Ql^Jom ■ ' ■ , m No. 128 Gv. 60 ^!c/]a °rJc'\s p,*1 M6RICAN IN SPIRIT 1 ^ ^ IN lAfeJAHAftUS r' . 5 • C;:.v :v- • ■ ^ JV.y /0°0j Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joiiet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg iGH EN LANGUAGE ONIT CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1972 SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Beg y Hon prihajajo iz Kitajske sa-Rte ugodne vesti o napredku in redu, govoi'a prebegi X Hong Kong čisto drugače. HONG KONG. — Uradne in neoradne vesti iz Pekinga govo-re o redu, o napredku, o povečali11 Pridelka žita in vsega dru-§ega, ki je večji kot kdajkoli Preje in krije domače potrebe, 0 porastu industrije, ki je bolj ln bolj uspešna, o izginotju be-račev s cest kitajskih mest. Kitajska nastopa v Združenih Prodih in izven njih kot mo-S°čna sila prvega reda. Sprejela je Predsednika ZDA, ki je prišel ja v letošnjem februarju na o-. s^’ hvali se z, napredkom svo-■)ega gospodarstva, z njegovo 'astjo, ki je večja od japonske, arReriške in sovjetske. Zahodni casnikarji in strokovnjaki vseh Vrii hite na Kitajsko ogledovat 11 proučevat razmere, o katerih Se nato široko razpisujejo. Sko-raJ dosledno so vesti ugodne in polne hvale. Kdor opazuje Kitajsko skozi ° no Hong Konga, dobi -drug y^ls- Sem prihajajo Kitajci na krožne načine bežeč iz svoje °rnovine ... Ta mesec jih je samo en dan pribežalo 69. Beži-k v čolnih in jadrnicah, največ ha> ki jih take priložnosti nima, skuša svobodo doseči s plava- £reko širokega zaliva, ■^aterepa v crega zaide tu in tam tudi kak 2lvljenja, da do! rnorski pes. Tvegajo svoja Jcnja, da le dosežejo svobo- število beguncev v letošnjem Urhju se približuje številu be-bncev v lanskem maju, ko je 0J v° sorazmerno naj večje od dni Ig-ne,a begunskega valu leta • Lani je po uradnih podat-jj11 Pribežalo iz Kitajske v .°K§ Kong skupno okoli 12,000 ^ U P ^efos jih je do srede juni-čaifišl° okoli 5,400, kot poro-privatne organizacije, ki Novi grobovi Valeria V. Burich V Holy Family Home je umrla včeraj popoldne 57 let stara Valeria V. Burich s 13037 Lorain Avenue, preje z Bliss Avenue, rojena v Clevelandu, žena Johna, mati Diane, sestra pok. Josepha Jelenič, Mary Petsche, Antona Jelenič in pok. Josephine Mukavetz. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake bhore Bivd., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.' Družina priporoča namesto cvetja darove za Holy Family Home. Paul Prince Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 84 let stari Paul Prince s 1258 E. 61 St., moz Mary, roj. Jurše, očim Mary Marsic, brat Helene Game (Jug.), rojen v vasi Lipe v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1909 in bil zaposlen do svoje upokojitve leta 1953 pri Fisher Body. Bil je član KSKJ št. 172, Društva Naj sv. Imena pri Sv. Vidu in Marijine legije. Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. DemokraSi so izdelali M ^se i® na m v lanoEii Cajo begunce Pri sprej emajo. je , na<^ milijonih Kitajcev 61 nekaj tisoč beguncev res kaa °’ Pa vendar so ti tisoči do-rriora biti v komunistič-m T- • lta;)'ski niarsikaj narobe, jo rS^aL kar nekateri ne more-Prenesti in tvegajo svoje živ-36lPe, da bi -................ se iz stiske rešili. lko tisočev in milijonov bi si ]j ra^° P°t v svobodo, če bi ime-Ih a PrPožnost in — pogum? iherVeri^ar ^a 30 se raz' na Kitajskem sedaj precej tisvlrije’ ^a Je komunistični pri- K TTrh vvt. i 1 -j v -i •, til, da dežela skoro normalne” razmere. . , Popustil Pohaja °edaj je izplula 99! je °RVALK, Va. — Zadnje dni pre^Pe3no končala svojo prvo Poj8 USn° vožnjo 99. atomska hjg-1^0111^3 USS Guitarro. V ^ick S° Pr^ ^eJ plovbi adm. P°dmVer’ °^e ameri3ke atomske ske , 0rnice> zastopniki Atom-ce *n V°ine mornari- WASHINGTON, D. C. — V Nixonovi vladi mislijo, da se vrši v Hanoiu zdaj razprava o tem, kaj naj Severni Vietnam ukrene v sedanjem trenutku. Ali naj pusti in začne resne razgovore o končanju vojne ali pa naj boj nadaljuje in skuša z njim omogočiti zmago demokratskemu kandidatu, s katerim bo nato mogel doseči boljše pogoje. V Beli hiši računajo, da bo v Hanoiu ta razprava končana v nekako dveh tednih. Nihče se ne upa napovedovati, kako se bo zaključila, opozarjajo le na nekatera dejstva. Tako naj bi Moskva in Peking, ki sicer ne marata posredovati, namignila v Hanoiu, da bo Nixon sedaj bolj sprejemljiv za popuščanje kot po volitvah, če bo seveda pri njih zmagal. V Moskvi in v Pekingu menda z njegovo zmago kar resno računajo. Odločitev Hanoia bo zavisela tudi od tega, koliko upa ta, da se lahko zanaša na pomoč Moskve in Pekinga v Lbdoče. Če mu je ta zagotovljena, nemara ne bo popustil, ker še vedno upa, da se bodo ZDA naveličale braniti neodvisnost Južnega Vietnama in ga prepustile njegovi usodi. svoj voiivm program Posebni odbor je po več dneh razpravljanja sestavil volivni p r o g r a ra, ki bo predložen n a r odni konvenciji v Miami Beach v odobritev. WASHINGTON, D.C. — Precej živahni razpravi in močno različnim stališčem je sledila sestava umirjenega votivnega sporeda, ki ga je odobril celotni pripravljalni odbor 150 članov, pa pristal na to, da posamezne skupine predlože svoje zamisli in načrte, ki niso bili sprejeti v volivni program, kot svoja posebna stališča narodni konvenciji v Miami Beach, ki se bo sestala 10. julija. Vse, kar je bilo močno spornega, je ostalo izven glavnega predloga, le vprašanje prevažanja šolarjev z busi za dosego rasne integracije je prišlo v mili in omejeni obliki v program. Večina programskega odbora je bila uvidevna in široka ter je zato tudi program dobil močno ohlapne oblike in more tako vsakdo v njem najti, kar hoče. Celo pristaši guv. C. Walla cea so se trudili za ohranitev dobrega vzdušja, četudi so v marsičem bili drugačnega mnenja, pa tega niso mogli uveljaviti. Program obsega v glavnem vse predloge sen. McGoverna, vendar v tako široki in neizraziti obliki, da so vsaj na videz šio-f Friderik I, laraga sprejemljivi. V njem ni nobene omembe o prekinitvah nosečnosti, o dovoljenem kajenju mari-juane, o homoseksualnih porokah, ne podrobnosti o davčni reformi, o zmanjšanju narodne o-brambe in o novi delitvi imetja. Senatorji Muskie, Humphrey in Jackson so izjavili, da jim je program sprejemljiv, zastopnik Wallacea pa je njegovo odobritev odklonil. Na dan sv. Petra in Pavla, 29. junija 17S7 se je rodil v gradiču Malavas pri Dobrniču na Dolenjskem Friderik Irenej Baraga, ‘‘apostol Indijancev” in eden prvih pionirjev krščanske civilizacije med severno-ameriškimi Indijanci. Umrl je 19. januarja 1868 v Marquettu kot tamkajšnji prvi škof. V teku je proces .za proglasitev škofa Friderika I. Barage za svetnika. Podpira ga Baragova zveza, ki ima svoj sedež v Marquettu. Pridružimo se njenemu delu! Predsednik Nixon je včeraj odredil, da naj v bodoče oborožene sile ne pošiljajo več v Vietnam vojnih obveznikov. Tja bodo poslej pošiljali samo prostovoljce in poklicne vojake. Prav tako je bilo včeraj objavljeno, da be do 1. septembra 1372 umaknjenih iz Južnega Vietnama še novih 10,003 vojakov ZDA. WASHINGTON, D.C. — Arne- ofenziva dosegla postavljene riška udeležba v vojskovanju v cilje, naj bi bil io doxaz, ua je Vietnamu, kar zadeva pehoto, je Južni Vietnam sposooen branili končana. V Južnem Vietnamu svojo svobodo m ■ neodvisnost, sta ostala dejansko le še dva Koraz vladnih sil utegne pome-borfcena bataljona, ki sta potreb- niti začetek konca dolgoletnega na za varovanje glavnega stana naljora za usposobitev Južnega ameriških oboroženih sil in i 'k lemama za neodvisen obstoj. slične nujne naloge. Obsežne so —---o----- še vedno letalske in pomorske’ ^•***»**£•1 sile. Dejansko ni bilo nikdar do-’ £“««/6 VESil slej teh toliko zbranih v nepo- DETROIT, Midi. — FBI je pri- i Iz Clevelanda in okolice iapadi h Libanona na rVečin, ajvig °ma oblačno in deževno. !a temperatura okoli 80. BUKAREŠTA, Rom. — Predsednik Nicolae Ceausescu je že tretjič odložil svoje potovanje na Daljni vzhod. Trdijo, da je to v zvezi z notranjimi trenji v vodstvu Komunistične partije. Predsednik Ceausescu podpira razvoj težke industrije, med tem ko postaja vedno močnejša in glasnejša zahteva po produkciji blaga za splošno, vsakodnevno potrošnjo. Napovedujejo, da bo ohranil Ceausescu svoje vodilno mesto, da pa bodo dobili poleg njega močnejši glas tudi drugi tovariši v Politbiroju. Doslej je predsednik Ceausescu imel in dejansko .še vedno ima skoraj popolno oblast tako v partiji kot v državni upravi. Je slično na čelu obeh kot predsednik Tito v Jugoslaviji ali kot nekdaj Hruščev v Sovjetski zvezi. CANBERRA, Avstral. — A-meriški državni tajnik William P. Rogers je na zasedanju SE-ATO tu zagotavljal zaveznike, da bodo ZDA ostale še dalje v zvezi z njimi in jih podpirale v njihovi obrambi. ZDA bodo o-stale v Aziji tudi še po svojem vojaškem umiku iz Vietnama. ZDA so s posebno pogodbo ANZUS povezane v obrambne namene z Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti dve sta se naslonili na ZDA, ko sta spoznali, da je britanska moč v tem delu sveta po drugi svetovni vojni naglo upadala. Ameriški državni tajnik je članice SEATO opozoril, da nevarnost od strani Kitajske v A-ziji ni minila. Ta se je napram Filipinom in Tajski celo povečala. Na Kitajsko je pokazal tudi kot na glavnega krivca, da vojne v Vietnamu ni mogoče še končati. Zaveznike so te odkrite besede Rogersa iznenadile. McGovern vztraja pri reformnih predlogih ATLANTA, Ga. — Sen. G. McGovern je na svojem potu po petih južnih državah zatrjeval, da je njegov cilj združiti demokratsko stranko, pa pri tem prav tako vztrajno trdil, da ne misli odstopiti od svojih temeljnih predlogov o zmanjšanju stroškov za narodno obrambo, o davčni reformi in o novi delitvi bogastva v naši deželi. Palestinski gverilci v Libanonu so pristali na ustavi tev napadov na Izrael južnega Libanona. BEIRUT, Lib. — Izraelski napadi na Libanon pretekli teden so sprožili novo razpravo v ZN pa tudi v Libanonu. Varnostni svet je po ponovnem zasedanju sklenil resolucijo, ki je obsodila izraelske napade na Libanon, ni pa obsodila gverilskih napadov iz Libanona na Izrael. V , Libanonu in v vsem arabskem svetu so resolucijo sprejeli ugodno, Izraelu pa so jo z nejevoljo odklonili. Sam zunanji minister Abba Eban jo je javno obsodil in označil za enostransko. Predsednik libanonske vlade Saeb Salam je sicer pretekli te den zagotavljal arabsko javnost, da Libanon ne bo nastopil proti palestinskim gverilcem, ki vpadajo iz Libanona v Izrael, pa je na skrivaj le na nje pritisnil in jih pripravil do tega, da so obljubili začasno svoje vpade v Izrael iz južnega Libanona opustiti. Salam je zanikal vesti kairskega lista Al Ahram, da je njegova vlada zahtevala od palestinskih gverilcev, da zapuste Libanon. Pri tem se je skliceval na svojo izjavo o gverilcih preteklo soboto. Drugi viri poročajo, da so se gverilci odločili napade na Izrael opustiti, da ne bi dajali povoda za izraelske napade na Libanon. Libanonska vlada bi rada pripravila palestinske gverilce do umika njihovih oporišč na pobočjih Hermona, preko katerih vodijo pota iz Sirije v Libanon in Izrael. Izraelske oborožene sile so ta oporišča v preteklosti ponovno napadle. Sušna zemlja WASHINGTON, D.C. —V zahodnem delu naše dežele je še okoli 16 milijonov akrov površine, ki bi se dala umetno namakati, če bi bila na razpolago voda in denar za zgradnjo namakalnih naprav. sredni bližini Južnega Vietna-J ma, kot jih je prav sedaj. Predsednik Nixon je včeraj j objavil, da bodo ZDA umaknile I dc 1. septembra 1972 iz Južnega j Vietnama še novih 10,000 mož, ■ tako da jih bo tam ostalo le šel 39,000. V bodoče ne bodo v Južni Vietnam več pošiljali vojnih j obveznikov, ampak samo prosto-j voljce. Nixonova odredba ne zadeva 1,000 vojnih obveznikov, ki so sedaj v Južnem Vietnamu ali pa na poti tja. Predsednikov tiskovni tajnik Ronald L. Zieg-ier ki je Nixonovo odločitev včeraj objavil časnikarjem, je dejal, da “temelji ta na prepričanju, da je mogoče če.te umakniti, ne da bi bile s tem v nevarnosti preostale čete ZDA v Vietnamu ali pa program vietnamizacije”. Ziegler je objavil, da bo imel predsednik Nixon nocoj ob devetih javno tiskovno konferenco. Na tej bo povsem sodeč razpravlja in odgovarjal na vprašanja vojne v Indokini in o iz-glectih obnove pogajanj za njeno končanje. jela nekega 20 let starega ianta, ki ga sumijo, da je preteklo soboto ugrabil letalo American Airline v St. Louisu in z $502,000 skočil iz letala v noč nad Indiano. Ugrabitelja letala niso dobili in so bili prepričani nekaj časa, da se je ubil, dobili pa so vrečo s pol milijona dolarjev na neki farmi. Prav tako so dobili brzostrelko ugrabitelja. Menda naj bi bil ugrabitelj pri skoku iz letala, ko se je odprlo padalo izpustil vrečo z denarjem. WASHINGTON, D.C. — Demokrati v Predstavniškem domu so včeraj odklonili pri posebnem glasovanju na predlog kong. i Tanka Amiunzio iz države Illinois načrt za strakino reformo, ki ga je izdelal odbori za pravila narodne konvenci- Praznik sv. Petra in Pavla— Danes je praznik apostolov sv. Petra in Pavla. Vsem, ki danes godujejo iskrena voščila in veselo godovanje! iz bolnišnice— G. Ludwig Savel, 14406 Wes-trop Avenue, se je vrnil iz Cleveland Clinic bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Ugodno— V Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo ugodno naprodaj nove ADMIRAL hladilnike -zmrzovalnike. — Več v oglasu! Romanje v Lemont— Avtobus, ki bo vozil romarje v soboto v Lemont, se bo ustavil: ob 5.15 na Waterloo Rd. in E. 156 St.,'ob 5.30 na Miller in E. 200 St., ob 5.40 na Miller in E. 222 St. ter ob 5.50 pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Izpred cerkve sv. Lovrenca bo odpeljal ob 5.15, izpred Baragovega doma ob 5.35. Zadušnica— Jutri ob 6. zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mihaela Zernica ob 10. obletnici smrti. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 2. julija, ima Oltarno društvo sv. Vida pri sveti maši ob osmih skupno sv. obhajilo. Običajne seje ta dan ne bo. Slov. pisarna— Slovenska pisarna je dobila knjigo “Odprti grobovi”, 4. zvezek. To soboto in v ponedeljek je. Za resolucijo, ki reformo I bo Pisarna zaPrta’ odPrta Pa bo ” sredo in prihodnjo soboto od Južni Vietnamci v ofenzivi na severu HUE, J. Viet. — Včeraj je do 20,000 južno vietnamskih mari-nov in padalcev začelo ofenzivo, xatere končni cilj naj bi bila popolna osvoboditev najsevernejše pokrajine Quang Tri, ko so jo Severni Vietnamci v celoti zasedli pred skoro dvema mesecema in se v njej utrdili. To je doslej naj večja južno vietnamska ofenziva v času obsežnega oojevanja, ki so ga začeli koncem marca rdeči s svojim vdorom v Južni Vietnam skozi Demilitarizirano cono. Marini so elitne čete Južnega Vietnama, zato vse gleda, kaj bodo te opravile proti rdečim, ki se naj bi bili v pokrajini Quang Tri dobro utrdili. Skupno sodeluje pri ofenzivi okoli 20,000 Južnih Vietnamcev. Na nasprotni strani mora biti približno enako število moštva, ki pripada štirim severnovietnam-skim divizijam. Vladno ofenzivo podpira ameriško letalstvo, v obalnem pasu pa tudi ameriške vojne ladje. Po dosedanjih poročilih, ki so precej skromna, naj bi rdeči odpor ne bil posebno močan. Danes so ameriški helikopterji prenesli okoli 2,000 južnoviet-namskih vojakov dalje na sever na področje v bližini mesta Quang Tri. Vladne prednje straže naj bi se približale po tleh mestu na nekako pol poti. Sedanja vladna ofenziva bo pokazala, ali so južnovietnam-ske oborožene sile sposobne voditi uspešen boj s severnoviet- odklanja, je glasovalo 105 kon grešnikov, proti njej pa 50. WASHINGTON, D.C. — Sen. John C. Stennis, načelnik odbora za oborožene sile, je sklenil izvesti zaslišanje gen. J. D. Lavella, ki je bil v preteklem marcu odstavljen kot 2. do 4. popoldne. Urad in tiskarna AD zaprta— Urad in tiskarna Ameriške Domovine bosta od petka, jutri pop. ob dveh do ponedeljka 10. julija ob osmih zjutraj za-raci osobja počitnic zaprta. jugovzhodni Aziji, ko je prišlo na dan, da je odredil nekaj letalskih napadov na Severni poveljnik 7. letalske sile v j Kdor bi imel kako obvestilo ali novico za prihodnjo številko dne 10. julija, naj jo napiše na listek in spusti v poštno režo po-Vietnam, za katere ni imel j leg glavnih vrat Ameriške Do-poohlastila. Sen. Stennis hoče movine ali pa naj jo pošlje po vedeti, v koliko je bil v to pošti, stvar zapleten gen. Abrams, ki ga je predsednik Nixon Rfbicoff McGovernov nika armadnega glavnega sta- I-odprSQSedmskl na kot naslednika gen. West- Kandidat • morelandu. WASHINGTON, D.C. — V McGo verno vem taboru govorijo o prednostih sen. Ribicoffa kot p o d p redsedniškega kandidata. Sen. Ribicoff je znan po svojih liberalnih nazorih in je priljubljen med črnimi volivci ter med Judi. Precej podpore naj bi imel tudi med katoličani. Sen. Ribicoff bi lahko pomagal McGovernu prav med onimi skupinami volivcev, kjer je McGovern najšibkejši. Vprašanje je, če se bo Ribicoff odločil za sprejem podpredsedniške kandidature, če bi mu bila ponudena. V republikanskem taboru ne verjamejo toliko v imenovanje Ribicoffa za podpredsedniškega kandidata, računajo pa s tem, da utegne prevzeti vodstvo votivnega boja za McGoverna. Francija začela jedrske preskuse na Pacifiku PAPEETE, Tahiti. — Francija je kljub vsem protestom preteklo nedeljo začela izvajati novo vrsto jedrskih preskusov na svojem preskuševališču v južnem Pacifiku. V Parizu o preskusih niso povedali nič druge-j ga, kot da ti ne bodo izredno močni. Na pritožbe Avstralije, Nove Zelandije in Peruja, da Francija I s preskusi zastruplja ozračje, so v Parizu odgovorili, da so pre-| skusi brez vsake nevarnosti za' prebivalstvo ob Pacifiku. Skupni trg je odločen braniti sedanje tečaje LUXEMBURG. —- Odločitev šestih članic Skupnega trga, da bodo ohranile in varovale lani v decembru določene tečaje glavnih mednarodnih valut, je vplivala pomirjevalno na svetovnih borzah. Britanski funt se je u-stalil za nekako 3% izpod svo- je bil par dni tudi šibek, se je utrdil. Britanski finančni minister je obljubil svojim tovarišem na kontinentu, da bo Velika Britanija tečaj funta ustalila in utrdila, kakor hitro bo mogoče, verjetno še pred koncem letoš-namskimi ali ne. V kolikor bo|jega sedanjega tečaja, dolar, ki: njega leta. Mmišm Dohovina t l/ I C- 1 X— ■ I « » \1 I 8117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto mladih Slovencev za iste ideale, ki jim je prisegal in jim najbrž še prisega tudi tak obiskovalec. Nihče od onih, ki so odgovorni za pokol, ni niti poskusil te madeže oprati vsaj s priznanjem svoje krivde. Čudno je, kako more en sam duhovnik na obisk, da “uživa” domovino, ko je pa po nji izteklo toliko dragocene duhovniške krvi pod bodalom sedanjih oblastnikov! Pozabiti? Toliko krivice in gorja se nikoli pozabiti ne more — in tudi ne sme. Bil bi akt slabičev. Odpustiti? Sam vsemogočni Bog odpusti greh šele, ko je grešnik krivdo priznal in obžaloval. Čemu bi bil človek dobrotljivejši od svojega Stvarnika i n bi odpuščal brez priznanja in obžalovanja? Morda zato, da s tem opraviči svoje sedanje ravnanje? SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 33 No. 128 Thurs., June 29, 1972 SLOMŠKOVE DkOBT/MKE FATHEK VAKGA.VKEPQSTULAToZ vitch, Lucija Cukale, Anna Horvath, Ivan Horvat, Janez Hrib-šek, John Kuri, John Lukman, Theresa Rascan, Barbara Picz-ko, Steve Oslai, Anna Tivadar, Anthony Serca, Julia Soman, Stephen Virag, vsi iz Bridgepor-ta. 1 dol.: Mrs. Angela Stupar, Detroit; Ivan Tome, Cleveland; Frank Besiak, Bridgeport. Nove Slomškove stenske slike (28x18 cm) so sedaj na razpolago. Slike so delo akademskega slikarja prof. S. Kregarja. Stanejo 1 dolar. Naročite jih lahko pri Rev. J. Varga, 3547 E. 80 St., Cleveland, Ohio 44105. — Tam lahko dobite tudi Slomškove plošče. -----o----- ioirosi slsveaskaga zteca m pasja klltesi Emigracija in domovina Vprašanje odnosa ali razmerja emigracije do “starega kraja” (kakor je prišlo v Ameriki v navado reči o domovini) je staro toliko, kolikor je staro izseljevanje v tuje kraje. To razmerje ima različno obliko in vsebino, kakor so različni razlogi, zaradi katerih je izseljenec zapustil domovino. Lahko se reče. da so odnosi do domovine v direktni vzročni zvezi z razlogi izselitve. Kdor je nekoč zapustil svoj rojstni kraj in se podal na tuje zato, da bi si tu v krajši in omejeni dobi prislužil v trdim delom in varčevanjem gotovo vsoto denarja, s katerim bi se vrnil domov in si tam utrdil gospodarsko stanje in si pomagal do napredka in gmotno znosnega življenja, je pravzaprav le na pol izseljenec. Njegovo telo z žuljavimi rokami je na tujem, a njegova misel in srce sta v starem kraju, vse tako dolgo, dokler še velja pesnikova beseda; “... v rovu še zarja poljan mu mračne misli odseva ...” Kadar je kupček zaslužka zadosti zajeten, se z njim odpravi domov in njegovega izseljenstva je konec. Takih ni mnogo, a kolikor jih je, se o njih lahko reče, da se v resnici nikoli niso izselili, čeprav so bili daljšo ali krajšo dobo med izseljenci na tujem. Njihov odnos do doma je zatorej brezpogojen, tesen in stalen. Večina med slovenskimi izseljenci je takih, ki so šli v svet z namenom, da si tam ustvarijo novo življenje, kakor ga jim ni mogla dati domovina, in se ne vrnejo več; in pa takih, ki jim je prej nepoznani ritem življenja v novem svetu polagoma moril misel in sklep na povratek, dokler ga ni umoril. Zavrgli so načrte za vrnitev in postali pravi emigranti z onimi prvimi vred. Vsi ti sestavljajo slovensko e-migracijo od njenih začetkov do druge svetovne vojne, ne samo v Ameriki, ampak tudi po drugih delih sveta. Razmerje teh do domovine je zadobilo poseben značaj. Zavestno so odrinili rojstno domovino v skriti kotiček svojega srca in privzeli deželo svoje priselitve za “novo” domovino, a ono pravo imenujejo “stari kraj”. Toda ta sprememba ni samorastla, ni organična, pač, pa mehanična in zunanja. V onem skritem kotičku srca se kakor v filmu vrstijo slike gora, hribov in hribcev z belimi cekvicami na vrhu, dobrav in poljan, kakršnih ni drugje na svetu, in duša po 30 in 50 letih še vedno vasuje pri njih; v onem kotičku kar naprej pozvanja domača govorica, ki si jo slišal nekoč, kamor te je noga zanesla, in domače navade, veselica in pesem. Vsega tega v novem svetu ni in se tudi z velikimi žrtvami ne more obnoviti, da bi bilo kaj več kot reven posnetek. Zato vleče izseljenca, da bi to videl spet v pravi, resnični podobi, ter se odpravi (marsikateri ponovno) na obisk starega kraja, brez ozira na to, kakšne so tam politične, kulturne, verske in druge razmere. On je od tega odmaknjen v svojem odnosu do domovine, doživeti pač hoče, kako je — biti “doma”. Njegovo obiskovanje je odsev iz skritega kotička in mu ne gre prigovarjati. Bistveno drugačen je odnos do domovine pri političnem emigrantu. Ta gleda domovino v njeni celotni stvarnosti. Ena važnih komponent ali sestavin te stvarnosti so danes njemu nesprejemljive politične, verske in kulturne razmere v Sloveniji. Iz odpora proti takim razmeram in iz protesta zoper politično in duhovno nasilje je zapustil domovino. To je glavni in skoraj edini razlog njegovega izseljenstva. Dosledno temu uravnava — ali bi vsaj moral uravnavati — svoje razmerje do domovine pod tem vidikom in ga nikdar ne izpustiti izpred oči, če je dosleden in veruje v načela. Ko se temu vidiku pridružijo še grozodejstva sedanjih oblastnikov doma, izvršenih že po njegovem begu iz domovine, se razmerje še bolj zatemni. Domovina je lepa, je vabljiva, a vladajo ji zločinski oblastniki, ki svoje nasprotnike zmerjajo z izdajalci in niso do danes nobenega svojega zločina preklicali, kaj šele popravili, (kolikor se popraviti sploh da). Tak odnos do domovine nalaga političnemu izseljencu veliko žjrtev. Tudi njemu se v srcu vrti film domačih krajev in pozvanja rodna govorica, kar ga z vso silo priganja, na se odpravi vsaj na obisk, če se že ne more zaradi razmer vrniti za stalno. Mora se odpovedati takim vabilom, če hoče ostati dosleden in pokoncu mož, razen v izrednih primerih, ko gre za najintimnejše družinske vez.. Kdor med političnimi emigranti izza druge vojne ravna drugače, bi bilo umestno, da bi se zamislil. Zlasti taki med njimi, ki jim je prišlo v navado letati na obisk vsako drugo ali tretje leto zgolj radi tega, ker je hoditi na počitnice v stari kraj lepo in prijetno ter jim “paše”. Pri reviziji takega ravnanja bi bilo prav pomisliti, da s tem “normalizirajo” razmerje med politično emigracijo in režimom doma, ki je v bistvu isti, kot je bil takrat, ko so pred njim bežali. le da mu sedaj taki obiski politično in gospodarsko ogromno pomagajo, radi česar jih pospešuje. Prav bi bilo tudi pomisliti, da je po domovini polno krvavih madežev; skoraj kamor stopiš, zabrodiš po krvi, ki so jo prelili tisoči Ker že dolgo ni foilo nobenega članka v Ameriški Domovini, bo morda kdo mislil, da je delo za Slomškovo beatifikacijo zaspalo. Nikakor ne! V Rimu pridno delajo na procesu za beatifikacijo in Slomškovi častilci tudi v A-meriki molijo in darujejo za kritje stroškov procesa. * ‘"Slomškovo kosilo”, ki so ga člani clevelandskega Slomškovega krožka priredili v nedeljo, 23. aprila, v dvorani pri Sv. Vidu, je prineslo 1080 dolarjev. V vsoto je šteta prodaja Slom-kovih plošč, slik in “srčkov”. G. Ivan Novak in njegova žena ter sestra Angela so naredili lepo dekorirane “srčke” s Slomškovimi napisi. Naredili so jih 160 in vsi do zadnjega so bili prodani. * Preveč bi bilo naštevati dolgo vrsto oseb, ki so na kakršen koli način pomagali pri tem kosilu. V kuhinji, pri bari, pri štantih, povsod si videl, s kako vnemo so delali, da bi bil uspeh kosila čim lepši. Slomšek jim gotovo ne bo ostal dolžan. Povrnil jim bo s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu. Te dni sem dobil od Father Snoja, ki sedaj župnikuje v Eti-wandi v Kaliforniji, kjer je bil prej župnik Father Horvath, ki je pred enim letom šel v pokoj, sledeče pismo: “Po dveh letih presledka smo letos spet imeli slovensko šmarnično pobožnost v maju. Zbirka je bila tudi letos za Baragovo in Slomškovo beatifikacijo. Evo Ti 100 dolarjev.” Če kaj, bi zares rad doživel, predno umrjem, da bi ta velika Slovenca bila tudi uradno priznana svetnika, kar gotovo sta že v nebesih.” Hvala Father Snoju in darovalcem. * G. Rudi Knez nam piše: “Pošiljam Vam ček za 50 dolarjev v Slomškov sklad od Mladih harmonikarjev. Žal nam je, da je prišel naš izlet v Bridgeville na isti dan kot kosilo. Mi smo se že lansko leto zmenili z g. Cvelbarjem za ta datum. Ker gre dobiček našega koncerta tudi v dobrodelne namene — za misijone, bo škof Slomšek že uredil in pripeljal namesto Harmonikarjev druge ljudi na kosilo.” Res jih je pripeljal: 554 jih je prišlo na okusno kosilo. Celo iz Minnesote smo imeli “goste”. G. John Strah iz Eveletha takole piše: “Kot vidim v Ameriški Domovini, spet boste imeli kosilo v nedeljo, 23. aprila. Dobiček je namenjen za pospešitev Slomškovega procesa. Zelo fina zamisel. To pot se tudi midva z mojo ženo Mary v duhu “pridružujeva” tej pojedini na spomin, ko sem na dan birme 29. junija 1910 lastnoročno prejel iz rok velikega škofa ljubljanskega Antona Jegliča veliko sliko A. M. Slomška. Prilagam za Slomškov sklad 5 dolarjev.” «* Slomškov krožek v Torontu, ki je z nenadno smrtjo g. Lojzeta Ambrožiča zgubil svojega voditelja, je sedaj dobil novega. Požrtvovalni Jakob Kranjc je sedaj njegov vodja. Prepričani smo, da bo za vse dobro vneti g. Kranjc lepo nadaljeval delo velikega Slomškovega častilca, rajnega L. Ambrožiča. • V marcu in aprilu sem objavil dolgo vrsto imen darovalcev za Slomškov sklad. Pozabil pa sem omeniti, da so skoraj vsi darovi iz Clevelanda bili nabrani po. predsednici clevelandskega Slomškovega krožka gdč. Ivanki Pograjec in njej je pridno pomagala gospa Zorenč. Od aprila naprej so zopet darovali sledeči: 125 dol.: Slomškov krožek št. 1, Chicago. 50 dol.: Mrs. Margaret Tomažin, Cleveland, v spomin rajnega moža Damjana; Agnes in Grace Caspar, Bridgeport; Družina Matt Grdadolnik, Euclid. 30 dol.: Družina Klesin, Brooklyn. 25 dol.: Charles in Mary Hočevar, Maple Hts.; Rev. Leo Kristanc, Stockton. 20 dol.: Mrs. Frances Kosem, Cleveland; Frank Perko, Cleveland; Anton Adamič, Toronto; Louis Rus, Cleveland; Mary Taufar, Cleveland; Mary Hribar, Redondo Beach; Družina Urban Pernek, Bridgeport; Joseph in Ethel Bojnec, Bridgeport. 16 dol.: John Petrič, Cleveland. 10 dol.: Mr. in Mrs. William Arneson, Fontana; Ursula Poza-relli, Seven Hills; Louise Staut, Milwaukee; Celestinova družina, Mr. in Mrs. Anthony Časar, Mrs. Jennie Segulin, vsi iz Clevelanda; Jakob Kranjc, Toronto; Neimenovani, Toronto; Marie Mersnik, Euclid; Anton Me-Ijac, Garfield Hts., Rev. Alojzij Hribšek, Bridgeport. 7 dol.: Mrs. Mary Weeks, Newbedford, Mass. 6 dol.: Sister Lavoslava, Kansas City. 5 dol.: Družina Viktorja Kmetič, Mr. in Mrs. Casimir Kozin-ski, Mrs. Jennie Koželj, Mr. in Mrs. Valentine Mavko, Ignatz Resnik, Mrs. Agnes Leskovec, John Heraver, Mrs. Antonia Novak, vsi iz Clevelanda; Mrs. Agnes Stepanich, Cherryvale, Kansas; Steve in Betty Mohorko, Fontana; Mr. in Mrs. Anthony Opalek, Willoughby Hills; August Pintarič, Willowick; Frank Hočevar, Kristina Kolenko, Dimnik Nace, vsi iz Toronta; Mr. in Mrs. Anton Arko, Euclid; Mr. in Mrs. Frank Gričar, Euclid; David Stalzer, Joliet; Neimenovani, Euclid; Stephen in Julia Csanadi, Bridgeport; Anna Draskovics, Martin in Magda Horvath, Frank Kastelic, Marija Koprivec, Frank Ladra, Grace. Lutar, Anton Schadl, Theresa Zelich, Ivan žele, vsi iz Bridgeporta; Mr. in Mrs. John Strah, Eveleth, Minn. 4 dol.: Agatha Antolics, Bridgeport. 3 dol.: Janez Muhič, Toronto, Fr. Gubane, Cleveland. 2 dol.: Mary Marinko, Cleveland; Mirko Magajna, Toronto; Mrs. Antonia Šuster, Euclid; Rev. Wittreich, Frances Banko- NEW YORK, N.Y. - Človek včasih hote, včasih pa nehote pade v neko navado. Za navade pa so zmeraj dejali resni in modri ljudje, da so dobre in slabe. Kar nekam ukazovalno so nam o njih govorili: Oprimite in držite se dobrih, slabe pa opustite! Tudi pisarjenje, poročanje iz srenje, če je stalno, bi lahko vzeli za neko navado. To je navada, ki te navaja v temu, da zapišeš in objaviš, kar vidiš, kar o-paziš v srenj skem življenju in o čemer potem premišljuješ in si želiš: da kar je bilo dobrega, da bi bilo drugič in qb podobnih prilikah še lepše in popolnejše. Želiš pa tudi, da bi tisto, kar je bilo slabega, minilo za zmeraj. Seveda to so takšne želje, ki govore o nemogočih stvareh. Od časa svetorajskega se govori o grehu, ki se delati ne sme, pa... če sem danes tak naslov dal svoji slabi navadi pisanja, sem prav gotovo nekje kaj takšnega videl in b tem premišljeval, hote ali nehote. To navsezadnie ni nič važno in koliko je pomembno, tudi ne vem. Smo pač v časih, ko vsako stvar vrednoti vsakdo sam. Doživljamo in preživljamo pa celo takšne dneve, ko se ista stvar vrednoti vsak dan drugače. Tako daleč smo zašli, da sužnost lahko postane prostost, da zločin lahko postane krepost, da laž lahko postane resnica. In to ni nič drugega, nič napačnega, nič nemogočega; saj je vse povsem razumsko in naravno speljano v prevrednotenje vrednosti. Nikakor nisem ob svoji slabi navadi pisanja imel namena zapisovati svojo nemodrost. Vendar naslov kaže, da nekaj sem le hotel povedati. Da, zares, neko pripoved! Če bi bil modrejši, bi morda napisal živalsko pravljico. Lahko bi jo tudi podal v obliki basni. Vendar basni so navadno bile napisane v pesniški obliki. Veliko modrega so mnogi v raznih dobah na raznih delih sveta znali povedati v tej obliki človekovega pisanja. Jaz nikakor nisem basnik, čeprav bi kar rad bil. Če bi bil v tem deber, kot je bil stari grški basnik Ezop, bi pisal in govoril brez vsakega srahu za svoje življenje, ker v enem bi bil gotov, da se moje življenje ne ibo tako žalostno končalo, kot se je Ezo-povo. Ker so Ezopove basni le malo preveč v živo rezale razvade ali slabe navade starih Grkov, so se ti razjezili in ga preganjali, da se je zatekel v grško sveto mesto, v preročišče Delphi. Mi, Slovenci, že dolgo svojega narodnega preročišča nimamo več. Domačega smo o-skrunili in skorajda razdejali. Narodnega duha smo iz njega že zdavnaj izganjali, še takrat, ko smo bili vsi zbrani okoli njega. Preveč prerokov smo imeli. In še smo v časih, ko hoče vsakdo biti prerok našega naroda. Narod pa živi v času, ko prerokom in njihovim prerokbam ne verjame. Doživljamo pač čase, katere tudi zdajšni slovenski E-j zop ne bi spremenil v kaj prida boljše. V naselju, kjer živim — v njujorškem Ridgewoodu namreč — je bilo še pred leti kar precejšnje število Slovencev. Še danes jih je precej. Tako tudi v tem predmestnem bloku nisem samcat tega narodnega porekla. Pa vendar je v njem tudi že precej Italijanov. Ti so pribežali pred zamorci in Portoričani. Pred njimi so zbežali, ker ne verjamejo v besede ameriških prvih prerokov, ki so oznanili: The man was born equal! In na nasprotni strani naše velike stanovanjske hiše lastuje malo družinsko hišico italijanska družina. Oče in mati ter trije sinovi srednjih let, vsi trije še zmeraj samci. Imajo pa tudi kužka Nera, ki pa ni krvoločen, kot je bil rimski cesar. Včasih zalaja, včasih zabevska, včasih se malo požene kam vstran, ko ga vodijo na večkratni dnevni sprehod zdaj oče, zdaj sin, kakor že pride. O, zmeraj, da vsak dan govor teče o tem brihtnem psu! In tako mi je nekega dne eden od teh treh sosedovih sinov na dolgo in široko govoril o brihtnosti njihovega kužka Nera. Sem pa tja sem kakšno svojo privil, on pa mi reče: — Toni, ti morda ne verjameš, da je naš kužek Nero brihtnejši kot marsikateri človek. Jaz sem se mu dobrohotno in pomilovalno nasmehnil in rekel: — Upam, da ni brihtnejši od tebe! ❖ Dogodilo pa se mi je tudi tole. V mojem naselju je bil mlad, trden in navdušen Slovenec; Mladost je preživljal na Slovenskem in tu na Ameriškem. V življenju je tako, da se skorajda vsakdo poroči. Malo je dandanes devic in devičnikov. In tako se je tudi moj dobri slovenski znanec poročil. Kmalu je v družino prišel prvi sin. Čisto naravno. In ta je že stekel in že prve besede zgovarjal. Imeli pa so tudi kužka. Ko je bil že drugi sinko v zibki, sem nekega poldneva prišel na o-bisk. Ženka ni znala slovensko, zato smo govorili angleško. Kužek je svoje počel in nekajkrat ga je ženka mojega znanca posvarila, seveda — po angleško. Pa je bilo tako, da je ženka morala iti ven po malem opravku. S prijateljem sva ostala sama. Ne čisto sama. En sinko je skakljal okoli mojega prijatelja. Drugi je mirno spal v posteljici mali. In še kuža Murček je svoje počenjal. Enkrat kar malo preveč. In moj prijatelj mu u-kaže, da mora dati mir in da mora iti v kotlo. Po slovensko mu je ukazal in kuža je razumel! Na vso moč sem se začudil. Posebno, ker sem bil poprej e priča, da je taisti kužek Murček poprej razumel angleške u-kaze. V tem začudenju sem svojemu prijatelju dejal: — Ja, pa tvoj kuža razume angleško in slovensko!? “Seveda,” mi odvrne. — Podnevi mene ni doma, mu žena ukazuje po angleško. Ko sem jaz doma, pa mu govorim iz navade po slovensko. Zasmejal sem se in mu rekel: — Dragi prijatelj, zdaj pa le glej, da ne boš svoja dva sinčka napravil za bolj zabita — kot pa je Murček. Prijatelj se je zamislil in dolgo ni ničesar spregovoril. Tudi jaz sem. se nekam poglobil in iz globine svojega spomina potegnil dogodivščino, ko sem mlademu Slovencu hotel nekaj po slovensko povedati, pa me je prezirljivo pogledal in zafrkljivo vprašal: — What do you talk about? Vsi menda se lahko zamislimo in vsakdo lahko reče svoje. Samo nikar me ne kamnajte zaradi tega, saj jaz nisem ne! grški ne slovenski Ezop! Tone Osovnik 0 izletu in pikniku miidskega kluba upokojencev CLEVELAND, O. - Izlet nov eujclidskega kluiba upo 0 jencev bo v sredo, 5. julija^113 letoviške prostore SNPJ v Enoji Valley, Pa. Busi bodo odpeljan izpred Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue ob ° smih zjutraj. Vsi, ki ste se prl glasili in; vplačali za izlet n busih, bodite točno na meshn Mnogo članov se tudi odpe l6 na izlet s svojimi avtomobil-Za te je priporočljiv kažipot- z Clevelanda po “turnpike” do ^ hoda 16, potem zavijete na ce sto 7 eno miljo, nato “Western Reserve 7 milj, s te zavijte na desno na cesto 170 in vozite P6 nji 6 milj do ceste 108, Ele zavijete na levo in od tukaj J le par milj do SNPJ rekreacijskih prostorov. Piknik kluba upokojencev i Euclida se bo vršil v sredo, julija, na izletni farmi SNPJ 11 Heath Rd. Ako bo dovolj naraj čil za bus, ga bomo najeli in 6 odpeljal izpred Slovenskega 6 ma na Recher Ave. ob enajs i dopoldne. Za potovanje z kuS° se moramo priglasiti do 6. J ja na redni seji kluba. Voznin je le $1 za tja in nazaj. Ob enih popoldne se bo ser)? ralo kosilo v paviljonu. K°s stane $1.50 za člane in za pe^ člane pa $2.50. Te vstopnice.^ v predprodaji do 6. julija, to 1^ na dan seje. Vstopnice za ko dobite pri začasnemu blagaP* ku Johnu Trohi in pri taj Johnu Zamanu. Mnogo članov je odšlo na bisk stare domovine. Vsem Želi- mo mnogo zabave v domovini' srečni povratek. Mi tukaj si ^ privoščimo nekaj veselih ur naši novi domačiji, amen5 Sloveniji. Za odbor: L- ^ c belokranjskem izletu CLEVELAND, O. - V riški Domovini smo že Pori?CerIi o potovanju in belokranjs ^ pikniku, ki bo v Semiču gusta letos. Tokrat želimo tegniti tudi pozornost ame Slovencev, ki sicer ne .risk*11 -bodo P°' usta- tovali z našo skupino 4. avg vendar bodo še v Sloveniji* g bo ta piknik. Vsakdo bo na dobrodošel na naši zabavni reditvi. ^jj: Program piknika je nasle Ob 10. dopoldne 13. aV” ge, bo sv. maša v farni cerkvi im611 po miču. Opoldne bomo silo v novem hotelu SMU kosilu se bo ob 2. popoldn® 23' duik čel izbran program v nar° nošah, nato pa takoj po Pr° mu veselo rajanje. 0,b Iz Ljubljane bo 13. avgus 7.30 zjutraj peljal posebni bus, ki ibo pobiral Potnl^e^ijje, na avtobusnih postajah Tre Novo mesto, Metlika. ifl voza iz Ljubljane do Sem nazaj je $5 po osebi. S ^srn^i tobusom se bodo pelja11 Vandrovci. . Kollandrova potniška sporoča, da je še na razp ^0, nekaj sedežev v skupim 2 dom iz Clevelanda v Lju __ ^ 4. avgusta in povratkom ‘ j gusta- Tudi hotel Smuk v ^ ^ ima na razpolago dovolj ® v tiste, ki bi želeli prenoc1 Semiču 13. avgusta. VirtU16 Za vse podrobnosti se e ^ ali na Kollandrovo potnis sarno ali pa na podpis3116"3,^ Mat Hm iz naših Latrobe, Pa.‘ rilagam $18 - Sp°§t0V za Amerišk^ zel11*1 3vino in Vam iz srCjaI1i ega božjega žegna! V a ^ Rev. Alfonz C . F- S. FINŽGAR: Življenje in smrt ohorjeve knjige i ŽUPNIKA JANEZA PREMIŠLJEVANJE čejo. Ako izbezaš grilčka iz luknjice, pride ti ven, zagleda božje sonce in ritenski zbeži v te- Selski župnik Janez ni tisti ari natanko vedel, ali je žalo-S en aP jezen. Prišel je namreč ^s’ bi moral odposlati ude ohorjeve družbe v Celovec. . Pa se Lukež ni zapisal? Lani le bil, letos ga ni. Viš ga! Poči-Vavnik je tudi umanjkal. Pa denar! In otroke, da bi rali. In ga ni. Zalogar! Kje si Pa ti? Ni te! Lepa reč. Zato pa ero otroci v šoli, kakor bi s s basto čeljustjo glodal kosti.” župnij Janez je sedel in se lj- izpraševanju svoje narodne Vesti. Ali se ni zadosti potrudil? . aclrobno je preudaril vso stvar ^ vest mu ni očitala zanikrno-1- Tri nedelje je govoril z leče. el° premeteno j e .zamislil svoje PUporočilo. Najprej je govoril srce starim tetkam in mate-ram; Naznanil jim je, da izide ^olitvenik, ki bo tiskan tako ebelo, da t)0ci0 branje lahko ^Polnoči brez luči otipale s pr-r Videl je na starih obrazih ■ eliko zanimanje ter je bil zado-0 leo. Obrnil se je nato do gospodarjev. Razodel je veliko so-cutje s težavami kmečkega sta-riu> napeljal besedo na krvavo Potrebo, da se loti kmet umnega gospodarstva, da opusti zasta-rane navade in se loti dela, ki 11111 bo več koristilo. In taki jrauki se dobe v Mohorjevih njigah. Zakaj pouka je treba, ihče še ni moder kanil z lune ^a 2ernljo. Tudi gospodarji so esn° prikimavali in na koru, 2a ograjo, kjer so bili bolj brez skrbi pred župnikovim pogle- 0rti, so se nekateri celo dregnili komolci. Dekletom in fantom Pa je pripovedoval o lepih pove- ganljivih dogodkih, ob kaše lahko do solz joka, vča- stih torih v Pa smeje, kakor je zapisano. P vsega tega bo več kot dosti v Pjigah, ki se dobe — za dve ^roni. Tudi ta njegova beseda Padla v veter. Nekateri fan-^)o, ki so pod korom sedeli, so ®0 vstali in iztegnili vratove ieko gjay svoj prejnihov. Dobro znamenje,” se je raz-župnik Janez. a Pa so dobile njegove be~ e se skupno glavo, je potrkal a slovenski ponos svojih žup-an°v in jim razodel z zvišanim 81asom tole resnico: ^ '“i ga naroda v Evropi in še aj postaj za Evropo ga ni, ki Slo ih imel tako Družbo kakor mi Venci. Za vse skrbi: za dušo , telo, Za žalost in veselje, za l.11 i tn živino — za vse! Kdo bl tor, li Pop, Poru reL ki je Slovenec, ne bil °sen nanjo? Kako pa bi bil 0seP, če bi se vanjo ne vpi- ha i J'orei pridite, naročite se njige. Vsaka hiša naj jih a) otrok otroci jih bodo brali (j .S®. ^bHi, vam bodo pa hvalo . 1 se v desetem rodu za tisti ® kronici.” pr a^° je govoril župnik Janez bo p0 necteIjo. In govoril je še ^ 1 navdušeno drugo nedeljo. sber Ta udov le ni bilo v župni-beSpr]'akor si je žeiel> je povzel ga 0 še tretjo nedeljo. Takrat PePo naroctno navdušenje za-2akoi °’ g°voril v gorskem o v Z11 brez okolišev naravnost ga Uri in prosveti siovenske-p° ^arocia, kar je ljudi nepopis-g0 carat° samo zato, ker niso Ip0^ ^lst° nič razumeli. bel0 ^anaanji dan ga je zaskr-sbro edin° to, ko je zapisoval Pip ^evd° nrohorjanov, če V^j.^1 Vse reči vsaj deloma pok-Zato lljeg°v zadnji govor. In ali ■ ^ Vedel, ali bi bil žalosten 1 Jezen. ‘Kar i Jej je. če nočejo, pa no- mo nazaj.” Zapečatil je ude, udaril jezno po znamki, segel po zakrivljeni palici, poklical izza peči psa Peruna in šel. Sestra Marijana je zinila, ko ga je srečala v veži. Toda beseda le ni prišla iz njenih ust. Zakaj nevarno bi bilo nagovarjati župnika Janeza, kadar je prišel z namrgodenim čelom mimo nje. Premišljujoč v srcu, ali je žalosten ali jezen, se je župnik napotil s hriba v hrib proti Za-lazu. Namenil se je k bolniku, katerega je pred kratkim opravil z vsem za smrt. Preudaril je potoma, kaj bi ukrenil, da se prebudi dobro ljudstvo. Ni držal križem rok. Ampak sadov ni žel obilnih. Redko klasje je bilo, ki je done-slo kaj zrnja. Vedel je, da je treba za debelo drevo dosti udarcev, preden se zgane z mesta, na katerem je raslo stoletja. In tako drevo je to gorsko ljudstvo. “Tako je bilo nekdaj, zakaj bi ne bilo danes tako.” Ob tem skalnatem stavku se je razbilo vse. Orali so z lesenim plugom, obirali češnje drobnice, mlatili s cepci, pozimi izbirali na mizi rž in pšenico za seme, gozdov niso zasajali, rajši so plačevali kazni in kleli uradnega gozdarja, ki jim je branil pašo. Jezni so ga vpraševali: “Čemu je Bog smrekovemu semenu perutnice ustvaril? Čemu? Zato, da bomo mi sadili, ko se vsadi seme samo od sebe!” In tako se je zagrizlo sovraštvo do novotarij, da je bilo v fari deset starih korenin, ki se niso hoteli peljati z železnico, prepričani, da ni brez vraga, ker teko vozovi brez konja. Župnik Janez je, še ves zamišljen in žalosten, prišel skozi gozd po kolovozu, ko se je pokazal izza zanemarjenih sadovnjakov Zalaz. Sonce se je gorko upiralo v reber, naokrog so cvetele trobentice. Župnik je sedel blizu hiš na star parobek in se sončil. Takrat pa pridrevi pes Perun iz vasi drobnega psička, ki je nesel nekaj v gobcu. Na begu je preganjanemu kužku stvar padla iz zob; Perun jo je pograbil in na poziv: aport! prinesel župniku razcefrano knjigo. Ni bilo več prvih strani in ni bilo več zadnjih strani. Kljub temu pa je župnik spoznal, da je žalostni ostanek kos ponesrečne Mohorjeve knjige. Položil je umazane liste predse, postavil komolce na kolena, oprl glavo in se zagledal v uničeno knjigo. Dihnil je veter, listi so zašumeli .— gospodu Janezu se je zazdelo, da je začela knjiga govoriti. In govorila je zares žalostno histerijo svojega življenja. II ZAKAJ SE JE ANpREC TRTA ZAPISAL V MOHORJA “Liza!” je rekel Andrec Trta, ko se. je vrnil zvečer iz gozda in stopil k ženi pred ognjišče. “Liza!” je ponovil še enkrat, ker se žena ni takoj ozrla. Zakaj v peč je tiščala z burklami velik pisker. “Si posekal?” “Sem. Ampak zaradi fanta sedaj govorim.” “Saj ni bil s teboj v gozdu!” “Ni bil. Naletel sem na župana; s sejma je gnal voli od Sv. Volbenka. Je rekel: ‘Ti, Andrec, kaj pa s fantom?’ T, nič. Gnoj vozi za oves,’ kakor ga je resnično, kajne?” (Dalje prihodnjič) Karel Mauser: *■ OKNO Sobica, v kateri sem kot dijak stanoval, je bila majhna. V njej je bila omara, lončena peč, ki je bila vso zimo samo dvakrat topla, zofa, ki mi je bila za posteljo, in majhna okrogla mizica. To je bilo vse. Imela pa je sobica čudno lepoto, veliko široko okno. Okno ima vsaka sobica. Res, vsaka sobica ima okno, toda moje okno je bilo čudovito. Skozenj sem videl domov, skozenj sem videl vlake, ki so šli na vse kraje, skozenj sem videl ljudi, ki so šli po cestah, ki so se križale ne daleč od mojega okna. In zavoljo ljudi je bilo moje okno čudovito. Čudni smo ljudje. Kadar nas kdo vidi, nataknemo masko. Veliko mask sem že videl. Poznal sem človeka, ki se mi je zdel kakor skala. Nekoč sem ga videl skozi moje široko okno. Tedaj je snel masko in videl sem, da ima čudovito lep obraz. Trideset korakov od mojega okna je bil zagrajen vrt z raz-cvelim jasminom. In pod tem jasminom je nekega poznega popoldneva sedel berač. Navaden berač, kakor sem ga mogel presoditi skozi okno. Od otroških let sem ljubil berače. Zdaj, v tistem poznem popoldnevu sem si ga natančno ogledal. Sivi lasje, dolg, stisnjen nos in čudno nakremžena usta. Navaden, star berač. Tedaj je prišel človek s trdo masko. Vedno sem rad opazoval ljudi. Imel je širok tilnik, spodnjo ustnico povešeno, lase kratke, z eno besedo, 'človek, ki se mu vsak rad ogne. Prišel je do kraja, kjer je sedel berač. Opazoval sem ga skozi okno. Berač se je trudno zganil in dvignil kapo. Človek s trdo masko se je u-stavil. In je stal pred beračem, kakor da .se je/ves zmedel. Potlej je segel v žep in videl sem, da denar ni bil majhen. Nagnil sem se skozi okno in videl, da človek ni imel več maske, da je imel čudovito lep o-araz in globoke modre oči. Smehljal se je in mislim, da se je tako moral smehljati Frančišek Asiški, ko je napravljal jaslice. Čudno, na kakšnih krajih ljudje snemajo svoje maske! Trideset korakov od mojega okna pred bratom beračem. Vsak dan sem gledal skozi i svoje okno. Lepo mora biti gledati skozi velikanske zvezdoglede v mrtvo veličastvo svetov. Toda, zdi se mi, da je bilo moje okno lepše in mogočnejše, zakaj ljudje so živi, snemajo maske in jih nadevajo, stokrat, tisočkrat na dan, za vsakega človeka posebej. Poznal sem človeka s krasno masko. Bil mi je prijatelj. Prijazen', govoril je, da sem ob njem zahrepenel po dobrem, ki ne mine; poklekoval je v cerkvi vselej na obe koleni, socialno vprašanje je reševal v sveto ibla-godušnostjo, vsaka beseda iz njegovih ust je bila cukrena. V jeseni enkrat sem ga videl skozi moje čudovito okno. Pod jasminom je stalo dekletce tam iz barak in prodajalo cvetje. Preprosto jesensko cvetje. Morda je hotelo za šopek dinar, ne vem. Marijini laski so bili, poljske rože, cvetje pač, ki docveti ob prehodu poletje v jesen. Meni se je zdelo, da bi dal za tisti šopek poslednji dinar, pa kaj, ko takrat še za kruh nisem imel. Prijatelj s krasno masko se je ustavil in dekletce je planilo proti njemu. Videl sem ga, da je zamahnil z roko. Dekletce se ni dalo ugnati. Sililo je vanj, dvigalo šopek in zdelo se mi je, da bi pokleknilo predenj, če bi tako zahteval. Spet je zamahnil z roko. Zadel je ob šopek, da je zletel po tleh, se razvezal in cvetke so legle na vse kraje. Dekletce je zavekalo. Prijatelj s krasno masko je skoraj zbežal. Tik pod oknom sem ga videl. Bil je brez maske. Ostuden obraz, kakor od raka razjeden, oči vroče in čudno steklene. Nisem ga poznal. Videl me je na oknu in se nasmehnil. Zdelo se mi je, da se reži mrlič, ki je umrl v zavesti, da je zamolčal smrtni greh. Bil je namenjen k meni. Brez trkanja je vstopil. S prstom sem mu pokazal na obraz. “Kaj je?” se je zasmejal. “Maske nimaš,” sem izdavil. Potegnil sem ga k oknu in pokazal proti jasminu. Zbledel je kakor prt. Odprl sem mu vrata. “Pojdi!” Odšel je brez besede. Vem, na cesti si je spet nadel masko, vsi ljudje ne vidijo skozi okno. Nič ni večjega, kakor videti človeka brez maske. Joj, da bi danes mogel videti skozi tisto moje okno! Morda bi lažje živel. Toda, bojim se, da bi želel umreti prvo uro. (Ponatis iz l. 1951) ------o------ Vrtnica Kraljeva roža vrtnica, kraljica sveta našega, v raznih barvah vsa žariš, v svojim cvetjem vrt krasiš. Skrbno mama te neguje, kar treba je, te obrezuje. Očisti vedno te plevela, da cvetje lepše bi imela. Ko pred hišico sedim, v srcu to le si želim. O, da rdeča ali bela še dolgo nama bi cvetela. Tone Košir AS,' V' . I - Junija kongres kemikov . V prvi polovici junija je bil v Ljubljani eden največjih letošnjih kongresov za čisto in uporabno kemijo. Na kongres se je prijavilo okrog 730 domačih in 200 tujih udeležencev. Poslušali so 548 prijavljenih referatov. Nova opekarna v Novem mestu Konec aprila so delavci Gradbenega podjetja iz Novega mesta zastavili lopate za novo No-voteksovo opekarno. Zgradili jo bodo v rekordno kratkem času. Poskusna proizvodnja v novi opekami bo stekla že v začetku letošnjega avgusta. V njej bodo izdelovali cementno, s kremenčevim peskom obarvano strešno opeko v o-smih barvah. Jedrska elektrarna v Krškem Prvo jedrsko elektrarno bosta zgradili Slovenija in Hrvaška skupaj v Krškem. Republiki sta vložili pri mednarodni banki za obnovo in razvoj vlogo za posojilo 110 milijonov dolarjev. Na mednarodni natečaj za opremo so prišle tehnične ponudbe firme “Kraftwerk Union” iz Zah. Nemčije za dve vrsti reaktorjev in firm “Westinghouse” in “General Electric” iz ZDA. S 1. septembrom 1977 naj bi začela elektrarna obratovati. Slabe ceste brez avtobusov Avtoturistično podjetje “Izletnik” iz Celja je hotelo že večkrat ukiniti več avtobusnih prog na Kozjanskem, ker je kratko malo več zgube kot dobička. Z avtobusi se„ prevažaj o predvsem delavci, ki hodijo na delo v Štore ali v Celje. Ceste na tem območju so tako slabe, da je javni promet po njih nevaren. Avtobusi se na takih cestah tako hitro uničijo, da bi bilo za podjetje nesmiselno tu še nadalje vzdrževati avtobusne proge. Delavci-vozači bodo močno prizadeti. Hoditi bodo morali tudi do 5 km in več do prve avtobusne postaje. Cesta Maribor-Dravograd Ljudje v Dravski dolini se pogosto sprašujejo, zakaj se tako malo piše in govori o cesti od Maribora do Dravograda, ki je med magistralnimi cestami v Sloveniji najbolj uničena. Če ceste ne bodo popravili, bo tudi turizem upadel. Cesta je iz leta v leto slabša. Še hujše pa je uničena cesta skozi trg Radlje ob Dravi. Na občino dežujejo pritožbe. nJ Ladje bodo plule po Sloveniji? Slovenski in italijanski strokovnjaki so razpravljali o plovni povezavi Jadranskega morja s Podonavjem preko Slovenije. Od italijanskega Tržiča, kjer je povezava z morjem že ustvarjena s prekopom, bi plovna pot potekala po reki Soči do Vipave, po Vipavi naprej do Ajdovščine. Skozi 28 km dolg predor skozi Ljubljanska vrata bi pripluli do Vrhnike, naprej pa po Ljubljanici v Savo in Donavo. Za delavce v Nemčiji Predstavniki zveznega urada za delo v Nuernbergu in zveznega jugoslovanskega biroja za zaposlovanje so na Bledu podpisali dogovor o uresničevanju meddržavnega sporazuma o organiziranem zaposlovanju naših delavcev v Nemčiji. Dogovor bo omogočil vsestransko sodelovanje naših in zahodnonemških družb. Tako naj bi bilo skoraj pol milijona jugoslovanskih delavcev poslej v boljšem položaju. Prenovljen Bori Letovišče “Grad Bori”, ki kot mogočen stražar ždi na skalni pečini ob vznožju Haloz in se o-zira na bližnje Ptujsko polje, je dočakalo maj vse prenovljeno in olepšano. i Gostinsko podjetje iz Ptuja je namreč v času zimskega turističnega spanja izredno lepo obnovilo teraso pred gradom, uredilo veliko restavracijo, točilni prostor in kuhinjo. Poleg obnovljenega gradu so odprli kilometer dolgo asfaltno cesto, ki vodi do gradu. Turisti se bodo lahko že letos kopali v ogrevanem olimpijskem bazenu. Večja zmogljivost “Inex Adria” Slovenska posadka letalske družbe “Inex Adria” je pripeljala na brniško letališče novo letalo DC-8, ki ga je slovensko letalsko podjetje dobilo na posodo za dve leti. DC-8 je pravi velikan. V dolžino meri 46 m. sprejme lahko 183 potnikov in doseže 900 km na uro. “Inex Adria” se je z novo pridobitvijo uvrstila med srednje velika čarterska letalska podjetja v Evropi. KP v Kamniku V kamniški organizaciji zveze komunistov je 529 članov, ki so organizirani v 19 organizacijah. Zanimivo je, da kar v 19 podjetjih ni organizacij zveze komunistov. V marsikaterem podjetju pa sploh ni nobenega komunista. STEKLENO STREHO ČISTI — Ena izmed velikih dvoran za olimpijske igre v Muen-chenu na Nemškem v letošnjem avgustu ima obsežno stekleno streho. Na sliki vidimo pomivalca oken, ki hodi po jeklenih vrveh, ki podpirajo “šotorsko streho” iz pleksi stekla. Ta streha naj bi omogočila televizijske posnetke brez sence. Odstopi direktorjev Direktorji nekaterih znanih in uveljavljenih slovenskih podjetij so se odločili, da zapuste svoja delovna mesta. Gre za ljudi, uspešne gospodarstvenike, ki imajo nedvomno zajetno mero zaslug, da so se posamezne tovarne dodobra vgnezdile v spomin in zanesljivo zasidrale v u-šesa. Podetja, ki jih sedanji gospodarski položaj že itak močno skeli, se bodo tako znašla še v hujših škripcih. malToglasi V najem 5-sobno stanovanje s kopal-| nico, zgoraj, oddajo na 1171 E. 58 St. zakoncem, pa tudi dvema moškima ali ženskama. Kličite tel. 432-0570 -(129) Garažna prodaja 18300 Neff Rd. Različne predmete za hišo, več obleke za ženske. Prodaja danes in v petek. MALI OGLASI Hiša naprodaj Chardon Hill, Euclid, O. 1% nadstropna, veliko ograjeno dvorišče, razv. soba, urad, 2 ognjišča, priključena garaža. Lastnik gre ven iz mesta. Kličite 486-7364 -(128) Hiša naprodaj Ranch tipa, velik lot, blizu St. Margaret Mary cerkve na Bel-voir Blvd. Kličite 382-5023 od 5:30 do 8. zvečer, ali 382-0158. (128) Blizu Sv. Kristine Prvič pokazana 7-sobna hiša, 1 spalnica spodaj, dve in kuhinja zgoraj. Se lahko rabi kot enodružinska hiša s 4 spalnicami. Velika garaža s shrambo. Samo $17.000. Zidan bungalov Dobra okolica od E. 200 St., 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dvojna garaža. Cena $26.900. Blizu Marije Vnebovzete Ravnokar sporočeno za prodajo — 2-družinska hiša, 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, garaža, v zelo dobrem stanju. Samo $15,900. LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (129) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, 1 ali 2 osebama na E. 71 St. blizu St. Clair j a. Garaža po želji. Pokličite 361-0989 po 5. uri. (130) Rezidenčna hiša naprodaj 5 spalnic, pri Lake Shore Blvd. blizu Villa Angela. Idealna za zdravnikov ali zobozdravnikov urad in dom. Se mora prodati. PENNA REALTY 946-6161 (129) Hiša naprodaj Enodružinska, 3 spalnice, prostor za razširjenje zgoraj, aluminijasta obloga, nova garaža, globok lot zadaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite od 7 do 9 zv. samo 761-1496. (21,22,23,28,29,30 jun) Ugodno naprodaj Maytag pralni stroj, neavto-matični, na ožemanje, kot nov, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 731-4756. -(129) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje zgoraj odraslim v Collinwoodu. Blizu Marije Vnebovzete. Kličite MU 1-3729 (128) Hiša naprodaj Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554 (131) Hiši naprodaj Dve enodružinski hiši na eni parceli, vsaka po 5 sob, sta naprodaj blizu Sv. Vida. Dva nova furneza, dva nova vodna grelca, bakrene cevi. Kličite 361-2956. -(129) E. 232 — Euclid blizu Babbitt Rd. prijazen Colonial z tremi spalnicami, ima veliko jedilno sobo, na bus liniji, prvovrstna hiša za družino. Dobro zgrajen. Se mora videti da se lahko ceni. Zidan Ranch tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot nov, in prvič naprodaj. Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. UPSON REALTY 490 E. 260 St. RE 1-1070 (129) Hiša v najem V najem se odda 9-sobna hiša, mirni odrasli družini, na E. 71 St. Za pojasnila kličite 361-0935. IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN Misiftaifisagsfl rfJirV. “Izpil bom, Vaše blagorodje. Enkrat na zdravje štirim. Junaku izpred Gradiške in Štanjela, njegovi dobrotni in milostni gospe in še bodrima njiju sinovoma, ki naj ju Bog ohrani očetu in materi sorodna po duhu in časti.” Spregovoril pa je bil obenem po bukovsko, po nemško, po laško in po domače. Potem je nagnil in pil dolgo, do dna. Pa se je dvignil in štirikrat poklonil molče. Grajski se je zasmejal, se mu približal in ga potre-pal po ramenu. “Kraševec, kakor gre.” “Kraševec!” “Njegov oče?” “Bil je v vojski pod vojvodo Brunšviškim. Zdaj pa je v grobu.” “Ha! Si morda tudi vojaški? Ali bi sukal meč?” “Nisem se učil. Pa temu se takoj privadim, če bo sila.” “Zadovoljen sem ž njim, sprejmem ga v službo,” je zaključil grof. Magister ni vedel, kaj naj reče, kako naj pove, da ne išče službe. Pogledal je po gospe, ki je umela in pojasnila svojemu možu, da je magister že v škofovi službi, kakor je povedal, in da se je prišel le vljudno predstaviti. Grof je hotel nekaj godrnjati. Tedaj je grofica rahlo segla po njegovi roki in sama začela izpraševati magistra. Magister je odgovarjal prožno in lahko. Pa se je sam sebi čudil in ni vedel, kako da ni v zadregi. Izpraševal je sam pri sebi: “Ali mi je ta lahkota iz vrča, ki sem ga izpraznil? Ali pa je le beseda te dobre besede taka? Tako mehka, prikupna? Dobra Penelopa! Srečna! Bog ti vrni in še tvojima otrokoma!” V blag spomin 28. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA Corp. Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga. Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ. Cleveland, O. 29. junija 1972. Pripovedoval je o sebi in svojih potih, o škofu Vrbanu in njega delovanju, o novi šoli v Rimu, odkoder ga je prečastiti zval domov v Gornji grad, o namenih duhovskih in cesarskih ljudi, kako bi zatrli krivo vero, o vsem, kar ga je gospa vprašala. Videl je, da ji odgovarja všečno, opazil pa je tudi, da se grajski gospod dolgočasi. Zdajci je stari vojak zamahnil z roko in vzkliknil: “Marano! Ali veš, kaj je Ma-rano?” “Vem, visokorodni,” je odgovoril magister. “Trdnjava je, ki so jo Benečani ukradli cesarju.” “Pa se cesarski še ne mislijo zgeniti?” je renčal Kobencelj. “Ne vem,” je odgovoril magister. “Ne mislijo!” je povedal bridko grajski sam. “Mi pa smo osem let krvaveli, kaj dem osem let. Deset let smo stali v boju. Da imamo zdaj sramoto in — vrag paj jaše vsem skupaj dušo, kakor bi dejal rajni Frankopan.” Začel je pripovedovati o vojaških delih tega odličnega vojskovodje v cesarski vojski profi Benečanom, omenil njegovo bojno srditost in zadnji neuspeh, kako je zašel v zasedo in ga je polu mrtvega ujel Vetturi in ga poslal v Benetke, kjer so ga kazali ljudem v železni kletki kot ranjenega leva. Solnce se je bilo medtem nagnilo. Grajska gospa je potegnila pleteno ogrinjalo tesneje okoli pleč in pogledala na moža. Umel jo je in dejal magistru: “Velja! Sprejmem te torej v svojo službo!” Zopet je strmel magister, o kakšni službi govori. Tedaj pa je Kobencelj dopovedal: “Preden odpotuješ, ti napišem pismo, da ga poneseš gospodu Vrbanu.” Magister se je naklonil in oddahnil. Grajska gospa se je dvignila in mu pokimala. “Smeš iti!” ga je odslovil graščak. Magister je šel, koder je prišel. Pes, ki mu je bil preje skočil nasproti, se mu je postavil kakor za stražo ob stran in šel j • Vv'■> V .s V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Zdešar ki je preminula 29. junija 1968. Štiri leta so minila, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči. Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe še živi in. bo do konca naših dni. Žalujoči: TOMAŽ ZDEŠAR, soprog HČERE, VNUKI IN VNUKINJE SESTRE IN OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 29. junija 1972. za njim, dokler ni graščak pozval živali nazaj pred svoje noge: “Luder, tu!” — Magister pa je tedaj začutil, da ni prav trden v nogah. Pri srcu mu je bilo lahko in težko obenem, a v omotici, ki mu je vstajala iz vina, ni vedel, ne čemu mu je lahko, ne čemu mu je težko. Vrnil se je na dvorišče, kjer, je prej govoril s konjarjem in Polono. Nikogar ni opazil. Pospešil'je korak, da bi šel ravno, in je stopil v grajska vrata. Tedaj se je zgenilo v temotnem kotu. Magister je osupnil. Pred njim je stala Polona. Bila se je umila, počesala in preoblekla. Čudno toplo se je obudilo v magistru in je dejal: “Tako, lej! Po petnajstih letih, Polona, se zopet vidiva!” “Gospod Tone! Toliko sem mislila na Vas!” je rekla in je čul, da ji gre na jok. “Da si?” je vprašal in ni vedel, kaj se godi z njim in se je neumno nasmehnil, povedal, da | je pijan, srečen pa vesel. Stegnil je roko, a dekle se je odmaknilo. I Potem pa je pripovedovala hi- tro, kakor s čudno hvaležnostjo; hvalila je: “Z rajno Jero sve toliko govorili o Vas. O, da je morale umreti! Kako bi Vas bila zdaj vesela. Toliko se je nadejala; otrok jo je skrbel. Kje je zdaj njen Pavle?” Magister je povedal, potem pa je iskal, kako bi še sam svoje srce razodel. Ni našel besede. Pač pa se je domislil čudnega pisma, ki ga je bil prej izročil dekletu. Spet je vprašal, kakor prej:: “Pa tista druga, ki je tudi Polona? Ali je kaj rekla, ko je pismo dobila?” Polona se je zmedla, pogledala ostro magistru v obraz in menila prav vsakdanje: “Kaj bo rekla! Vesela je, pa se je zahvalila.” Pri priči je rezko stegnila roko in dejala: “Pa zbogom, če se nič več ne vidiva!” “Nič več?” je vprašal magister. “Morda nič več. Zdravi ostanite! Hvala Vam,” je rekla in šla, preden se je magister dodo-1 bra zavedel. Ugibal je, čemu se^ mu je dekle neki zahvalila. Ni ugenil. Potoglav in še ves zmešan se je vrnil k vikarju. “Kraški Ulis, kako torej?” je vprašal vikar. Magister je vedel za prvo povedati, da je moral piti do dna. “Iz velike majolike s cesarskim orlom?” je vprašal vikar. “Nisem gledal na sliko, iskal sem dna,” je povedal magister. “In ga našel, odkril? Izpil?” “Radi vljudnosti. Pa sem zdaj zato pijan.” “Nič ne de! Pred vojakom rešil čast? ‘Marano’?” “Marano.” PRI NOVEM POSLU — Sidney Poitier se je uveljavil kot jlimski igralec, sedaj pa preskuša svoje sposobnosti tudi pri snemanju. Na sliki ga vidimo, ko razlaga svoji soigralki Esther Anderson v Londonu pri snemanju filma “Topli december” njeno vlogo. V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI FrancesJančar Izdihnila je plemenito dušo dne 29. junija 1868. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. žalujoči: soprog JOHN JANČAR, hčerka FRANCES, poročena RYMUT, zet EDWARD, hčerka MILLIE, vnukinja FRANCES, vnuki EDWARD JR. JAMES in JOHN RYMUT. Cleveland, O. 29. junija 1972. “In prav povedati vedel?” “Znal.” “In o Frankopanu, ki naj mu ‘vrag jaše dušo’...” “Slišal.” “Torej zopet eno izkušnjo srečno prestal? Nič prevrgel ali razbil, nič polomil, nikamor telebnil?” “Ne da bi vedel, gospod vikar.” “Galjot! Objel bi te!” “Za trenutek je vikar utihnil. Nato je vprašal zvedljivo:^ “Pa Polona? Ali si jo videh “Videl,” je odvrnil rnagB ^ in povedal,, kako, pa omeni s pisma, ki ga je nosil oni dru Poloni. “Poloni? Kateri pa?” je VP šal vikar in se začudil. MaglS ^ je povedal bolj natančno, a P zanesljivo: .-g “Poloni, ki je žena Jur J Stradiota.” (Dalje prihodnjič) ^ Ameriška Domovina v prvem iednn julija zaradi počiink osebja ne bo iišla Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Dom0 vine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednn 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. do ponedeljka 10. julija. To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer terim nemogoče, ker je število osebja premajhno, da moglo postopno na počitnice. Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočas«0 objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno h3 znanje. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je žopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.” DUAL-TEMP® QUALITY REFRIGERATOR/FREEZER 120 cu. Ft. - Model T1323 PACKED WITH "PLANNED CONVENIENCE" FEATURES INCLUDING AUTOMATIC DEFROSTING REFRIGERATOR Offering exceptional capacity and convenience in such compact cabinetry, this new Admiral Dual-Temp stores 88 lbs. of frozen food and has 9.51 cu. ft. of general refrigerator space. Deluxe features include: "Two-Temp" independent temperature controls, full-width porcelain crisper for fruits and vegetables, butter compartment, full-width egg storage compartment, glide-out tip-proof shelves, extra-large refrigerator door shelves for tall bottles. Automatic defrosting refrigerator only. Seamless cabinet an door liners are easy to clean, have no crevices for dirt to hide in—they resist stains, will never crack or peel. Double-seal mag' netic door gaskets. Famous "penny pincher" power unit. 613/rt" 28" w., 2W d. EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE JOHN SUSNIK & SONS 6202 St. Clair Avenue