji in Sovjetski Rusiji. Komedifa se ponavlja Prejšnji pnnjps je potekel tako, da so vsi obtoženci enodušno* priznali svojo krivdo, tako, kakor jo jim je očitala obtožnica. Skrivnost tega priznanja ni prišla v svet, ohranili pa so jo zidovi zloglasne ječe GPU Jubljanka. lam so bili obsojenci ustreljeni. Svet ni zvedel, kako so mučitelji pripravili obtožence do priznanja obtožb, niti ni zvedel, kako so umirali prvaki komunistične stranke. Stalinu 15 smrti ni bilo dovolj, inscenirati je moral še drugo dejanje te strašne komedije, da bo spravil s sveta še ostale tekmece in ljudi, ki mu niso hoteli slediti na vsak korak. Svet prisluškuje tej razpravi in ve, da bodo vsi obtoženci obsojeni na smrt in ustreljeni. Karel Radek-Sobetsohn Najzanimivejša osebnost, ki stoji med obtoženci v tem procesu, je nedvomno Zid Karl Radek. V najtežjih časih je stopil v vrste boljševikov in jim je služil z vsemi silami svojega duha. Bil je zagrizen agitator tiste svetovne revolucije, ki se je zarotila proti vsakemu redu, družabnemu in državnemu. Bil je že po svojem rodu in naravi j>ro-vokater in prekucuh. Boril se je vse svoje_ življenje za nauk, ki je sejal le sovraštvo in kri, da bo tudi sam poginil v krvi od tistih ljudi, s katerimi je navezoval svojo usodo. Usoda je Radeka postavila na glavo. Med prvimi je bil, ki se je pridružil Leninu, bil je tisti, ki je takoj po izbruhu revolucije stavil vse svoje sile v organi- zacijo nove sovjetske države In znal ves tuji svet in vso diplomacijo prepričevati prav o nasprotnem, kakor pa se je v krvavih dneh resnično vršilo v Rusiji. Poneverbe Žida Sobelsohna Po rodu je Radek Zid. Pisal se je Sobelsohn. Rodil se je v Galiciji. Ze v tani mladosti se je posvetil politiki ter se že takoj v začetku prerinil med prvake socialno demokratske stranke. Bil je tudi eden tistih, ki so v tej stranki izzvali razpor in povzročili, da se je eno krilo nagnilo v skrajnost. L. 1905. pa so bile v stranki odkrite neke denarne poneverbe. Vodstvo stranke je v Radeku odkrilo tatu in ga zaradi tega izključilo iz svoje srede. Od tega časa dalje Radek ni bil član nobene stranke ter se je posvetil le pisanju in študiju. Pisati je začel članke v razne levičarske časopise ter se kot skrajni cinik začel podpisovati z novim imenom K. Radek. (V češkem jeziku pomeni »kradek« — tat.) Toda že leta 1908. ie spet stopil aktivno v politiko. Pojavil se je v Nemčiji, kjer ga je sprejela v svoje vrste socialno demokratska stranka. Pripadla mu je spet važna naloga. Prišel je tudi v uredništvo socialno demokratskega časopisa »Burgerzeitung«, zraven pa je pisal tudi v glasilo stranke »Neue Zeit«. Do svetovne vojne je Radek za ta časopis napisal okrog petdeset uvodnikov. Toda tudi v tej stranki ga je doletela enaka usoda kakor v Galiciji. Bil je prevelik prijatelj tujega denarja ter ga je zato vodstvo stranke 1. 1912. izključilo. vstaja spartakistov 1. 1919. zatrta, je prišel tudi Radek v roke pravice in v zapor. Toda imel je veliko prijateljev tudi med nasprotniki revolucije, ki jo je uprizoril, in ti so mu pomagali, da je bil izpuščen in izgnan v Rusijo. V nemilosti Preizkušeni organizator je bil takoj spet v prvih vrstah med boljševiškimi prvaki. Posvetil se je spet organizaciji sovjetske diplomacije in še bolj časnikarstvu. Bil je glavni sovjetski časnikar in prav za prav službeni tolmač vseh odredb in potov, po katerih je hodila nova Rusija. Njegovi članki v glavnih sovjetskih časopisih so bili vedno izraz vladajoče struje. Toda smrt Lenina je bila tudi njemu v kvar. Kmalu se je proti Radeku pojavilo nezaupanje med vodilnimi boljševiškimi veljaki. Svet ni vedel zakaj, vendar pa se je opazilo, da Radek že 1. 1924. na 13. strankinem kongresu ni bil več izvoljen za člana Politbiroja. Še tri leta so mu pustili, da je vodil »orijentalsko univerzo«, v kateri so vzgajali komunistične agitatorje za Kitajsko, ko ga je končno kot pripadnika tako imenovane opozicijske skupine doletela ta usoda, da so ga pognali iz vrst komunistične stranke. Radeka je taka obsodba hudo prizadela. Sklenil je pobegniti iz Rusije. Skoraj bi se mu bilo to posrečilo, da ga ni prav na poljski meji prijela Čaka in ga zaprla. Stalin je svojega protiv-nika zaenkrat pomilostil in ga posla[ le v pregnanstvo v Ural. Tu pa Radek ni našel drugega izhoda, kakor da je napisal svoj »konfiteorc, pri- znal svojo zmoto, se pokesal in zaprosil Stalina za milost Bilo mu je ustreženo ter se je že leto nato vrnil v Moskvo. Skoro vse časti in položaji, ki jih je imel pred svojim izgnanstvom, so mu bila vrnjena. Spet se je znašel v uredništvu pol-službenega glasila sovjetov »Izvestija* kot zunanje politični urednik. V tem delu se je Radek najbolje znašel. Pisal je uvodnike, ki so pomenili v sovjetski žurnalistiki vedno dogodek zase. Prav zaradi tega si je spel pridobil staro veljavo, tudi Stalin je pozabil na njegove grebe. Radek se je ponovno pojavil med člani Politbiroja. Zdelo se je, da mu ta slava in ugled ostala do smrti Ko je Radek praznoval petdesetletnico svojega življenja, mu je uredniški kolektiv napisal lep pozd.-av, v katerem je bilo povdarjeno, da Radek ni bil samo velik mož v delu, temveč tudi velik mož značaja, ki je vsako svojo napako, ki jo je kdaj zagrešil, priznal in takoj popravil. Mož, ki se je znal vedno podrediti koristim stranke in Sovjetske Rusije. Ugasla zvezda To pa je bila zadnja svetla doba v življenju Karla Radeka. Ni minilo mnogo mesecev, ko je Radek spet padel v nemilost pri Stalinu. Najprej je moral oditi iz uredništva »Izvestijc. Ko pa je lani avgusta proces proti »trockistom« razkrinkal tudi Radeka kot simpatizerja in baje tudi kot soudeleženca zarote proti Stalinu, je bilo Rade- KaKor je pri piavoslavmh navada, blagoslovi patriarh vsako leto, in sicer na ta način, da spusti v vodo leden križ, za katerim slkočijo takoj plavači, da ga rešijo, preden se staja. (Slika zgoraj). Radek v Švici Prišla je svetovna vojna. Radeka ne najdemo na fronti in v prednjih vrstah, temveč med ubežniki, ki so se zbirali v Švici. Lenin je bil takrat voditelj gibanja, ki je vztrajno in zagrizeno pripravljalo prekucijo v Rusiji in s silno vero pričakovalo zrele prilike. Radek je bil glavni pomagač Leninov poleg Trockega. Z Leninom je izdeloval in pripravljal načrte za rusko revolucijo. Duša revoluct[e v Nemčiji L. 1917. jim je naklonilo zmago. Ruska revolucija je izbruhnila. Po težkih bojih, po rekah krvi in stotisočih žrtev je Rusija dobila nove oblastnika. Komaj so tamkaj opravili svoje prvo delo. že so mislili podnetiti ogenj revolucije v drugih evropskih državah Najugodnejša tla so bila ne-1 dvomno v Nemčiji. Poražena država, razsulo vsega reda in vpitje razočaranih mas. To so bila kot nalašč godna tla •a revolucijo in za sovjetizacijo Nemčije. Boljševiki so priliko izrabili in takoj poslali kot voditelja in svetovalca v Nemčijo Karla Radeka. Čim je prestopil na nemška tla. je revolucionarno gibanje postalo organizirano in polno ognja. Nemški narod je bil od vojne utrujen, ponižan v svojem ponosu, zato ni nudil revolucionarjem nobenega odpora. Takrat je Radek ustanovil tudi organizacijo spartakistov. Ko je bila »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Oredni&tvo- Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2904 tn 29%. Uprava, kopitarjev« ft. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljaiu; EL Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec- Urednik: Jože Košiče k.