1(4 mSK ŠTEVILKA LETO XLVIII, NOVEMBER 2016 CENA 1.70 EUR V)'- A ¡¡F Rodna hiša Blaža Arniča ¡k ostaja neopažena STRAN 14 VUNI MARKETING dej Sfra*» BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 íjm: Tudi s pomočjo glasbe do nove gasilske avtocisterne iJgN Bernarda Zvir odtekla svoj največji paket ultra maratonov STRAN 18 STRAN 22 Oglasi Savinjske novice št. 45, 11. november 2016 2 Iz vsebine: Temo tedna: Gostinci se sprašujejo, ali vlada dela proti tobaku ali proti njim.........4 KLS Ljubno: Nov logistični center hitro raste........................6 Okroglo mizo: Za zeleno prihodnost je potrebna sprememba miselnosti................7 Intervju: Namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije mag. Andrej Rihter.................8 Zgornjo Savinjsko dolino: Po vsej dolini so se spomnili umrlih s komemoracijami................................10 Mozirje: Obudili spomin na finalno dejanje v procesu samoosvajanja............................... 11 Alojzijevo vino bo nadaljevalo z dobrodelno tradicijo................12 Košorkorski klub Nozorje: Uspešno nadaljevanje sezone kljub porazu v pokalu...... . 22 Slovenijo - družbo brez toboko? V Sloveniji bomo, kot kaže, še letos dobili nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerim bomo v naš pravni red prenesli evropsko direktivo glede proizvodnje in prodaje tobačnih ter povezanih izdelkov. Direktiva narekuje velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila, prepoved prodaje tobačnih izdelkov z značilno aromo in izdelkov, ki vsebujejo dodatke, strožje obveznosti poročanja o sestavinah v tobačnih izdelkih, celovito obravnavo elektronskih cigaret, novih tobačnih izdelkov in zeliščnih izdelkov za kajenje, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki ter prepoved prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov prek interneta. Kot pojasnjujejo na zdravstvenem ministrstvu, se zaradi velike škode, ki jo za zdravje ljudi predstavlja raba tobaka in povezanih izdelkov, uvajajo tudi drugi ukrepi za zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in ukrepi za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. Zaradi številnih kršitev zakonodaje, zlasti prepovedi prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim, je predlagana uvedba licenciranja za prodajo tobačnih izdelkov. Predlagana je tudi uvedba posebne dajatve, ki bi predstavljala nov vir za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, preprečevanje začetka kajenja in programe opuščanja kajenja. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc: »Tudi v Sloveniji želimo zagotovili celovit pristop do nadzora nad tobakom in tako prispevati k boljše- mu zdravju ljudi in ne-nazadnje tudi k vzdržnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.« Cilj je do leta 2025 zmanjšati potrošnjo tobačnih izdelkov za trideset odstotkov, s čimer bi sledili zgledu držav, ki stremijo k družbi brez tobaka, v kateri bo delež kadilcev pod petimi odstotki. Tobak med dejavniki tveganja za zdravje v Sloveniji zahteva največ življenj. Rabi tobaka se pripisuje 15 odstotkov vseh smrti pri Slovencih, starih od 30 do 44 let, 31 odstotkov vseh smrti pri ljudeh, starih od 45 do 59 let, in 25 odstotkov vseh smrti pri ljudeh starosti 60 do 69 let. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre deset oseb, kar pomeni 3.600 na leto. Veliko breme za posameznike, gospodarstvo in zdravstveni sistem predstavljajo tudi bolezni in z njimi povezane posledice, ki jih povzroča kajenje. Nekateri ukrepi, ki jih prinaša novi protika-dilski zakon, so medtem naleteli na nasprotovanje prizadetih, še posebej odločno so se odzvali gostinci, povezani znotraj Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Kaj o novih ukrepih zoper kajenje menijo Zgornjesavinjčani, preberite v tokratni anketi na naslednji strani. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 44, 4. november 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 3 08281568 Tema tedna PROTIKADILSKI ZAKON ZNOVA NA TAPETI Gostinci se sprašujejo, ali vlada dela proti tobaku ali proti njim V pripravi je nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki bi lahko bil v državnem zboru izglasovan že decembra. Slovenija si je namreč zadala cilj, da do leta 2050 našo družbo pretvori v družbo brez tobaka in, kot kaže, je vlada za dosego tega cilja pripravljena biti strožja celo od aktualne evropske direktive za zmanjševanje kajenja. Želja vlade, da tobak ne bi bil več del slovenske družbe, največ težav povzroča gostincem. Predlog novega tobačnega zakona jim nalaga ponovno preureditev večine gostinskih teras ali celo njihovo zaprtje. VLADA SI JE ZADALA VISOKE CILJE Že nekaj mesecev je javnost seznanjena s protikadilskimi spremembami, ki se obetajo. Največ govora je bilo o spremenjeni tobačni embalaži in o tem, da se tobačnih izdelkov ne bo več oglaševalo. Po zagotovilih ministrstva za zdravje so cilji predloga zakona jasni: preprečevanje začetka kajenja med mladostniki in mladi- mi osebami, spodbujanje opuščanja kajenja, zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu in posledično zmanjšanje obolevnosti, prezgodnje umrljivosti ter stroškov zaradi rabe tobaka. Zaradi zmanjšanja izpostavljenosti dimu je vlada na novo opredelila definicijo, kaj pomeni odprt prostor in kakšna naj bi bila terasa, na kateri bo še dovoljeno kaditi. Kot razlagajo na pristojnem ministrstvu, naj bi s tem Zelja vlade, da tobak ne bi bil več del slovenske družbe, največ težav povzroča gostincem. med drugim lažje izvajali nadzor in sankcioniranje na terenu. ODPRT PROSTOR Z NOVO DEFINICIJO Po predlogu nove protikadil-ske zakonodaje bodo morali šte- vilni gostinci znova preurejati svoje gostinske vrtove. Za odprt prostor naj bi se po novem štele le popolnoma odprte površine. Površina, ki omejuje prostor ob straneh, torej tudi cvetlična korita, živa meja in nenazadnje vsaka ograja, bi bila Naša anketa Bodo gostinci morali preurediti terase? V obravnavi je nov predlog protikadilskega zakona, po katerem bo dovoljeno kaditi le na popolnoma odprti površini. V nasprotju s tem zakonskim določilom bodo tako sedanje že obstoječe terase in gostinski vrtovi, ki so pokriti ali ograjeni. Kaj o tem menijo zgornjesa-vinjski gostinci? Andreja Bizjak, Logarska Dolina Naš gostinski lokal je že sedaj tako urejen, da je terasa odprta in nam novi zakon ne bo povzročil dodatnih stroškov. Sicer sva s partnerjem oba nekadilca, tako da o kadilcih niti ne razmišljava. Verjamem, da bodo v tistih lokalih, ki imajo terase zaprte, nastali veliki stroški, saj so v času uvajanja kadilskega zakona v letu 2007 v želji, da bi zadržali goste kadilce, morali vložiti v opremo teras velika sredstva. Marko Atelšek, Dol-Suha Zakon se mi zdi čisti absurd, vedno kaj omejujejo, namesto da bi nam omogočali delo. Kot gostinec zaradi tega ne bom imel dodatnih stroškov s preureditvijo terase, tudi licenčnina ne bo ovira, saj že do sedaj v našem lokalu ni bilo moč kupiti tobačnih izdelkov. Kot kadilcu pa se mi zdi, da je to diskriminacija kadilcev. A ne verjamem, da bodo taki ukrepi zmanjšali število kadilcev. Strastni kadilci namreč kadijo ne glede na vremenske razmere in prostor. Marko Robnik, Krnica Naša pokrita terasa je del objekta in ne razmišljam, da bi jo zaradi novega tobačnega zakona preuredil in si tako nakopal dodatne stroške. Sicer pa se država, namesto da bi nam pomagala, na vse pretege trudi, da bi nam delo otežila z neživljenjski-mi predpisi. Tisti, ki so do sedaj kadili, bodo tudi v prihodnje. Ne verjamem, da bi zaradi tega bilo manj kadilcev. Mateja Kumprej, Rečica ob Savinji To, da se v zaprtih prostorih in v gostilnah, kjer kadilci škodijo nekadilcem, ne kadi, je super. V odprtih prostorih, kjer vsak kadilec škodi le sebi, pa se mi zdi preprečevanje tovrstnega dejanja velika neumnost. Vsak zase namreč ve, kaj dela. In če bo novi zakon preprečeval kajenje na terasah, ki že po obstoječem zakonu morajo biti dovolj odprte, bo lahko marsikateri gostinec zaprl svoja vrata. A s tem ne bo nič manj kadilcev. Mateja Lever, Šmartno ob Dreti Pred tremi leti mi je inšpekcija naložila preureditev terase. Tedaj sem ugodila njihovim zahtevam. Sedaj pa si ne mislim ustvarjati dodatnih stroškov in se ponovno lotevati preureditve. S tovrstnim ukrepom država ne bo pripomogla k zmanjšanju števila kadilcev, temveč bo pripomogla k dejstvu, da se nam bo zmanjšal promet, posledično pa bo tudi manj pobranih davščin. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 Tema tedna, Aktualno, Iz občin po novi definiciji v nasprotju z odprtim prostorom, kjer je kajenje dovoljeno. Gostinci opozarjajo, da je že sedaj težko v praksi izvajati določila veljavnega zakona, ki je že tako povzročil upad prometa v gostinskih lokalih. Nove spremembe po opozorilih Obrtne zbornice Slovenije (OZS) prinašajo le še dodatno ukinjanje delovnih mest in zapiranje lokalov. ZARADI SPREMEMB LAHKO PRIDE DO REFERENDUMA Namesto ponovnih preurejanj, stroškov in celo zapiranj lokalov, gostinci predlagajo definicijo, podobno avstrijski. Po tej bi bil odprt prostor tisti prostor, ki nima strehe ali pa ima odprto najmanj površino ene daljše stranice. Gostinci so namreč prepričani, da bi morala za ureditev gostinskih vrtov oziroma teras zadostovati predvsem primerna zračnost in s tem odvajanje cigaretnega dima. V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS poleg tega zahtevajo, da vlada umakne predlagano prepoved vnosa pijač v kadilnice. Gostje si prepogosto in kljub opozorilu gostinca tja kar sami odnesejo pijačo, s tem pa gostinci tvegajo sankcije. V OZS odločno zatrjujejo, da gostinci trenutno veljavnemu zakonu popolnoma sledijo kljub davkom, administrativnim oviram in zdaj še licenčninam na tobačne izdelke. Poleg tega niso nikoli nasprotovali poskusom zmanjševanja števila kadilcev in zaščiti zaposlenih v lokalih, sedaj pa je mera polna, so ostri pri OZS. Zato napovedujejo, da se bodo takšnim ukrepom uprli, če bo treba, tudi z referendumom. Tatiana Golob Janez Kaker, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Mozirje: »Na OOZ Mozirje, smo prepričani, da država nalaga nerealne in škodljive ukrepe. Po našem mnenju nova tobačna zakonodaja z licenčninami in preurejanjem prodajnih mest nalaga nerealne stroške, kar bo ogrozilo obstoj gostincev. Nenehne obremenitve bodo privedle do stanja, ki je za obrtnike in podjetnike nevzdržno. Veliko se jih namreč bojuje za goli obstoj in preživetje, precej jih je svojo dejavnost že opustilo. Zaradi takšnih ukrepov bo tudi slovenski turizem vse manj konkurenčen sosednjim državam. Gostinci ne nasprotujejo omejevanju oglaševanja, prepovedi prodaje mladoletnim in uvedbe licenc, nasprotujejo pa plačilu licenčnin. Predvsem je nedopustno in že naravnost smešno omejevanje zaprtega prostora na terasi, tako da je že cvetlično korito bariera.« V_-; MINISTRSTVO ZA FINANCE OBČINA SOLČAVA Vlada bo občinam v prihodnje dodelila malenkost več denarja Nedavno so občine prejele dopis sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti na ministrstvu za finance. V dopisu direktorat občine obvešča, da so na spletni strani ministrstva objavljeni predhodni podatki za sredstva, ki občinam pripadajo po zakonu o financiranju občin (ZFO-1), med njimi tudi povprečnina. Omenjene podatke občine v teh dneh nujno potrebujejo, saj oblikujejo predloge občinskih proračunov za leto 2017, nekatere tudi že za leto 2018. Pri predhodnih izračunih primer- ne porabe, dohodnine in finančne izravnave, ki jih občine dobijo, je upoštevana povprečnina v višini 530 evrov na prebivalca, kar je 8 evrov več kot v letošnjem letu. Za leto 2018 je ministrstvo pri predhodnih izračunih upoštevalo povpreč-nino v višini 536 evrov. To še vedno ni številka, ki so jo bile občine deležne pred petimi leti, ko so dobile 554,50 evra, na kar so ti zneski začeli padati. V nekaterih letih so pogajanja potekala za vsako polovico leta posebej. Marija Lebar Višina povprečnine od leta 2012 dalje: Leto 2012 (januar-junij) Leto 2012 (julij-december) Leto 2013 Leto 2014 Leto 2015 (januar-junij) Leto 2015 (julij-december) Leto 2016 554,50 EUR 543,00 EUR 536,00 EUR 536,00 EUR 525,00 EUR 500,83 EUR 522,00 EUR Dokončana protiprašna zaščita na delu ceste v kraju Nova protiprašna zaščita (Fotodokumentacija V Solčavi so pravkar zaključili z zadnjo od večjih investicij v cestno infrastrukturo v letošnjem letu. Gre za projekt ureditve ceste in izvedbe protiprašne zaščite na cesti Vavdi--Lipnik. Za projekt je občina odštela okoli 20 tisoč evrov. Omenjena cesta v dolžini približno 125 metrov je v sami vasi Solčava in vodi mimo treh stanovanjskih hiš. Ker je bila doslej v makadamski izvedbi, je bila precej uničena, na cesti Vavdi-Lipnik Občine Solčava) pojavljale so se večje udarne jame in ob suhem vremenu obilica prahu izpod avtomobilskih koles. Tamkajšnji občani so že pred časom dali pobudo, da se cesta uredi in občina jim je letos prisluhnila. Uredili so cestišče in ga asfaltirali, naredili asfaltne mulde ter izvedli meteorno kanalizacijo. Namestili so še tri montažne grbine za umirjanje prometa na tem delu. Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 5 Gospodarstvo, Oglasi NOV LOGISTIČNI CENTER V KLS HITRO RASTE Pred koncem leta naj bi preselili zaloge gotovih proizvodov V ljubenskem podjetju KLS, kjer izdelujejo zobate obroče za vztrajnike avtomobilskih motorjev, ponovno gradijo. Poleg proizvodnih prostorov raste logistični center. V prostorih sedanjega skladišča gotovih proizvodov, ki bo po novem letu v logističnem centru, bo prostor dobila orodjarna. VELIKA VLAGANJA V ZADNJIH LETIH KLS zadnja leta veliko investira. Lani so vložili 13 milijonov evrov, največji delež naložb so bili novi stroji in posodobljena tehnološka oprema. Letos bodo investirali 14 milijonov. Večino bodo vložili v novo tehnološko opremo. Gradijo logistični center, ki bi moral biti dokončan do sredine decembra, a je rok dokončanja ogrožen zaradi dolgih postopkov pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. Ob logističnem centru bo treba razširiti cesto in premakniti pločnik, a se zadeva zaradi zapletenih postopkov z dovoljenji in soglasji zelo vleče. »Kljub našim pogostim klicem, da bi zadeve stekle hitreje, še vseeno ne gre tako, kot bi moralo,« je povedal direktor podjetja Mirko Strašek. V SEDANJE SKLADIŠČE ORODJARNA Logistični center bo namenjen skladiščenju gotovih proizvodov, v njem bodo pripravljali embalažo in transportne enote, prevzemali razno blago ter materiale, tam bodo imeli postajo viličarji in oprema za notranji transport. Stavba meri 4.300 kvadratnih metrov uporabnih površin. Zaradi poplavne varnosti je dvignjena, prav tako bo zaradi tega dvignjen del ceste. Vse to je Mirko Strašek: »S strani občine imamo veliko podporo in tudi na upravni enoti nam pomagajo. Kljub temu menim, da postopki tečejo prepočasi glede na hitrost, s katero se mora KLS odzivati na svetovnem trgu.« (Foto: Štefka Sem) prineslo dodatne stroške, je dejal Strašek. »V kolikor nam bo vreme postreglo in ne bo kakšnih zapletov, bo gradnja dokončana sredi decembra, kar pomeni, da bomo stavbo zgradili v enkrat krajšem času, kot smo ga potrebova- li za pridobitev dovoljenj. S strani občine imamo veliko podporo in tudi na upravni enoti nam pomagajo. Kljub temu menim, da postopki tečejo prepočasi glede na hitrost, s katero se mora KLS odzivati na svetovnem trgu, saj nam to predstavlja poslovno oviro.« NAJBOLJ ROBOTIZIRANO PODJETJE »Do konca leta želimo prestaviti skladišče gotovih proizvodov v nove prostore, v sedanjem skladišču bo treba opraviti adaptacijo in ga dograditi, saj bomo tja prestavili orodjarno,« je povedal direktor in dodal, da poslovanje in investicije tečejo tako, kot je začrtano v srednjeročnem planu podjetja. Lani zgrajena hala je že polna obdelovalnih linij, vse naložbe tečejo v skladu s planom. Povečujejo stopnjo robotizacije in avtomatizacije. V proizvodnji imajo 145 robotov in so najbolj robotizirano podjetje v širši regiji, ne le v Sloveniji. PRODAJA VEČJA KOT LANI Letošnje leto se počasi zaključuje in imajo že dokaj točne podatke, kako bodo zaključili poslovno leto. Da so ohranili konkurenčnost, so po besedah Straška znižali prodajne cene v poprečju za slabih pet odstotkov. Kljub temu bodo letos poslovali boljše kot lani. Prodali bodo več kosov in računajo, da bo njihova prodaja deset odstotkov večja. »S tem dokazujemo, da dobro napredujemo in smo bolj konkurenčni od drugih. Pred kratkim smo prejeli priznanje nemškega podjetja Scha-effler, ki je eden največjih dobaviteljev avtomo- Logistični center bi moral biti dokončan do sredine decembra, a je rok dokončanja ogrožen zaradi dolgih postopkov pri pridobivanju soglasij in dovoljenj. (Foto: Štefka Sem) 6 Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 Gospodarstvo bilske industrije v svetu. Med 200 strateškimi dobavitelji smo bili mi med štirimi, ki smo prejeli priznanje za strateško partnerstvo. Pomeni, da smo sedaj njihovi partnerji, kar je za nas veliko priznanje, odgovornost in čast ter tržna priložnost, ki nam odpira nova vrata.« MLAD KOLEKTIV Trenutno je v podjetju 240 zaposlenih. Letos so zaposlili trideset novih sodelavcev, večino mladih, ki so nadomestili upokojene delavce in takšne, ki ne dosegajo ciljev podjetja ali odidejo na druga delovna mesta, velik del novih zaposlitev pa je bil na račun povečane proizvodnje. »S povprečnimi ljudmi ne moremo dosegati vrhunskih rezultatov in s takšnimi se razidemo,« je dejal Strašek. Zaradi logističnega centra novih zaposlitev ne bo, bodo pa imeli nekaj zaposlitev zaradi povečane in nove proizvodnje in v primeru nadomeščanja sodelavcev, ki se bodo upokojili. KLS je mlad kolektiv, njihova povprečna starost je 37 let. PREDSEDOVANJE SVETU GAZEL Mirka Straška, direktorja podjetja KLS, ki je v letu 2011 dobilo zlato gazelo, so povabili v najvišji organ projekta Gazela. Od takrat je član sveta gazele, z letošnjim letom pa je postal njegov predsednik. Delo sveta je, da vsako leto podrobno oceni in izbere najboljše podjetje med hitro rastočimi podjetji v Sloveniji ter mu podeli priznanje zlata gazela. S projektom dajejo spodbudo novim podjetnikom in optimistično sporočilo slovenski javnosti o pozitivnih zgodbah v slovenskem gospodarstvu. Izbrana podjetja so lahko drugim za zgled, saj so največkrat začela iz nič. Odločitev o zlati, srebrni in bronasti gazeli izberejo s konsenzom. »Delo je odgovorno, zanj si vzamemo veliko časa, da med njimi izberemo res najboljše,« je zaključil Strašek. Štefka Sem OKROGLA MIZA PREHOD V ZELENO GOSPODARSTVO Za zeleno prihodnost je potrebna sprememba miselnosti Ob odprtju Podjetniškega centra Pristop, ki ga je v mozirskem upravnem centru odprl ter na poslovno pot z uvodom pospremil pobudnik in koordinator skupnosti Pristop Mozirje Franci Pečnik, je potekala okrogla miza o viziji, izzivih in priložnostih prehoda v zeleno gospodarstvo. Namen dogodka je bil, da se javnost seznani o tej aktualni vsebini. O možnostih in izzivih zelenega gospodarstva so govorili tako predstavnik vlade kot predstavnica civilne družbe in predstavnik gospodarstva. Da je tema za mnoge zanimiva, je pričala tudi številčna udeležba na okrogli mizi. KROŽNO GOSPODARSTVO Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja medresorske delovne skupine za zeleno gospodarstvo, je predstavil načrt vlade v zvezi s prehodom v krožno oziroma zeleno gospodarstvo, ki ga je vlada sprejela v začetku oktobra. Pomanjkanje naravnih virov, zlasti v Evropi, rast števila prebivalstva in slabšanje stanja okolja skupaj s toplogrednimi učinki so nekateri od vzrokov, zakaj je potrebna sprememba odnosa do naštetega in prehod v krožno gospodarstvo, kjer ni odpadkov. Vsi viri v ciklu krožijo. SPREMEMB NE BO ČEZ NOČ »Prehod v zeleno gospodarstvo bo dolgotrajen proces, ki je nujen in v njem moramo sodelovati vsi,« je povedal Slapnik. Vizija ob tem je večja konkurenčnost slovenskega gospodarstva, višja dodana vrednost, prehod na obnovljive vire energije, učinkovito upravljanje z naravnimi viri. Večino aktivnosti je potrebno izvajati na lokalni ravni, zato so v delovni skupini veseli pobud, kot je tokratna okrogla miza, je dejal Slapnik. Vsi našteti ukrepi se bodo pozitivno odrazili tudi na višji kakovosti delovnega in bivalnega okolja ter na novih zelenih delovnih mestih. Na okrogli mizi o prehodu v zeleno gospodarstvo so spregovorili (od leve): Franci Pečnik, mag. Marko Krajner, državni sekretar Tadej Slapnik, Urša Zgojznik in mag. Franci Kotnik. (Foto: Marija Lebar) DRUŽBA BREZ ODPADKOV Nevladni sektor si že dolgo prizadeva za ohranjanje in varovanje okolja. Predsednica društva Ekologi brez meja, domačinka Urša Zgojznik je predstavila nekatere ukrepe v projektu Zero Waste, ki vodijo k družbi brez odpadkov. Z njim nagovarjajo ljudi k spremembi življenjskega sloga in k zavedanju, da odpadki niso odpadki, pač pa surovina, ki jo bo nekdo lahko uporabil. Smernice Evropske unije so zmanjšati mešane odpadke za 20 do 50 odstotkov. Pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov je Slovenija že kar visoko, saj se v povprečju loči in reciklira 65 odstotkov odpadkov. Cilj je odpadno hrano znižati za 50 odstotkov, saj še vedno velike količine hrane zavržemo. V namen osveščanja prebivalstva so začeli s pobudami na lokalni ravni. Tako so že lahko razglasili prve občine brez odpadkov. Mag. Franci Kotnik, ki je okroglo mizo povezoval, se je ob tem vprašal, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se mednje uvrstile tudi zgornjesavinjske občine. ŽE VNAPREJ PREDVIDETI VEČKRATNI CIKEL SUROVIN Še korak naprej je poslovni model Od zibelke do zibelke ali Cradle To Cradle. Tega je predstavil mag. Marko Krajner iz svetovalne družbe EPEA Switzerland. Kot je povedal, pri tem ne gre za razmišljanje o tem, da se odpadke reciklira, temveč tako, da se o morebitnih odpadkih že pri idejni zasnovi in pri di-zajniranju produkta razmišlja o uporabi surovin, ki se bodo v več življenjskih ciklih vračale v proizvodni krog. Prav tako se upošteva uporaba nenevarnih in nestrupenih kemikalij in dodatkov. Marija Lebar Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 7 Intervju NAMESTNIK GENERALNEGA DIREKTORJA POSTE SLOVENIJE MAG. ANDREJ RIHTER Skupina Pošta Slovenije izpad določenega segmenta storitev uspešno nadomešča z novimi storitvami Mag. Andrej Rihter Službena pot mag. Andreja Rihter-ja iz Delc je zgodba o uspehu. Od pis-monoše do namestnika generalnega direktorja Pošte Slovenije je prišel s pridnim delom in dokazal, da so tudi takšne zgodbe možne. Do nedavnega je bil tudi predavatelj na dveh fakultetah in predsednik nadzornega odbora v gornjegrajski občini. - Vaša kariera na sedanji Pošti Slovenije se je začela na delovnem mestu pismonoša. Drži, moja kariera se je pričela na tedanjem PTT podjetju, in sicer oktobra leta 1993, se pravi, da sem že 23 let zaposlen v tem podjetju, ki se je leta 1995 preimenovalo v Pošto Slovenije, ob razdružitvi tedanjega PTT podjetja na Pošto in Telekom. Začel sem kot pismonoša motorist v domačem kraju, Šmartnem ob Dreti, kasneje sem delo pismonoša opravljal tudi v Nazarjah. Ker sem se ob delu tudi izobraževal, sem kasneje postal manipulativni delavec na pošti v Šempetru v Savinjski dolini. Ko sem dokončal študij na prvi stopnji, mi je bilo kot inženirju prometa zaupano izvajanje kontrole dostave na velenjski pošti. - Še naprej ste usklajevali delo in študij Ob nadaljnjem izobraževanju na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu sem postal univerzitetni diplomirani inženir tehnologije prometa. Takrat sem napredoval in postal upravnik pošte v Celju, kjer je bilo takrat skoraj sto zaposlenih. Po zaključku študija na drugi stopnji sem se vpisal na magistrski študij in se preselil v Ljubljano, kjer sem postal namestnik direktorja PE Ljubljana. Po končanem magistrskem študiju sem kot magister znanosti s področja prometnih ved postal odgovoren za izvajanje prometa za območje celotne poslovne enote Ljubljana, ki je takrat zaposlovala preko 1.200 sodelavcev. - Kako dolgo ste bili svetovalec generalnega direktorja za logistiko? Preden mi je bilo zaupano vodenje poštno logističnega centra v Ljubljani, sem bil nekaj več kot pol leta svetovalec generalnega direktorja za logistiko na upravi družbe. Po treh letih vodenja poštno logističnega centra sem postal direktor Poslovne enote Celje, kjer je bilo takrat zaposlenih 856 sodelavcev. V letu 2010 sem vpisal doktorski študij na fakulteti za logistiko. Leta 2013 sem postal pooblaščenec poslovodstva, odgovoren za logistiko na upravi Pošte. V tistem času sem vodil več različnih projektov s področja logistike ter bil odgovoren za investicije in nabavo v logistiki. - Trenutno ste namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije. Po uspešni kandidaturi sem v lanskem letu postal namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije. S petletnim mandatom sem pričel 12. avgusta. Poslovodstvo sestavljajo trije člani, in sicer generalni direktor, namestnik gene- »Začel sem kot pismonoša motorist v domačem kraju, Šmartnem ob Dreti, kasneje sem delo pismonoša opravljal tudi v Nazarjah. Ker sem se ob delu tudi izobraževal, sem kasneje postal manipulativni delavec na pošti v Šempetru v Savinjski dolini.« ■>_- ralnega direktorja in član poslovodstva. Medsebojno imamo razdeljene naloge, smo pa kolektivno odgovorni za poslovanje celotne Skupine Pošte. V sestavi Pošte Slovenije je tudi sedem hčerinskih družb. Odgovoren sem za celotno področje investicij in nabave v skupini in področje globalne logistike ter za strateški razvojni program od leta 2017 do 2022, ki je v zaključni fazi priprave. V pošti zaposlujemo 5.800, skupaj s hčerinskimi podjetji preko 6.200 ljudi. - Kar nekaj let ste tudi predavali študentom na dveh fakultetah. S strani senata fakultete za pomorstvo in promet sem bil imenovan za predavatelja in na visokem strokovnem programu na fakulteti, kjer sem bil nosilec in predavatelj predmeta organizacija in eksploatacija poštnega prometa. Ob ustanovitvi fakultete za logistiko v Celju sem bil povabljen, da se pridružim in takrat sem si pridobil naziv višji predavatelj. Bil sem nosilec dveh predmetov: oskrbne verige in logistična tehnolo- ,' -, »Nadzorni odbor sicer ni represivni ali prekrškovni organ, je le organ, ki nadzira porabo proračunskih sredstev in daje predloge za izboljšanje ali opozarja na določene nepravilnosti. Ko sem vodil nadzorni odbor Občine Gornji Grad, večjih nepravilnosti ni bilo zaznati, bilo pa je nekaj manjših pomanjkljivosti.« gija. Za pridobitev naziva sem moral objaviti več strokovnih člankov, bil sem tudi mentor študentom pri diplomskih nalogah kot tudi somentor. Zaradi obilice dela sicer še sodelujem s fakulteto za logistiko kot tudi z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, vendar zgolj kot strokovni sodelavec. V ta namen izvajam posamezna predavanja za podiplomske študente, in sicer predstavim praktični primer managerja v logistiki. Ob tem sem imenovan v upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v segmentu transporta in logistike in sem član skupščine GZS. Ravno tako sem član Združenja Manager in član nadzornega sveta zavarovalnice Moja naložba. - Ste pa bili aktivni tudi v lokalnem okolju. V lokalno skupnost sem se vključil kot predsednik nadzornega odbora (NO) Občine Gornji Grad. Zame, kot gospodarstvenika, je bila dobra izkušnja videti, kako deluje področje negospodarstva. Počaščen sem bil, da so me povabili v NO in me tudi imenovali za predsednika. - Kaj ste opazili, ko ste primerjali delo v gospodarstvu in javni upravi? Težko je primerjati gospodarstvo z javno upravo. Bistvena razlika je v pridobivanju in porabi sredstev, izkušnja pa je bila dobra. Dobil sem vpogled, kako deluje občinska uprava in sistem javne uprave. V tem kratkem času je bilo sodelovanje z vsemi korektno. NO sicer ni represivni ali prekrškovni organ, je le organ, ki nadzi- 8 Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 Intervju, Oglasi ra porabo proračunskih sredstev in daje predloge za izboljšanje ali opozarja na določene nepravilnosti. Ko sem vodil NO Občine Gornji Grad, večjih nepravilnosti ni bilo zaznati, bilo pa je nekaj manjših pomanjkljivosti. - Vstop konkurence na trg in modernizacija - informatizacija ter liberalizacija trga poštnih storitev sta povzročila spremembe v Pošti. Katere so bile največje? Z letom 2011 je prišlo do liberalizacije trga poštnih storitev. Drži, da smo imeli v enem delu do takrat monopol. Konkurenca na trgu, elektronska substitucija in elektronsko bančništvo so prinesli velike spremembe in padce v segmentu prihodkov in tudi storitev. Zaradi tega smo leto zatem pričeli s prestrukturiranjem podjetja, izvedli smo konkretno reorganizacijo, ki poteka še danes. Padec prihodkov pri pisemskih pošiljkah je bil med šest in osem milijonov evrov letno, števila zaposlenih pa nismo drastično zmanjšali, pričeli smo delati nekaj drugega. Vstopili smo na trg logističnih storitev in se lotili izvajanja celovite oskrbne verige logistike v regiji in ne le na področju Slovenije. Tako smo uspešno pokrivali izpad klasičnih pisemskih storitev, hkrati smo vstopili na trg IT storitev - digitalizacija vhodno/ izhodne pošte, e-arhiv, oddaja in sprejem e-pis- ma, elektronski podpis, digitalno potrdilo idr. - in internetne prodaje. V upadu so tudi bančne storitve. PBS se je pripojila NKBM in sedaj opravljajo bančne storitve za obe banki. Ta upad smo zamenjali z ostalimi storitvami, na področju zavarovalniških storitev, ki jih nudimo, prodaja blaga idr. - Kako je s paketnimi pošiljkami, kjer je največja konkurenca na trgu? Kar se tiče paketnih pošiljk, so le-te v porastu, je pa tudi močnejša konkurenca na tem področju. Glede na našo razvejano mrežo, saj vsak dan i' - : »Kar se tiče paketnih pošiljk, so le-te v porastu, je pa tudi močnejša konkurenca na tem področju. Glede na našo razvejano mrežo, saj vsak dan pridemo v vsako gospodinjstvo, to prednost s pridom izkoriščamo in na tem področju nam promet predvsem zaradi internetne prodaje narašča.« pridemo v vsako gospodinjstvo, to prednost s pridom izkoriščamo in na tem področju nam promet predvsem zaradi internetne prodaje narašča. V letošnjem letu bomo opravili prenos preko 8,6 milijonov paketov samo v Sloveniji. Lani nam je carinska uprava tudi zaupala pod njihovim nadzorom carinjenje pošiljk iz tretjih držav. - Vaša nova storitev so tudi paketomati V tem letu smo postavili 24 paketomatov. S tem smo povečali dostopnost do prevzema in oddaje pošiljke ali paketa. Nameščeni so v večjih mestih, na zelo frekventnih lokacijah in omogočajo prevzem in oddajo 24/7, torej 24 ur in vse dni v tednu in omogočajo oddajo ali prejem pošiljke takrat, ko imajo uporabniki čas. Poleg tega lahko stranke prevzemajo in oddajajo pošiljke tudi na 114-ih prodajnih mestih Pe-trola. - Tudi elektorskega poslovanja je vse več, kako ste aktivni na tem področju? Okolje, v katerem ustvarjamo, se že nekaj časa spreminja v vse bolj elektronsko in vir-tualno, zato se v to smer razvijamo in spreminjamo tudi mi. Klasičnim poštnim storitvam tako dodajamo nove, še bolj kakovostne logistične storitve, nenehno se razvijamo tudi na področju IT in elektronskih storitev. Pošta Slovenije se je tako preoblikovala v močno in resno poslovno Skupino Pošta Slovenije, ki jo sestavlja sedem družb. Skupino Pošta Slovenije so na dan 31. decembra 2015 poleg obvladujoče družbe Pošta Slovenije d. o. o. sestavljale tudi odvisne družbe, v katerih imamo razen v dveh stoodstotni delež. Štefka Sem ZIMSKA SEZONA JE PRED VRATI Lastnosti dobrih pnevmatik se dokončno pokažejo v kritičnih situacijah Pred nami je zima in našim jeklenim konjičkom bo potrebno zamenjati pnevmatike. Po besedah avtomehanika Damjana Novaka so najprimernejše pnevmatike z oznako M + S - za sneg in blato. Te niso uporabne le za sneg in led, temveč tudi za nizke temperature pod -7 °C. »Današnje sodobne zimske pnevmatike imajo dve izraziti značilnosti. Prva je uporaba gumene tekalne plasti, ki zagotavlja oprijem na vozišču pri nizkih temperaturah, druga pa so lame-lirani bloki dezena, ki zagotavljajo dober oprijem na mokrem in na zasneženem cestišču ter še sprejemljiv oprijem na ledeni podlagi,« pravi Novak. Gumena tekalna plast pri zimskih pnevmatikah je mehkejša kot pri letnih in prilagojena nizkim temperaturam. Pri slednjih letne pnevmatike izgubljajo elastičnost, postajajo trše in neudobne ter postanejo nevarne za vožnjo. Tekalna lastnost zimske pnevmatike poleti postane mehka, kar poslabša njene vozne lastnosti. »Kdor želi v zimskih razmerah voziti varno, naj na svoje vozilo še pred zimo montira pnevmatike M + S,« svetuje Novak, prepričan, da se lastnosti dobrih pnevmatik dokončno pokažejo v kritičnih situacijah in le z ustreznimi »gumami« take trenutke varno obvladamo. »Osnovno dejstvo je, da niso znani tehnični podatki, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma določali specifično maksimalno starostno mejo za nove nerabljene pnevmatike za osebna Mehanik Damjan Novak svetuje, da naj vozniki za varno vožnjo na svoje vozilo še pred zimo montirajo pnevmatike M + S - za sneg in blato. (Foto: MŠ) in lahka tovorna vozila. Ob upoštevanju, da je bil avtomobilski plašč pred montažo na avtomobil v primernih pogojih uskladiščen, je ta čas lahko tudi do pet let,« zatrjuje Novak in dodaja, da so to potrdili tudi testi resničnega obnašanja pnevmatik, ki so jih pripravili različni proizvajalci. Za vsako posamezno pnevmatiko je stopnja spremembe odvisna od številnih elementov. Tu bistveno vlogo »igrajo« vreme, skladiščni pogoji, obremenitev, hitrost, tlak v pnevmatikah, hranjenje. Temu je pnevmatika podvržena v celotni življenjski dobi. A ker dejavniki delujejo znotraj nje, življenjske dobe ni mogoče predvideti. »Zato je pomembno, da stranke same, poleg stalnega preverjanja tlaka v pnevmatikah, prihajajo tudi na redne specialistične preglede pri kvalificiranih specialistih. Ti bodo preverili ustreznost pnevmatike za nadaljnjo rabo. Priporočljivo je tudi, da se vsi tipi pnevmatik, ki so stari deset in več let od datuma proizvodnje, vključno z rezervnimi, zamenjajo z novimi. S tem se bomo izognili morebitnim nevarnostim kljub dejstvu, da pnevmatike še vedno izgledajo vozne ter da še niso dosegle zakonsko predpisane obrabe,« je prepričan avtomehanik Novak. PR Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 9 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo KOMEMORACIJE OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Po vsej dolini so se spomnili umrlih V tednu pred dnevom spomina na mrtve so se na pokopališčih in ob spomenikih padlim s komemoracijami poklonili spominu na mrtve domoljube, ki so svoja življenja izgubili v obeh svetovnih vojnah kot vojaki, v taboriščih ali kot žrtve okupatorja. Da ne bi pozabili na žrtve, ki so za nas in domovino izgubile življenja, skrbijo v krajevnih odborih Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. DA SE GROZOTE VOJN NIKDAR NE BI PONOVILE Govorniki na komemoracijah so bili predsedniki krajevnih organizacij, ki so se spomnili žrtev v svojem kraju in na območju doline. Besede spomin in opomin so poudarjale potrebo po spominu na vojne grozote in opominu, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi. FRANC SEVER - FRANTA OBUDIL SPOMIN NA OSVOBAJANJE V Bočni so se na komemoraciji spomnili obletnice požiga kraja, v katerem so zgorele skoraj vse hiše in gospodarska poslopja. Na Ljubnem je bil govornik Franc Sever Franta, ki je obudil spo- min na osvobajanje doline in padle v teh bojih. NASTOPALI ŠOLARJI, GLASBENIKI, KULTURNIKI IN ČLANI KRAJEVNIH ODBOROV Na komemoracijah so se s kulturnimi programi žrtvam poklonili šolarji, glasbeniki, kulturniki in člani krajevnih odborov borčevskih organizacij. Prižgane sveče so bile znak, da spomin na vojne čase še kako živi, prav tako spomin na tiste, ki so bili žrtve okupatorja v časih, ko so želeli podjarmiti tako Slovence kot Slovenijo. Štefka Sem V Bočni so se pri spomeniku padlih krajanov spomnili obletnice požiga kraja. (Foto: Štefka Sem) PRORAČUN OBČINE GORNJI GRAD Potreb je veliko, sredstev za vse ni nikoli dovolj Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta prisluhnili podrobni predstavitvi proračuna za prihodnje leto. V proračunu, težkem 2,4 milijona evrov, so po besedah župana Stanka Ogradija največje potrebe na področju šolstva, urejanja lokalnih cest, ureditve javnega vodovoda in gradnje prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah. Novoštiftni svetniki so izpostavili ureditev parkirišča na Slugovem, ki ni v proračunu za prihodnje leto. Prav tako so svetniki našteli nekaj lokalnih cest in mostov, ki so nujno potrebni obnove. Po županovih odgovorih so proračun potrdili. POBUDA GORNJEGRAJSKIH GASILCEV Župan Ogradi je svetnikom predstavil pobudo Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad za nakup nekdanje železnine v kraju in zunanjih skladiščnih prostorov. Gasilci bi prostore uporabili za nov gasilski dom in prostore za vaje, trenutni je namreč v slabem stanju. Primanjkuje jim ustreznih prostorov, prav tako zunaj ni parkirišč za vozila in prostora za vaje. Zaradi slabe izolacije veliko porabijo za kurjavo, starejši del doma pa je v fazi samopodiranja, so svojo potrebo obrazložili gasilci. NALOŽBA V GASILSKI DOM TRENUTNO PREVELIK ZALOGAJ Župan Ogradi je povedal, da so v občini tri gasilska društva, ki so se v zadnjih letih uskladila glede večjih investicij, in sicer je vsako leto prišlo na vrsto drugo. V prihodnjem letu naj bi bilo na vrsti PGD Bočna. Dodal je, da razume željo gor-njegrajskih gasilcev, prav tako vidi potrebo po ureditvi razmer, a naložba v nakup novega gasilskega doma bi bila v tem trenutku za občinski proračun prevelik zalogaj. Občina se ne more zadolževati zaradi preteklih kreditov. Svetniki so mnenja, da je del proračuna, ki je namenjen investicijam, težko nameniti le za eno stvar, v tem primeru financiranje nakupa gasilskega doma, saj je v občini še veliko drugih nujnih potreb. POTRJENA NOVA ČLANA Potrjene so bile spremembe v nadzornem odboru občine in svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV). Predsednika nadzornega odbora mag. Andreja Rihterja, ki je podal odstopno izjavo, je zamenjala Irena Bezovnik Fale, v SPV pa je nova članica Tina Gutman. Štefka Sem GRAFIKA GRACER IN OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE Nadgradnja dosedanjega zelo uspešnega sodelovanja Miran Gracer ml., predstavnik podjetja Grafika Gracer, je nedavno podpisal štiriletno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ki ga je pri podpisu zastopal predsednik Bogdan Gabrovec. Pogodba je nadgradnja dosedanjega zelo uspešnega sodelovanja med komitejem in podjetjem, ki si je tako spet pridobilo naslov bronasti partner OKS-a. S tem dejanjem je podjetje Grafika Gracer zopet pokazalo izjemen odnos in partnerstvo do slovenskega vrhunskega in ostalega športa, ki ga goji že vse od svoje ustanovitve, ki datira v daljno leto 1976. Sicer pa Grafika Gracer s komitejem sodeluje od leta 2009, s podpisom pa partnersko sodelovanje nadaljujejo tudi v olimpijskem ciklusu Rio de Janeiro 2016 - Tokio 2020. GG 10 Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 Organizacije PROSLAVA OB DNEVU SUVERENOSTI V MOZIRJU Obudili spomin na finalno dejanje v procesu osamosvajanja Pred dnevom suverenosti je v ponedeljek, 24. oktobra, v Mozirju potekala proslava. Na ta praznik obeležujemo enega ključnih dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. 25. oktobra 1991 so nekaj minut po polnoči iz koprskega pristanišča z ladjo samostojno Slovenijo zapustili še zadnji vojaki Jugoslovanske ljudske armade, kar šteje kot zadnje dejanje vojne za našo svobodno državo. JEKLENI MOŽJE Pomen suverenosti so izpostavili predstavniki organizacij, ki so proslavo organizirale. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da je potrebno obujati spomin na pomembne dogodke, kot je odhod vojakov jugoslovanske vojske iz Slovenije. Tiste, ki so se borili za samostojno državo, moramo po njegovem imenovati tako, kot je Rudolf Maister imenoval svoje može, jekleni možje. ZADNJE FORMALNO DEJANJE VOJNE Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadreč-ke doline Maks Slatinšek je povzel dneve vojne za domovino in obdobje odhoda tujih vojakov. »Našo samostojnost smo si izborili v vojni, odhod zadnjega vojaka iz Slovenije je bilo še zadnje formalno dejanje, s katerim smo dosegli dolgoletne sanje naših prednikov, da smo na svoji zemlji sami svoj gospodar.« Dodal je, da je potrebno ohranjati objektiven spomin na takratne dogodke in spoštovati zasluge tistih, ki so sodelovali v osamosvojitvenih aktivnostih. NEPOGREŠLJIVA VLOGA MILICE Jože Rojšek, predsednik mozirskega odbora Policijsko veteranskega društva Sever za celjsko območje, je povzel pomembne aktivnosti takratne milice. »Z dnevom suverenosti se spominjamo tako rekoč finalnega dejanja v procesu osamosvajanja Slovenije, v katerem je imela nepogrešljivo vlogo tudi takratna milica.« Izpostavil je, da so pripadniki rednega in rezervnega sestava milice aktivno sodelovali tudi pri osamosvojitvenih aktivnostih na območju Zgornje Savinjske doline, tako pred in med vojno, kakor tudi po njej. Opozoriti velja zlasti na ključno vlogo miličnikov pri predaji helikopterja JLA na Golteh in predaji karavle Savinjski partizan v Logarski dolini. NASTOPILI MOZIRSKI ŠOLARJI IN KOLEDNIKI Proslavo so poleg govornikov obogatili učenci OŠ Mozirje z deklamacijami in Mozirski ko-ledniki, ki so odpeli nekaj slovenskih pesmi. Program je povezoval Luka Paulič. Štefka Sem Predstavniki organizacij, ki so organizirale proslavo, so izpostavili pomen suverenosti. (Foto: Štefka Sem) ŠMARTNO OB DRETI Srečanje starejših tudi letos dobro obiskano V spomin na nemški požig krajev v Zadrečki dolini med drugo svetovno vojno oktobra obeležuje svoj praznik krajevna skupnost Šmartno ob Dreti. Med stalnice prazničnega dogajanja sodi srečanje starejših krajanov. Tega je pripravil krajevni odbor v sodelovanju s tamkajšnjim odborom Rdečega križa v dvorani podružnične osnovne šole. UČENCI IN UČITELJICE PRIPRAVILI PRISRČEN PROGRAM Za udeležence prireditve je bila v farni cerkvi sv. Martina opravljena maša, nato so se zbrali v šolski dvorani. Učenci in učiteljice so pripravili prisrčen program, ki je v marsikatero oko priklical solze, bilo pa je tudi smeha. Zbrane je pozdravil župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik, nagovorila jih je tudi predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik in najstarejšim občanom podarila šopke. ZELO DOBRODOŠLO DRUŽENJE Številčna udeležba na prireditvi je pričala, da je tako druženje med starejšimi krajani več kot dobrodošlo. Nekateri se med seboj srečajo le vsako leto ob omenjeni priložnosti, zato so veseli, da lahko v sproščenem druženju preživijo nekaj uric. Marija Lebar Predsednica krajevnega odbora Olga Obojnik je najstarejšim občanom podarila šopke. Savinjske novice št. 44, 4. november 2016 11 Gospodarstvo, Oglasi POBRALI ZA VEČJO PEST DIŠEČEGA TRAMINCA Alojzijevo vino bo nadaljevalo z dobrodelno tradicijo Pete simbolične trgatve dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine se je letos v Mo-zirskem gaju udeležilo šest izbrancev, ki so lahko ugotovili le, da je pridelek na Steyerjevih trtah v vinogradniškem vrtu zares skromen. Ker bi se lahko tradicija plemenite zamisli in nekajletne dobrodelne prireditve prekinila, so sklenili, da dodajo iz še dveh trsov v Steyerjevih vinogradih na Plitvičkem vrhu nekaj grozdov in iz slamnice žlahtnega pridelka iztisnejo grozdni sok za Aloj-zijevo vino. LE OSEM GROZDIČEV OB SLABI LETINI Danilo Steyer in Danijel Grudnik sta se po posvetu z domačimi sadjarji ter županom občine Mozirje Ivanom Suhoveršnikom odločila, da obredno potrgajo osem malih grozdičev obeh trt ter tako zares simbolično z dodatkom par grozdov iste vrste trte pridelajo dve ali tri dvode-cilitrske stekleničke vina letnika 2016 za dobrodelni namen (za PGD Mozirje). ŽALOSTNA TRGATEV, BOLJ VESELA DOBRODELNOST Kot je povedal Dani Grudnik, so z natančnostjo stisnili grozdje ter ga zaupali popu- larnemu vinarju in kletarju Danilu Steyerju, da bo skrbel za mošt, ki bo ob martinovem postalo vin-ce z imenom pokojnega mozirskega kanonika Alojzija Žagarja. Ko bo vino ustekleničeno v prestižno embalažo, bo v prihodnjem letu namenjeno kot predmet dobrodelne dražbe pri kapelici sv. Valentina v Mozirskem gaju. Tako se bo po peti trgatvi tradicija nadaljevala, spomin na posaditev dveh trsov ob botrih Žagarju ter sadjarjih društva Franca Praprotnika pa bo živel dalje z iskreno idejo, da vince druži in da tako združeni lahko pomagajo pomoči potrebnim. Jože Miklavc Ob dogodku so z litrom Steyerja nazdravili (z leve): Milan Car, Danijel Grudnik, Franc Beričnik, Jože Kramberger, župan Ivan Suhoveršnik in Roman Čretnik. (Foto: Jože Miklavc) ANZE AVTO SERVIS Janez Janže s.p. IFTUÍÉ! I iwiWWO OB PAÜÍ Avtoservis Janez Janže, Šmartno ob Paki, najdete ob glavni cesti med Letušem in Mozirjem (ob cesti proti gostišču Pirnat). m ANZE AVTO SERVIS Lastnik avtoservisa Janez Janže vam skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo: r,- 03 891 50 i i [ G: