Pbitnlna plačana v gotovini itiarutonkl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 269 Maribor, torek 25 novembra 1930 »MTRA« tehaia razun nede^e n praznikov vsak dan ob 16. ur> Račun prt pošinam čak zav. v L|ubl|ani št. 11 409 ^*l|a maaačno praie-nan v upravi ali do ooiti 10 Din. dostavlien na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglaai po tarlfu Oglate »preiama tudi oglasni oddelek .Jutra' v Liubliani Pralarnova ulica it. 4 sam Kriza našega vinarstva te danes, ko naši vinogradniki čakajo Ra kupce svojega letošnjega in mnogi tudi še lanskega pridelka, in ko se Producentom na drugi strani ponujajo gmotne cene po 2 in pol do 3 Din, *°rej cena, ki niti od daleč ne krije Produkcijskih stroškov, na višku bolj kedaj. Temu dejstvu je dal izraza Priliki poseta gg. ministrov v Ma-jiboru naš najpriznanejši st-ekovnjak ‘Jj Praktik, predsednik Vinarskega dru ltva 2a Dravsko banovino, g. Lovro |'etovar, v svoji s strokovnjaško temeljitostjo izdelani spomenici, v kateri je izvajal med drugim: , V 20.000 ha vinogradov v Dravski banovini je investiranih v 160 milijo-J1« trsov nad eno milijardo našega na* finega premoženja in 100.000 ljudi »ce svojo eksistenco v tej panogi na-kmetijstva. V današnjem težkem Položaju nam kažejo na dva leka: na pdružništvo ln Izvoz. Ni dvoma, da j® v zadružništvu pomoč mogoča ‘n ®*Kurna, toda naša generacija ori vl-^Kradništvu ne bo imela od zadruž-v1Stva, ki bi se naj šele ustvarilo, no-?®Pe bistvene koristi. Pridelali smo le* ;,°s v Dravski banovini najmanj 400 'S°Č hektolitrov vina. Ako bi hoteli y8e grozdje zadružnim potom predelati in spraviti v promet, bi z ozirom naše terenske in vremenske prili-bilo potrebnih v celi banovini najmanj 300 takih zadrug in bi investiciji vsake izmed teh zadrug, ako naj v Ppieni obsegu vrši svojo nalogo, za-)P xa svojih deset milijonov dinar-!eV. 2e za investicije bi bilo torej tre-jJJ najmanj eno milijardo dinarjev. ^ Pa so še strokovniaki in zadružni .Rjavci, ki bodo te zad’-”'*-' vodili? ln veliko let, da ne rečem desetletij bi n. Poteklo. bi naše vinograd- 'StVo od takih zadrug imelo efektiv-"Horlstl. ta . g* ^ *zvoz- «otovo ne manj- * vinogradnikom dobre volie za iz-lh°2' nasprotno so vedno Iskali zveze . Pota zanj, toda Izvoz ni odvisen sa-l”° od naše dobre volje, amoak od ^emskega trga. Tudi izvozne pre- ^ za katere smo vladi hvaležni bodo mogle Izvoza poživeti. L^oieg zadružništva in posp^evatiln uj* nam je danes treba učinknvl-Pomoči. Tu je predvsem dvig ^°Čega korsuma. Ta je pa nemoči: tar je vino danes z vsemi načl-^ davkov, ki jih sploh fiskalna veda ^ tiko obremenieno. da pride vi-I nrj producentu t* ba^a- h|2 ?,Din. na pivski trg po 10 do 12 V|*: ZemljaHna je od vino^rpdov naj* dC- Prometni davek se po več?nl plača, obrtnik k’ se neča s v,na na kon^umenta. ie z nnj-j(, ni} obremenlen povrh TVrnrluVt nhr^trten^n k^kor UO-Wi predmet v državi, še s *ro- C- nVfir» It) Votrif^^^O t)fe °dar«'tv,> rvofrf*b"tp denar. Taka ^a bi morala biti enakomerno Tajna konferenca Lilvinov-Grandi ANTANTA ITALIJE, NEMČIJE IN SOVJETSKE RUSIJE PROTI VELIKI AN-TANTI. — STALINOVE IZJAVE O POLOŽAJU. ŽENEVA, 25. novembra Sovjetski zunanji minister Litvinov, ki je na čelu sovjetske delegacije prisostvoval konferenci priprav! alne komisije za razorožitev v Ženevi, je v nedeljo nenadoma odpotoval. Sprva so mislili, da je njegov skrivnostni odhod v zvezi z vestmi, da je v Rusiji revolucija. Šele sedaj se je izkazalo, da je Litvinov odpotoval v Milan, kjer se je včeraj v največji tajnosti vršila dolgotrajna konferenca med njim in Grandiiem. Za sestanek se je izvedelo šele danes, ko so listi objavili kratek službeni komunike o tej konferenci. Tudi Grandi je prispel v Milan v strogem inkognitu in se je nastanil v istem hotelu kot Litvinov. Včeraj dopoldne sta imela nad dve uri trajajočo konferenco. Tekom dopoldneva je dospel tudi še sovjetski poslanik v Rimu, Kur-ski, ki je prisostvoval popoldanski konferenci Litvinova in Grandija. Zvečer je bil prirejen intimen banket, kateremu so prisostvovali samo omenjeni diplomati. Fašistovski listi se vzdržujejo komentarjev in objavljajo samo uradno poročilo, da sta imela Litvinov In Grandi dolg prijateljski razgovor o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimata obe državi, in o nadaljnem razvoju medsebojnih odnošajev. Le »Glornale d’Ita-lia« se obširneje bavi s konferenco in potrju;ejo njejrova izva!anja utis, ki prevladuje v ženevskih krogih, kjer domnevajo, da gre za politično zvezo med Italijo, Nemčijo in sovjetsko Rusiio, kateri bi se priključile tudi Turčra, Bolgarska in Madžarska. Ta zveza, ki bi se uveljavljala tudi na gospodarskem polju, naj bi tvorila protiutež proti veliki antanti, Italija s svoe strani si hoče s tem zasi-gurati hrbet, da bo lahko uspešneje zastopala svoje politične interese naflram Franciji in Angliji, tako v vprašantu ko-lonii kakor Sredozemiskega in zlasti Jadranskega morja. Litvinov je danes odpotoval iz Milana v Berlin, odkoder se vrne v Moskvo. MOSKVA. 25 nov. Diktator sovlet* ske Pnsiie. Josip Stalin. je sprejel v navzočnosti voinep-a ministra Voroši-lova koresnondenta »United Press«, Evgena Lvonsa ter mu na vnra^nie kaj je resnico na vesteh o vofaškem uporu v Rusiji, odgovoril: »Mnenja som, da gre za organiziran bni gotovih skupin, ki imaio svoj sedež v Rigi in Berlinu iri hočejo na ta način odvrniti pozornost od svojih zarotnih načrtov. Dejstvo, da so se te fantastične vesti pojavi^ ist^acno v r''7”čnih državah, je naiboljši dokaz, da gre načrt za tem, speljati javno mnenje na napačno pot«. Ko ga je nato korespondent vprašal, kakšni so izgledi svetovne revolucije. je Stalin rekel: »V kratkih besedah na to odgovoriti je zelo težko, toda, ako že moram kratko odgovoriti, potem pravim: Jzgledi so zelo dobri!”« Korespondent pa je potem vnrašal, ali je mogoče mirno sožitje kapitalističnega in komunističnega sistema. Stalin je odgovoril: »To je čisto mogoče in se uveljavlja že od zaključka državljanske vojne in intervencijske perijode«. Tudi o vprašanju dumpinga je govoril Stalin ter izjavil: »Sovjetska Rusija naČ lahko z izločitvijo špekulantov in posredovalcev nudi gotovo blago za nižjo ceno kakor druge države, smerno na je. ako se trdi. da izvaža sovjetska vlada r^oje bla^o nod lastno oeno kar bi se edino lahko označilo kot dnmning«.. Hesfquren položaj u Bolqari]i SOFIJA, 25. novembra. V nedeljo se jc vršil v Plovdivu kongres rezervnih oficirjev. Ko je odbor stavil predlog, naj se pošlje pozdravna brzojavka predsedniku vlade Ljapčevu in ministru Najda-novu, je delegat Maneu predlagal, na! se pošlje min. predsedniku brzojavka, s katero 6e ga pozove k ostavk!. Predlo«; je bil sprejet z viharnim odobrava* njem. SOFIJA, 25. novembra. Na kongresu radikalne stranke je delegat Kosturkov Izlavil, da je notranji položaj na Bolgarskem negotov, In da državljani niso več varni svojega Imet!a In žlvllenja. Vlada ne more skrbeti za varnost In dovoljuje neotlgovornhn elementom, da sami sodijo celo bolgarske oficirje. diti nasipe ter utrjevati mostove, ki so v nevarnosti, da jih voda poruši. V ogroženih delih mesta so že začeli gra diti lesene mostove ln brvi, da bo olajšano reševanje ljudi v primeru, da pride do katastrofe. Ta je tembolj verjetna, ker pariška metereološka postaja naooveduje še nadaljno deževje. Pariško prebivalstvo Že leta ne pomni takih ponlav. Pariški mestni svet je Imel danes nosvetov;»nje ln j* sklepal o potrebnih zaščitnih ukrepih. Oproščen habsburkši nač-uojuoča NEWYORK, 25. novembra. Včeraj je bila po štiridnevni razpravi zaključena razprava v procesu proti biv§. avstrijskemu nadvojvodi Salvatorju; ki je bil obtožen radi tatvine dragocene ogrlice nadvojvodinje Terezije. Sodišče je obtoženca po Štlriurnem posvetovanju oprostilo. Pariz pred katastrofo poplaue PARIZ, 25. novembra. Nevarnost poplave v Parizu je preteklo noč dosegla vrhunec. Seina je radi neprestanih nalivov ponoči tako narasla, da stoji ponekod 7 metrov nad normalo. Vse pristaniške naprave ob reki so poplavljene, promet s parniki onemogočen. V nižje ležečih delih mesta je voda že vdrla v kleti. Ker vode še vedno naraščajo, so oblasti dale Izprazniti vse ogrožene okraje. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti ln pomaga gra- 5kriunosten ulom u Uelikem Bečfcereku BEOGRAD, 25. novembra. V no2t na pondeljek je bil v stanovanje odvetnika dr. Kamenka Aleksiča v Velikem Bečkereku izvršen zagoneten vlom. Iz zaklenjene sobe je izginil dra-gocen nakit v vrednosti 100.000 Din. ! Policija doslej ni mogla odkriti, na kak nač!n so vlomilci prišli v stanovanje, ker so vrata bila zaklenjena in tudi na oknih ni nobenih sledov o vlomu. Pravilnik o oepljenju proti steklini je izšel in predpisuje obvezno cepljenje za vse od stekline napadene osebe. V krajih, kjer so od stekline okuženi, se iahko odredi tudi splošno cepljenje. Žival, ki je ugriznila človeka in ga okužila s steklino, se ne sme ubiti, ampak živa ujeti in oddati veterinarskim oblastim. Če pa se je radi nevarnosti, da obgrize še več oseb, mora ubiti, se ji ne sme poškodovati lobanje odnosno mozga. Ubito žival treba zasuti s karbolom in spraviti v lesen zaboj, napolnen z žagovitio ali pepelom ter to poslati higijenskemu zavodu v Novem Sadu, ki edini proizvaja cepivo proti steklini. Samo s posebnim dovoljenjem ministrstva narodnega zdravja smejo cepivo proizvajati tudi drugi higijenski zavodi. — Koliko Je vseh katoličanov? Po uradni statistiki, ki jo Je razglasil Vatikan, je na celem svetu 341,430.900 katoličanov, in sicer v Evropi 208,882.000, v Ameriki 109,097.000, v Aziji 16,536.900, v Afriki 5,330.000, v Avstraliji 1,585.000, razdeljena. Danes pa je povn»-ečna vinska trošarina v državi daleč nad povprečno ceno. ki Jo vinogradnik za vino dobi. Po zakonu o zaščiti Industrijskih Proizvodov se kaznuje nelojalna konkurenca. Dovoljuje se pa, da razne organizacije, ki uživajo celo državno podporo uporabljalo laži v boju proti vinu. Ne zagovarjamo pijančevanja, zahtevamo pa obrambe za produkt ki daie eksistenco stotisočem državljanov. FMnninojSe zahteve na^a vinogradništva. ki se ne more kar preko noči preobraziti v drugo kmetijsko- gospodarsko panogo, so kratko slede-deče: najstrožje Izvajanje vinskega zakona. ki je dober In za katerega smo vladi hvaležni: pospeševanje Izvoza z vsemi sredstvi, zlasti s tem. da se dajejo premije že pri 9 hi: ustanavljanje In pospf^vanie vinarskih zadrug povsod, kjer so zanje eksistenčni pogoji: ooblranje trošarine na vino. maksimirane na znosno višino, s strani države, ki jo naj razdeli na banovine In občine; vinski trgovci In gostilničarji, ki so danes posredovalci med producenti in konsumenti, naj se z javnimi dajatvami za vino obremenjujejo do znosne višine; tudi brezalkoholne pijače, ki so nro-dukt industrije,'naj se obremenijo s trošarino kakor vino: protialkoholni pokret naj se vrši v mejah dostojnosti in naj se operiranje z lažmi kaznuie; promet s trsjem iz trsnic, ki naj stoje pod državnim nadzorstvom, naj bo po celi državi nrost. V interesu našega vinnrstv? le želeti. da bj vin'*** te kvarne predloge resno vzela v pretres. Muzejsko vprašanje v Mariboru NAŠ NARODNI PONOS ZAHTEVA. DA SE TO VPRAŠANJE ČIMPREJ REŠI. Splošno je znano, da se je Muzejsko (oz. Zgodovinsko) društvo trudilo, da bi se določil dvorec bivše oblastne skupščine za naš pokrajinski muzej. To poslopje bi namreč povsem odgovarjalo muzejskim svrham. Žal, da se ta ideja ni uresničila, ker pride v dvorec (sicer potrebna) gozdarska Šola. Muzejsko vprašanje pa je tako pereče, da se mora na vsak način čimprej rešiti. Sedanji prostori so prenatrpani, tako da je ureditev niržeja nemogoča in da obstoji celo nevarnost, da se bodo mnogi naši s^rneni-ki uničili ali se zgubili, ker zanje ni več prostora. Od takega »muzeja« pa tudi javnost nima skoraj nikake koristi. Sedaj se nudi prilika, da se muzejska kriza reši. Kakor je znano je postala Park-kavarna prosta. To poslopje bi po svoji legi odgovarjalo muzejskim svrham, ker se nahaja v središču mesta in v parku. Najlepši in naf--umestnejši prostori za muzeje so v javnih nasadih, kjer ni cestnega hrupa in prahu in kjer služi narava sama kot zunanji okras. Zato se nahajajo vsi znamenitejši muzeji (n. pr. v Zagrebu, v Sarajevu, na Dunaju, v Mo-nakovem, v Budimpešti itd.) sredi zelenja. Vprašanje je le, če oderovarja poslopje muzejskim namenom. Prosto • ri morajo biti namreč dovolj veliki, popolnoma suhi, svetli (pa ne preveč izpostavljeni solncu) in primerno zavarovani zoper vlom in elementarne nesreče (predvsem požare). To vprašanje morajo rešiti snorazumno stavbeniki in odborniki Muzejske^ društva. Če se to vprašanje neugodno reši, naj se določi Park-kavarna za naravoslovni muzej, ki bi obsegal zbirke rudnin (oz. kamenjev in okamenin), domačega rastlinstva in živalstva (žUt želke, ribe, dvoživke, ptice in sesalce) ter laboratorij za prepariranje. Potrebne bi bile samo neznatne prezidave, n. pr. vhodi i. dr. Prost"- ^ oli naravoslovnega muzeja bi se upora- bil za botaničen vrt, ki je v Mariboru potreben. Sčasoma bi se ' priključiti tudi zoologičen vrt, za kar bi bil prostor zelo ugoden, ker se nahaja v neposredni bližini drevje, potok in ribnik. Kulturno-zgodovinski oddelek (iz kopanine, novci, pohištvo, slike, spomini na znamenite osebnosti itd.), bi ostal v sedanjem muzeju, dokler bi se ne dobili bolj reprezentativni prostori. (Za ta oddelek so potrebni reprezentativni prostori, ker se v njem izraža naše narodno bistvo, naša narod na duša). Na ta način bi bil sedanji muzej — pravzaprav skladišče — razbremenjen in bi bilo mogoče predmete strokovnjaško razvrstiti. — S tem bi se spremenil odbor Muzejskega društva v toliko, da bi obsegal pod skupnim predsedništvom dve samostoj ni sekciji, namreč kulturnozgodovinsko in naravoslovno. Vsakemu muzeju bi pripadale vstopnine, medtem ko bi se morali ostali dohodki kakor članarine, podpore i. dr. sekciji deliti. Za naravoslovni muzej bi b;i notreben poseben čuvaj, ki bi znal — če tudi le pod nadzorstvom strokovnjakov — preparirati živali, sestavljati okostja itd. Za to službo bi bil najprimern- 'Si kak upokojen učitelj. Tega čuvaja pa bi morala nastaviti mestna občina na lastni račun, ker so dohodki muzeja zelo pičli in ker jih potrebuje odbor za nakup oz. popravilo zbirk. Sicer pa bi bili stroški čuvaja naravoslovnega muzeja neznatni, posebno, če se upošteva, kako ogromno korist bi imelo od strokovno urejenega naravoslovnega muzeja vse prebivalstvo, predvsem pa naša učeča se mladina. Slednjič naj se naša javnost zaveda, da je muzejsko vprašanje naše najvažnejše kulturno in vsled tega tudi nacijonalno vprašanje in da zahteva naš narodni ponos, da se to vprašanje čimpreje reši. Dr. V. T. (Tlariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 25. novembra ob 20. uri »Lutka« ab. A. Kuponi. Sreda. 26. novembra. Zaprto. Četrtek, 28. novembra ob 20. uri »Življenje je lepo«, ab B. Iz mariborskega gledališča. V četrtek, 27. t. m. se bo vršila prva repriza optimistične komedije Marcela Acharda »Življenje je lepo«, ki je pri svoji nedeljski premijeri zelo ugajala in ji bo občinstvo gotovo tudi v bodoče naklonjeno. Ab. B. — Za najbližji čas se pripravlja v drami Raderjeva čarobna pravljica s petjem, plesom in godbo kot otroška predstava v režiji g. H. Tomašiča ter v operi Smetanova priljubljena opera »Pro dana nevesta« v režiji g. Trbuhoviča. Tečaj za mizarsko luženje v Mariboru, Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 6. in 7. decembra tečaj za mizarsko luženje v Mariboru. Tečaj se bo vršil oba dneva celodnevno. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala lužila po najmodernejših receptih. Dala se bodo tudi navodila glede nabave lužil in vsak udeleženec dobi vrhu tega še seznam preko 100 receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki. Prijave je poslati neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 2. decembra. Pristojbina za mojstre znaša 50 Din, za pomočnike Din 25..— Vsak udeleženec nosi tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20ocl0 cm, katere preskrbi za vsakega udeleženca zavod «am. ' Drobiž iz Slov. Bistrice. V nedeljo dopoldne je bilo v hotelu »Beogradu« zborovanje kmetijske podružnice in je bilo razmeroma dobro o-biskano. Razpravljali so o stanovskih vprašanjih in potrebah članstva v okvirju podružnice. Glavno debato je zbudil predlog o zgradbi lastnega skladišča za umetna gnojila in poljska orodja. Podruž nica gmotno izvrstno prospeva. Posebno dobro so se obnesli poizkusi z umetnimi gnojili na njivah in v vinogradih članov m podružnice same. V vinogradu podruž nice, ki meri VA orala, so pridelali 27 hi. Ogromno škodo je povzročil zadnji vihar, ki je razsajal nad mestom in našim južnim Pohorjem. Odtrgalo je v viniča-rijah v Visolah dve slamnati strehi, nad Šmartnim pa pri posestniku Juriju Pristovniku streho z novega gospodarskega poslopja. Ogromno škodo je povzročil vihar v gozdovih. Ponekod je škoda skoraj neprecenljiva. Do krvavega pretepa je prišlo pretekli teden na Šmartnem na Pohorju. Nekateri fantje-drvarji so na Martinovo nedeljo popivali ves dan, in jim je končno novo vino zlezlo v glave. Domov grede so fantje Ahaj, Cvirn in brata Koršeta delali neumnosti in se v pijanosti šalili. Za njimi je prišel drvar Janežič iz sosednjega Tinja, ki ga je Ferdo Kovše zgrabil za vrat in se hotel pošaliti. Naši Pohorci pa ne poznajo neumestnih šal in Janžič je skrivoma in naglo potegnil nož ter Kovšeta zbodel nekolikokrat v hrbet, glavo in stegno. Hudo ranjeni drvar se je zgrudil onesveščen in predali so ga v zdravniško oskrbo, orožniki pa, ki tudi ne poznajo takih šal. so tudi uredili svoje. — Mariborski in dnevni drobiš foominlaite te CMD !l!l!lllU!lllllll!lllll||ll|||il||||||||||||||||||||||||| Krajevni odbor Narodne odbrane v Gor. Cmureku bo proslavil letošnji državni praznik prav slovesno. Na predvečer se bo vršilo slovesno razobešenje državne zastave pri obmejnem mostu v Gor. Cmureku. Zastava, ki so jo nabavili nastavljene! , finančne kontrole v Gor. Cmureku in o-rožniki ter kraj. odbor Narodne odbrane, je dolga 8 m in bo visela na 12 m dolgem drogu. Sodeluje tamburaški odsek N. O. — Odsek pri Sv. Ani priredi ravnotam bakljado s sodelovanjem gasilcev in domačega »Sokola«. Razhod pri novi šoli. — Dramski odsek pri Mari a Snežni priredi kres. — Šolska poslopja pri Sv. Ani, Marija Snežni in Lokavcu ter finančno poslopje v Gor. Cmureku bodo razsvetljeni. — Dne 1. decembra bo pri Mariji Snežni ob 9. uri »Te Deum« v cerkvi, ob 10. uri pa slovesnost v šoli. Enako pri Sv. Ani v Slov. gor. Udeležba je za člane obvezna. Člani, razobesite ta dan državne zastave na vaših domovih in se udeležite polnoštevilno naših proslav! Narodni pozdrav! — Smrtna kosa. V Podlehniku v Halozah je umrl včeraj v starosti 49 let dolgoletni ravnatelj tamošnjih posestev graške štajerske hranilnice g. Franc Majcen, odlični gospodarski strokovnjak in svetovalec narodu. Bi! je rojak od Velike Nedelje in brat načelnika Prve južnoštajrske vinarske zadruge v-Celju. Pokopan bo jutri 26. tm. ob 16. na mariborskem mestnem pokopališču v Pobrežju. — Sinoči je umrla v bolnici, stara komaj 27 let, soproga preglednika finančne kontrole, Fani Vogelnik, Ob bregu 6 pa učenka II. razreda o-snovne šole Marija Štefančič. — Redek pojav v naravi. Na nedeljskem lovu na Dravskem polju so zasledili mariborski lovci fazan-ko, ki je bila na prsih kovinasto zelena, Skoro gotovo je to slučaj rsermafroditiz-ma (obojespolnosti-, saj ima kovinasto ze leno moder vrat le fazan samec, a je fa-zaaka pepelnato rjava. Kiiko! pridajo pri • doslovci, ie to res zelo tedek pojrv. mnogo redkajši, kakor albinizem; bele fazanke, bele zajke, bele veverice in jerebice smo videli 'azstavljene na lovski razstavi v Ljubljani. Maribor v parkellski čarovitosti. Ko se sprehajaš v večernih urah po mestnih ulicah, si kar omamljen od številnih rdeče razsvetljenih izložb vseh trgovskih strok. Maribor je čez noč postal »rdeč«. Kdor tega ne verjame, naj se potrudi v glavne mariborske ulice. Vse ti ponujajo na račun svetega Miklavža in če komu ta ni všeč, agitirajo v imenu »parkeljna«. Mnogim so odprte čarovito razsvetljene izložbe, mnogim ... Ravno-tako pa so mnogim zaprte s sedmerimi pečati. — Bridka resnica je to in niti v glavo nam ne pade, da bi omejili Miklavžev ali parkeljnov nimbus. Izbera je velika za male in velike otroke. Malim ne pokvarite romantične iluzije in sežite po trajnih darovih, a veliki otroci bodo dobro storili, da se poglobijo v kruto realnost življenja in poklonijo kake prispevke za občekoristne namene. — Napaden orožnik. 27Ietnega orožnika Vinka Kralja iz Ribnice na Pohorju je v nedeljo zvečer, ko je bil na obhodu, neznan zločinec zavratno napadel in ga z nožem ranil v desna pleča. Ranjenca so morali prepeljati v Maribor. — Nove telefonske zveze Maribora z inozemstvom. Z današnjim dnem so uvedene nove telefonske relacije: Maribor - Friedrichs-hafen v Nemčiji (govorilna enota Din 72.60), Maribor - Wuppertal in Maribor-Elberfeld, oboje tudi v Nemčiji (govorilna enota Din 85.80). — Viničarjeva osveta. Včeraj je viničar Anton H. od Sv. Petra srečal v Einspielerjevi ulici zidarskega pomočnika Drašpaherja in ga začel krepko obdelovati s pestjo po glavi in rokah. Ko je prišel stražnik in ga pozval1 na odgovor, je izjavil, da ga je D. pred dnevi, ko ga je prišel terjat za mleko, o-psoval s smrkovcem. ropariem in viničarsko svinjo. Drašpaher, ki Ima več podplutb in oteklin od udarcev, zahteva proti viničarju kazensko postoDanie. — mimo Orafski: ■■ = Od danes dalje Ce mladina ljubi 100% nemška veseloigra. Govor, petje. Union: Od danes dalje Kneginja čardaša 100% nemška opereta. Greti Theimer Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21. ari. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. nre na blaeaini. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo nemi velefilm’ Temni kavalir Senzacija i Senzacija \ fl Izgradnja naše glavne železniške pr®8®' Iz Beograda poročajo, da so v minls“ stvu za promet že skoro izdelani načrt* za drugi tir med Zagrebom in Zidani® mostom in da bo za odplačilo anuitete potrebna svota vpostavljena že v proračun. Tudi novi most in trikot v Zidanem mostu bosta do spomladi dog*®' jena in izročena prometu. — Nezgoda na cesti. . Včeraj je 50-letna posestnica AntonM Koražija iz Loč pri Poljčanah na cesti11®' ko nesrečno padla, da si je zlomila lv^ nogo. Ponesrečenko so prepeljali v t*1®' riborsko bolnico. — Drzna tatvina na Teznu. V nedeljo med 19. in 20. uro, ko sO t bi« domačini pekovskega mojstra Kovači® na Ptujski cesti odsotni, je neznan movič vlomil vrata drvarnice, se spl®* skozi odprtino v pekarno in odtod v s*®' novanje, kjer si je neopaženo prisvo! čez 8.000 Din in povrh še zlato uro. Tatjjj na je bila takoj opažena, ko so se vrnj domači. Policijski pes je sledil tatu železniške proge. Upati je, da bodo nemu uzmoviču naši vrli orožniki km®1 na sledu. — Cenjenim inserentotn na znanje. Cenjene inserente opozarjamo, da s(” jo za »Večernik« pobirati novoletne oS'a' se samo oni akviziterji, ki se izkažejo pooblastilom. Uprava »VEČERNlKA*1 TRENCHOATI, površniki, hubertusplaščl, usnient JoP^' kože, piiši, snežni čevlji, snežni škofluj galoše, kakor tudi razno manufaktur** blago na obroke. ORNIK, Maribor. K(j roška cesta 9. Kdor želi Miklavža na dom, naj se blagovoli v svrho nadaljnih ii“° macij zglasiti pri gledališki blagajni-^ Strelska vaja. . Oblastna streljačka družina v Mart ^ ru opozarja strelce in lovce, da se vršila druga strelska vaja v sredo 26. t. m. ob 20. uri v Narodnem dotnu^ n® kegljišču v kleti. Puškinov dom v Lenilngradu, ki je zdaj pretvorjen v »Znanstveni z vod za raziskovanje ruske literature«, bil obogaten z novimi dokumenti, vodu so bila izročena na novo n®J .fl pisma Puškina, Tolstega. Turgenjev ^ Ogareva, ter bogat arhiv rodbine A kov. Kongres Zveze čeških in slovaških f štev v Jugoslaviji ^ne bo — kakor poročajo praški listi • „ 7. dec. t. 1. v Osjeku. Kongres bo ^ jen s svečanim koncertom °^e'j jgteV' harmonije in hrvatskih pevskih dr vj| Mestni načelnik dr. Ilengel bo PoZ kongres imenom mes/a S kongresa za plastlino kirurgijo Sokokfoo CAS BREZ GRDIH IN STARIH LJU Dl. — POLEPŠEVALNA ZNANOST. — PRESAJANJE LAS. V začetku tega meseca je zboroval v Parizu mednarodni kongres za plastično kirurgijo, prvi svoje vrste doslej. Udeležili so se ga zdravniki specialisti iz Francije, Nemčije, Avstrije. Anglije, Amerike, Italije, Belgije in Španije in njihove razprave1 so bile nad vse zanimive. Šlo je za afirmacijo *n organizacijo nove znanosti, polep-Šave človeka s pomočjo r" -icije. Ta znanost ni povsem nova, saj poslujejo v velikih mestih zapadne Evrope, posebno v Parizu, Berlinu, Londonu 'td. že dolgo sanatoriji za plastično kirurgijo. Cilji te plastične kirurgije, kakor so kongresisti jmenovr1' ’~vo panogo medicine so, popravljati na ljudeh to, kar ste narava in starost zagrešili. Znano je že več časa, da se z operacijo da odstraniti z obraza in drugih delov telesa nagubana koža: gube na Čelu, uvela lica, vrečice pod očmi itd. Prav tako pa je mogoče predrugačiti tudi obliko nosa. ušes, obrvi itd. Prevelikim nosovom, ki kvarijo sicer le-Pe obraze, se odvzame spodnji del in se mu da primerna lepa ^ Vilka, navzven štrleča ušesa se od zadaj stisnejo, to se pravi, izreže se pramen kože, ki se potem zopet zaraste. Vendar se doslej vsej spretnosti plastičnih kirurgov še ni posrečilo, da bi ^nogli izvrševati te operacije tako, da bi po zacelitvi izginila vsaka brazgotina. Na kongresu v Parizu so pa sedaj porogali, da so že na najboljši poti do te nove umetnosti, ki ne bo velike važnosti samo za njihovo stroko, ampak sploh za vso kirurgijo. Poleg teh posameznih vprašanj so 'Pa kongresisti razpravljali tudi o najinih zadevah njihovega poslanstva. Tako so naglasili, da je popolnoma napačno misliti, da je plastična kirurgija samo zato tu, da bi pomlajevala stare ali pa da je. kakor ponekod še mislilo, nenotrcbni inksus in ncčl-Piurnost. Mn^n ljudi pride že na svet s Pogreški. Ti ljudje so zaradi te^n Proti svoji volil pnstavli0™’ v ozadje ker se ne morejo niti v zakonska ni- Proslava Sokolskega praznika se izvrši na svečan način dne 1. decem bra ob 11. uri v Unionski dvorani. Pri rede jo skupno Mariborska Sokolska žu-pa in Sokolska društva Maribor - matica., ti v družabnem in stanovskem živi je- Maribor I in Studenci; obvezna Je za vse nju tako udejstvovati kakor normalni, članstvo, posebno pa še za one. ki so te-To upliva nanje navadno deprimujoče kom ieta pristopili, ker morajo položiti in prečesto so njihove siceršnje <^o- predpisano zakietev. Vabil članstvu ne sobnosti docela izgubljene za človeško razpošiljamo in velja to obvestilo ob' družbo. Nova znanost plastične kirur- | enem kot poziv k udeležbi. Vstopnine ni. gije hoče vsem tem nesrečnikom pomagati in skratka, napraviti hoče, da na svetu sploh ne bo več grdih ljudi. Da bo pa vse to mogoče, se mora Uprava MSŽ. Redna seja uprave Sokolske župe Maribor plastična kirurgija postaviti v službo se bo vršila v četrtek dne 27. t. m. ob splošnosti, tako da bodo njen blago- navadni uri; polnoštevilna udeležba nuj- slov lahko uživali tudi manj premožni j na. Zdravo! — Tajništvo, sloji. S to kirurgijo pa se smejo bavi-ti zares le strokovnjaki s potrebnim teoretičnim in praktičnim znanjem. Zato so kongresisti odločno nastopili za zaščito naslova plastični kirurg. Spomini devetletne deklica Komaj devetletna Gilberta Savary iz Obenemiy“s1Kli zaht7vati,*da's^e |Pariz?. * priče’a Pisa« spomine Iz svo-tudi na vseh velikih medicinskih fa- ]ega življenja. Čudno, kaj ne! Toda cu kultetah ustanovijo stolice za plastič- ldn0 se b° ,z.del° tc! f no kirurgijo in da se v Vseh d^vah |ten™pI*eJ£s izdajo tozadevni primerni zakoni, ki bodo regulirali vsa iz nove prakse iz- V!poleg SE* ^Sngts bavil tudi l^icnja. Zbudila je že javno občudova-z vprašanjem nleš in sivih las. Eden "j* svojimi klasičnimi in akrobatskimi ^ „ArA_ plesnimi prireditvami,‘nastopila je na o- na. V devetih letih svojega življenja je namreč ta deklica zbrala že več izkustev, kakor marsikdo na višku svojega izmed navzočih zdravnikov je poročal. da so se mu že deloma posrečili eksperimenti s presajanjem las. bodo ti eksperimenti dodobra izvede ni in preizkušeni, bo mogoče lase bre~ težkoč presajati z glave na glavo. Tako bo plešec lahko ooljubno izbral barvo las. ki mu bodo lahko vsajene v glavo. Dobil bo lahko črne ali rjave, kodraste ali gladke lase. ali pa tudi dru in pred mikrofonom, pela v gramo-| ionske plošče in za filme ter žela ogromne uspehe tudi po številnih varijetetnih odrih. Noua zanimiva stranka na Danskem Na Danskem je bila pred kratkim u-mešane. Tsko bomo morda v do^led- istanovljena nova stranka, ki ima naslov nem času lahko srečavali na ulicah »narodno-socijallstična delavska stran-iiudi. ki bodo »šekasti«. Prav tako bo- ka«. Njen program pa se bistveno raz-do sive lase lahko zamenjali črni. ko- likuje od programov ostalih enakoimen stanjevi ali kateri drugi kodri. Treba j skih strank. Glavna točka programa te bo le dobiti gostogrivca. ki bo priprav stranke je namreč izključitev žensk iz Ijen odstopiti nekaj svojih »sadik«, se-1parlamenta in občinskih svetov. Stranka veda proti primerni odškodnini. Ka- napoveduje tudi odločen boj proti žen kor se tedaj vidi. napreduje polcpše- ski volilni pravici. Povod za ustanovitev valna in pomlajevalna znanost na vseh te nenavadne stranke za današnje čase nodročiih. Naposled bomo vsi lepi ka- je dalo baje dejstvo, da ženske v politi-kor Adonis in Venera, vsi temnoeri- ki niso dosegle nič omembe vrednega vi in starosti in grdote ne bo nikjer ker jim pač manjka moška brutalnost, več. Kako bo nek? šHe izeledal svet Novi stranki se je pridružilo dosedaj 5 čez 100. 200 ali celo 500 let? poslancev. Zložen človeški rod Ljudje, ki imajo mnogo prostega časa, izračunali, da je približno 1500 milijonov ljudi na zemlji. Kdor je bil v voj-Pi in je videl vse tiste množice ljudi, bo *ežko uganil, kako velikega prostora je jreba, da na njem stoji ves človeški rod. ne bo dolgega ugibanja, navedemo *ukaj sledeči rezultat. Na eno miljo dolžine gre 12.000 ljudi, na kvadratno miljo torej 12.000X12.000, t. j. 144 milijonov. ves človeški rod ni treba potemtakem več ko 11 kvadratnih milj, t. j. pri-,'ižo toliko kot je površina Bodenskega }®zera, da bi stal. Ce bi pa hoteli vse te todi zložiti v zaboj, kakor n. pr. slanike j*'* slično, kako velik bi moral biti za-~°1? Za vsakega človeka pustimo 2 m dolžine, */* metra širine in V? metra višine, tako da je vsak še lahko ovit s Potrebno množino papirja. Da zložimo ves človeški rod, bi rabili zaboj s 1000 •Petrov v kubiku ali en km’. Zaboj bi bil približno tako dolg, širok in globok, ka-^°r je Prešernova ulica ali Tomšičev ^vored. Težko verjetno, a je resnično. K sreči so vsi proti Židom; Turki in Grki, Bolgari in Srbi. Čim bo vojna končana. ne bo na Balkanu niti Židov niti' svinj.« Splošen molk, ki je nastal po teh be- Čuden uspeh nagradnega razpisa O priliki uvedbe novega otroškega vozovnega tipa je priredila lani neka zna« na ameriška veletvrdka velik nagradn: Šport Zfmskosportni turni list Mariborski smučarski klub je vpeljal za svoje člane zanimivo novost. Vsi redni klubovi člani morajo voditi takozva-ni turni list. Vsako svojo zimsko turo morajo vpisati z označbo prevožene proge in po posebnem razdaljniku določene daljave v turni list. Navedbe mora pa potrditi vodja izleta, oskrbnik koče ali pa kak drug zaupnik. Turni list služi zbiranju zanesljivih podatkov o zimskošportnem udejstvovanju rednih klubovih članov in naravno tudi kluba kot takega. Predvsem pa služi turni list kontroli delovanja rednih članov kluba. Redno članstvo pri M. S. (. ne bo namreč zaviselo od navadne prijave in plačila predpisane članarine, ampak predvsem od pravilno izvoženih zimskih tur. Samo one svoje člane, ki jodo izvedli predpisane zimske ture, bo smatral klub za svoje redne člane in bo tudi samo njim kot takim priznal pravico do vodstva kluba. Od izpolnitve vseh teh pogojev pa bo odvisna tudi verifikacija klubovih članov. M. S. K. sl je postavil načelo, da samo pravi zimski športnik-vozač — imej vpliv na zimskošportne ustanove. S tem hoče M. S. K. že v naprej onemogočiti ustanovitev zbora nevozačev-kibicev in športnih politikov, ki že po svojem karakterju in drugih Čisto nešportnih lastnostih škodijo razvoju vsakega športa (vidi n. pr. nogomet). Pri M. S. K. bo torej redni član edinole pravi športnik-vozač in edino ta bo verificiran pri podsavezu. — To načelo Je tudi edino pravilno, kajti naslov športnik zasluži samo oni, ki do-tični šport tudi v resnici izvaja. Kibici in razni »impresariji« niso nikaki športniki! A ti poslednji so na žalost oni, ki si lastijo največ vpliva v športu in oni so tudi, ki s svojimi znanimi nefair postopki kvarno vplivajo na razvoj samega športa in na medsebojne odnose športnih klubov. Oni so krivi, da se često zapravi več energije v medsebojnem trenju, kakor se je pa uporabi za izvajanje športa samega. Zato bi pač bilo samo za želeti, da ta zdrava inicijativa M. S. K. čim najbolje uspe in najde že letos odmev tudi pri vseh ostalih mariborskih zimskih športnikih, ki so dosedaj vedno dali primer pravega športnega duha, športne discipline in reda ter so s tem lahko shižill kot vzoren primer tovarišem drugih, bolj »borbenih« športnih panog! sedah, je prekinil pokojni slfcvni franco- razpjS £a vsako v propagandnem tednu ski pesnik Porto-Riche s svojim mirnim od 12. ... • * Dobra priložnost h^ed anekdotami, ki krožijo po smrti ?.esnika de Porto Richa, je tudi sledeča: >veci balkansko vojno 1. 1912 je bil Porto-rlche gost v neki hiši, ki je bila last ze-U Poznanega židovskega politika. Tudi k snik sam je bil židovskega pokoljenja, zJ ie bilo splošno znano. Zato je bilo jj 0 mučno, da je neki diplomat, ki Je ra?vkar prišel z Balkana, zbijal šale na fc ^n svojih izkustev z Židi v vojni, te prišla vsa družba v veliko za- »n . ... . Toda pripovedovalec tega ni o-ve^' in je končal s sledečim, po njego ry« nastopil tvoje drugo raziskovalno po ena zakonska dvojica in ta nagrada je to vanje v Antarktido. Prof. Mawsoti z obstojala v bajno lepem otroškem vozi-univerze Adelaide se je udeležil že več I 5|ch. Amerlkancl so v propagandi resne-ekspedicij na južni tečaj, tudi Shackle-1 prekosljivi. tonove, in je vodil avstralsko-azijsko ekspedicijo na južni tečaj v letih 1911 do 1914. Minulo zimo (ko je v Antarktidi poletje) je z ladjo »Discovery-< podvzel S podmornico do severnega tečaja. Znani raziskovalec severnega tečaja, ekspedicijo ob še neraziskanih obalah Wi!kins, ki namerava s podmornico do-Antarktide, pa se je moral letos na spo- seči severni tečaj, bo odšel na pot dne mlad radi neugodnih ledovnih razmer 1. jul. 1931. lega dne bo zapustil s pod- vrniti. Sedanja ekspedicija je nadaljevanje prejšnje. Za moderne ladjedelnice na Jadranu. Na merodajnih mestih se sedaj pro- morri^o Spitzberge in bo skušal preko sevi ?a tečaja doseči Aljaško v 60 dneh. Proga znaša 3500 km. Izgradnja češkoslovaškega zračnega prometa. Češkoslovaški zračni promet se bo v SK Hakoah (Gradec) ▼ Maribora. V nedeljo dne 30. nov. gostuje v Mariboru znani graški športni klub SK Hakoah in bo odigral z SK Rapidom prijateljsko tekmo. Projektirana je še druga tekma in bo najbrže 1. decembra igral SK Hakoah tudi z »Mariborom«. Male športne vesti. Popularni srednji napadalec SK Rap!- da T e r g l e t z je pristopil k ISSK Mariboru. V Zagrebu se je v nedeljo odigrala bazena tekma Concordia: reprezentanca province Zagreba, ki je končala 24:8 v, prid Concordije. Gazzari, odlični vratar Hajduka, je prt stopil k BSK. SK Ilirija je priredila v nedeljo cross* contry-tek v dveh kategorijah: v kategoriji seniorjev (7.5 km) je bil prvi Majhenič v času 28:23; v kategoriji junior-jev (3 km) pa Glavnik v času 11:08. SK Železničar, službeno. Prihodnja odborova seja bo jutri, dne 26. tm. ob 20. uri v restavraciji »Narodni dom«. Pozivajo se vsi odborniki, da se radi važnosti seje sigurno udeleže. — Tajnik. učuje vprašanje zgradnje velikih moder- 1* ]^1 pomnožil za 3 proge in sicer Bra- nih ladjedelnic na našem Jadranu. Predloženih je že več ponudb velikega inozemskega kapitala, zlasti iz Anglije in I Amerike, ki so vse zelo ugodne. V krat- tislava—Pieštanv, Brno—Moravska Ostrava In Praga—Karlovi Vary. Na zu naj se bo uvedla stalna proga Lažne— Leipzig in skupno s švicarsko progo Zil jn mnenju dobrim dovtipom: kem bo padla odločitev. Ladjedelnice^ra^a~Mtinchen—Ziinch—Basel, bodo namenjene v prvi vrsti okrepitvi Teleionska zveza Beograd—Solun naše trgovske mornarice in zgradnii na- bo v kratkem otvorjena, ker se (Jela n« ših rečnih plovnih objektov. [izgradnji proge bližajo koncu. Ženske kot piiotinje. Znana francoska letalka Mary Bastie je izjavila, da bodo v kratkem v Franciji sestavljene letalske skupine, ki jih bodo vodile izključno ženske piiotinje. Letalka je mnenja, da so ženske za ta poklic ravnotako sposobne kakor moški* In psiholog prof. Vachet ji da v tem pogledu popolnoma prav. Dejanski so posamezne ženske v zadnjem čas:! losegie a pojiu letalstva zelo velike uspehe. TShm l vvrvmi iw i»irš v ivi a r'1 nor «, cine 2$ .v"!. ■n—mn»«mr n~inni i r i irin iirBiiMMh r i — n. U. Zavaccol se#fd Umita Zgodovinski roman, 9 Obstal je; za srce ga je stisnila tesnoba, kakršne ni čutil prej nikoli... Bila je mistična groza, popada-joča ga ob misli na roke brez mesa, ki so se iztezale poleg njega, in na glave, ki so ga gledale v temi s praznimi očesnimi votlinami... In tako straSno se mu je storilo v duši, da se je zdajci obrnil nazaj proti železnim vratom... Dušilo ga je... Zraka! Hotelo se mu je zasopsti svežega zraka, naj stane kar hoče! Makar, če bi se moral spopasti s sto biriči! Ta trenutek pa je zagledal senco, ki se je dvignila pred odprtino... Iztegnila se je roka. In vrata so se zaprla z glasnim treskom. Dreveneč, z naježenimi lasmi, poražen od nepopisne groze, je slišal Manfred glas velikega profosa, ki je zaklical povelje: »Deset mož na stražo pred ta vrata, da jih čuvajo noč in dani... Ne odpreti prej kakor Čez osem dni... ko bo rokovnjač že mrtev!« VIL Prisega Štefana Doleta. Mojster Dolet, sloveči tiskar, ift imel svojo delavnico blizu univerze, na griču Sent-Ženeviev; stanoval pa je v ulici Sen-Deni, z Ženo Julijo in hčerko Aveto. Gospa Doletova je bila žena petintridesetih let, obdarjeno z redko umnostjo in veliko dobroto srca. Pomagala mu je pri njegovih delih in mu bila vlsokomi-selna tovarišica, angel domačega ognjišča in tolažnica v urah zmede in malodušja, ki jih je moral učeni mož pogostoma tako bridko okušati v svojem življenju. Aveta je bila mlado dekle v starosti osemnajstih let. Aveta je ime, ki je pomenilo v nekaterih pokrajinah stare Francije »Čebelica«. Bila je zares vitka in ljubka kakor čebelica; imela pa je tudi umnost in preudarnost marljive Čebelice. Bila je trdnega značaja, natura, polna življenja, rahlo in nežno srce... Takšna je bila rodbina, kamor je spravil nasilen slučaj življenja v tisti mračni dobi lepo Žileto Šantlls. Po naglem Manfredovem odhodu je Dolet skrbno zaklenil hišna vrata, zavaroval jih z močno verigo in dejal, obrnlvši se k še zmerom trepečoči Zileti: »Tu ste varni, dete moje... Ne tresite se tako... ‘Julljn! Aveta!« Je zaklical na glas. Zenski, že prej prebujeni po hrupu, sta se naglo oblekli. Prišli sta nad lepe stopnjice Iz rezljanega lesa, ki so vodile v zgornje nadistropje, in se napotili dol. »Aveta,« Je rekel Dolet resnobno, »moj prijatelj Manfred je skoraj brat tvojega zaročenca Lantneja... Izkazal nam je čast, da nam je zaupal to deklico... Ljubi jo torej, kakor da bi bila tvoja sestra.« V par besedah je razložil ženi, kaj se je zgodilo. Ženski sta nemudoma začeli obsipati Žileto z dokazi ljubeče skrbi... In uboga deklica je čutila, kako se vrača življenje vanjo; sladek usmev je zasijal na nje milem obrazku... »Kako lepi ste!« je govorila Aveta. »Ali veste, da vas poznava prav dobro, kaj ne, mamica...« »Res,« je povzela Julija, »večkrat sva vas videli iti mimo...« »Občudovali sva vas; tako ste nama bili povšeči...« »Tudi vi ste lepa!« je dejala Žileta v odkritosrčnem, naivnem občudovanju. »Manfred je torej vaš prijatelj? ... Kolika sreča... Tako vrl je... tako dober... Lantne ga ima tako rad!...« »Spoznala sem ga šele pravkar!« je odgovorila Zi-leta in zardela... »a videla sem ga že večkrat prej... Res se mi vidi, da je hraber... Rešil me je iz velike nevarnosti ... Ne pozabim ga nikoli...« Silno je sklenila roke — nervozna gesta, ki ji je bila navadna. Nje lepe oči so se zastrle z mokroto. Ves strašni prizor se je obnovil pred njeno dušo v presunljivi razločnosti. Julija in njena hči sta bili preveč rahločutni, da bi jo Izpraševali; Dolet pa je gledal ta ljubki, pokojni prizor s svojimi resnimi, zamišljenimi očmi. »Oh!« je izpregovorlla Žileta v instinktivnem izbruhu svoje groze, »tisti neznanci, ki so planili mahoma v hišo... in tisti človek, ki me je žalil s pogledi, besedami in sleherno kretnjo... in me je prijel... in odnesel! Oh. tisti mož! Bojim se ga! Navdaja me z nepremagljivo mržnjo in studom!...« »Drago dete!... Ne bojte se ničesar več!« »Oh, kaj ne madam... da se mi ni bati ničesar? ...« »Tukaj ste popcL.jma varni,« je povzel Štefan Dolet. Ta hip pa se je oglasilo trkalo na hišnih vratih s trdnim, zapovedujočim ropotom. Žileta je prebledela kakor smrt. Julija in Aveta sta se spogledali z Doletom: resnobno vprašanje. Tiskar pa je mirno dvignil roko, priporočaje ženskama molčanje. Nato je dvignil zastor in odprl vrata, ki so bila za njim... Pokazalo se je nekakšno tajno skrivališče... V ta prostor je skladal Dolet dragocene knjige, ki so izhajale v njegovi tiskarni. Trkanje se je ponovilo silneje nego prvikrat. Aveta je potegnila Žileto v zavetje... Dolet je spustil zagrinjalo. Julija je ostala pri njem. Šel je k vratom... prisluhnil... in slišal glas, ki ga je spo-znal!... Strašni sunki so stresali vrata. Bilo je očitno, da se morajo razdeliti v par minutah. Štefan Dolet se je obrnil k bogati zbirki orožja, ki je krasila eno izmed lesenih oblog te dvorane. Toda, ko je premišljal par trenutkov ob treskanju udarcev, je zmajal z glavo. Porinil je v sredo dvorane naslonjač z bogatimi, strogimi rezbarijami. Obrnil ga je proti hišnim vratom, sedel vanj, * obrazom polnim veličastne mirnosti, in čakal!... Takšni so morali biti nekdaj obrazi rimskih senatorjev, ki so nemo in nepremično čakali barbarov na svojih kurulskih sedežih... Zdajci pa so se vrata udala z rezkim glasom lesa, ki se cepi. Več mož je vdrlo v dvorano... Dolet se ni dvignil z naslonjača... »Kaj pomeni to, gospoda?« je izpregovoril s svojim mogočnim glasom. »Sredi mesta oblegate mirno bivališče! Vlomili ste vrata in vdrli s silo! Čuvajte se, gospoda: pritožim se kralju, ki v svoji visoki pravico-ljubnosti...« »Mojster Dolet!« ga je prekinil nenadoma glas, k! ga je bil spoznal tiskar na ulici. »Moji ljudje so stopili v vašo hišo po mojem ukazu.« »Kralj!« je rekel Dolet z istim neomajnim mirom. Vstal je in se globoko priklonil. »Vaše Veličanstvo je dobro došlo v moiern stanovanju. Kljub okolnostim, ki me iznenadajo, ostane ta poset v večno čast moji hiši. Naj blagovoli Vaše Veličanstvo odpočiti v tem naslonjaču... Julija, vzemi zlato čašo in jo nalij s starim burgundcem, ki ga hraniva od rojstva na ine hčerke. Hiti ponudit našemu siru dokaz gostoljubja in vdanosti, do katere ima pravico • • ■* »Že dobro, mojster, že dobro!« je rekel kralj v čudni zadregi. »Ah sir!« je povzel tiskar, »nikdar se ne bom mo-gel potolažiti, da sem pustil čakati Vaše Veličanstvo... Če bi bil vedel, kako visok gost trka na moja vrata! Če bi bil vsaj gospod zaklical besedo, pred katero ®e ukloni vsak dober podložnik: V imenu kralja!« »Res« je zajecljal poročnik, »pozabil sem zaklical V imenu kralja! — Toda...« »Molčite!« je ukazal Franc I. »Mojster Dolet, °e obtožujem vas. Hitimo raiše k stvari. Pravkar vas is posetil za malo časa neki moški... nekakšen rokovnjač ... z imenom Manfred...« »Da, sir,« je odgovoril Dolet. »Moj prijatelj je..-* »Vaš prijatelj je! Mojster, Čudno prijateljstvo i®a‘ te! . . .« (Nadaljevanje prih.) Radlodelavnlca Slorg, Ptuj sprejme tri vajence. Pogoj meščanska Šola z dobrim uspehom. 3335 Montbianc nalivna peresa. Po 5!atnem študiju nam prinese Montbianc svoj najnovejši nalivni model s pritiskom. Papirnica Novak, Gosposka nlica. XXXV. Premog Peklenlca, brez smradu, žlindre in kamenja, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Lepi zimski damski plašč s kožnatim vratnikom poceni prodam. Mažir, Gregorčičeva ulica 23 I, od 8. do 2. pop. 3341 Pletenine, vse vrste po mer! in okusu ter vsa po pravila Izvršuje hitro in točno po najnižji ceni mehanična pletarna Javornik Vojašniška ul. 2. Maribor. XXIV Premog, Mejovšek, Tattenbachova 13, telefon št. 2457. 3319 Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno 'P*®* dam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Ale* ksandrova c. 48. 310« Vedno topel kabinet takoj ugodno oddam gospodu ali S0, spodlčni brez ali z hrano. Ponudbe naj Ruška cesta 5, I nadst. desno. 3344 XLV Stalna priložnostna prodaja velike zaloge nogavic, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarske porcelanaste posode uri Mm oddelek iMn. maribor. Gosooska 3 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Pal, *ailbor. Slovenska ul. 4 Razprodaja Meljska cesta 29 j; Na zalogi je še prvovrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. j KvalitetnoblagoodDin89'-naprej Naznanilo prodaje V četrtek, dne 27. novembra 1930 ob 9. url se proda 0* javni dražbi zaloga in oprava trgovino Šport .Rogllč v MS' rlboru, Grajski trg št. 1. Cenilna vrednost: Din 33.084.50. Najnižji ponudek: Din 24.790.80. Izpod te vsote se ne bode prodalo. 33^ V Mariboru, dne 24. novembra 1930. Dr. LESKOVAR JOSIP, konkurzni upravitelj. I! Poročilo tz kolekture ANTON GOLEŽ, mAR,BJ>!J ! Aleksandrova cesta 42. — XII. žrebanje dne 24. nov, 1 ^ ] | — — (Za evcntuelrie tiskovne napake se ne odgovarja.) — Din 40.000.—: 83381, Din 10.000.—: 29158, 52312, Din 4.000.—: 27825, 47788, 85.r98, 98759, ^ Din 2 000.—: 291, 1220, 5410, 8311, 11734, 12860, 21372. 23273, 23803, 23973, 24192, 26913, 26341, d* 37033, 33329, 33919, 34109, 36543, 38219, 38953, 40799, ^ 42891, 43937, 44313, 46238. 50638, 51484, 53003, 53057, 57070. 58171, 58951, 60405, 64410, 65821, 68330, 683?- ^ 71820. 72207, 73556, 73722, 74593, 77446, 78401, 85194, ^ 86156, 87840, 89385. 89529, 90145, 9084, 91797. 97636, Prihodnje žrebanje dne 25. nov. 1930. KntttoHO -Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja tat urednik; PRAN BRUŽMVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskalna d. d- predstavnik Sl ANKO * Maribora, DETELA