, štev, 234 rama wm t nami omi aroti ta a prti)_V Trstu, v nedeljo 30. oktobra 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI Izhaja — tarzemii ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. franO&a Atiikepa itev. 20, L nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo ured-ntffvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — »dajale!j f:, odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L. 7.—, pol leta L 32.— ln cei > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo ♦ širokostl ene kolone {72 mit). —.O»lasi trgovcev ln obrtnikov mm pa 10 stob osmrtnice, zahvale, poslanice in va.Mli po l i.—, oglasi deoa.nii ztvolav, mm po L Z — Mali oglasi po 2 i stoi. besjia. najmanj pa L 2. — Oglasi naročnlra in reklamacije se naSilialo Izkliu£j3 uorjvi Eđirvutl. v Trsta, ulica sv Frančiška Asiškega Štev. 20, L naastr^pjc. — Tcieiou aredništva ln uprave 11-57. Ml IN TIROLCI So znamenja, ki kažejo, da je naša dr-1 čustvom sovraštva proti Nemcem, ozirava z novimi pokrajinami podedovala od roma proti Slovanom. Mislimo ttt na ti- r .1 j;__: J _ .1 _1__¥__l! • ___i Avstrije tudi znano metodo »divide et im-pera«, kar pomeni v naši lepi slovenščini »del a j zdražbo in potem ukazuj!« Ista znamenja kažejo obenem tudi to, da je italijanska vlada računala z nekako zvezo med nami julijskimi Slovani in tirolskimi Nemci. Takšna zveza bi ji sicer ne bila nevarna, toda nekaka nadlega bi vendarle bila. Zato pa jo je treba že v začetku onemogočiti. Italijanska vlada postopa pri tem, kakor je postopala v sličnih slučajih rajnka avstrijska vlada: enim daja nekaj, drugim nič, ene upošteva vsaj nekoliko, druge mnogo manj ali nič itd. Vse to z namenom, da bi se umetno izzvala ne-voščijivost med prizadetimi drugorodnimi manjšinami, kar bi te manjšine oddaljilo drugo cd druge in onemogočilo vsak sporazum za skupni nastop. Evo sedaj par takšnih znamenj v dokaz, da je temu zares tako. Dočim je naša občinska avtonomija šla že prvi dan rakom žvižgat, so jo tirolski Nemci uživali ves čas premirja in jo uživajo še dandanes. Nemški jezik je ostal v nemškem delu Južne Tirolske uradni jezik v istem obsegu kakor pod Avstrijo, sodišča so še popolnoma nemška, dočim je v narodno mešanih krajih izvrstno preskrbljeno za dvojezičnost uradov itd. Naj omenimo še en slučaj, ki kaže to razliko v postopanju italijanske vlade v še jasnejši luči. Ko so tirolski fašisti ubili v Bocenu nekega nemškega učitelja, je vlada potom agencije Štefani uradno obsodila to dejanje. Kako je glede vseh teh vprašanj pri nas, ni treba posebej razlagati. Nedavni odgovor ministrskega predsednika na interpelacijo poslanca Ščeka radi požiga Narodnega doma nam je povedal vse; med drugim tudi to, da se Bonomi sam čuti fašista! Seveda mi tirolskim Nemcem nikakor ne zavidamo, da so rimski vladi malo bolj pri srcu kot mi. Predvsem dobro vemo, da so tudi Nemci še daleč od tega, kar jim pritiče. Na drugi strani pa smo tega celo nekako veseli, češ tisti rimski hudiči vendar niso tako črni, kakor bi se mislilo, enkrat se bodo morda spametovali in potem bodo priznali obojnim, kar nam gre. Pravijo, da rimska vlada tupatam rada poboška tirolske Nemce, ker je to v prilog njeni zunanji politiki, ki je polna posebnih ozi-rov do premagane Nemčije. To se prav lahko veruje, kajti slaba bi bila tista politika, ki bi z vsako svojo potezo zasledovala samo en edini cilj. In tako je zelo verjetno, da hoče vlada z boškanjem in milovanjem Nemcev in istočasnim zaničevanjem nas julijskih Jugoslovenov pobiti z enim udarcem bogve koliko muh, med katerimi se nahaja tudi muha »slovansko-nemške zveze« v obmejnih pokrajinah. Toda ta muha je bila in je le domneva, a italijanska vlada se je pri svojem zamahu udarila v roko. Takšne slovansko-nemške zveze ni. Za nas je bil nastop tirolskih Nemcev povodom zadnjega obiska italijanskega kralja na Tirolskem ravno tako veliko iznenađenje kakor za vso drugo javnost v Italiji, dasi smo bili prepričani, da bodo stv arnomisleči tirolski Nemci pri eni ali drugi priliki dali vladi gotovo razumeti, da niso nikakor še zadovoljni. Seveda ne bomo tudi mi šli v Bočen vprašat, kako naj se obnašamo, ko pride kralj obiskat naše dežele ... Moramo torej, žalibog, priznati, da se o kakem skupnem in sporazumnem postopanju nas in Nemcev za sedaj ne more govoriti. Tiste sličnosti, ki jih opažamo med našim in njihovim položajem, niso nikakor pripravne za podlago nekakemu slovan-sko-nemškemu programu za skupno postopanje v borbi za pravice obeh narodov. Nasprotno; tu gre za sličnosti, ki so — rekli bi — kakor nalašč ustvarjene, da jih lahko italijanska vlada izkorišča proti enim in drugim, naj bo tudi s kako malo razliko v brezobzirnosti. Naj omenimo predvsem tisto sličnost, ki jo morda posebno mi preveč zanemarjamo, ki pa usodno vpliva na vso italijansko politiko nasproti novim pokrajinam. Mi in tirolski Nemci smo našli pod Italijo neznatne odlomke naših plemen. Mislimo na nemški strani na takoimenovane »sette comuni«, t. j. sedmero nemških občin ob stari tirolski meji; na naši strani pa na beneške Slovence in Rezijane. Eni in drugi so prišli pod Italijo že 1. 1866 in pri obojnih je italijanska uprava znala ubiti naravno prirojeno jim ljubezen do lastne narodnosti. Sedaj so ti Seteko-munci m naši Rezijani žalibog skoraj izgubljeni za nemško, oziroma slovansko kulturno skupnost. Njihova usoda pa je italijansko vlado zapeljala, da zahteva tudi od nas in tirolskih Nemcev, naj bi posnemali tudi mi Rezijane in Setekomunce ter si s tem podpisali obsodbo na kulturno in narodno smrt. Tega seveda nočemo in ne bomo storili, ne mi Jugosloveni ne tirolski Nemci. Tn ved6 prav dobro tudi v vladi in odtod tudi njih jeza. Treba pa je na kratko omeniti še dve sličnosti med nami in Ti-roicl ki to jezo le še bolj stopnjujeta. Prva obstoji v tem, da so na Tirolskem, kakor pri nas v Julijski pokrajini, nekatera romanska plemena, ki se sicer značajno držijo svojega jezika in svojih običajev, pri katerih pa je čustvo deželne, skupnosti in čustvo skupnosti gospo-j daiskih interesov visoko nad vsakim] rolske Ladince in nase Furlane. Druga sličnost pa je v tem, da smo mi in tirolski Nemci odlomki plemen, ki imajo svoje narodne države (Jugoslavija, Čehoslo-vaška, Poljska, Rusija, Bolgarska, Avstrija, Nemčija). Ta poslednja sličnost je morda za obojne najusodnejša in gotovo ravno to dejstvo zapeljuje največ italijanskih politikov, novinarjev, društev itd. da kričijo na vlado, naj drugorodcem v novih pokrajinah pokaže pest! Tako vidimo torej da so sličnosti, ki nas vežejo s tirolskimi Nemci, pravzaprav nekaka nesreča za ene in druge, ker se spričo njih priporoča, oziroma izvršuje proti enim in drugim tista politika preziranja, zaničevanja in zapostavljanja diugorodcev v novih pokrajinah, ki naj bi nas prisilila, da bi se uklonili in posta-U Setekomunci in Rezijani. Seveda je ta politika fina, diplomatična in nič grobega ni v njej, ako hočemo oddvojiti od nje razna fašistovska nasilja; toda, ravno vsled tega je tem bolj Jugoslavija Redna seja parlanata le »kliče z ukazom BELGRAD, 28. Prva redna seja bo sklicana z ukazom, ki je bil včeraj popoldne podpisan. Poslanca Barić in Gjonovič sta zahtevala, da se otvori politična debata. Vlada je na to pristala. Ko se vrne kralj Aleksander, bo položil prisego na ustave ministrski predsednik Pašič bo podal ek spoze o zunanjem položaju, nato se bo pričela politična debata. Seja klubovik načelnikov. Solidarnost male entente z veliko entento? Formalna seja parlamenta 29. i. m. BELGRAD, 28. Včeraj ob 4. uri popoldne se je vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov. Namestnik ministrskega predsednika dr. Marko Trifković je poročal o zunanjem položaju glede na dogodke na Ogrskem, ki so nastali vsled povratka kralja Karla in o ukrepih, katere je vlada p odvzela. Obenem je poročal tudi z o žirom na garancije, ki se imajo zahtevati, da se slič ni dogodki ne ponovijo. Poročal je o sporazumu male entente proti Ogrski in pouda-• rjal načelno složnost Jugoslavije z Romu-|nijo in Čehoslovaško. Razložil je stališče r^roTvalnf^'f.™ "kiT ma,e entenle nMPram veliki ententi in po- .... _ I *** udaril Ha vla/la maln in l/olilra ontonf/t m torej naravno misliti, da nas že ta ne varnost mora siliti, da napravimo Nemci enotno fronto in da se po enotnem načrtu upiramo proti «rezijanizaciji» *setekomunizaciji» naših dežel. Toda kako stojijo v resnici stvari tem pogledu? Mi in Nemci se nahajamo nasproti raznarodovalnemu pritisku v istem položaju, kakor so se nahajali zavezniki ob času vojne nasproti Nemcem Vsled oddaljenosti n. pr. med Francijo in Rusijo je bil skupen nastop armad obeh držav izključen. Nemci so to izrabljali in so stalno zmagovali, dokler niso po stale posamezne države same dovo močne, da so se mogle upreti njihovim navalom. Nekako isto vlogo igra tudi pri nas in Tirolcih naša medsebojna oddaljenost. K temu pa se pridružujejo ne katere razlike v interesih in naziranjih, ki potiskajo medsebojne sličnosti popolnoma v ozadje, a na dan stopajo razlike ki narekujejo Nemcem taktiko, kateri mi julijski Slovani nikakor ne moremo slediti. Tako smo n. pr. čitali v italijan skih listih, da je sedaj že znameniti bo censki župan Perathoner imel po kralje veni obisku pogovor z nekimi italijanskimi novinarji, katerim je rekel, da Tri-dentinci sovražijo tirolske Nemce, vslec česar da zahtevajo Nemci delitev dežele kar je v skladu tudi z gospodarskimi interesi tirolskih Nemcev. Pri nas je položaj drugačen. Gospodarski interesi julijskih Jugoslovenov se popolnoma vje-majo z gospodarskimi interesi julijskih Italijanov. Vsled tega v širokih italijanskih ljudskih množicah tudi ne opažamo več tistega nepoboljšljivega sovraštva proti nam in gotovo bo moralo prenehati tudi na « vrhovih », ko se prej ali slej tudi ti krogi zavejo pravih interesov naše dežele. Spričo teh dejstev bo pač nam bolj kazalo, da zahtevamo nedeljivost Julijske Krajine in da se postavimo odločno na stališče sodelovanja z julijskimi Italijani. So še nekatere druge važne razlike. Nemci imajo na svojem ozemlju nekoliko velikih čisto nemških mest, kakršnih mi v naši deželi nimamo. V teh mestih so si s pomočjo čisto nemške okolice' pripravili nekake utrjene položaje, s katerih lahko vodijo popolnoma kljubovalno politiko ne le brez ozira na uspeh, temveč jim pri taki politiki morajo priti prav ravno neuspehi. Da so sprejeli nekako kljubovalno taktiko, so pokazali s svojim nastopom ob priliki kraljevega obiska in posebno pa s tem, da so se v spomenici, v kateri so protestirali proti vojaški dolžnosti, sklicevali na dejstvo, da bodo morali služiti v istih polkih, proti katerim so se tri leta hrabro in zvesto borili. Mislimo, da jim tudi po tej poti ne moremo slediti. Res je sicer, da je bilo tudi mnogo naših sinov v bivši avstrijski armadi. Toda, ti so bili prisiljeni, da so se morali boriti proti zaveznikom, dočim se je na drugi strani borilo mnogo naših prostovoljcev proti Nemcem, tako, da smo bili torej obenem tudi zavezniki zapadnih držav in tudi Italije. Ravno radi tega pa je potrebna na naši strani popolnoma drugačna taktika glede teh vprašanj. Predvsem pa mora biti to taktika, ki nas vodi do uspehov in nikakor do nekakih preračunjenih neuspehov. Kaj torej? Mi sami, kakor smo rekli pred kratkim na tem mestu, moramo napraviti trdno fronto, ki bo izdržala .vsakršne napade na naše narodne in gospodarske koristi. To pa seveda nikakor ne pomeni, da bi med nami in Nemci ne smelo biti nikakih stikov. Nasprotno, prepričani smo, da se bodo ti stiki razvijali in sicer tem bolj, čim bolj se bomo medsebojno spoznavali. Često bo na mestu tudi vzajemna pomoč. V glavnem imamo pač obojni isti cilj, t j., da izsilimo v okviru države sebi primerno avtonomijo. Čim bi se temu cilju odrekli, bi s tem že zapečatili začetek našega konca. To pa velja glede nas julijskih Jugoslovenov še v mnogo večji meri kot glede tirolskih Nemcev. udaril, da vlada med malo in veliko entento v vseh vprašanjih popolno soglasje. Novi albanski napadi odbiti BELGRAD, 29. Albanci so zopet napadli jugoslovenske Čete ob Drini Napadalci so bili odbiti in pregnani z več važnih položajev. ~ mmm Jtgoslmnsfce vojske Ves prvi poziv poklican pod orožje BELGRAD, 29. (Izvirno poročilo »Edinosti«), Včeraj se je vršila važna seja ministrskega svetih katera je bila posvečena posvetovanja o položaju, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov na Ogrskem. Po natančni in vsestranski proučitvi položaja je ministrski svet sklenil mobilizacijo celega prvega poziva. Pod orožje so poklicani in morajo takoj oditi v vojaško službo vsi moški od 21. do 30. leta. Javno mnenje prestolnici kakor tudi po drugih krajih kraljevine enodušno odobrava ta odločni korak vlade. Listi enoglasno zahtevajo, da mora napraviti v srednji Evropi red, ki bo omogočil nasledstvenim državam mirni razvoj in jih bo trajno obvaroval pred novimi neprijetnimi presenečenji. Ogrska mora do pičice izvršiti trianonsko mirovno pogodbo, predvsem pa določbe, ki zahtevajo njeno razorožitev* Tudi habsburško vprašanje se mora končno rešiti. CehosiovaSka Mobilizacija na čeboslovaškem PRAGA, 29. Vsled vojaških priprav je bilo v obmejnih krajih na Slovaškem in v Prikarpatski Rusiji proglašeno obsedno stanje. Mobilizacija se izvrstno vrši, posebno na Slovaškem, kjer je načelnik avtono-mične ljudske stranke izdal na narod vroč proglas, v katerem poziva Slovake, naj se združijo vsi za obrambo republike. Čehoslovaška ne hlepi po novem ozemlju PRAGA, 29. Brnski list »Lidove Noviny« je objavil o vojaških pripravah navdušen članek, kateri se tako-le zaključuje: »Do sedaj smo se obračali do zaveznikov s prošnjo, naj oni napravijo red — sedaj na ga bomo napravili sami. Mi smo se vedno in neprestano pogajali, včasih celo tako nadolgo, da nas je začelo biti sram nas samih. Sedaj pa je treba končati s pogajanji in beseda Ogrske mora biti da ali ne! Vsako leto bi bili prisiljeni tako mobilizirati, ako ne poskrbimo sedaj, da bo ta mobilizacija zadnja. Veliki sporazum ni prisilil Ogrske, da bi napravila račun s iabsburžani, kakor smo ga napravili mi in vsi njihovi bivši podložniki. Veliki sporazum ni prisilil Ogrov, da bi priznali nOvo uredbo v Evropi in da bi nehali s svojo propagando v sosednih državah. Veliki sporazum jih ni prisilil, da morajo odpustiti vojaštvo, kakor predvidevajo mirovne ogodbe. K vsemu temu mora Ogre prisiliti sedaj mali sporazum s svojo lastno močjo, s svojimi lastnimi sredstvi in s svojim lastnim orožjem. Sovražimo vojno in naše rane, ki nam ph je prizadjala zadnja vojna, niso še zaceljene. Toda ker ni dru-1 [e poti, pojdimo se bit! Madžarom nočemo vzeti ničesar, ne hlepimo po njihovem o-zemlju in po ničemer, kar je njih, toda za-ltevamo do pičice izvršitev mirovne nogo dbe in prisilili jih bomo, da nam dajo vsa jamstva, ki jih more dati država. Prepričani smo, da bomo s tem napravili dobroto madžarskemu ljudstvu samemu, ki ga tlačijo tisti aristokratski krogi, kate ga hočejo zopet vkleniti v habsburški ja rem, izpod katerega je Madžare osvobodila svetovna vojna.« Tretja obletnica čehoslovaške republike PRAGA, 29. Včeraj se je vršila proslava tretje obletnice čehoslovaške republike. Mesto je v zastavah. Množice manifestirajo. Predsednik Masaryk je sprejel diplomatski zbor, pred katerim je imel važen političen govor. kraljica Žita. Kardinalu je bila poverjena s stiani ogrske vlade posebna naloga. LOKiiON, 29. Listi javljajo, da se bivši k tal j Katel po zadnjih vesteh noče odpo-eaaJ ogrskemu prestolu. Ogrski primas Is £cl v Tihany z naročilom ogrske vlade, ia bi bivšega kralja pregovoril. Poljska Poljski državni zbor odobril sklep Zveze narodov glede Gornje Šlezije VARŠAVA, 29. Poljski državni zbor je enoglasno sprejel razdelitev Gornje Šle-ije, kakor jo je določila poslaniška konfe-enca na podlagi predloga Zveze narodov, s tem, da je sprejel resolucijo, ki jo je predložila v ta namen komisija za zunanje zadeve. Resolucija naglasa, da so bile plitice poljskega naroda le nezadostno zadovoljene, kajti pod Nemčijo je ostalo še 700.000 Poljakov. Kljub temu se Poljska klanja pred potrebo ustanovitve miru v srednji Evropi. Radi tega sprejema odločitev zaveznikov. Nadalje zahteva državni ;bor v tej resoluciji, naj vlada poskrbi za zaščito poljskih manjšin, ki ostanejo pod Nemčijo in naj preskrbi prebivalcem Nemčiji prisojenega ozemlja gospodarska in pravna jamstva. Končno zahteva resolucija zaščito za žrtve vstaje v Gornji Šleziji. ^ Po sprejel ju resolucije je govoril maršal Korfanty. V svojem govoru se je spominjal žrtev borb v Gornji Šleziji in je pozival vojake, naj častijo spomin tistih, ki so se borili za poljsko stvar. Vsi poslanci so vstali pri teh besedah ter so govorniku burno ploskali. Itaiija Svečanost v čast neznanemu vojaku OGLEJ, 29. Včeraj se je pri ogromni udeležbi začela svečanost v čast neznanemu vojaku. Okoli 11. ure so prišli N. kr. V. vojvoda iz Aoste, vojni minister Gaspa-rotto in generalni civilni komisar za Julijsko krajino kom. Mosconi. Na postaji so jih sprejeli državni podtajnik za vojno Macchi, general Sanna, posl. De Vecchi in druge uradne osebe. Godba je svirala kr. koračnico in občinstvo je vojvodo burno pozdravljalo. S postaje se je vojvoda ta-kj odpravil v cerkev in je zavzel določeno mu mesto na levi strani odraj na katerem se nahajajo trupla neznanih vojakov. Nato se je začelo cerkveno opravilo. Po končani maši se je škof Bartolomasi približal generalu Paoliniju, nakar sta oba šla h gruči mater, da popeljejo k mrtvaškemu odru tisto, ki ji je zapadlo, da izbere truplo neznanega vojaka. To je Tržačanka Marija Ber-gamas. Gospa Bergamas gre ob splošni tišini k rakvam, poklekne ter položi roko na eno rakev, ki je peta z desne oltarja. Tedaj so vstale druge matere ter so obsule vse rakve s cvetjem. Izbrano rakev so nesli v sredo cerkve, jo ovili v italijansko tro-bojnico, nanjo je bila položena čelada in zlata svetinja za hrabrost. S tem je bila svečanost končana. Vojvoda iz Aoste je zapustil svoje mesto, pozdravil je matere in vdove padlih vojakov in nato odšel iz cerkve. Sledili so mu vojni minister in druge uradne osebe. Izbrano truplo neznanega vojaka je ostalo v cerkvi do 16'30. Ob tem času se je začel obrazovati sprevod za prenos trupla na sostajo. Osem podčastnikov je prineslo ra-tev iz cerkve in so jo položili na topovski voz. Nato je sprevod krenil proti postajL V sprevodu so bila vsa oblastva in vsa društva, ki so se udeležila svečanosti v cerkvi, 1:er veliko občinstva. Na postaji so deli ra-cev takoj v mrtvaški vagon, dočim je vojaštvo izkazalo predpisano čast. Vojni minister Gasparotto je spremljal truplo do Vidma. Tu je izročil poveljništvo vlaka poslancu De Vecchiju. Drugih 10 trupel, ki so ostala v Ogleju, sć bo pokopalo na oglejskem pokopališču 4. novembra ob isti uri, kot se bo v Rimu vršil svečani pogreb izbranega trupla. narodov glede Gornje Šlezije, sprejeli z velikim zadoščenjem. Angleži in ultimat malega sporazuma LONDON, 29. Reuterjev urad pravi z ozirom na ultimatum malega sporazuma Ogrski sledeče: Dasi je znano, da želijo dr-žave malega sporazuma, da bi se jim izpol-nile nekatere njihove želje, ni pa dobilo ministrstvo za zunanje zadeve še nikake vesti o tem, da bi bile države malega sporazuma izročile v Budimpešti 1 T matum. kak ulli- Anglesko - irska konferenca LONDON, 29. Včeraj so imeli irski odposlanci pogovor z Lloydom Georgem in predsednikom gosposke zbornice. Lloyd George je sporočil Ircem, da ne bo do ponedeljka mogoč nikak nov sestanek, k tega se sklepa, da namerava Lloyd George vprašali angleško zbornico za njeno mnenje glede irskega vprašanja. Listi pravijo, da bo imela vlada pri glasovanju dolnje zbornice o irskem vprašanju, r.a bržt ogromno večino. švicarska pomoč Rusiji BERN, 29. Švicarska zvezna vlada je dovolila Rdečemu križu kredit 100.000 frankov kot prispevek za osnovanje ene švicarske bolnišnice v Rusiji. Skupni stroški za otvoritev bolnišnice znašajo 300.000 frankov. itija Večina nove vlade BEROLIN, 28. Vlada je dobila zaupnico z 230 glasovi proli 132. Vesti o poroki romunske kneginje z bolgarskim kraljem neresnične BUKAREŠT, 29. Iz uradnega vira se doznava, da so vesti o poroki bolgarskega kra Ija Borisa z romunsko kneginjo Marijo popolnoma neresnične. Amerika Wa2hingtonska konferenca se otvori 12. novembra WASHINGTON, 29. Državni urad za zunanje zadeve je obznanil, da se bo prva seja washinglonske konference vršila 12. novembra prcdpoldne. Stavka železničarjev v Zedinjenih državah odložena CH1CAGO, 29. Voditelji železničarskih zvez so enoglasno sprejeli predlog, da se stavka železničarjev, ki bi se bila imela začeti jutri, odloži. Ogrska KAREL SE NOČE ODPOVEDATI PRESTOLU Francija Francoska pomoč Rusiji PARIZ, 29. Na svoji včerajšnji predpol-danski seji je francoska poslanska zbornica odobrila kredit v znesku 6,000.000 frankov za pomoč stradajočemu prebivalstvu Rusije. Francosko-turška pogodba PARIZ, 29. »Temps« poroča, da turška vlada v Angori uradno potrjuje sklenitev francosko-turške mirovne pogodbe. Pogodba je bila podpisana 20. oktobra. Podpisala sta jo senator Franklin Bouillon za Francijo in turški minister za zunanje zadeve Jusuf beg za Turško. Anglija Grški minister v Londonu LONDON, 29. Z ozirom na prisotnost grškega ministrskega predsednika Gunari-sa v Londonu pravi Reuterjev dopisni urad, da se za sedaj ne predvidevajo ni-kaka pogajanja. Ko bodo angleška, francoska in »trJijanska vlada obveščene o grških predlogih, se bodo brezdvomno posvetovale, ali bo na podlagi zbranih podatkov umestno, da bi poskusile kak skupen nastop. Ang efi zadovoljni, da je Nemčija sprejela sklep Zveze narodov LONDON, 29. Reuterjev dopisni urad BUDIMPEŠTA, 29. Kardinal nadškof _______________________ ■ ._____ Czernoch je odpotoval v Tihany, kjei se]javlja, da so angleški politični krogi vest..... sedaj nahajala bivši kralj Karel in bivša da se je Nemčija podvrgla sklepom Zveze 1 njo Evropo in za mir vse Evrope. »Idea Nazionale« je list, v katerem se odražajo ideje in nameni širokih nacionalističnih krogov Italije. Zato ni brezpomembno, kar je pisal ta list po žalostno ponesrečenem zletu Karla Habsburžana iz Švice na Ogrsko. »Idea« meni, da je Karol izbral neprimeren trenotek za svoj (kakor si je domišljal), kraljevski pohod in da bi se s pomočjo Italije rešil obleganja od strani male entente. »Za Italijo — je pripomnil rečeni list —; ki je najbolj intere-sirana na obdonavskem ravnotežju, kakor je nastalo po zmagi, ne bi bila habsburška vzpostava na škodo, marveč v korist!! Vendar mislimo, da ista Italija, ki se ji je z nje avtoriteto posrečilo dovesti do po-mirjenja med Madžarsko in Nemško Avstrijo ter preprečiti nevarno obdonavsko hegemonijo male entente, ne more danes drugače, nego da tudi posreduje proti poizkusu Karla. In to ne le zato, ker je še za nekoliko mesecev vezana po »protihabs-burškem dogovoru« Sforze in ki ga — dokler je v veljavi — ne more odkloniti, ampak tudi z ozirom na reakcijo, ki bi jo mogel izvati ta poizkus. Končno obtožuje »Idea Nazionale« Čehoslovaško in Jugoslavijo, da sta hoteli od septembra sem izrabiti spor radi Burgen-landa za invazijo ogrskega ozemlja, kar pa je preprečila Italija s svojim posredovanjem! — Menimo, da je italijanski list s to svojo — odkritosrčnostjo napravil slabo uslugo vnanji politiki Italije. Italijanska diplomacija naglasa svojo popolno in brezpogojno solidarnost z malo entento na nje nastopu proti poizkusu za vzpostavo habsburške vladavine na Ogrskem. »Idea« pa izjavlja, da bi bila taka vzpostava na korist Italije I In po nje izvajanjih bi morali logično sklepati, da gre Italija z malo in veliko entento — ker tudi ta je z neusmiljeno odločnostjo nastopila proti nesreči pustolovščini lahkomiselnega in od brezvestnih svetovalcev zavedenega bivšgea cesarja — le zato, ker je vezana v to po še veljavnem dogovoru in da hoče po nekoliko mesecih, ko ta dogovor pride iz veljave, ubrati drugačne strune. Kakor rečeno: tak zaključek se kar usi-Ijuje po besedah v »Idea Nazionaje«. A iz tega še nadaljnji logični zaključek, da sedanje izjave italijanske diplomacije niso iskrene, da je nje prisega zvestoba mali ia veliki ententi — vsaj glede dogodkov na Ogrskem — omejena na gotov termin) Ali z drugo besedo: da imajo zavezniki in njih pridružene! polnega razloga za nezaupanje do italijanske vnanje politike ravno ob vprašanju, ki je usodne važnosti za sred- Stran It »EDINOST* V Trsta, dne 30. oktobra 1921 Verujmo v iskrenost in lojalnost g. Dclla Torrettal Vprašanje — popolnoma opravičeno ob razoranih političnih razmerah v Italiji — pa je sedaj: ali je pozicija seda* njega italijanskega ministra za vnanje stvari trdnejša, nego pa stališče nacionalistične plasti, ki jim je »Idea Nazionale« glasilo, stališče, da bi bila restavracija H&bsburžanov koristna za Italijo in da naj bi se torej Italija, ko ne bo imela več vezanih rok, v smislu tistega nauka o »sacro egoismo« izneverila zaveznikom in zaplesala svojo ekstra-turo ob vprašanju vzpostavitve Habsburžanov?! Danes je Della Torretta minister za vnanje stvari Italije in on je, ki določa smernice tej politiki. Kdo pa more jamčiti, da bo on črez nekoliko mesecev, na katere namiguje »Idea Nazionale« še na tem visokem mestu? Kaj potem, če bi mu sledil mož, ki bi si osvojil naziranje rečenega lista? Kake usodne možnosti bi se odpirale potem spričo dejstva, da sta ob vprašanju vzpostavitve Habsbur-" .nov v polnem soglasju velika in mala ententa in da vsem sedanjim ukrepom te poslednje brezpogojno pritrjata tudi Nemška Avstrija in Poljska! S kolikimi silami bi prišla potem Italija v navzkrižje? Kake posledice bi mogle nastati zanjo?! Nedogledne so. Kot državljani Italije in iz srca zavzeti za ohranitev evropskega miru zahtevamo od italijanske diplomacije popolne jasnosti, ker se zavedamo, da je za varno politično bodočnost Italije in za nje gospodarski procvit prvi predpogoj prijateljsko razmerje ravno do tistih držav, ki danes s toliko odločnostjo odklanjajo habsburško nevarnost! Le iz iskrenosti raste zaupanje, a zaupanje od strani sosedov jc najdragocenejši zaklad in neizogiben predpogoj za vspešno in plodonosno politiko države! Politika, ki rodi nezaupanje sosedov, je nevarna igra! 4. iz katerih naslovov v smislu pričujočega odloka zahteva vpis; in vse druge listine, ki so potrebne u dokaz, da ima prosilec predpogoje za volilno pravico. Listine, naslovi, izkazi o vpisu v registrih davčnega urada, ki bi se zahtevali v ta namen, so prosti vseh taks in stroškov. Nedržavljani morajo dokazati izpolnitev pogojev, ki so predpisani v zadnjem odstavku 2. člena. Prosilec, ki ni rojen v občini, v katere imenik želi biti vpisan, mora priložiti prepis rojstnega (krstnega) lista. 23. člen. Prosilec mora prošnjo podpisati. Ako ne zna pisati ali ako bi tega vsled fizične zapreke ne mogel storiti, prosi za vpis lahko ustmeno v navzočnosti dveh prič, ki overovijo njegovo člena; dalje tudi ne določbe drugega odstavka 50. člena pričujočega odloka, _ ^ 106. člen- ' ' Župan sestavi tekom enega meseca, oil dneva, ko je stopil pričujoči odlok v veljavo, imenik onih, ki imajo po prvem in tretjem odstavku 21. člena in po drugem odstavku 106. člena pravico do tega, da se njihov vpis ukrene uradim potom. Pri tem bodo služili za podlago imeniki za volitve v parlament, ki so se sestavili v smislu zakona o volitvah v parlament za nove pokrajine, potrjenega s kr. odlokom od 18. novembra 1920. štev. 1655, pri čemer se morajo izključiti osebe, ki so zgubile predpogoje za vodilno pravico v parlament. Dnevne vesti SLAVA NEZNANEMU VOJAKU! Kakor smo na kratko omenili Že pred včerajšnjim, se je v petek 28. t. m. začel v staro-slavni oglejski cerkvi obred svečanega pogreba neznanega vojaka. Vsa Italija je te dni zbrana v duhu pobožnega poklona pred enajstimi trupli, ki so jih hranili spoštljivi zidovi oglejske katedrale. To so trupla nezanih žrtev, ki so dale svoje življenje v obrambi najvišjega ideala, t. j. v obrambi svoje domovine in svojega naroda. . U«**. potejn « bodo vpisovali tudi oni. voj^ ki sicer niso vpisani v tfon imenovanih imeni- i . >____, _ _ t/. tJ vpisani v gori kih za volitve v Komu odvisna od njih bodočnost našega trgovskega mesta, ki preživlja hudo gospodarsko krizo. Od srečne uredbe teh vprašanj bo edvisne, alt se Trst reši iz sedanjega popolnega gospodar* ( skega in trgovskega zastoja. V minulih časih' s<> — kakor pripovedujejo stari delavci — od- 1 pravljali iz javnih skladišč do 7 vlakov v eni; sedaj pa komaj — enega. To dejstvo kriči, kako grozno ja ta naša luka nazadovala in kako veliko, za bodočnost Trsla odločilno nalogo ima pred seboj italijanska delegacija, če ji je res na tein, da bo Trst v resnici — odrešen. Odrešen iz nevarnosti propada! Obisk kr. dvojice odložen. Po obisku na Južnem Tirolskem je imela italijanska ltr. dvojica po prvotnem načrtu obiskati v prvi polovici novembra tudi našo Julijsko krajino in li pa izroči uradnikom, ki ga župan za to določi, pred notarjem. Na zahtevo se o aktu prosilcu potrdilo. V smislu 17. člena pričujočega odloka se dokaz o znanju pisanja in čitanja lahko poda s šolskim spričevalom ali s predložitvijo prošnje za vpis v volilni imenik za občinske volitve, ki vsebuje označenje očetovstva in starosti, bivališča ter poklica in ki je pisana in podpisana v navzočnosti notarja in dveh prič. Notar mora v overovitvi izjaviti, da je videl aru v gor, ™ama kako malo se unošteva njegova žrtev! _______a „ , , , „ . , , t _ j -______- 1 ... -- pariameni, pac pa so lzpoi- j postaia težko, ko čita v zgodovini slavnih S Zader. Po zanesljivih vesteh iz Rima pa jc bil identiteto, m s,cer pred županom ali pred^fa "o staro^U 31. ^ 1921. ter hna£ ^^f | i« napovedani kraljev obisk v naših deklah vse druge predpogoje za vpis v imenik za vo-! in genera'lov kakor de & bilc vse 2^slutfe ^preklican. Kraljevo potovanje v nove pokra-ok Z7Š?J* ' 0dl0k °a j zmago in slavo osredotočene pri par oslbah, ^ Pa ni bilo končno opuščeno, temveč se I ki jih je usoda slučajno postavila na čelo 25. septembra 1921. štev. 1359. Oni, ki v smislu pričujočega odloka ne- •__j - -v •__.__.1 sicfr i pregledni množici skromnih, ponižnih, zapo- čh^kevolitve, t % "S^TT^J^ \ "»«?«*£ ~KoIika pedidoiih odstavkih označenih kategorij, bodo ^ZlčTt lahko dosegli vpis v imenik za občinske volitve potom prošnje, ki se ima predložiti župa- nu na način, kakor ga določata 22. in 23. člen, tekom 29 dni od dneva, ko je stopil pri- d o lični k a pisati, ne da bi bil prepisoval in ne, čujoči odlok v veljavoAko se dožene, da ima-da bi mu bil kdo narekoval, in sicer v navzoč- " * " Priprave za občinske volitve v Trsta Na podlagi kr. odloka od 7. oktobra 1921. nosti njega in treh prič ter da on sam ali pa priče dotičnika osebno poznajo. Prošnji se priložijo listine, ki so potrebne za dokaz, da ima prosilec predpogoje za dosego volilne pravice. Prošnja in listine se morajo predložiti občinskemu uradu, ki potrdi prejem prošnje z navedbo vloženih listin. V. POGLAVJE. Prehodna določila. 105. člen. Dokler ne bodo operacije, ki jih predvideva kr. odlok od 30. decembra 1920. št. 1890 za pripoznanje italijanskega državljanstva prebivalstvu priklopljenih dežel, dokončane, se bodo v smislu 2. člena pričujočega odloka vpisali v volilni imenik za volitve v občinsko jo te osebe predpisane predpogoje, jih bo vpisal župan v imenik, o katerem govori prvi odstavek tega člena. Za sestavo imenika, o katerem govori prvi odstavek tega člena, veljajo določbe 19. člena, tretjega in četrtega odstavka 26. člena in, kar se tiče onih, ki niso vpisani v imeniku za volitve v parlament, določbe drugega odstavka 26. Člena. Oni, ki ne stanujejo v občini, lahko pismeno izjavijo, v katerem od volilnih odsekov, dolo-' čenih v smislu 113. člena, hočejo biti vpisani. En izvod volilnega imenika, sestavljenega na zgoraj navedeni način, mora biti izložen v občanskem uradu na javen vpogled. 112. člen. Dokler v občinah novih pokrajin ne bo se- zdi, da je le odloženo do prihodnje spomladi. Glas tistih, ki občutijo na svoji koži. Iz italijanskih listov posnemljemo, da je za-, - XT., . t .druga hotelirjev, kavarnarjev in gostilni - in sorodnikov. N,ik misli se često zbirajo v čarjev prcdložila trgovski zbornici pismo, v rekli, da so ^tll^^T^ i ^e-n razpravljajo o vzrokih sedanje go- . '. ____r . * . '___ ' . i>A <-r>ffi /VI nrl f(rn/fi m r\ro - upravo oni, ki so po veljavnih določbah ita- i stavljen register stalnega prebivalstva v smi-lijanski državljani po samem pravu, in sicer le j siu v kraljevini veljavnih določb, ima v smislu tedaj, če imajo vse druge predpogoje za volilno pričujočega odloka potrdilo župana, da pre- pravico. Dalje se bodo vpisali v volilne imenike za volitve v občinsko upravo oni, ki sicer nimajo pravice do pridobitve državljanstva po samem št. 1393, priobčenega v uradnem listu od 22. P«vu, pač pa odgovarjajo pogojem, ki jih zah-oktobra 1921 št. 249 in obsegajočega pravila!le™ 2v°ds^veik 46. člena kr odloka od 25. ■__ . . .. rort I OOl A** 1 J wQ #tl! a« m Maksi. biva oseba, ki želi biti vpisana, najmanj eno leto brez znatnih presledkov stalno v občini, isto veljavo kakor vpis v omenjeni register stalnega prebivalstva. tudi edina tolažba. Vsaj vedo, da so njihovi dragi pokopani na človeški način. Ali koliko jih je, kd jih je morilna vihra neusmiljeno požrla, da ni ostalo po njih ne trupla ne groba. Tem neznanim junakom se godi največja krivica, krivico jim dela celo sama usoda. Kako hvalevredna je spričo tega pobuda, da se na dostojen način proslavijo ravno te neznane žrtve. Francija je prva proslavila svojega neznanega vojaka s tem, da je pokopala njegovo truplo pod znanim pariškim slavolokom (Are de Triomphe). Francoskemu zgledu st& sledili Anglija in Portugalska. Tudi Italija ni hotela zaostati za drugimi zavezniškimi državami, Tudi ona ni hotela ostati dolžna hvaležnosti, ki gre njenemu pozabljenemu neznanemu vojaku. spodarske krize v Trstu. Med drugim pravi, da ladje tržaškega Lloyda zahajajo najprej v Benetke, kjer sc potniki izkrcavajo, a parniki prihajajo potem v Trst — prazni Edina izjema je parnik »Alessandria«, ki pa prevaža potnike, katerih večina niti ne vidi Trsta, ker prenočujejo na krovu in naslednjega dne odhajajo z vlakom Sim-plon-Express naravnost v Pariz ali London! Ako uvažujemo to, — pravi pismo — je naravno, da se kriza poostruje vedno bolj in zadevlje najhujše tiste industrije, ki vzdržujejo svoj obstanek v prvi vrsti od tujskega prometa. Stvar ni le žalostna, ampak tudi resnična. Tu res se ponavlja stara zgodovina: konkurenca med Benetkami in pravico^ ck> ^opcije ^za Krnski ^ža^ian^vo I * dnevom, ko je' stopil kr. odlok od J ganizacija izpremeni v redno politično stran- pravico ao opcaje za uaujansKo orzavijan^tvo £ , , Velvavo bi bilo umestno daI ko. Se jim je pač začelo dozdevati, da doba na način m v roku, kakor ju predpisuje kr. /; oKtoora u l.v veljavo, oipiio umesmo, a«i k lihi _ srednievešketfa viteztva odlok od 30 decembra 1920 Štev 1fi90 iMrm1W bil municipij citiral tudi tisti člen odloka, takega - reicii di — sreo nje vesKega vueziva oaioK on ju. necemora 1VJU. stev. 1B90, s*nio vsebtr£ določbo o vstoou v veliavo I «2 more biti trajna v sodobni redni državi, vembra Do K> u da mso pristojna oblastva opci^kdi b?fclTto ^o^očl»vo ker ie v TVstu1 Mnenja so se dozdaj hudo križala in poedine pesnik, gor^k« s prošenj ze konenoveljano odbila. Ako dotič- t^11 ^L^^f?0'??^. LIZ^ i" faii.tovske ordanizaciie so se odlašale za in Gregorčič. Če ,e 5S.JSLJE?2Trstom! Preko te resnice ne pomagajo no- bene in tudi najlepše fraze. Poroka. Danes se je poročila gospodična Herma Serdinšek, sestra našega poročevalca, z gospodom Ivanom Vranićem. No-voporočencema želimo obilo sreče l Našim vrlim društvom. Ker so naša društva po deželi pokazala posebno letos obilo zmisla vpra- za pošteno zabavo in kulturni napredek in 1 vidimo, da so pripravljena vedno stati v prvih italijanskemu narodu povodom te ganljive svečanosti. Tudi naše misli uhajajo tja na zapuščene grobove pozabljenih žrtev zadnje vojne. Tudi mi se klanjamo pred telesnimi ostanki neznanega vojaka in spoštljivo kličemo: Slava neznanemu vojaku I Vprašanje prelevitve fašizma v redno politično stranko. 2e dlje časa se vrše v fašistov za občinske volitve v občinah pokrajin, priključenih h kraljevstvu.objavlja izredni komisar za Trst in okolico, da se je odredila sestava volilnih imenikov za volitve v tržaško občinsko upravo. .Mestni magistrat bo dal tiskati toliko izvodov volilnega imenika, kolikor tozadevnih pismenih zahtev bo dospelo te-t - . kom osmih dni od dneva, ko se je objavil pri- la™cnt» se bodo le tedaj vpisati v volilni ime-čujoči oglas (t. j. do 4. novembra t. 1. Op. ur.) n,.k za v?«ive v občinsko upravo, ako so vlo- Op. ur.; Toliko oglas tržaškega municipija, skem taboru Italije ojstre debate o 1 ^bli Ker> v t™ oglasu cmenfen tu, da je taka navada kot na Kitajskem, kjer pomeni kimanje za zanikanje in narobe. Zadnje čase pa se opaža že več nerednostr. Če na pr. »Goriška Straža« prihaja na Lokve točno po enem tednu, ali pa kam drugam niti po enem tednu ne, že mislimo zaenkrat, toda če prihajajo na uredništvo odprta pisma, kot se je to zgodilo zadnjič iz Tolmina na »Gor. Stražo«, kamor je prišel dopis v prestriženem o-vitku in ga je zaprla šele goriška pošta, to je pa že odveč. Vsaj tajnost naj bi bila gotovo zajamčena. In naši dopisniki so tožili Že iz par krajev, da imajo na poštah navado odpirati pisma. Lepa navada, ki je v Evropi nismo biti vajeni. Ali da urandik na tržaški pošti zapiše Čez ovitek in sicer čez slovensko pis»n naslov: »Siamo in Italia«; to je mogoče tudi samo pri nas. Ali da prečrta go«pica na tržaški pošti na naslovu Gorica in zapiše jezno Gorizia, a je hotela še preje pismo zavrniti, kaj takega je tudi mogeče samo pri nas. AH naj še naštevamo? Menimo, da je dovolj. Želimo samo, da poštna oblast preišče vse kričeče slučaje in napravi v tem o žiru mir in red. Takih razmer nismo bili vajeni; tu ne gre več za kako italijanstvo, ampak za čast poštne u-prave same. Ali naj večina prebivalstva dežele ne zaupa več pošti? »Goriška v slovenski liriki«. Minulo sredo ob 8. uri zvečer se je vršilo »pri Jelenu« zadnje predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih je priredil klub kršč. socialistov (odsek »Adri-ja«). France Bevk je predaval o predmetu »Goriška v slovenski liriki«. V uvodnem delu svojega predavanja je poiskal vzroke, ki so vedli naše in tuje pesnike k temu, da so tolikd svoje pozornosti posvečali ravno naši goriški deželi. Največjo pozornost je posvetil nadalje Simonu Gregorčiču, dotaknil se je pa tudi naših najmlajših. Omenil in recitiral je sledeče pesnike: Simon Gregorčič, Trinko, Ivan Pregelj, Lojze Remec, Andrej Budal, Alojzij Gradnik, Oton Zupančič, Joža Lovrenčič, Igo Gru-den, Kari Širok, Janko Samec. Stano Kosovel. Nazadnje je bral tudi par svojih, deloma še ne priobčenih pesmi. Nevarne hiše. Tudi mi smo že pogosto opozarjali aa nevarnost, ki jo povzročajo poškodovane, a še ne popravljene hiše v Gorici za mimoidoče. Kadar je burja ali deževno vreme, popuščajo posamezni kosi zida ali kamenja in padajo na ploščnik. Zelo mogoče in verojetno je, da zadene tega ali onega in ga lahko močno poškoduje, če ne celo smrtno. Treba bi bilo torej z vso resnostjo poskrbeti za to, da bi se take nevarnosti odstranile in da bi se oni deli takih sten, ki žugajo z resno nevarnostjo, podrli. Za to bi moral skrbeti mestni magistrat, ali pa policija; za nas je pač popolnoma vseeno. Mi imamo samo pravico, da zahtevamo, da lahko varno hodimo po mestu. NA VRDELCI se prodata hišici, prva obstoječa iz 7 prostorov in vrta, druga iz 3 prostorov in 90 kil. zemljišča. Cena ugodna. Pojasnila v via Giulia 96, II. 2015 Vesti z Notranjskega V Hrenovicah pri Senožečah se je obudilo izobraževalno društvo, ki tudi lepo deluje. To društvo obhaja letos desetletnico ustanovitve, ki jo je praznovalo dne 9. oktobra na Zilcah. Igrali so Finžgarjevo lepo in povsodi priljubljeno igro: »Veriga«, pred to pa se je vršila deklamacija Gregorčičeve pesmi »Kmetski hiši«. Igralci so prav zadovoljivo izvršili svojo dolžnost in zaslužili obtto pohvalo. Lepo je, da se življenje po naših društvih tako lepo razvija. To življenje naj nam bo porok za našo lepšo bodočnost. Herma Serdinšek Ivan Vranic poročena Trst, 30. okiobra 1921. 880 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lila m mal iL KzzttL — Usta pMtia. Mailka glavnic« (■ rezervni zaklad K C.-SI- 333,900.00» lzvritittaHMVtttatfR a HALI OGLASI MEBLKANA ooroč dni ceni. Obrniti stilna. na soba ae proda po tttfo-se v via Riborgo 7, go-2022 HANINO prodam. vrata 11. Via Coconeo-5, I, desno, 2021 POPOLNO postelja. Via Bramer 9. t v dobrem-stanju, prodara. 2023 AKADEMIČNA PLESNA SOLA Campo S Giacomo štev. 5, dvorana D. K. D. Danes od 10 do 13 skopo* šola, in zvečer od 19 do U plesna, sakava. Jos. Bizjak, avt plesni učitati, 3)12 MAJNO SENO prva otava, nemška detelja, prva in druga otava po konkurenčnih ce- DOMAČA KUHINJA oddaja ceno kosila in večerje. Greta 4, Margareta Bizjak. 2018 ŠIVILJA Angela Bizjak, Greta 11 se priporoča cenj. občinstvu. 2019 ODVETNIŠKA pisarna išče perfektno strojepisko (če mogoče tudi stenografinjo) s prakso v odvetniški pisarni. Ponudbe pod «Stalna služba* na upravništvo. 2020 VDOVA, brez otrok, z nekaj denarja, želi znanja v svrho ženitve z gospodom, samcem od 45—50 let, s stalno službo. Ponudbe ped «Vdova» na upravništvo. 2017 KANARČKE, originalne Harz, izvrstne pevce, samice, prodam. Commerciale 329, IV, vrata 20. 2013 SLUŽKINJA za vsa hišna dela in prenašanje mleka se sprejme. Toroš, Cordaroli, Scor-cola 272. Istotam se proda lahek kmetski 2014 voz. BOLEZEN na gobcu in na parki ji h ozdravi se v kratkem. Mnogo let preizkušeno zdravilo se dobi v lekarni v Sežani. 53 UBKRALEC ia papravljafec glasovitjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 2« V. nad. i NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—.' ponočne omarice, umivalniki, chilionierf, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo po izredno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3, okla-; dišče. 2005 POZOR! Na Opčinah št. 200, pri cerkvi, v lep« legi, je na prodaj hiša z zemljiščem, hlevom, dvoriščem, vodnjakom in napajališčem, primerna za trgovina. Cene po dogovoru. 2009 KROJACNICA Avgust otular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1. 1771 ŠVEDSKE kapljice, domače zdravilo za želodec, v lekarni v Sežani. 53 TINKTURA in obiiz zoper kurja očesa v lekarni v Sežani. 53! Zahvala. Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so na katerisibodi način počastili spomin naše nepozabne Josipine Jež Posebno pa se zahvaljujemo g. Tereziji Martelanc, Ceciliji Pertot in Eiizabeii Indrigo. Barko vije, 30. oktobra 1921. (881) Rodbina JEŽ. POSESTVO, obstoječe iz hiše, velikega gospodarskega poslopja, sadonosnika, vrta in njive, sc radi prevzetja drugega podjetja pod ugodnimi pogoji proda. Hiša, v kateri je dobro upeljana trgovina in je tudi uporabna za gostilno, se nahaja tik farne cerkve, ob glavni cesti. PoČivavšek, Selnica ob Dravi. 56 NAZNANJAM cldvoemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi aaloa za izgotcvljene zimske obleke m letne plašče ter razsovretae obleke. Priporočam ae za obilen obisk. A Mer-molja Riegcr, ali ca Comaierciale 3. 586 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 13/ POZOR! Srebrne krone in zlato ;*o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 {LATO in srebrne krone plačam več kot drug! kupci. Albert Povb, orar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 44 STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 PRODAM posestvo na Štajerskem ob državni cesti pri postaji. Cena L 8000. Naslov pri upravništvu. _ 1898 TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922 TRBOVELJSKI premog za peči in štedilnike L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Daniele Pillin, Coroneo štev. 25, telefon 13-06. 1967 MLAD trgovski pomočnik, izvežban v železnim in špecerijski stroki, z dobrimi spričevali, išče mesta. Monas Milan, Tupljak p. Pičan. 1977 LUTZOVE PEČI ima v zalogi in postavlja tudi na dom. Maks Križe, Postojna. 2002 SLAMOREZNICE ima na prodaj Maks Križe v Postojni. 2003 POSESTVO, obstoječe iz hiše s petimi prostori, hlevi, kletjo in 33768 m zemljišča se proda. Cena po dogovoru. Prašelj Martin, Dolina 37 pri Trstu. 2007 PRODA SE veKko posestvo v Gročani št. 4, na reški cesti, dve uri oddaljeno od Trsta. Obstoji iz hiše, hlevov, skednja, vodnjaka, travnikov, njiv, gozdov in potrebnega kmet-skega orodja. 2008 Urama in zlatarna Lorenzo Macor Trst, Via Udlne 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem In zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva. raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri Forčiču, Preserje p. Komen. 879 BSLFE, sadna drevesa itd. po znižanih konkurenčnih cenah. — Zahtevajte cenik. ČEVLJARNICA 57 MICOLICH Trst, via Udlne 32 (vogol V Ariosto) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvafa. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. Josip Spechar Trst. Vin S. CaterlnojU - Piazza Kazzinl Velika izbira sukna in blaga za gospode. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgotovljenih oblek zh moške in otroke, površnikov, paletots, hlač in gilet 46 fantasia itd. itd. A.D.MASI&UFERZA Mavriclja Wackvltza nasledniki Trst, ulica Torre biiraca 32. Telefon 29-83. Velika izbera majoličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znnmka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč Iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi in aparatov „Johon" za dimnike, f 13) Zaloga majoličnih plošč za previačenje. trgovina g. Slokarja, naznanja slav, občinstvu, da je otvorit lastno krojaško delavnico ter izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. — Toplo se priporoča za obilen obisk. — Delo solidno. — Cene zmerne. — Postrežba točna. IM—USkiBill ■■■■■MHMillM—■11—11— Zavarujte vsi edinole pri JUGOSLAVIJI največjem domačem zavarovalnem zavodu, ki je prevzel „F5nixM • in „Graško Vzajemno" 879 Pojasnila: Avgust Ravnik, Gorica, o!a Bertolfnl Štev. 10, Siru IV, EDINOST« i Trstu, dne 30. okto6rn l*2T> Čitalnic« ▼ Vipavi bo rprizorila v Kmovatinovi dvorani jutri v ponedeljek 31. oktobra ob 8. zvečer in v torek 1. novembra ob H4 popoldan Novačanovo dramo «Vele-katero bodo izvajali kot gostje Člani koo-toreifsko-proseškega dramatičnega društva. Veleja je globoka socialna drama, katere (lavni junak, izmozgan od težkega tovarniškega dela in iz obupa pijanec, umira zapuščen in varan tudi od svoje žene. Tendenca graja povojno nemoralno razuzdanost. Drama je dovršeno naitudirana in bo vsakemu nudila izreden užitek. Cisti dobiček je namenjen za Istrane. K obilni udeležbi vabi «Odbor*. Iz Idrije. (Kritiku igre »Nadzornik spalnih vozov*). To je pa res, da smo pogrešali pri tej igri «salonske živahnosti^; toda krivda leži v tem, da so se morale nekatere moške vloge oddati ljudem, ki nimajo prilike za kretanje po salonih. Svetujemo zato g i tiku, da nam pomaga v prihodnje pridobiti itaj «salonskih ievov»! Veliko bolj nam bo ustreženo s tem, nego pa z dolgočasnim moraliziranjem o potrebi družabne edinosti, o požrtvovalnosti med ženstvom itd. Pribijamo, da se še nikdar niso moški iz boljših slojev tako malo žrtvovali za dramatične predstave kot gospodje idrijske družbe, dočim vidimo nastopati dame pri vseh predstavah! Kljub temu priporoča g. kritik ženstvu večjo delavnost — to je že gorostasno! In potem še nekaj, g. dopisnik! Če že človek piše kritiko, naj bo stvaren in naj ne opravi jedra — kritike namreč — s par besedami! Ali pa je bil vzrok tej kratkcsti le bojazen, da se ne zameri ^simpatijam«? . . - Glede rednih vaj in temeljitega naštudiranja na^ pa govori tedaj, kadar bo večer za večerom prezebal v gledališču ter se poleg svoje službe še učil 30—50 stram dolge vloge na pamet! Tudi za pohvalo «Salcnskega orkestra* ni našel kritik umestnih besed; je pač težko zadeti pravo s tlimo, če človek ne igra nobenega instrumenta. Skratka, kritizirajte pravično, hvaležni vam bomo, pikrosti pa ne potrebujemo. Kniiže^Rost in umetnost Dr. Ivan Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. — (Pota in cilji 7—9 zv.) Izdala »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. — Cena 90 igk, po pošti 6 jgk več. V tej knjigi, obsegajoči 414 strani, opisuje pisatelj prehod od romantike k realizmu v mišljenju, umetnosti in socialnem življenju ruskega naroda. Nihče kakor dr. Prijatelj ni bil med Slovenci poklican, da nam ie dal tako silno literarno delo, ki ga lahko brez obotavljanja pokažemo Evropi. On ni le historik v običajnem smislu besede, marveč tudi umetnik: podoživlja dobo in duha, ki sta rodila posamezne pisatelje, izkleše nam življenje iz mrtvih dejstev, pred našimi očmi vstaja vsa Rusija, ki tvori za zapad še danes največjo uganko. V žarišče svojega dela je postavil dr. Prijatelj znamenita štirideseta leta, v katerih je pognala svoje korenine današnja Rusija. Delo je zasnoval tako, da sloni na treh vogelnih kamenih: na Gogolju, od katerega 'izvaja svoj rodovnik moderni ruski umetnik. na Bjelinskem, očetu ruske kritike in na Hercenu, katerega smatra vsak Rus za idejnega roditelja novega ruskega človeka, zlasti z ozirom na njega socialna iskanja. Kdor hoče spoznati ruskega duha, vse-chsežnsga receptorja svetovnih jcM in mladostno-smelega graditelja novih duševnih in socialnih stavb za vse človeštvo, bo našel v tem delu zanesljivega vodnika, ki mu bo osvetlil marsikatero pot v ruskem duševnem labirintu. Knjiga, nastala na podlagi malone dvajsetletnega študija ruske literature in na osnovi poldrugoletnega osebnega opazovanja ruskih razmer na licu mesta, je edini pojav te vrste v naS znanstveni literaturi in je napisana tako, da jo bo lahko razumel vsak naš izobraženec. »Tiskovna zadruga« pa je z izdajo »Naši in vojna«, »Aprovizacija« in »Tenda Lala«. Posebno zadnja je pikra satira na medvojno vohunstvo in bujno cvetoče »špiceljstvo«. Razen teh so Milčinskemu pribljubljen predmet razni pravdni strokovnjaki, le neznatno karikirani po živih tipih; pisatelji, gostilniški dobrovoljčki itd. Ko knjigo odložiš, pa bodisi prijatelj neprisiljenega humorja ali čmeren filister, si avtorju iz srca hvaležen za kopo dobre volje, ki si je bil deležen v teh dragih in kislih Časih tako poceni. Lepa knjiga Milčinskega bi zaslužila malce okusnejšo zunanjo opremo. Vse zgoraj navedene knjige se dobe v Gorici (Knjigarna K. T. D.) in pa v Trstu, knjigarna N. Trani, Via Cavana. Prosveta. Skoro sleherna vas v naši deželi ima svoje društvo, ki mu je naloga zbirat« v svojem okrilju mlado in staro, nuditi mu razvedrila in izobrazbe ter možiti mu duševne in telesne moči. Imamo bralna, pevska in telovadna društva, dramatične krožke itd. Nove razmere so obudile skoraj vsa naša društva k novemu življenju in uspešnemu delovanju. To delovanje bi bilo še uspešnejše, ako bi bila med posameznimi društvi vez, ki bi jih tesneje družila, neki kažipot, ki bi jim kazal skupni cilj, neki svetovalec, ki bi jim kazal pot za dosego skupnega cilja: narodove izobrazbe, njegovega duševnega in telesnega razvoja. Da se ustvari taka medsebojna vez, je sklenila »Goriška slovenska omladina« izdajati mesečnik »Prosveta«. Že naslov sam nam pove, s čim se bo pečal ta mesečnik. Pred vsem ima biti glasilo vseh prosvetnih društev. »Prosveta« bo prinašala članke o naših kulturnih delavcih, o sistematičnem delovanju v društvih, o kulturnih, telovadnih, športnih in drugih prireditvah pri nas in drugod. Nadalje bo prinašala vesti o kulturnem gibanju pri nas in pri drugih narodih. Kajti treba je, da po svoph prireditvah ocenimo svoje delo in da po tujih merimo svoje moči. List bo obsegal društveni, gledališki, -telovadni in športni vestnik, poročila o raznih prireditvah, njihova naznanila in ocene, nasvete društvom in druge organi-zatorične vesti. Objavljal bo tudi kritike novih knjig. Kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, bo postregel Kst pevskim društvom z izdajo novih skladb v posebni prilogi. Po možnosti bo prinašal list ilustracije. Tak list je nujno potreben, ako hočemo, da doseže naše društveno delovanje višjo stopnjo. S takim listom, ki naj bi dajal društvenemu delovanju pravo smer, preprečimo, da ne zaidejo društva na kriva pota pri duševni in telesni vzgoji naroda. List se bo tiskal na 24 straneh četverke. Cena se bo določila tako, da jo bodo zmogli tudi najširši sloji. List bo pričel izhajati v kratkem. Kedaj izide prva številka, objavimo v časopisih : danes pa vabimo na sodelovanje in naročbo. — »Goriška slovenska omladina« Tiskovni odsek, Gorica, Corso verdi 37. DAROVI Za »Narodno Obrambeni Sklad« so nadalje darovali: župljani Spodnje Idrije L 176 posl. 23. julija. Družba pri Didiču v Idriji po gosp: J. Gr. L 40'posl. 30. maja. Neimenovani zložili v Štanjelu po g. J. K. L 70 posl. 2. junija. V Skednju nabrali L 186. Občinarji Materije L 547. Buzet L 41. Župljani v Komnu L 294; skupno L 1354. Zadnji izkaz 27. julija: L 49.326 in din. 95. — Torej dosedaj nabrano: L 50.680 in 95 din. lega dela znova pokazala in dokazala, da je edino in najagilnejše slovensko literarno podjetje, ki se v polni meri zaveda Vih kulturnih ciljev in nalog slovenskega ple- jueua. Podrobnejše poročilo o tem tako važnem in za ves jugoslovenski svet znamenitem delu sledi! A. R. Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi. — VI. zv. Uredil dr. Ivan Priiatelj. — £tr. 435. Cena jgk 74 po pošti 5 K več. V Ljubljani 1921. Izdala »Tiskovna zadruga«. V zbirki slovenskih pisateljev, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšel I. ;zv. Tavčarjevih zbranih spisov, ki jih ureja dr. Ivan Prijatelj. Knjiga je izšla baš za 70letnico priljubljenega pisatelja in prina-jša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb Tavčarjevi najboljši deli iz zadnje •dobe: »Cvetje v jeseni« in »Visoška krotilca«, ki sta vzbudili splošno pozornost in priznanje, ko sta izhajali v Ljubljanskem Zvonu. Tiskovna zadruga — in ž njo slovenski narod — se drju. Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti — kakor, da je začela izdajati njegove zbrane spise, kateri so urejeni po istih načelih in na enak način kod druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov. Da je izdaja prvovrstna, pove že ime urednikovo. Knjigo toplo TJriporočamo tudi vsem knjižnicam po deželi. Fr. Milčinski: Drobiž. — Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. 8° 151 str. — Cena broš. K 36 po pošti 2'80 več. Trinajst lahkokrilih humoresk vsebuje najnovejša knjiga Milčinskega. Ko je »nova žival« s svojo kuharsko umetnostjo »v crnamenju slane luže« pomagala preleviti srečnega samca v še srečnejšega zakonca, tedaj se začne zanj intimno rodbinsko življenje, o katerem nam ve pripovedovati toliko zanimivega. Najprej je kupil ženi za jdruščino prijaznega, živega otročička, mlado Bredo, ki že peti dan svojega življenja jrazvija bogate nazore. Komaj je bila zvrhajo poltretje leto stara, je imel njen bratec 2e poldrugo leto, in sredi bojnih operacij so si omislili še enega malčka in potem še tuega, imenovanega »morski strah«. Torej fcdrobiža« dovolj v slabih časih, o katerih pa m tako drastično pripoveduje v črticah: Gospodarstvo Položaj ladje del ske industrije sveta. Ogromna izguba brodovja v svetovni vojni je povzročila mrzlično delovanje v ladjedelnicah vsega sveta. V tem pogledu se je posebno odlikovala Severna Amerika, kjer je ladjedelstvo tekom vojne in po vojni najbolj napredovalo. Tudi po končani vojni se delo v ladjedelnicah ni zmanjšalo, ker so evropejske države rabile ladje za prevoz živil in surovin, da so mogle zapolniti praznine, ki so nastale vsled vojne. Vsled vsega tega je nadaljevalo povpraševanje po ladjah, prevoznine so bile visoke in cene ladjam so rasle. No trgovina je kmalu začela nazadovati; deloma za to, ker so se kolikor toliko zadostile potrebščine, deloma radi splošne gospodarske krize. Pešanje trgovine pa pomeni seveda tudi pešanje paro-plovstva in slednjič pešanje ladjedelstva. Najbolj katastrofalne pa so morale biti posledice ravno za ladjedelstvo in sicer radi tega, ker je do poslednjega hipa, do samega nastopa krize, bilo prilagojeno visoki konjunkturi. To pomeni, da so ladjedelnice usiljeno delale, računajoč na to, da bo nadaljevalo povišano povpraševanje po ladjah in da jim bodo neprestano rasle cene. Ladje so se torej gradile ne z ozirom na tekoče potrebe, marveč z ozirom na dozdevne povečane potrebe bližnje bodočnosti. Iz tega je razvidno, da bi bila morala nastati kriza v ladjedelstvu, tudi ako bi bil ostal svetovni promet na oni višini, do katere se je bil povzpel takrat po svetovni vojni, čeravno bi bila kriza v takem slučaju nastopila v bolj blagih oblikah. Ker pa je začel svetovni' promet celo naglo nazadovati, je naravno, da se je morala kriza v ladjedelstvu spremeniti skoraj v popolno katastrofo. Posebno občutno pa je ta kriza zadela ona ladjedel-ska podjetja, ki so se ustanovila ali pa znatno razširila neposredno pred nastopom splošna gospodarske krize. Položaj angleškega ladjedelstva je razviden iz sledečih statističnih podatkov: Koncem septembra t. 1. je bilo na Angleškem v gradnji 700 trgovinskih brodov z nad 100 tonami s skupno vsebino 3,282.972 ton. Med temi je bilo 630 parnikov s 3,047.964 tonami, 49 motornih ladij z 229.120 tonami in 16 jadernic s 3471 tonami. Tretje četrtletje t. 1. (julij-september) izkazuje v primeru z drugim četrtletjem (april-junij) nazadovanje v višini 247.000 ton in v primeru s tretjim četrtletjem 1. L celo 448.000 ton. Od zgoraj navedene množine, v gradnji nali *ja?'cčiii se brodov (t j. od 3,282.972) pa je treba še odšteti 731.000 ton za one brodove, ki dasiravno stoje na gredah ladjedelnic, jih ni v resnici mogoče prištevati med v gradnji nahajajoče se ladje, ker se je delo na njih sploh ustavilo, in še 457.000 za one ladje, na katerih se je delo začasno odložilo, tako da se faktično na angleškem nahaja sedaj le za 2,095.000 ton brodov v gradnji, L j. za 1,636.000 ton manj, kot v isti dobi preteklega leta. V ladjedelnicah izven Anglije se nahaja za 2,260.006 ton brodov, od tega števila pa je treba odšteti 375.000 ton za one ladje. Čipk gradnja se je ustavila, tako da ostane vsega skupaj Ie 1,885.000 ton, ki so faktično v gradnji. Kar se tiče zaustavi jenja gradnje brodov stojijo na prvem mestu Zedinjene države Severne Amerike in Italija. V tej poslednji pa je — kakor znano — največja kriza ravno v naših tržaških ladjedelnicah. V nekem pogleda fnp" torej vendarle dosegli svetovni rekord, žal da se 2 njim ne moremo ravno ponašati. Vsled vladajočega mrtvila ležijo mnoge ladje prazne v raznih lukak. Edina država, ki ne občuti ladjedelne krfze, je Nemčija, ki je tekom vojne in vsled mirovne pogodbe izgubila 90 odstotkov svojega brodovja. Tam so vse ladjedelnice zaposlene in vkijub temu mora Nemčija najemati za svoj pomorski prevoz celo inozemske brodove. V prvem poletju t. L se je spustilo iz nemških ladjedelnic v morje 50 novih brodov z nad 300.000 tonami. Razen Štirih, so bile namenjene vse za nemške brodolastnike. Marsikdo se bo začudil dejstvu, da je današnja svetovna tonaža ladij mnogo večja, nego je bila pred svetovno vojno, dasiravno je ta poslednja uničila mnogo miljonov ton brodov. Redkokdo je ob kcmcu vojne pričakoval da bo marljivost delavnih rok tako hitro popravila škodo, ki jo je v tej stroki povzročila krvava vojna. IrpMrtei zadrugo v Trstu regi* trovan a zadr. z neomejenim jamstvom ona Pler Luigl da Mestnim it 4,1. Olirasfiile savadse braulise vlrae 90 5 vloge, vezane na trimesečno odpoved, po 57,7. ako znašajo 20-30.000 Ut. po 6°/0 ako znašajo 30-40.000 , po 6l/,*/o ako presegajo 40.000 „ Trgovcem olvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušlce na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Dale posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirfev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 In nI. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih In jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi dragih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na Fotosr&flfiii zavod dmoerre Cono vntoHo Emranele it 39 Razglednice od 10 lir naprej -- Urama In zlatarna FRANCESCO BUDA Trst, VI« SaHnala It. t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuj« srskrsa kron«. Pozor na naslovi Pozor m naslovi JTAL1A PREVIDEHTE" Vzajemno »varovalna anonimna dražba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu. GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, uL S. Nicolo št 11, L n. TaMm it 24-86 bi* 759 Agenti in lartopnlhl po vadi glavnih krajih. To in ono Kako je nastala Chopincva žalna koračnica? Chopinova pogrebna koračnica je del njegove B-moll sonate. Ko se je Chopin mudil v Benetkah, mu je hotel Zim podariti koncertno glasbilo in da ga iznenadi, ga je povabil na fužino. Med povabljenci so bili tudi knez Poli-gnac, slikar Ricard in več drugih Ziemovih prijateljev. Chopin je bil običajno resnega o-braza. Ali tisti dan je bil še posebno slabe volje in si je odzval povabilu Sele proti večeru, ko so bili Ziemovi gostje že davno obedovali. Ker je bil sila slabo razpoložen, so ga hoteli ostali razvedriti. Polignac je v kotu izteknil skelet, ki ga je Ziem potreboval pri slikanju pa je uganjal z njim vsakovrstne burite. Naposled ga je posadil za klavir, ga prijet za lakti ter s prsti tolkel po tipkah. Luči so pogasili in on je molče prisluškoval tej godbi mrtvih. To je bil genialno romantičen prizor, povsem v duhu tedanje dobe. Vse to je še bolj učinkovalo, ko so zadoneli zamokli udarci, ki pa niso prihajali iz kraljestva duhov, ampak od lesene prazne skrinje, na katero je Ricard tolkel z nogami, ko je na njej sedeL Vse se je smejalo, samo Chopin ne. Zavil se je v belo haljo, ki jo je bil Ziem razprostrl čez klavir in je prestrašeno gledal kretnje skeletove. Ko so zagrmeli oni trije votli udarci, je Chopin planil kvišku, popadel okostnjaka ter ga strastno pritiskal na prsi. Vse je globoko pretresalo, a niso opazili, da Chopin sam sedi za klavirjem in v grobni tihoti atelijeja se je razlivala bolestna, brezupna, globoka in nadzem-ska godba, kakršne še ni slišalo človeško uho. Slednji akord je bil vzdih, vsak ton solza. Chopin je naroah prekinil igro in se zgrudil na tla. Nekoliko mesecev kasneje je javno igrhl Chopin prvič svojo B-moll sonato. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOjZIJ P0VH Trst, Piazza Oaribaldi 5t. 2 (prej Barrlera) ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti (prej Belvedere) Priporoča se F. Nagrajene tržaške destilerije RENZO RICCI & C.o Vermouth — likerji — sirupi. Ravnateljstvo in uradi v ul. Mira m ar štev. 7, I. Tovarni v Barkovljah In v prosti luk I št. 33. Absolutno konkurenčne cene na podlagi zadnjih znižanj'. s Zaloga domačih vin: Mm ulpaoca. Mesa refoSka In Kraškem terana na debelo In za družine. — Postrežba na dom in traazito. — Novo sladko viao. 81. Cunlcoll štev. 3. firancar. Podru^lsa v Trstu. Centrala v Ljubljaui. Podružnice: Esijs, Bens?l& Mu iml Spliijist, Safiri Piisi, Bliska glasnica K 50.000.030. Mm 545.033.033 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti na žiro-račune proti 3'/0 "SIBSIOVaBJJ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. Št. 5-1S. Blagajna je odprta od 9-13 i—— m— 5 i Trst Trst ima na predaj večjo množino izgotev-ljenih šted Inikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstsia siova naročila FRANC SA0H1G, Gorles, Gosposka ulica seitd m Cardacci il 25, naznanja slavnemu občintvu. da fina veliko zbero Sivašnifo Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboijfin nemšRiii tovaren, Katere jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št 21. III ilt je pristnost in kakovost ZNAMKA izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi. Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna. Prepričujte se! III A. Fenderl & C., Trst, Tovarna mila Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št. 1 III HMBaBBHB^^ Uvozna osencija lestuinshiti specijalitet* CARLO GULUN Trst — Vin L Mnnrlzlo fl. II, Telefon 43-98 — Trst Zaloga na debelo: sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-J^^iovke^jiea^ in koruze,