Posamezna številka $ O p Ql\
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Izdala In urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik It.5.
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
25. st.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1921.
Leto I.

Pesek pred sodiščem.
Dokaz resnice za žalitev: ,,Ta bo župan? Ta Hintenburg? Ta Euien-burg? Ena pa bo držala, da je von HintenburgI“ „Vse je res, ljubica
gospoda Š. ne bo potrjen za župana.“
Razglasitev razsodbe danes dopoldne ob pol deseti uri.
V soboto je pri okrajnem sodišču
v	Ptuju začela razprava o tožbi, ki jo je pod strašnim pritiskom javncRa mnenja moral končno vložiti Anton Pesek proti nadučitelju k. Ivanu Klemenčiču, ker sc je po županski volit-
vi	v Ljubljani ob treh prilikah izrazil o Pesku, da je Mintenburg in Eulen-burg in da ljubica gospoda Š. ne bo potrjen kot ljubljaniski župan.
G. Klemenčič je nastopil dokaz resnice. Prva priča nadzornik P. F. iz Ptuja je potrdil, kako se mu je Pesek pri Belem volu v Celju, kjer sta na Peskovo vabilo prenočevala v isti sobi, najprej protinaturno približal. Ko ga je F. nagnal, se je Pesek vrnil k njemu, se vsedel na rob postelje, v kateri je F. že ležal, in mü začel tožiti, da pri ženskah ne najde
zadoščenja, in ga prosil, da___—
Priča je Peska zopet zapodil, ta pa je pričo še dalje nadlegoval, milo tožeč. Šele ko je priča zagrozil Pesku, da zbeži iz sobe in ljudem pove, zakaj je zbežal, se je Pesek umaknil. UruKo jutro je pa prosil pričo, naj molči.
Na sodnikovo vprašanje, če je na razpravi navzoči lastnik «Jugoslavije» Anton Pesek, tožitelj, identičen z onim Antonom Peskom, ki je poskušal te stvari s pričo, se obrne priča k našemu Antonu Pesku, pokaže s prstom nanj in reče: «Da!»
Priča je tudi potrdil, da je tudi od drugih slišal o homoseksualnem na-gnemu Antona Peska.
Druga priča.
Učitelj Š. izpove: Zamudil se je skupno s Peskom pi nekem drugem učitelju, katerega sta obiskala. Pri njem sta priča in Pesek_ prenočila v isti ostelji. Ponoči se je priči zdelo, da se je nekaj z njim zgodilo. Kmalu na to mu je pa Pesek sam priznal, da je res on to delal na njem in mu je vrhu tega še opetovano zatrjeval, da ima nagm--''» do moških in da pričo ljubi bolj ko svojo ženo. Pesek je nričo tudi poljuboval.
Ista priča pa izpove tudi še za drug slučaj, ki se je zgodil na nekem podstrešju. Pesek je pričo poljuboval in vabil, nato pa izvršil čin, ki se kvalificira kot zločin po členu 129. kaz. zak., pa ga v časopisu ne moremo popisati, iz ozirov na javno moralo* Priča je končno potrdil, da je na njej tudi še pozneje Pesek izvršil še več enakih poskusov.
Pesek vpliva na priče.
Pri zaslišanju te priče je vrhu tega prišlo na dan, da je Pesek pred kratkim skušal iz nje izsiliti krivo pismeno izjavo, kar se mu pa ni posrečilo. To je potrdil tudi od Peska predlagana priča Fakin (glavni urednik «Jugoslavije») pod prisego.
Nadaljnje priče.
Učitelj R. izpove: O priliki učiteljskega zborovanja v Gradcu je Pesek povabil pričo, naj prenočuje z njim v isti sobi v hotelu. Ko sta se spravljala k počitku, mu je začel tožiti, da nima do žensk tistega nagnenja ka-
kor navadni moški in da pričo ljubi kakor fant svoje dekle. Trdil je, da je zdravnik njemu. Pesku, svetoval, naj si poišče moškega, ki bi mu ugodil, in da bo na ta način ozdravel. Pesek je pričo poljubil na usta. Priča je bil ves osupel, ker do tedaj ni vedel za Peskovo homoseksualnost, a ga je seveda takoj odločno zavrnil.
Tudi na to pričo je Pesek skušal vplivati pred razpravo. Obiskal ga je na domu ter ga vprašal, če se je na njem dejansko pregrešil. To je priča zanikal, ker je bil dogodek v Gradcu le poskus.
Četrta priča V. popisuje, kako je na Peskovo vabilo namesto na zofi prenočil s Peskom v isti postelji, vsled nadlegovanja Peska je pa bil jezen in se je vrnil na zofo.
Vse te priče so bile vkljub obto-žiteljevemu ugovoru zaprisežene, potem ko je Pesek ""riaišal obdolževa-ti, da so podkupljene, ko pa je bil odločno zavrnjen, se je moral umakniti.
Nadaljnja priča nadučitelj L. je popisoval, kako sta nekoč šla s Peskom iz Ptujske gore proti Majšpergu. Pesek je začel pogovor, da je nesrečen, ker ima ljubezen do moških in da žensk ne mara. Rekel je, da mu priča lahko pri tem pomaga. Priča mu je nato odgovoril, da ima sicer vse napake, te pa ne. Vkljub temu odgovoru je Pesek pričo objel in ga pritiskal k sebi.
Pesek je bil razburjen in je ves trepetal. — Ko je priča nadalje popisoval, kako je Pesek nasilno zlorabil njegovo roko, je zasebni obtožitelj v stiski vzkliknil: «Lažešl», na kar ga je sodnik ukoril. Priča, ki se mu je Pesek strašno studil, je hitel domov in je svoji soprogi takoj povedal, kaj je doživel s Peskom in kaj je ta od njega še nadalje zahteval.
Že v mladih letih.
Šesta priča učitelj K. pripoveduje, kako je Pesek, ko je bil priča še dijak, prišel k njemu na stanovanje prenočit in pri njem v postelji počel stvari, ki jih tu zopet ne moremo opisovati. Priča se pa Pesku ni odzval. Vkljub temu je Pesek pustil drugo jutro po odhodu svoji žrtvi nekaj desetic na mizi... Napram tej izpovedbi je Pesek molčal ko grob.
Priča dostavlja, da je že lani ali celo že poprej o tem dogodku pripovedoval priči R. Pozvan od sodnika pride priča R. iznova v dvorano in na sodnikovo vprašanje potrdi, da mu je priča K. že lani opisoval ta Peskov zločin.
Priča K. je bil zaprisežen. Tudi to pot se Pesek ni upal niti protestirati.
Kje Je Jože Pesek?
Dasi je Peskov list v javnosti s pomočjo g. Stefanoviča mnogo operiral s trditvijo, da gre za zamenjavo Antona Peska z Jožefom, si Pesek sam med razpravo niti ni upal. s takšno trditvijo na dan, le njegov zastopnik je trdil, da sta Anton Pesek in Jože
Pesek dve različni osebi, kar pa je sodnik kot čisto nepotrebno zavrnil. Pač pa je pripeljal Pesek seboj železniškega uradnika
Vavpotiča,
o katerem je «Jugoslavija» cel mesec trdila, da mu je bil ponuđen ček za 100.000 kron, če izpove obtežilno za Peska. G. Vavpotič (informativno izvan razprave od sodnika brez prisege in brez zapisnika vprašan) je govoril, da je svoječasno prišel k njemu g. T. in mu rekel, da bi se dala morda dobiti tudi kakšna nagrada, če bi se izvedela kakšna okolnost. Govorilo se je o 10.000 kronah, Vavpotič pa je rekel, da je to premalo, in ali se ne bi dobilo 20, 50 ali 100.000 kron? O kakšnem čeku Vavpotič ni nič vedel. Pač pa je dodal, da sploh nič ne ve in da ni pogovora smatral za resnega.
Na to se je zabeležila v razpravni zapisnik izjava Peskovega zastopnika, da Vavpotič ne more potrditi nobenega fakta, glasom katerega naj bi se bilo skušalo na katerikoli način vplivati na priče, ki so bile za danes ali pa še bodo zaslišane.
Peskove priče.
Priča S., učitelj v Žetalah, ki naj bi dokazal Peskov alibi glede delikta ^o priliki prenočevanja Peska s pričo Š. v hiši priče S., je po dolgotrajnem mučnem izpraševanju izjavil, da se ne spominja, da pa dejstva samega izključiti ne more.
Priča Marija Pesek, soproga obto-žitelja, skuša izpodbijati važnost priče L., češ, da je sovražnik Peskov.
Vkljub velikemu naporu g. Peska priča pa vendar ni mogla potrditi tega, kar je želel, namreč Peskove trditve, da priča Š. nikoli ni prenočil pri Peskovih. S to svojo trditvijo je namreč Pesek poskušal omajati verodostojnost priče Š.
Ker se je obtožitelj Pesek skliceval na svojega upravitelja D. Cebina, da bo potrdil sovražnost priče F. proti Pesku, je bil Čebin zaslišan, moral je pa priznati, da mu «o eventualnem sovraštvu ni nič znano», da ni tega čul nikdar pripovedovati in da tudi Pesek ni prej tega nikdar trdil. Priča je torej pustil predlagatelja popolnoma na cedilu.
Gg. Deržič in dr. Rybar sta bila predlagana kot •—iči, da pojasnita politično ozadje cele fere. Ker pa Dcr-žiča ni bilo blizu, g. Rybaf pa se je razprave udeležil skupno z vseučili-škim prof. dr. šerkom kot Peskov osebni zaupnik, je to zaslišanje odpadlo.
Sodnik je nato zavrnil Peskov predlog na zaslišanje nekih prič o povsem brezpomembnih okolnostih, na kar je preložil razpravo na nedeljo zjutraj ob deseti uri, da se zasliši soproga priče L. o tem, ali je res prišedši po Peskovem napadu domov, njen mož takoj pravil, kaj se mu je s Peskom pripetilo.
Nedeljska razprava.
Ob 10. uri je sodnik začel predvsem z zaslišanjem soproge priče L., ki je pod prisego potrdila, da jej je mož nekega dne, prišedši domov, z gnusom pripovedoval takšne reči, ki jih je Pesek zahteval od njega, da jih ne more popolnoma izustiti. Zato je nekatere besede naznačila samo z začetnimi črkami.
Nato je bil zaslišan še priča Repa, ki pa ni mogel potrditi okolnosti, la katero je bil predlagan, da je namreč priča L. v sovraštvu s Peskom.
Po ponovnem zaslišanju priče L., zlasti glede okolnosti je li priča v sovraštvu s Peskom, je bilo dokazovanje zaključeno.
Pesek je predložil še šop izjav raznih korporacij, da ne vedo nič slabega o njem. Nato je Pesek predlagal, naj se on zasliši pod prisego kot priča, da . . . dokaže neresničnost izpovedb vseh obtežiinih prič.
Obtožencev branitelj rešuje tožitelja.
Zastopnik obtoženca dr. Fermevc se je izjavil proti temu in navedel, da zlasti vsled tega pretiloga nastaja velika sličnost z znanim nemškim procesom Eulenburga, ki je istotako ponudil prisego in je bil potem preganjan radi krive prisege. V interesu zasebnega obtožitelja (Peska) je, da ga n« zaslišijo kot pričo. Vsled tega branitelj obtoženca stavi predlog, naj se Peskovo pričevanje zavrne, ne zato, ker bi takšno pričevanje moglo kaj škodovati obtožencu Klemenčiču, ampak ker bi moglo obtožitelja Peska spraviti v še večjo nesrečo.
Dramatičen prizor.
Peskov zagovornik, ki je bil očivid-no vsled napora precej izčrpan, je pri tej sceni bil tako dimjen, da je začel ihteti.
Govori pravnih zastopnikov.
Zastopnik gosp. Peska gosp. dr. Kreč je v svojem govoru predlagal obsodbo gosp. Klemenčiča, češ, da se dokaz resnice ni posrečil. Kar se pa tiče okolnosti, da je gosp. Pesek hodil pred razpravo okrog prič, je storil to po njegovem nasvetu in on, zastopnik, prevzame za to odgovornost.
Branitelj gosp. dr. Lipold (iz Maribora) poudarja, da je gosp. Pesek sam kriv, če je danes v tej mučni situaciji.
Obtoženec je bil žal prisiljen nastopiti dokaz resnice, ki se je posrečil, kakor se malokdaj posreči tak dokaz. Zlasti velja to za dokaze homoseksualnosti, kjer se od tisoč dogodkov malokdaj en sam razvč, kaj še celo sodno ugotovi! Iz znanstvene literature (Fore), Kraft - Ebing) je govornik dokazal, kako homoseksualci vsi posto-jKijo slično, kakor jo nastopal g. Pesek. Govornik i*rodiaga oprostitev g. Klemenčiča.
Po kratki repliki gosp. Kreča je govoril še drugi branitelj gosp. dr. Fer-mevc (iz Ptuja), ki je dokazoval, kako je gosp. Pesek vkljub svarilom se rinil v ospredje na tako važno mesto, kakor je mesto župana v Ljubljani bi kako je jKitem, ko ni bil potrjen, vkljub svarilom mešal stvar v javnosti in jo sam tiral do skrajnosti. Zato je odgovoren za vse posledice sam. Ena teh posledic je izvedeni in sijajno posrečeni dokaz resnice.
Nato je sodnik zaključil ob 18. uri razpravo in izjavil, da proglasi sodbo v pondeljek ob pol deseti uri predpoldne.
Peskova zaupnika.
Peskova zaupnika pri razpravi v Ptuju sta bila bivši voditelj primorskih Slovencev gosp. dr. Otokar Rybar in ljubljanski vseučiliški profesor, dekan medicinske fakultete gosp. dr. Alfred Serko. Bila sta prisotna pri razpravi v soboto. K nadaljevanju razprave v nedeljo pa nista več prišla ter sta njuno častno mesto zavzela gg. Fakin iz Ljubljane in Šerona iz Ptuja.
Skromna tolažba za gospoda Peska.
Gospod Pesek je vložil pri ptujski sodniji tudi zasebno obtožbo proti nadučitelju gosp. Lovrecu, češ, da je v neki gostilni v razgovoru o Peskovi aferi trdil, da mu je učitelj Š. nekoč pravil, da je moral pred Peskom zbežati iz hiše. Gosp. Š. zaslišan kot priča, pa tega fakta ni potrdil, pač pa je navajal, kakor v glavni pravdi Pesek contra Klemenčič, kako se je Pesek na njem zagrešil pri drugih prilikah. Sodnik je bil mnenja, da mora biti dokaz resnice doprinešen striktno za dotični slučaj, in da ne zadošča dokazati, če tudi več drugih slučajev med istimi osebami. Zato je obsodil Lovreca radi razžaljen ja časti na globo 500 kron.,
Proti razsodbi, je g. L. prijavil vzklic. Za glavno zadevo ta incident nima nobenega pomena, vendar smo prepričani, da se bo gosp. Pesek te bilke krčevito oklepal. Gosp. L. pač ni dokazal enega fakta izmed mnogih nasilnih poskusov Peska proti učitelju Š., zato pa je gosp. Klemenčič dokazal ne samo te mnoge slučaje, ampak tudi še mnoge druge.
Konsternacija v Ptuju.
Ptuj. 25. septembra. Potek Pesko-vega procesa je v vsem mestu in v okolici vzbudil veliko pozornost. Izpovedbe prič, dasi je bila razprava tajna, in dasi se je vsak branil govoriti o nečuvenih podrobnostih, ki so prišle tekom razprave na dan, so se razvedele po mestu od ust do ust in izzvale najmučnejšo konsternacijo v vseh krogih brez razlike strank. Soglasno sc obsoja nezaslišano predrznost g. Peska, ki je gnal to zadevo pred sodni forum, dasi bi se bil lahko umaknil. Zlasti globoko je seveda razočaranje pri pristaših NSS, ki so slepo zaupali svojim voditeljem, med katerimi so poslanci in člani načelstva, ki so stranko do današnjega dne popolnoma identificirali z usodo gospoda Peska.
NaJnoveJSa poročila.
OSEBNI PROMET V TUZEMSTVU PROST
Beograd, 25. septembra. Minister za notranja dela je izdal naredbo o uki-njenju potnih legitimacij v notranjem prometu.
NI MORATORIJA.
Beograd, 25. septembra. Ministrstvo trgovine in industrije objavlja: Nekateri listi so objavili vesti, da se v odredbah zoper padanje našo valute nahaja tudi moratorij za dolgove naših trgovcev v inozemstvu. Spričo teh vesti stornirajo nekatere inozemske tvrdke naročila v Jugoslaviji. Ker so te vesti netočne, se uradno objavlja, da ni sprejet nikak moratorij niti v pravilniku za trgovino z devizami in valutami niti v kaki drugi odredbi.
AVSTRIJSKA PREDVOJNA POSOJILA.
Beograd, 25. septembra. Minister za finance je s sklepom od 19. t. m., št. 11.969 odredil, da se državljanom, ki v določenem času niso predložili svojih obveznic predvojnega posojila bivše avstro - ogrske monarhije v popis in žigosanje, dovoljuje, da lahko to store naknadno do 15. oktobra t. 1. Ta rok se ne bo v nobenem slučaju podaljšal in se prošnje od tega časa dalje ne bodo jemale v poštev. Obveznice s prošnjo je pošiljati generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu.
POGAJANJA ZA BURGENLAND.
Dunaj, 25. septembra. (Izv.) Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, se vrši jutri v pondeljek v Brnu sestanek med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in ogrskim zunanjim ministrom Banfyjem. Vsled tega se je odgodil za torek določeni sestanek med avstrijskim državnim kanclerjem Schoberjem in dr. Benešem na konec tega tedna.
Dunaj, 25. septembra, (Izv.) Današnji dan je potekel na avstrijsko-ogr-skem mejnem ozemlju popolnoma mirno. Ni došlo do nikakih spopadov.
KATOLIŠKI SHOD V ZAGORJU.
Zagorje ob Savi, 25. septembra. Danes se je vršil v Zagorju katoliški shod, katerega se je udeležilo 30 Orlov, ljubljanski škof Jeglič in več sto žensk. Sliod je bil navadna klerikalna mešanica vere in politike.
ZMAGA NAPREDNE LISTE V CENILNO KOMISIJO
Včeraj v nedeljo so se vršile v Sloveniji volitve v cenilne komisije. V Ljubljani je zmagala z 209 glasovi napredna lista, katere nositelj je bil g. I. Jelačin star. Vsled vpisa kandidata Zakotnika, ki biva v Zgornji Šiški, pa ima svoje skladišče tudi v Ljubljani, je volilna komisija proglasila za izvoljene le prvih pet kandidatov, medtem ko je šesto mesto oddala nositelju klerikalne liste I. Ogrinu, akoravno je klerikalna lista dobila le 138 glasov.
Proti tej odločitvi komisije bo vložen rekurz.
ZA l-tviS Ju A L J USLJANSK EGA UČITELJSTVA.
Na uspehu imajo zlasti naši obrtniki:	Včeraj v nedeljo ob 11. dopoldne se
posebno zaslugo. Volilno agitacijo je i je vršila v dvorani Mestnega doma vodil gosj». Ivan Jakopič z veliko po- slovesna zakletva učiteljstva Ijublj.ui-žrtvovalnostjio.	skih ljudskih in meščanskih šol.
protiDržavna Demonstracija kranjskega škofa in Dukvščina.
V soboto so se vršile v vsi državi sve- i cerkvah njegove škofije vršijo spominske čane zadušnice za pokojnim kraljem * 1 * * * V svečanosti in ne bi bil drugi slovenski Osvoboditeljem. Vlgda je naprosila višjo | katoliški škof dr. Napotnik v soboto sam duhovščino vseh veroizpovedanj, da na | z največjim pompom v svoji mariborski ta dan odredi molitve za večni mir in po- katedrali celebrirati rekviem za kralja koj največjega sina našega naroda. Ka- | Petra.
kor vsi katoliški škofje, tako je dobil ta- j Ali je mogoče, da katoliška cerkev v ko prošnjo tudi ljubljanski gospod Anton [ Ljubljani ne more, kar dela v Osijeku, Bonaventura Jeglič, vitez reda svetega Mariboru in drugod? Ali ni sramotno, da Save I. klase, ki mu ga je podelil pred se ljubljanski škof upa javno razglašati
letom dni tedanji regent v imenu svojega očeta-kralja Petra.
Škof je sklical klerikalne matadorje na posvetovanje. Ko so med vojno umirali razni turški in protestantski zavezniki ljube Avstrije, so katoliški velikodosto-janstveniki odrejali svečane rekvijeme po katedralah, sedaj, ko je šlo počastiti spo-
kot interno zadevo pravoslavne cerkve spominsko slavnost za kraljem vsega našega naroda, ki jo z največjo slovesnostjo opravita v svojili škofijah njegova jednakopravna «apostolska brata», katoliška škofa Napotnik in Akšamovič?
Ni šlo za katoliške pomisleke, temveč šlo je za demonstracijo klerikalnega sovra-
min kralja Osvoboditelja našega naroda, štva preti državi in naši narodni dinastiji! je smatral škof Jeglič za potrebno, da Ljubljana jo to dobro čutila. Zato so v vpraša — izvrševalni odbor klerikalne soboto tisoči hiteli na trg Tabor, da se stranke. Vedel je dobro, kakšen odgovor tam udeležijo pravoslavnega parastosa in
bo dobil____	i zvečer je nacijonalna omladina dala du-
In tako je «Slovenec» Idadno in pre- ška narodnemu ogorčenju proti nezasli-zirljivo objavil vest, da je katoliška cer- šanemu dejanju voditeljev našega klerikov za kralja Petra že vso storila, kar je j kalizma.
zanj bilo mogoče storiti in da se sveča- ! Pod Avstrijo bi škof Jeglič s svojimi ne zadušnice ne bodo vršile! Počastitev pomagači sedel že v pržonu, če bi se bil spomina našega pokojnega kralja je «Slo- j obotavljal v svoji kadedrali proslavljati venec» proglasil za interno zadevo pra- spomin turškega sultana, v Jugoslaviji, voslavne cerkve! Škof Jeglič sicer nosi v j ki je po obrekovanju klerikalcev in nji-srebmi zvezdi svojega visokega reda pra- | hovih zaveznikov, država nesvobode, bo voslavnega svetnika na svojih prsih, toda i isti škof s svojo duhovščino zahteval jutri molitev v cerkvi za slučajno pravoslav- še privilegije in po vsem svetu bodo kle-
nega kralja svojega naroda, ee mu zdi prepovedano opravilo za — krivoverca.
Škof je svoje stališče utemeljil s sklepom jugoslovanskega katoliškega episkopata. Pokazalo se je, da se je pred vso javnostjo zlagal. Kajti ako bi bili jugoslovanski škofi res klenih, da ne morejo opraviti ob 40dnevnici zadušnih molitev za pokojnega kralja, ne bi bil mogel eden izmed prvih med njimi, katoliški d jako v-ski škof Akšamovič odrediti, da se v vseh
rikalci trobili o zatiranju svete cerkve, če bi vlada gospoda Jegliča pozvala na odgovor.
V Prekmurju so prošli teden aretirali ljudi, ki so zapeljevali naše kmete k pro-tidržavnim demonstracijam, v Ljubljani pa se bahato šopirijo prireditelji ene naj-sramotnejših protidržavnih demonstracij in zahtevajo od Jugoslavije še — priznanje!
Quousque tandem?!
državno posojilo — najbolje obrestovanje!
Noben način varčevanja ni tako do-biČkanosen kot vlaganje razpoložljivega kapitala v obveznice državnega posojila. Nobena banka ne more dati niti danes niti v bodoče večjih obresti od vlog od 7% državnega posojila. Celo življen-sko zavarovanje ne more prinesti toliko koristi, ker medtem, ko se znesek, vložen v državno posojilo v desetih letih podvoji, v štiridesetih letih pa po-š e s t o r i, se mora pri življenskem zavarovanju skoraj ravno toliko vplačati kolikor ono iznaša.
Po računu obresti na obresti prinese znesek 10.000 dinarjev, vpisan danes v obveznice investicijskega posojila in ako se ga pusti ležati v posojilu do 15. septembra 1931., točno na samih obrestih 10.272 dinarjev in 50 par, glavnica naraste torej od 10.000 na 20.272 dinarjev in 50 par.
Ako vlagatelj po desetih letih svojih obveznic ne vnovči, temveč jih pusti dalje ležati še 10 let, naraste njegova glavnica do leta 1941 na 42.000 dinarjev.
Starši in skrbniki! Ali ni bodočnost vaših otrok najbolje zavarovana in obrestovana, ako podpišete državno posojilo?
Vlagatelji in varčevalci! Ali niso vaši prihranki najboljše obrestovani, ako podpišete državno posojilo?
ffeDeljsko pismo.
Ljubljana, 25. septembra.
Gospod urednik! Zopet sem nekaj hud na Vas. Moram Vas vsled tega javno grajati. Vi pišete o vsem mogočem, samo o ljubljanski univerzi nič pohvalnega ne poveste. In vendar je to dolžnost vsakega slovenskega lista, da dela reklamo za jugoslovenski Heidelberg.
Jugoslavija pričakuje krepkih impulzov iz ljubljanske univerze. Ti impulzi so že tu in vendar jih noče videti svet, da uvrsti naše vseučilišče med prve. Tri akti so pa vendar takega značaja, da bi jih nihče ne smel pozabiti, ko piše o kulturni histeriji naše države. V mislih imam najprej znano izjavo takozv. «kulturnih delavcev», ki se je z znanstveno globino in neodoljivo silo umešala v dnevno politično borbo. Samo kratkovidneži mislijo, da ni dolžnost univerzitetnega profesorja, da posega v dnevno politiko. Take izjave so koristne za ugled univerze. Ni nobenega dvoma, da bodo Srbi in Hrvati rajše glasovali, da se v Beogradu in Zagrebu nobenega novega instituta več ne zgradi, samo da se bo moglo s tem denarjem graditi v Ljubljani novih torišč za te «kulturne delavce». Druga nič manj pomembna izjava je padla proti dr. Vošnjaku in zbudila celo aplavz klerikalizma, kar se redkokdaj pripeti univerzam. Zdaj pa je prva
moč univerze stopila na politično plan: Univ. prof. (prej pojde kamela skozi bu-tico igle nego da podpiše tak gospod samo kot «dr.» ali «prof.») dr. A. Serko je napisal znanstven članek v glasilo javne morale, t. j. v — «Slovenca», v kojem zatrjuje globoko svoje prepričanje, da je g. Pesek nedolžen in napada vlado in demo-
, Sploh se zdi, da greste s svojim Jugo-slbvenstvom predaleč. Ze opetovano som Vas zalotil na sitematičnem iztrebljevanju slovenščine. Če pišete o ministru za gozde in rudnike, Vi rabite dosledno izraz «minister za šume in rudnike». Zakaj zatirate nas lepi stari gozd? Zakaj ne bi Srbi in Hrvati pustili svojega izraza in prevzeli nas gozd, če že hočejo imeti z nami
rs ä ÄÄÄsr-Ät
znanstvenega navdušenja, je dragocen donos znanstvenim uspehom ljubljanske univerze, ki ji ugled gotovo še bolj po-
mem «Jutru» zasledil 20 takih besed: Skupščina (zakaj ne državni zbor), sve-iok (zakaj ne priča?), granica (ko je von-
raste zaradi te temeljite študije. Zopet j ||ar m • tako stara beseda), redov (me-zlat list v knjigi naše mlade «Almae gt0 progtak)? izločiti, poverenje, novčani-matris». Slovenci se vedno v nič dajete m preßistiti, žigosati, otvoriti, istina (me svojo luč stavljate pod polovnjak. Tu vi- g<.0 nag0 jepe regniCp)) zahvalnost, zaklet-dite, naša «Alma mater» prevzema tudi V£^ ^niti, seljak, duhan, kleveta, boja dnevno politiko, skuša vplivati na izid ;t(^ ja7 genl tega mnenja, da moramo sodnih razprav in uliva znanstvene me- ‘ Rv0j0 posebnost gojiti na vso moč, kjer tode v strankarstvo. Le tako naprej vrli ge	kakšna izvirna beseda, uvedimo
naši pionirji znanosti, simpatije vsega na- j0 v vsako rabo. Bodo vsaj Hrvatje ve-roda si pridobivate le s takim delom! deli, da smo mi nekaj drugega kakor oni.
Izvedel sem tudi da so nekateri profe- , če bomo nadaljevali po «Jutrovi» poti, sorji medicinske fakultete zasnovali anti- j se zna res zgoditi, da bodo Srbi na prvi alkoholni krožek. Predsednik je univerz. ; mah razumeli vsako našo besedo, mi pa prof. Plečnik, podpredsednik univ. prof. nje. Kam bi šla naša individuelnost, naša dr. Šerko, tajnik pa je univ. tajnik dr. umetnost, naše pesništvo? Ne, ne, to se Šmalc* Ni prav, g. urednik, da take stva- no sme zgoditi!
ri zamolčujete. Če se rudarji v Trbovljah ] Končno moram nastopiti proti temu, napijejo do nezavesti, ste polni grajajočih | da se zatira Slovence £’ tem, da se jim člankov, ko pa izhaja Civilizatoma pobu- J pleni časopise in ljudi zatira-^ Sicer že da z najvišjega vrtni znanosti, Vi molčite. ! nisem videl dolgo nobenega časopisa z
belo liso in ne vem za nobenega klerikalca ali narodna socialca, da je zaprt iz političnih razlogov, vendar sem mnenja, da treba ta glas širiti doma in v inozemstvu. Ako vsak dan pišejo o policajdemo-kratih, o strašni cenzurni praksi, o polnih temnicah tako «Slovenec» kakor «Jugoslavija», vesta oba ta lista, da je to laž, ali ta laž je patriotska. Naš kredit v inozemstvu bo zrastel, če tam izvedo, da
I imamo enegično vlado in dosti policije.
|To kar Vi imenujete obrckovalno kampanjo NSS in SLS, to je v resnici najbojši dokaz udanosti teh strank, ki jemljeta
i nase odij laži, samo da nas predstavljajo
i inozemstvu kot močno in urejeno državo.
V Ljubljani vse polno ljudi govori o po-licajdemokratih, ko jih pa vprašaš, kdo je zaprt, ovaden ali zaplenjen, ne vodo nič povedati. Vendar se vest širi in nazadnje je verjamejo celo oni sami, ki jo trosijo. Vidite, tako so mora delati. Posojilo, ki ga iščemo v inozemstvu, bo zaradi tega cenejše. Glejte, Rusija, dokler je bila- policijska država, je imela kredit, zdaj ga nima pa pravijo, da tam vlada proletarijat.
7.'.;o pa: če Vam je kaj do tb diždve, pristopite patriotičnoobrekovalski družbi klerikalcev-avtonomašev in drugih mal-komitentov in proglašajte z njimi vred vsakega tatu in zločinca sploh za žrtev — policajdemokracije. To Vam «vetuje
Dr. Nož.
Z ozirom na visoke tiskar-niške cene pri nedeljskem nočnem delu smo primorani zvišati ceno posameznim izvodom „Pondeljka" na 50 par.
Naročnina ostane nespremenjena: celoletno 12 din., polletno 6. din. in četrtletno 3 din.
Uprava „Pondeljka“.
protičeva akcija.
S to «akcijo» bi se mi najrajše sploh ne pečali, ker je od njenega začetka nismo smatrali za nevarnost, ki bi resno ogrožala današnje stanje. Ampak naši klerikalci in narodni socialisti — ti posebno! — hočejo že danes kovati iz te akcije nekak politični kapital za sebe in svoja separatistična stremljenja in zato se moramo tudi mi ponovno z njo pečati, da natočimo našim čitateljem čistega vina.
Protičevi poskusi sestaviti parlamentarno večino brez demokratov in najbrže celo proti njim, so bili obsojeni na ne-I uspeh že v prvem svojem začetku. Ako I bi radikalci hoteli vladati brez demokratov, bi se morali združiti s klerikalci,
' Uadićevci, hrvatskimi zajedničar ji, zem-! Ijoradniki in muslimani. To bi potem bila večina, nasproti kateri bi ostali demokrati v manjšini.
Kdor količkaj pozna vse naravnost nepremostljive razlike med zgoraj imenovanimi strankami v kardinalnih točkah njihovih programov, je moral priti takoj do prepričanja, da je taka kombinacija nemogoča. Pred vsem so radikalci ravuo-tako kot demokrati za močno in enotno državo in v tem oziru ne bodo oni nikdar delali kompromisno niti s klerikalnim, še manj z zajedničarskim, najmanj pa z radičevskim stališčem v vprašanju ureditve države.
Te ovire so nepremostljive in kakor koli prav radi verujemo, da je v radikalni stranki še več Protičev, ki bi prav Iradi vladali brez demokratov, ki je njim enako močna stranka, prevladuje vendar v stranki ozir na državni interes, ki pri radikalcih, kot strogo narodni, konstruktivni stranki, ni prazna fraza, temveč vsebina. V tem se ravno razlikujejo radikalci od naših nesesarjev. ki iz samega sovraštva do demokratov in iz same vladoželjnosti zatajujejo vso svojo l preteklost in akomodirajo vse svoje jav-Ino delo — klerikalnim interesom.
F Da, ko bi bile stranke take, kot je j naša narodno-socialna stranka, potem bi j imel Protič lahko delo. Skupni program: j sovraštvo do demokratov. Cilji skupne-I ga dela: so bodo že našli. Ali stranka s takimi načeli je v Jugoslaviji, hvala Bo-fjh, samo ena, narodno-socialna, ki pa tudi ne pomeni — čisto nič in zato se mora razsoden človek samo smejati «Ju-goslavijinemu» člančarenju.
Napetost med radikalci in demokrati je umljiva. To sta dve najmočnejši stranki v državi, medsebojjno približno enako močni, nobena pa ni sama za sebe tako močna, da bi mogla sama prevzeti vlado v svoje roke. Napetost je tukaj že sama po sebi podana, ampak ravnotako je podana sama po sebi tudi nujnost koalicije obeh teh strank, ki imata vsaj temeljna skupna načela, medtem ko se ravno v teh temeljnih načelnih vprašanjih obe stranki tako razlikujeta od dragih strank, da je koalicija z njimi nemogoča.
S to načelnostjo pri velikih strankah naši godrnjači niso računali in zato so doživeli razočaranje, ki sestoja v tem, da ostane radikalno-demokratska koalicija trdna in da dobimo celo skupni radikal no-deipokratski odbor, ki bo to koalicijo vodil in določal smernice za skupno delo, za dosego skupnih ciljev.
«Jugoslaviji» vse to, seveda, ne bo šlo v glavo, ker njen ideal je slovenska koalicija destrukcije, ne pa koalicija kon-ctmktivnih strank, ki podredijo velikim svojim skupnim temeljnim načelom malenkostna strankarska in osebna nasprot-stva. To temeljno načelo, ki združuje radikalce in demokrate, jo močna in enotna država in uveljavljenja tega načela doprinašata obe stranki žrtve na postranskih strankarskih interesih.
Tn to je prava državotvorna politika, lla kateri se razbijejo vsi napori destruktivnih elementov v državi, ki jim bodo
pač slediii omejeni ljudje, na katere ima fraza vpliv, ne bodo jim pa sledili razumni in trezni ljudje.
Ribniška sramota.
Pod tem naslovom je priobčil včerajšnji «Slovenec» konfuzen članek, ker mu je precizna in jasna izjava g. Plemlja zmešala štreno in ga vrgla popolnoma iz tira. Ker ne more izpodbiti jasne njegove izjave, da se pri znani večerji pri notarju Smodeju od strani Klingspora in Weissa sploii ni omenilo dekana Skubica, jo odpravi s tem, da pravi, da gosp. Plemlju ne more bili vse znano. Pač pa so «Slovencu» merodajne izpovedbe dvomljive priče, kakor je gospa Smiodejeva, o koje moralnih kvalitetah bi vedela veliko povedati cela ribniška dolina, zlasti pa o njeni resnicoljubnosti. Tako so imenovano osebo iz neke ribniške gostilne, ko je barantala in verižila z raznim blagom, enostavno iztirali in napodili z lažnjivko, pa ni imela toliko poguma, da bi tožila.
Notar Smodej, katerega sedaj meče «Slovenec» naprednjakom, je bil vedno in je pristaš SLS, kar je znano tako v Itibnici, kakor v Velikih Laščah, kjer je preje služboval. In ravno notar Smodej je ena izmed onih oseb, na k oj o se sklicuje ovadba majorja Weissa na AOK zoper kaplana Škulja, da ve o njem mnogo povedati. To nam jasno pove izjava gosp. Plemlja. Iz tega sledi, da je ravno nepremišljeno, da ne rečemo premišljeno govorjenje notarja Smodeja napram nemškim častnikom, ki so zahajali stalno v njegovo hišo, povzročilo ovadbo zoper Škulja in preiskavo. Da bi bil Škulj med vojno sr-bofil, to si niti sam ne domišlja, niti mu to «Slovenec» ne verjame, še manj pa širše občinstvo.
O kaki ovadbi zoper Skubica ne ve orožnik Teršar ničesar, kurat Kfivy na le pravi, da se je o Skubicu v častniškem zboru nekaj govorilo, o kaki preiskavi proti njemu pa ne pove in ne ve ničesar. Kljub temu pa si upa «Slovenec» z drznim čelom trditi, da sta obe priči izpovedali o ovadbi in preiskavi zoper Skubica!
Koliko je dati na izpovedbo take priče, kakor ge. Smodejeve, ki stoji pod neposrednim vplivom dekana Skubica, si vsak lahko predstavlja. Ako primerjamo izjavo gosp. Plemlja in pa pričevanje go. Smodejeve, potem ne more biti nobenega dvoma, da zasluži izpoved gosp. Plemlja polno vero. «Slovenec» skuša omajati to izjavo, češ da ni bila podana pred sodiščem. Prepričani smo, da bo sodišče gosp. Plemlja moralo še enkrat zaslišati, ker bo brez dvoma pri tej izjavi tudi obstal. Iz vsega je razvidno, da dekanu Skubicu ni grozila najmanjša nevarnost za življenje, kajti pridiga, kakor pove orožnik Tršar, v kateri je dolžil Sokole, da so povzročili svetovno vojno, ker so se hodili bratit v Beograd s Srbi, mu gotovo ni mogla naprtiti preiskave pri avstrijskih oblastih, temveč le najvišjo polivalo in odlikovanje od habsburškega trona, kojega zvest častilec je bil vedno. Poskus, oblatiti ribniške naprednjake in sebi splesti mučeniški jugoslovanski venec, se je dekanu Skubicu temeljito ponesrečil, kljub vsem intrigam, katerih se je posluži! v ta namen.
Hzjava.
V enem zadnjih «Slovencev» je izšel popolnoma neopravičen napad na izdajatelja «Pondeljka» zaradi pasusa «Faloti okrog «Slovenca» in «Jugoslavije» v našem članku «Kje je resnica?». Oglasili so se namreč gg. kolegi uredniki iz uredništva «Slovenca», da se hočejo pri organizaciji novinarjev pritožiti proti pisavi «Pondeljka», ki da je napadel kolege novinarje.
Ce bi bili gg. iz uredništva «Slovenca» prečitali dotični članek z običajno pozor-
nostjo, bi sami videli, da se izraz ne more nanašati na urednike. Falotstvo, ki jih «Slovenec» in «Jugoslavija» namreč uganjata s svojim pisanjem, nikakor ne pripisujemo novinarjem in tega tudi trdili nismo. Ne uredniki, marveč oni faloti okrog «Slovenca» in «Jugoslavije», ki so vzeli preko poštenih politikov vodstvo javnih zadev v svoje umazane roke, oni so in bodo še večkrat predmet naše pozornosti, dokler se naša javnost ne iznebi nemoralne politične gonje, ki so jo oni pričeli. To smo naznačili izrecno z besedo «okrog», ker se uredniki običajno ne zbirajo «okrog» listov, marveč se njihova pripadnost k listu drugače označuje.
V dokaz nemoralnosti te politične gonje navajamo samo laži, napisane v obeh
Zapiski.
«Novi čas» v zadregi. Kadarkoli je kaka patriotična jugoslovanska prireditev, pride «Novi Čas» v Zadrego, ker poročati se mu ne ljubi o prireditvi, popolnoma ignorirati je pa tutli ne more. Povodom zaprisege rezervnih oficirjev se je izvlekel iz zadrege na ta način, da se je pečal s prisego našega urednika, ki je brez konfesije, češ, da ni vedel, kje in kako. bi prisegel. Le brez skrbi naj bo «Novi Čas» zaradi tega, ker že dolgo nismo več v Avstriji, kjer se je moralo prisegati tako, kakor so višji hoteli in zapovedali.
Antantina igra na Madžarskem. Zanimivo je zasledovati postopanje antante z Madžarsko. Tako z rokavicami prijemljejo antantini diplomati madžarske grofe, da teh gotovo čisto nič ne boli to «prijemanje». Madžarji še vedno gospodarijo v Burgenlandu, mobilizirajo vojake in delajo sploh ono, kar se jim hoče in radovedni smo res, kako bo vsa zadeva končala. Vsekakor, mi moramo biti skrajno previdni, ker igra antante je preveč sumljiva in ne zasluži našega zaupanja. Največja reva pri vsem tem je pa pravzaprav Avstrija, ki si sama. ne more pomagati, antanta jo pa samo — tolaži, češ, boš že dobila Burgenland, za to smo mi tukaj.
Med vrstami.
«Novi Čas» piše tudi za državno posojilo in sicer na ta način, da priobčuje članke sindikata denarnih zavodov kar v srbohrvaščini in z izrecno pripombo, da prihajajo članki od tega sindikata, češ, to ni naše.
O, saj se razumemo, jezuiti!
Listih v zadevah Brezigar, Skubic, Natlačen, Pegan, v predrznem tajenju Pesko-vem, v veliki obrekovalni kampanji, ki sta jo oba zavezniška lista uvedla in ki jo vzdržujeta itd.
Urednike, organizirane v društvu novinarjev, cenimo previsoko, kakor da bi jim bili kedaj hoteli naprtiti soodgovornost za .delo falotov okrog «Slovenca» in «Jugoslavije.
Upamo, da se v tej svoji cenitvi ne motimo, zato prosimo gg. iz «Slovenca», da nam povedo, koga. in kaj mislijo v svojem namigavanju o nekomu, ki je bil med vojno «Slovenčev» beograjski dopisnik, in ki bi naj bil sedaj pri «Pon-deljku».
Izdajatelj «PONDELJKA».
Klerikalni Ustit trobentaj^ že par dni, da so za časa vojne ribniški demokrati denuncirali nekega šusteršičijanskega duhovnika — zaradi srbofilstva in da so to storili v sporazumu z demokratsko stranko.
Glasilo stranke, katere tajništvo je bilo za časa vojne denuncijantska centrala (znana okrožnica) bi boljše storila, ko bi o denuncijanstvu molčala.
Sicer pa: kdo bo šusteršičijanca dolžil — srbofilstva? To jo prispevek za humorističen list.
Marijine Device.
Pogledi versko-blazni srepi, iz njih omrežen duh žari; umetno vzgojen fanatizem iz njih po žrtvah kar besni.
Po shodih črnili sprednja straža, povsod z nastopi hrupnimi ... Njih rezgetanje sračje rezko neznosen v tebi gnus budi.
In vendar rev’ce so uboge, saj farske žrtve so samo;
' hijene. — rev’ce nerazsodne zdresirali s strahovi so.
Tako dresirajo že mladež, da^ strup se v dušo bolj zaje. «Katoliška» pri nas morala” pod psa je prišla davno že.
Razno.
— Poročilo o ptujskem procesu. Naše čitatelje prosimo odpuščanj«, ker priobčujemo poročilo o ptujskem procesu dosti detaljno. Naši čitatelji naj nam verujejo, da nam je to silno neprijetno in storimo to samo zato, ker smo v to na-ravnst prisiljeni po drznih farbarijah, s katerimi .je zadnje čase «Jugoslavija» vodila občinstvo za nos, tako, da so ji končno verjeli mnogi, ki sicer niso njeni pristaši. Pesek je sam provzročil, da pride. vsaj del resnice na dan, ker cele resnice noben dostojni list ne more priobčiti. Upamo, da bo sedaj konec in da nam ne bo treba več pisati o tem!
7 % državno investicijsko posojilo se porabi za
zboljšanje prometa!
Podpisujte ga, ker je to v lastno korist vsakega posameznika!
Intrig® l^arla, Habsburškega.
KARL ZAUPA RADIČEVCEM IN RA- ČUNA NA KLERIKALCE.
Bivši cesar Karol vzdržuje iz svojega švicarskega bivališča v Hertensteinu živahne zveze s političnimi osebami bivše Avstro-Ogrske, od katerih pričakuje, da mu pripomorejo do restavracije njegovega carstva. 0 svojih ciljih in namenih se izraža Karl napram svojim posetnikom silno gostobesedno. Pred kratkim ga je obiskal v Hertensteinu neki visoki diplomat, kojemu jo izjavil, da trdno pričakuje, da se v kratkem vrne javno na Madžarsko. Posebne nade stavlja Karol Habsburg na «nezadovoljnost», ki baje vlada v Jugoslaviji, zlasti na Hrvatskem. Odkrito je povedal, da je od 67 radičevih poslancev, ki so ostavili Beograd (Karol šteje med radičevce tudi gotove drage hrvatske in slovenske separatiste), najmanj 50 zanj. Čeprav je Radič, ki sam aspirira na predsedniško mesto, navdušen republikanec, so njegovi volilci, kakor je Karol prepričan, vendar neomajno zvesti njemu kot svojemu kralju. Med ra-dičevskimi poslanci zastopa monarhistično Habsburžanom naklonjeno smer posebno posl. Maček. Karol upa tudi, da su mu ho še pridružil dr. Korošec, ki je nekoč užiVal njegovo- posebno zaupanje in na katerega računa, da ne bo nikdar pozabil obljub, ki jih je bil dal tijemu, drju. Šušteršiču in vodjema frankovske stranke dr. Franku in drju. Horvatu. Ka-
rol je mnenja, da se bo vseh svojih sovražnikov otresel in našel sporazum ž njimi. Za svoja edina neizprosna sovražnika smatra Srbijo in Italijo.
Te iz popolnoma verodostojnega vira prihajajoče vesti bengalično osvetljujejo politiko opozicijonalnih strank v Jugoslaviji. Naša klerikalna stranka je s temi razkritji težko kompromitirana, da tvori skupno z Radičevci in Frankovci vogelni kamen Karlove restavracijske politike in da celo sedaj vzdržuje tesne vezi s Habs buržani, ki svoje prevratne namene javno oznanjajo.
V luči teh razkritij nam postaja že razumljivejša politika klerikalne stranke. 1c: stremi za tem, umetno netiti in vzdrževati nezadovoljnost v Jugoslaviji in s tem vzbujati med ljudstvom skomine po «dobrih starih časih» avstrijskega težina. Nobeno sredstvo ni klerikalcem preslano, da Iv se ga pri tem svojem stremljenju n.* posluževali. Odtod jasno protidržavm.' pisanje vseh klerikalnih glasil od «Slovenca» in «Straže» do «Domoljuba» in «Novega časa», odtod protidržavno hujskanje klerikalnih politikov na javnih shodih in še bolj po tajnih farovških kon-ventiklih! Nada na habsburško restavracijo jim diktira njihovo defetistično de-magoško politiko. To izhaja iz izjav eks-cesarja z vso jasnostjo.
—	Volitev ljubljanskega župana se vr-
Si dne 28. septembra ob 5. uri popoldne, ker sedaj so dobili vsi občinski svetniki povabilo pravočasno.
— Iskupil jo je! Prodsinočnjjm so bile v Ljubljani živahne demonstracije zaradi vedenja ljubljanskega škofa povodom šti-ridesetdnevnice smrti kralja Osvoboditelja. Te demostracije je gledal tudi pro-sluli «kulturni delavec» Erjavec, ki ni mogel zatajiti svojega klerikalnega mišljenja in je izzival demonstrante z raznimi neslanimi medklici. Dobil je primeren odgovor in je — umolknil.
-	-Iz Srbije so se vrnili naši kmetje, ki so posetili razne kraje in bili povsod sprejeti z ono prisrčnostjo, ki je lastna našemu narodu v Šumadiji. Naši kmetje so dobili na svojem potovanju najlepše vtise in s tem obiskom naših kmetov šumadinskim kmetom se je veliko storilo za medsebojno spoznavanje in zbli-žanje. Želeti bi bilo, da tudi k nam pridejo šumadinski kmetje, ker ko se ljud-
stvo samo medsebojno seznani, bo konec vseh predsodkov in konec separatizma.
FOLNOQUniJ^STI
OSROQI Ifi TOVORNE
ÄVTOnOBILE
FNEVnflTIK/? za ko-
les/! 151 /iUTOriOiSILE
KOLESA
AVTOnOEHLl
NAJCENEJE
J. QOREC
LJUBLj/mn
^OSFOSVETSK/I C. 14 1
® v

Oblastveni koncesijonirani iuformačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje it. 5 dobavlja vse kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-meutu ter posamezno, cene zmerne.
IW iäliiss itoines ie plenice«
v Ljubljani
Tvrdka J. Doleno, Ljubljana, Hllier-Jeva nlloa 6, priporoča v nakup najbolj!« Initrnmente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih eenak.
Nudim brezobvezno
Ciril - Metodove vžigalice
^„dra v a** - vžigalice 1
družbe sv. Cirila In Metoda.
Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani.
li	gfj
1	" Te vrance
•o v prid družbi cv. Cirila In Me'oda \k	v LJUBLJANI.	,'j
Cena povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik.
J. Perdan, Ljubljana.
* O. Bernatovic
Bidestmi. txygs S—Q
Največja izbera Bajsovejšib, najiinejšili in najceneišib
oblek za gospode,
dame in otroke.
V zalogi tudi moški M klobuki in kožuhovina. J|
„JADRAN“ c.«o. z. LJUBLJANA
====================== DUNAJSKA CESTA 9 ===========
priporoča:
kolonijalno In špecerijsko fo’acjo Ser žitne pridelke.
TocSrsta. im solid-Mia ]p o s; t. r* e £ tb a..


mm
m

S Reklamna ponudba!
Samo 2® dni veljavna!
T/.-.«	o„zvLv rro 1 /-»rrr» ur TinSilinm v mlrn 90 rini
O
Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, poäiljam v roku 20 dni g^. tfe vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno ® ” remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, <0^ s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto ,#3% 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnoga zneska ILJp v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno.
Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev.	^JTIg
& Sklsiče ur lIDgil MUH. Zaoreb. Samoslauska ulica It. 4. •«
S1
S
S
1
'M
1
S
il
I
I
r«s rrFVsmunyTxmrK	vv; ^•^mtaainmgPgi‘	i rar n	11	»	JU
I
m
I
I
H
I
I
Ministrstvo financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev. _________________________________
1 B/o držouno inuestScijsko posojilo 1.19Z1. v iznosu Din. 500,000.000.
3010, 'ISTjpiiS.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava pozivlje ha vpis
7 % državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000.
To posojilo je^investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo m popravila pristanišč,
CeSt’	N oni in a 1 n i iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100 500,1000 5000 inlODOO vöODOO se-
rijah po 100 številk, obresti so 7 »/o »a leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih m to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnega koli davka, kolka in takse.	x„0„ „u ____
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nomi-
nalnem «nosm amortizacij8ko ter 8e ildaja na 50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna vsota za anuitet (obresti m amortizacijoj stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki doticnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.	......	,____
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo papilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljavati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah m privatoih jodvaet iK 9 Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah
po zakonsküi^ropisiKy	posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih
tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, sreskih in občinskih) kakor tudi vseh taks m pnstojb v kraljevim.
'VJpis se bo	odi 1* člo 30. sej>tenabr*£i 192X.
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo .minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
poročilo o skupni porabi istega.
Minister financ: Dx*. Kost«. KumasiudLi b. r.
Beograd, meseca julija 1921.
I
SO
i
i
i
i
s
i
i
i
Odgovorni urednik: Milan Plut.