St. 44.
V Trstu, v saboto 31. maja 1884.
Tečaj I
EDINOST
Glasilo slovanskega političnega društva za Primorsko.
•V
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« ^ , o poludne. Cena za v«e i	V«i dopis* »e poSiljajo Uredništvu *vla Tarrenta« »Nuova Tlpografia;« vsak mora bltt
leto je ® gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. prid.	— Posamezne številke se	)	frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Interah (razne vrste nazna-
doblvajo pri opravnižtvu in v trafikah t Tr«t« po S * ^ 'v Berlftl in v Ajdovščini po	?	nila in poslanice) se zaraftunijo po pofjodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih 7. drobnimi
• kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravi vla Tarraata, »Nava tlakama*. ( Črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Volilcem koperskega in volo-skega okrajal
V denašnjej seji odbora političnega društva Edinost sklenolo se je enoglasno, da Vam društvo, katero vestno in previdno skrbi za duševne in gmotne interese slovanskega ljudstva na Primorskem, priporoča te le kandidate za bodoče dopolnitne volitve v deželni zbor Istrski:
Za okraj koperski vel. č. gospod
. VEKOSLAV SPINČIĆ,
ces. kr. šolski inšpektor v Kopru,
gospod ANTON KRIŽANAC,
veliki posestnik in trgovec v Žavljah.
Za okraj Voloski gospod
SLAVOJ JENKO,
posestnik in trgovec v Podgradu.
Čast našega naroda teija, da izvolite v Koperskem okraju uprav one, katere je veČina istrskega zbora lansko leto tako svojevoljno izobčila iz deželnega zbora, in to le zarad tega, da zabrani krepki glas poslancev zatiranih Slovanov Istre v zboru, v katerem nočejo priznati, da živć v Istri tudi Slovani. Pokazati je treba baš zdaj, da se istrski Slovan zaveda svojih svetih pravic, zajamčenih mu po samem presvitlem cesarju in po ustavu
Tudi v voloskem okraju bi Vam bil podpisani odbor svetoval zopet poprejšnjega kandidata, velečestitega gospoda Andrija Sterka, da se ni ta gospod iz važnih uzrokov odpovedal tej časti.
Namesto njega pa Vam priporoča odbor znanega, požrtovalnega in za vsak slučaj odločnega rodoljuba, gospod Jenko, ki uže več let zdatno podpira težnje našega društva v Istri
PODLISTEK.
Slovi.
(Konec.) II.
PtMrafina je, nad ras ga ljubi, Le Djtmu vsa se posveti; Minola »»-njo je vesoljaost — Saj svet t naroflji Jej teli l Lujln. Peejakovu.
Pomladansko solnce v jutra njej krasoti razliva svoje žarke po malih dolinicah. Po grmovji pojo vesele ptice, škrjanček 86 žvrgole dviguje v sinje neb6 in zopet spušča na zemljo. Kos poj*} po grmovji ter nanaša gnezdo se svojo družico. — V bližnej vasici se danes ne loti nobeden dela, kakor da je praznik ali nedelja, in vendar ni. Iz vasice se glasi fantovsko petje:
Ljubica ljubeznjiva, Saj ti nisi kriva, Da jaz moram bit'soldat, Da jaz moram bit'soldat!
Mladeniči gredo k novačenju.
Po vrtu bogate vaške hiše se sprehaja mlada žena. Nekako Čudno se jej mora dozdevati veselo petje. Zdajci se obrne na nasm-otno stran ter zakliče:
— Živ ko I
In pride mož po postranskej stezi do Dje ter lo popraša, kaj želi:
in v katerega rokah bodo koristi na-roda gotovo dobro hranjene.
Volilci! ne dajte do sebe zape-ljicem, ki so kupljeni od nasprostnikov našega naroda, ampak volite vsi enoglasno nasvetovane Vam kandidate. — S tem si boste čast storili pred vsem omikanim svetom in vsi Vaši bratje Slovani, posebno pa Avstrijski Vas bodo s ponosom imenovali svoje brate, boritelje za sveto stvar na skrajnej mejil
Odbor pol. društva Edinost.
Temeljni pojmovi prave državne politike.
x.
V dosedanjih člankih smo razpravljali vse le mogoče moralne in materijalne sile, katere delujejo na dobro ali slabo uravnavo države in razpravljali smo tudi razne načine državne osnove; ozirali smo se na duL časa, na javno menenje, na narodnostno načelo, pokazali smo napake absolutizma, republike in katera forma države je človeškim razmeram najpristojnejša, pokazali smo tudi, kako nekateri narodi propadajo, drugi pa se vzdigujejo; vse to pa smo pisali z namenom, da primešamo, kako naša draga Avstrija odgovarja tem raznim zahtevam. — Avstrija je po-liglotna ali mnogojezična država v pravem pomenu te besede; država, katera je postala polagoma tolika popolnoma mirnim potem le po pogodbah , dednem pravu in vsled drugih slučajnih prikazni.
Ako se oziramo na zgodovinske odnošaje in ideje našega veka, posebno na narodnostno načelo, skoraj bi morali sklepati, da je naša velikanska država v svojem temelju
—	Ali se Še spominjaš onih žalostnih trenotkov, ko si odhajal v daljno Bosno v boj, ko so fantje prav tako prepevali kakor danes ,le to je razloček da pojo danes drugo kitico narodne pesni i ti pa, da se jaz danes ne bojim, da mi tiodideš; zdaj sva srečna. Ni res, Živko? —On jej pogladi kostanjeve lase na čelu ter pravi:
—	Da, ti8tikrat so bili žalostni časi, ko Sem moral zapustiti dom, očeta in tebe, draga moja.
A sedaj, sedaj sva srečna.
—	Pokliči malega Zorka, če je uže vstal, da se tudi on z nama veseli danes, ko je uprav pet let, odkar sem otšel. Služkinja pripelje brhkega sinka, kateri je veselo skakljal In trgal cvetice.
Živko je bil pri vojakih hraber lovec. Šli so bili v Dalmacijo in potem čez mejo v Bosno, kder se je jako hrabro držal v bitkah z uporniki pri Jajci in Klobuku. Radi tega ga je poveljnik sam pohvalil ter mu pri odhodu poklonil velik turški nož se srebrnim ročnikom. Veliko «o trpeli lovci v Bosni in ž njimi tudi Živko. Nekaj časa jih je trla žeja in vročina, potem jih nadlegovalo vedno deževje. Ali vsega tega je Živko pozabil, kose ie vrnol v svojo rojstveno vas. Ker nekoliko časa tudi poŠte niso bile varne v Bosni, ni mogel Zivko vsak čas pisati očetu, kako se mu godi. In Milka? Ona se je strašila vsake vesti iz Bosne. Vedno se je bala. ko je čitala v časopisih, koliko jih je palo ta in ta dan, da bi tudi nje Živko ne bil. mej onimi. Ali to se ni zgodilo. Oa je
p.etresena. Ali temu ni tako, ker uprav po najnovejšem napredku more Avstrija postati še mogočneja trdnjava proti vzhodu, nego je bila dozdaj, ako napreduje na novem temelju narodne enakopravnosti, kakor je to oznanilo, a še dolgo ne izpeljalo sedanje ministerstvo. Da se pa to popolnoma izvrši, ni treba, da bi se kar popolnoma preziralo zgodovinsko pravo, ker vsaka silna in prenagla prekucba obstoječih razmer postane lahko nevarna, kar smo dokazali v posebnem delu te razprave.
Historična prava bi se morala polagoma zjednačiti in po kompromisih prevrediti, da se reši politični problem, kako bi se vsi narodi v Avstriji živeči postavili na eno in isto stopinjo prava ter da bi bili vsi enako deležni kulturnega in političnega napredka. Avstrija bi se morala polagoma uravnati kakor popolnoma federalistična država z močnim, le enem središčem, v tako osnovano Avstrijo se dado spojiti historična in narodnostna prava avstrijskih narodov. Ideje Fischhofove in Hohenwartove o osnovi 4 ali 5 večih grup in o vpe-Ijanju občne narodnostne postave, po katerej ne bi smela v strogo narodnih rečeh nikder pritiskati večina na manjšino in bi se v takih zadevah moralo glasovati le po narodnih ku-rijah, so sad temeljitih študij avstrijskih razmer in bodo morale ščasoma prodreti tudi v odločilnih krogih.
Ali v ta namen je treba, da se federalistična stranka avstrijskega parlamenta še bolj utrdi in še močneja
S ostane, kar se pa še le potem do obrega zgodi, ako se spremeni volilni red za državni zbor v zmislu prave svobode in pravice in ako se stalno utrdi tudi prijateljstvo mej raznimi frakcijami federalistične stranke
prišel zdrav in vesel domov ter več dni zaporedoma pripovedoval očetu, koji je bil nekdaj vojak, kako se mu |e godilo v Bosni. Slednjič je razodel ganenemu očetu svojo najgorkejšo Željo, da bi se rad po-
ročil z Milko štarešinino, ki je pridna deklica najpremožnejše hiše v vasi.
Stari se je nekoliko časa obotavljal, ker mu ni bilo po volji, da bi uže dal gospodarstvo iz rok. Ali konečno se vendar premisli. Mnogo skrbi mu je delalo gospodarstvo; imel je namreč gostilno in prodajalnico, pa še mnogo zemljišča. Treba dokaj vešče roke, koja bi vse to vodila. Ali postarani oče je dobro poznal lastnosti svojega sina, vedel je, da mu bode vreden, vesten nastopnik. K malu potem so bili pri starešini snubači. Starešina je bil te ponudbe jako vesel, le njegova žena, mati Matilda, upirala se je iz početka, trdeča, da je Milka še premlada za možitev. Ali tudi ta se je potolažila.
Nekoliko dni pozneje je bila zaroka in mesec dni potem poroka. Iz štarešinine hiše je Šla nevesta pred oltar. Od tistega časa je vezala zakonska vez te dve blagi duši. Bog je blagoslovil nju zakon, dobila sta uže drugo leto zdravega sina. Danes so ga poklicali zgodaj iz postelje, vendar se veseli v vrtu, da Bi je igrače pozabil v hiši, ker mel si je še zasp.ine oči. Mati i?a poljubi v rudeče ličice ter reče svojemu soprogu:
— Ali si mnogokrat mislil na me, ko si bil v boji?
Kako ne bi bil? Vsako stopinjo,
sploh. — Ker pa je federalizem svobodi najbolj primerna oblika države, ker se za federalizem potezajo vsi največi svobodnjaki celo takih držav, katere obstoja le iz enega naroda, tako smemo z vso pravico upati, da se duh Časa v kratkem tako spo-polni, da bode teijal federalistično osnovo drŽav, po katerej je v vsakej državi več središč kulturnega in materij alnega razvoja in pade ono naku-pičenje vsega dobrega in lepega le na eno središče, kar je svobodi in kulturi cel<5 nepristno in nevarno.
Da se težnje po federalizmu v Avstriji vsak dan bolj javijo in da napredujejo, to se vidi najboljše na Hrvatskem in v Galiciji, to se vidi tudi iz tega, da se je začelo uže prav ozbiljno razpravljati celo v naj-merodajniših krogih prašanje, ako ne bi bilo mogoče uvesti trializma. Vidi se iz vsega, da je sedanja sistema le nekam prelazna sistema, vsaj ni ne federalistična, ne centralistična ; ona temveč le polagoma odpravlja centralizem po poti kompromisov. Ali nemogoč je postal centralizem, in napredek v uravnavi naše države na začetem potu ne more pomeniti dru-zega, nego federalizem. Uzrck, zakaj mora Avstrija postati popolnoma federalistična država, je tudi ta, ker njej mora biti posebno ležeče na tem, da si pribori prvo veljavo na Balkanskem poluotoku, kar pa ne bi mogla, ako ne bi imela nekega središča v lastnej državi, iz katerega lehko dela v tem zmislu na podlagi narodnostnega načela. Ali v tem bomo še govorili natančneje.
Turškemu mogotstvu v Evropi je za vedno odklenkalo; mesto mršave turške države nastale so razne druge majhne, po večini slovanske države, in kar ima še Turčija v Evropi
kojo sem storil, zdelo se mi je, da je za dom in za-te. Vedno ao mi donele v ušesih tvoje zadnje besede:
Ne zabi, da je v tej uboinej vasici tvoj dom in tvoje vse.
In ti, Milka, si se me mnogokrat spominjala?
—	Vsak dan sem teško čakala naših listov, da zvem kaj novega o našej vojaki. In ko sem pročitala, koliko je mrtvih tu, koliko tnm, točila sem vselej britke solze, bala sem se, da si tudi ti mej njimi.
—	In kako meniš, je li bilo prav, da sem Šel v Bosno?
—	Sedaj tega ne morem razsoditi, ali takrat sem menila, da te spremljam k pogrebu.
—	Ali, da nisem Šel v boj i ne bi bil tam odlikovan, ne vem, da bi ti bila zdaj moja.
Ona ga milo pogleda.
—	Ko sem prišel domov, vporabil sem najugodnejšo priliko, da sem očeta poprosil, naj mi dovoli, da se zaročiva. O drugej priliki bi to ne bilo mogoče. Dobro poznam očeta. Radi tega sem tudi vesel šel v boj, kajti mislil sem si: boljše smrt, nego nesrečno živenje. Jaz nikdar ne bi bil tvoj. ti nikdar uioja. Jaz bi bil uesrečen, ti nesrečna!
—	Tedaj bi ti bil raje umrl, nego da me vidiš nesrečno?
—	Namesti odgovora jo poljubi na
čelo.
Blažena zakonska ljubezen!
Ivo Troit.
edinost.
6 Carigradom vred, tudi to se kmalo osvobodi turškega jarma, ker, kakor smo uže omenili, Turška država nema več nobenega poklica v Evropi, ona je skoz in skoz inršavo poslopje, kateremu je uže sojen propad. Slovani na balkanskem poluotoku pa so dokazali po 500Ietnej sužnosti tako žilavost, tako mladenigko moč, da se more z gotovostjo sklepati, da si oni osnujujejo zdrave in napredujoče države, katere postanejo tako merodajni činitelj, da bodo morale vse evropske države, v prvej vrsti pa Avstrija z njimi računati.
Žalibože pa je pri nas v Avstriji neka stranka temu naravnemu razvoju na Jutrovem čisto nasprotna; ona bi se rada oklenola uže na pol mrtvega telesa, ona bi hotela delati čuda, na katera sama ne veruje; a vse le iz sovraštva do Slovanov. Ta stranka je tudi nasprotna temu, da se Avstrija aktivno meša v balkanske zadeve, in vendar je Avstrije najnaravnejši poklic in edina podlaga nje bodoče mogočnosti in sreče, da si pridobi upliv in veljavo na Balkanu; ona nema na nobeno drugo stran kulturne misij,e nego na jutrovo; nje obrt-nija in trgovina more le potem cvesti, ako se vdomači in prevlada na balkanskih trgoviSčih, katera bodo toliko vec konsumirala, kolikor bolj se bode tam širila kultura. Da je vse to naravno ter da se ne da ovreči, najlepši je dokaz okupacija Bosne in Hercegovine leta 1878, ki se je zgodila baš tistikrat, ko so bili v Avstriji še na krmilu Velikonemci, kateri tega gotovo niso želeli; ali okolnosti so prisilile merodajne kroge do tega koraka tudi proti volji veČine parlamenta, in kakor hitro je storjen prvi korak, napačno bi bilo, ako ne bi mu sledili tudi drugi.
(Dalje prih.)
Triester Tagblatt o judih.
Pod naslovom «die Flitterwochen sind zu knde» je zadnjo sredo priobčil »Triester Tagblatt« zelo zanimiv članek, katerega namen je očitno, d:i politično spreobrne Jude; najprej članek, naslanjajoč se na zadnje dunajske volitve, poudarja raz-por mej levico, h katerej spadajo j udi, potem jim živo stavi pred oči, "kako so levičarji njihovi največji sovražniki, kako vspešno dela levičar Schonerer propagando za antisemitizem, kako se pod njegovo zastavo zbira moć, ki jude pokoplje. Spominja jih Plenerjevega pisma, v katerem daje judom dobrohotni, pa brezpogojni svet, n;ij se vsi pokristijanijo, omenja tudi, kako je Taaffrju očital poslanec Russ, da ima toliko juuov v državnej službi in potem nadaljuje: aKo so groze pariške komune svćt strašile, izrekel ie Bismark, da je v nagibih, ki so provzročili krvavo svado, zrnice resnice. In res je, zgodovina ne pozna nobenega gibanja, ki je zbudilo silovite strasti, pri katerem ni bilo najti iskre pravice in resnice v sovraštvu, katero je muožico v nepromišljeno besnost tiralo. Sla ho se služuje tistim, ki so cilj te<.-a sovraštva, ako se jim zakriva, koliko so sami krivi svojega trpenja. Antisemitizem je postal močen politični faktor. Sovraštvo do judov se zajeda mej ljudsto v vedno širše kroge. Naravno je, da gaje v svoj program sprejela nemSko-liberalna stranka, zmerni nje odcepek ga skriva, radikalni odcepek pa javno razobeŠa. Stranka, katere program je postavljen na narodni napuh in sovraštvo narodnosti, ne more izbrisati iz programa te točke. Judi so tako malo Teutovi sinovi, kakor Ćehi, in kdor te sovraži, mora one zaničevati, in Če se tem odreka pravfca na enakopravnost, ne more se onim pripo-znati. Ali da je ta posebna programova točka očividno toliko pristašev mogla dobiti mej ljudstvom, to mora imeti druge vzroke. Saj so tisti sloji ljudstva, katere polni danes sovraštvo do judov, pred četrt-stoletje m bili še polni ljubezni do njib.
S tem Četrtstoletjern se bo judovska zgodovina ponašala, kakor s kratko slavno dobo Davida in Salomona. Kakor ta,tako bo tudi to četrtstoletje poznim rodovom studenec ponosnih spominov in grenkih odi ta nj.
Trije poglavitni grehi so izvir vse nesreče judovskega ljudstva, katera je ta
rod skoz tisočletja obisk tla: netrpnost (intoleranca), narodni naputi in mrzenje proti uklonitvi pod državno oblast. Ta zadnji greh je njih državo, dokler so jo imeli, dostikrat pripravil v veliko nevarnost, dostik-at jo je razrušil in naposled uničil.
Zdelo se je. da iz teh političkih bojev, katerim nobena črta državljanske modrosti ali domoljubnega idealizma ne daje spra-vedljivega pečata, otme rimsko gospostvo ta narod. PolitiŠka previdnost in verska potrpnost Rimljanov se ni dotaknola prave in prvotne narodne ustave tega ljudstva, teokracije. Morebiti v nobenem čaRu ni bila ta od Mozesa ljudstvu dana ustava tako poštovana in v tolikej veljavi, kakor v tistem času, ko je bila Judeja pod rimsko oblastjo. Ali spoštovanje narodnosti od Rimljanov i nj h verska potrpnost nista mogla udušiti narodnega napuha, verske nestrpnosti in sovraštva do vsakotere državne oblasti v srcih tega ljudstva. To sovraštvo, ta nestrpnost, ta upornost je rodila brezumno vBtajo, ki se je končala z razrušenjem Jeruzalema in razkroplje-njem ljudstva.
Po dveh tisoč letih polnih trpenja, po dveh tisoč letih proganjanja in brezpravnosti, povrnola se je Že enkrat doba, enaka onej, katero je označevalo rimsko gospostvo v Judeji. S človečanskim in svobodoljubnim duhom stoletja napolnjeni krščanski svet je spoznal krivico, katero je delal nesrečnemu ljudstvu. Kristijani so sprejeli to ljudstvo v svojo sredo kakor enakopravno, Jjudomilo so zadušili v srcu mrzkost, katero vzbuja različnost vere; ogladili so nasprotja, katera dela različna narodnost, in politična enakopravnost, katero so dali razkropljenemu ljudstvu, ponujala mu je bogato povračilo za zgubljeno politično samostojnost.
Poklicano k vdeleibi v državnem ži-venji narodov, stopilo je to ljunstvo zopet na politični oder s prav tistimi pogiavitimi grehi, kateri so ga pred dvetisocletjem prisilili, s tega odra stopiti. Krščanska družba se je odpovedala sovraštvu do judov, ali ne more se trditi, da so se judje odpovedali sovraštvu do Kristijanov. Mej tem, ko so se krščanske države in ljudstva, tudi v poprejšnjih dobab, vzdržavale vsacega vtikanja v judovske verske zadeve, in celo krvavega, iz starodavnega časa češčenja boginje Astarde, izvirajočega obreda obrezovanja niso prepovedale, niso mogli opuščati judi, da ne bi bili s pismom in besedo krščanske vere obrekovali in zasra-movali. Brez strahu so zahtevali, naj se duhovščini vzemo posestva, naj se odpravi celibat. Kristijani so si morali srečo voščiti, da je politična slabost ljudstva, katero so oni mej sabo trpeli, obvarovala njihovo vero nestrpijivepa proganjanja.
Ta nestrpnost, s katero so povraćali od kristijanov jim skazovano potrpnost, ohladila je nove razmere.
V politiškem živenji, katerega so se judi vdeleievali, obvladali so jih popolnoma stari nagibi. Sovraštvo zoper vsako državno oblast jih je gnalo v vrste opozicije, naj je ta izvirala od koder koli, ter jih preobračalo v najlutejše sovražnike vsake vlade, naj je bila ta kakeršna koli. Narodni napuh jih je tiral mej strankarje vsake politike, ki je zatirala narodnosti i narode. V naŠej državi smo jih gledali na Ogerskem kakor pajdaše madjarskega, zoper Slovane i i\emce, v Avstriji zoper Slovane naperjenega vladohlepja. in v Trstu so italijanisimi, največji sovražniki Nemcev in Slovanov.
Oni niso pomislili, da sovraštvo narodov in duh proganjalstva, kateremu so kadili, ne obstaneta pred njihovim pragom. Sovraštvo narodov in duh proganjalstva, katerima služijo, obrnola sta se proti njim, in Madjare i Nemce navdušuje enak antisemitizem, p oti kateremu morejo jude braniti le vlade, katerih nasprotniki so.
Tako so dospeli judje do tega, da mej vsemi narodi nobenega prijatelja več ne-majo. Zadušili so dobrohotnost, katera se jim je dajala, zamorili so sočutje, katero se jim je naklanjalo — konec je medenih tednov, medenih tednov potrpnosti z judi!
Tako govori »Triester Tagblatt« o judih; njpgova, morebiti iz merodajnih krogov d( šla obsodba nikakor ni pretirana, in lahko bi še marsikaj bii dostavil, a menda je šlo le za to, da se judje opla-šijo, začno premišljevati in pristopati na vladino stran. Bodi pa temu kakor hoče, vsa podoba je, da se nad judi zbirajo hudourni oblaki, in sami so tega krivi. Veliko se grešili ti nepoboljšljivi grešniki, greh pa kazni ne odide. Njihova brezobzirna, vsemu svetu znana lakomnost, klečeplastvo pred zlatim teletom, brezvestno zajedanje v vsako tujo vlastnino jim jo zaprlo krščanska srca. S prerahlo svojo vestjo, slabim, nepristnim, ponarejenim blagom so vsekali hudo rano trgovini in obrtniji, strupenim žganjem sušili zdravi mozeg goljufunega ljudstva; niso orali in sejali, pa vendar Žanjejo, niso se trudili v potu obraza za vsakdanje potrebe, za teško delo niso njih roke, z lahkim delom in prirojeno preka-njenostjo so si na kupe grabili denar, ki je bil vedno njih bog. Pred vojaštvom so vedno trepetali ter se mu na vso moč od-
tezali, ker nemajo ni jun iškega srca ni domoljubja in v fepe vojaškiu sukenj ne teče zl ito; v nižjih državnih službah jih ne nahajamo, ker te so pretezavne in premršave, pač pa jih nahajamo pri bogatih — poštenih ali nepošteniti — denarnih zavodih in dobičkonosnih podjetjih, kder skoraj povsod sede na prvih sedežih. Vse to pa spoijeda iu uničuje ljudsko blagostanje, prevrača natorni zakon ter zavira naravni moralni razvoj človeške družbe, zatoraj ni čudo, da se antisemitizem tako širi.
Mi nismo sovražniki Židom iz načela; poštenega Žida, kder ga nahajamo, radi spoštujemo, sa| je tudi jud naš bližni in nesrečni Žid se nam prav tako smili, kakor nesrečni kristijan;toda zgoraj o menjene lastnosti, katere s ežalibože največ nahajajo pri Židih, studijo se nam, naj se pa potem nahajajo pri Židih, ali spridenm kristijanih.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjeviča Rudolfa je dunajsko vseu čilišče imenovalo za častnega doktorja vsled zaslug za učenosti in je cesar to imenovanje potrdil. V četrtek je bil cesar-jeviču na vseučilišči slovesno izročen doktorski diplom, na katerem je podpisan tudi dr. Miklošič.
K tajam vojne mornarice pride tudi cesar in cesarjevič Rudolf; cesar se bo 1® malo časa mudil, cesarjevič pa ostane dalj časa pri vajah, katere bo vodil viceadmiral Sterneck.
Vojna ladija * Albatros* je 23. t. m. srečno dospela pred Hongkonk; na ladiji je vse zdravo.
V	seji gosposke zbornice v dan 27. t. m. so bile sprejete predloge zastran vredbe ribarjenja v jezeru Garda, zastran zgradbe železnice iz Mostara v Metkovič in izjemni zakon za kotarsko okrožje. Predloga zastran odškodovanja po nedolžnem obsojenih se je odložila. Grof Taaffe je odgovoril na Falkenhaynovo interpelacijo, da vlada želi vredbo prašanja o preskrbova-nji vdov in sirot v vojni paiiih vojakov po potu zakona. Ta vredba pa ne spada v vladino področje in bo vlada na t<$' zadevo svojo pozornost obračala. — V seji 28. t. m. so se izvršile volitve v delegacije, potem pa se je zborovanje zaključilo-
Stajarski deželni zbor se bliža svojemu koncu, kakor poroča »Oesterr, Corresp.« Nove volitve bodo pa še le meseca avgusta in pri teb bodo prvikrat volili tudi peta-karji. To dela veliko skrb nemškim libe« ralcein, ker vidijo, da so se malim obrt-uikom začele odpirati oči, da spregledujejo, da je vea lib ralizem teh mož prava pravcata sleparija in da vsa liberalska modrost ubožnejiiu stanovom ne pribori ni koščka kruha, pač pa ga jim od ust trga, kder le more. Nekoliko liberalcev utegne uže zdaj pri volitvah propasti in ni dvombe, da k mulu učakajo velik poraz po vsej deželi.
Oraiki mestni očetje so se nesmrtno proslavili; sklenoli so namreč, da se oni in tudi mestni župan ne vdeleže procesije sv. rešnjega Telesa. Oh, zdaj bo pa Gradec imeniten, i njegovi zastopniki slavljeni, kakor nekdanji — Abderili I
Bolgarski knez je prišel 29. t. m. iz Nemčije na Dunaj ter najprej obiskal ministra zunanijh zadev Kalnoky-ja. Knez se po kratkem odmoru vrne v Sofijo.
Vnanje dežele.
Rusija je pridobila novo ozemlje na zgornjej Amu-Darji. Podvrgli so se jej namreč Sarik rodovi in o tej zadevi poslali knezu Dondukovemu v M^rv poslance V teb krajih so velike planjave in jako mastni pašniki. Ti rodovi so nekdaj stanovali na Sir-Darji; ko si je pa leta 1581 podvrgel to deželo bokbarski kan Ćtfer, izselili so se in zasedli planjave na zgornjej Amu-Darji.
Rima poroča »Moniteur de Rome«, da papež francoskih kardinalov ne bode imenoval, dokler se pristojbine škofom zopet ne nakažejo. — Vatikan je priporočil za nastopnike kardinala Ledochov-skega Škofe: Cybikowski, Lihowski in Rad-ziwil, ali pruska vlada je to priporočilo odbila.
V	Berolinu 9. junija z veliko slovesnostjo polože temeljni kamen novemu po-
slopji za državni zbor. Cesar je ukazalr da morajo biti pri tej slovesnosti zastopani vsi državni organi, in on sam bo pričujoč, obdan od najvišjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
Francoska poslanska ibornica je 27. t. m. sprejela prva dva Člena vojaškega zakona, po katerih je vsak Francoz od 20 do 40 leta vojaštvu podvržen in je vojaška služba za vse obligatorična in enaka. Vse pred-.oge glede olajšav so bile zavržene.
Francoska vlada hoče stoletnico leta 1789 sijajne praznovati in v Parizu prirediti svetovno razstavo.
Turlka tlada, kakor poročajo angleški časniki, udala se je zahtevanjir angleške vlade in pošlje 15000 vojakov v Sudan.
Na otoku Kreti so zopet hudi prepiri mej strankami in vse kaže na bližnje politične viharje.
Konferencija o egiptovskih denar-stvenih zadevah se prične 23. junija v Londonu.
h Sudana so poročila zopet poprejšnjim nasprotna. Iz Suakima je 27. t. m. prišlo brzojavno poročilo, po katerem vpliv Osman Digme na glavarje posameznih rodov ugaša; krivi prorok pa ne more zapustiti Kordofaua, ker se je mej rodovi unelo sovraštvo; Berber in Kartum nista zaprta, ali mnogo sovražnih rodov stoji okoli Kartuma.
h Dongole je 28. t. m. brzojavno poročil tamošnji governer, da je upornike popolnoma potolkel ia okraje, v katerih je bila vstaja, pomiril. Uporniki se izrekli> da se hočejo podvreči in še višje davke plačevati, nego so jih plačevali doslej. Brzojavna poročila majorja Kitschener iz Ko* roškega potrjujejo to vest.
V	francoske j parlamentnej komisiji je vlada naznanila, da rod Hovas na otoku Madagaskar kljubuje in zato je vlada ukazala, da se z silo vpokori; da bo to podjetje ugodno, o tem ni dvomiti.
V	deieli Zulu so Boersi 21. maja za kralja kronali Cetovajevega sina.
DOPISI.
Iz Gorice, 29. maja. Goriški Slovani smo doživeli zopet lep naroden dan.. Povod temu veselemu dnevu je dal visoko čestiti gospod biskup Strossmajer, južno slovanska dika, ki se zdaj mudi v Gorici vračajoč se iz Rima. Opoldne tega aue so se poklonile visokemu gostu deputacije, najprej iz čitalničnega odbora, katera mu je poklonila vabilo k veselici, ki je bila ta večer prirejena na čast svojemu Častnemu udu. Potem se mu je poKlonila deputacija bralnega in podpornega društva. Obe deputaciji ste bili presrčno sprejeti.
Precej popoldne si videl dohajati z dežele v mesto narodne goste, da puveli-čajo to veselice, in vidijo južno-slovansko diko, biskupa Strossmajerja. In res, ob 8. uri zvečer je bila dvorana Čitalnice z raz-nostnim ljudstvom prenapoljneua. Najbolj zastopano je bilo učiteljatvo z dežele, ki je imelo prav takrat v bližnjem Solkanu učiteljsko konferenco. Da je bila zastopana tu li čestita duhovščina, na čelu jej slovenski kanoniki, to si moraš dragi bralec že napred misliti, ker želela ja počestiti besedo, pri katerej sta bila navzoča njih in naša največa čestita gosta. Sploh zastopani so bili vsi stanovi, katerega koli si moreš misliti, da celo poveljnik tukajšne posadke, ki je nečak č. g. biskupa Strossmajerja.
Precej po 8. uri pridrdra kočija našega vrhovnega Škofa, v katerej se pripeljati visoko čestita gosta milostiva gospoda biskup Strossmajer in vrhovni škof goriški Alojzij dr. Zorn.
Odbor naše čitalnice veselo pričakuje, ter spremi čestita gosta v dvorano, kder se je vršila veselica, od občinstva sta bila z gromovitimi živijo klici sprejeta. Nato postane tihota, mej kojo se raz odra razgrne zagrlnjalo, in slušaj I Mešani pevski zbor zapoje »Koračnico«. slavnemu biskupu Strossmajerju na čast. Ta pesen so je pela tako dobro, da se je morala na željo občinstva ponavijati. »Kitico južuo-slovan-skih narodnih pesmi», pelo je 6 gospodičin tako precizno, da so morale gospodičine Kitico ponavljati. «Sinfonija» na glasovir, katero je uglazbil Haydn, igrali ste na glasovir gospa Lucija Podgornik in go» spodičiua Ambroszy z veliko pohvalo. •Jadransko morje« pel je moški zbor, kakih 50 domačih in z dežele najboljših pevcev tako dobro, da se je moralo na zahtevanje slav. občinstvu ponavijati. — Največ kratkočasa pa je vzbudila igra •Srce je odkrila«. Res da se je ta igra uže
v Gorici predstavljala, in da so jo tudi iste modi izvrševale, pa zastonj,čast, komur čast gre. Da pa ne bodem vsacega diletanta posebe hvalil, moram odkritosrčno reči, da smemo goriški Slovenci ponosni biti s takimi diletanti, da smemo vsacega najbolj odličnega gosta vabiti k besedam, pri katerih oni nastopajo. Za to točko je bil končan spored te častne besede, pri katerej sta kila naša visoka gosta od začetka do konca navzoča, in bralo se jima je na obrazu, da sta bila zadovoljna, za kar sta se tudi pre i odhodom podpredsedniku čitalnice srčno zahvalila. Ko sta veleČestita gosta zapustila prenapolnjeno dvorano, zagrmelo jima je trikratno živijo.
Po dokončanej besedi je biia prav živahna domača zabava, pri katerej so se vrstile prav živahne napitnice, mej katerimi bo donele raznovrstne narodne pesmi od najboljših narodnih pevcev. Tako smo goriški Slovenci končali krasen naroden večer z nado, da smo zadovoiili po svojej moči visokočastita gosta, katera naj Bog ohrani še mnogo let sv. cerkvi in našemu narodu v korist.
_ Rodoljub.
Iz !HafteriJ«ke občine dne 28.
maj i. (Volitve). — Dandanes se vrste jedne volitve za drugimi: v občinski, deželni in državni zbor. Ker prav ti zbori odločujejo srečo raznim krajem in narodom, gorje ljudstvu, ki se za volitve ne meni ter hladnokrvno pušča svojim krajnim, ali narodnim sovražnikom, da vladajo ž njimi, kakor sami hočejo. Zal, da se baš tako godi v večini naše dežele, kder laška manjina oholo vlada nad večino slovansko. Vendar nas veselo upanje navdaja, ko opazujemo, kako dan na dan postaja naš narod tudi v tužnej Istri zavednejši svoie narodnosti j da gleda tudi na to, da bi volil le može svoje gore. Živeli tedaj vrli volilci v Koperskem okraji, kder so tako odločno zavrnoli laške peteline, ki hočejo na slovenskih dvoriščih po konci držati ohole glave. Naj gredo tja, kamor jih srce ulečel Svoji k svojim.
V našej občini — hvala Bogu! nemamo Lahov, v vsem okraji ne, a žal, da nismo prosti onlb, koji Lahom hlapčujejo v škodo in pogubo slovanskemu našemu narodu. Dosti natančno je bilo uže na-znaojeno, kako so se trudili, da bi zadobili občinsko krmilo v svoje roke, a propadli so.
Dne 26. maja je Izvolil novi obi. zastop iz svoje srede goBp. K. Kastelca občinskim glavarjem, ter gg. M. Ribariča, I. JuriSe-viča, G. Grka in St. Siškoviča obč. svetovalci. Da so ti možje cvet na'š« občine, tega je prepričan vsak občan, — le <kljuk-čarjem» niso po godu. ker bi oni najrajši bili na njih mestih. Kdo ne ve zakaj? Na novo jednoglasno potrjenemu obč. glavarju želimo najboljši uspeh pri težavnem poslu, kateri naj izvršuje, kakor do zdaj občini na korist, a slovenskemu narodu v čast. Ves občinski zastop pa naj mu stoji na strani ter ga vestno podpira ter tako zadosti ljudstvu, ki ga je volilo. Živeli 1
Dne 27. maja pa so bile prvotne volitve za deielni \bor; nijedan od desetorice izvoljenih zaupnih mož ni navdušen za •porefiko kaso», tako da smo brez skrbi, da od njih ne dobi nobenega glasa znani «agent», koji tako jforko zagovarja «Po-reški kreditni zavod« in koji bi bil prav tako rad deželni poslanec, kakor občinski glavar. Radi zagovarjanja laikega hipote-karnega zavoda v Poreču od sirani njegovega «zaupnega cenit ti j a* v Materiji, naj zadostuje le to, da «v tak berat svojo mavho hvali.*
Zavoljo kandidatov za deželni zbor ne trpimo pomanjkanja: marsikateri bi bil rad, posebno pa oni, koji uživa *taupanje* — ne pri našem narodu, — ampak pri PoreŠkem zavodu, tedaj pri istrskih Lahih in Labonih, naj si ga oni izvolijo! Kaj več o tem morda po izvolitvi deželnega poslanca, za katerega naj se izvoli mož, kateremu srci gorko bije za zatirane Slovane; mož, koji je neodvisen, koji bode nevstrašljivo razkazoval krivice, ki se Slovanom v Istri gode ter temeljito pobijal zvite nasprotnikove fraze in zvijače, s pomočjo katerih samooblastno vladajo in gospodarijo v deželi, kder nemajo za to niti naravne ni postavne moči. Bog in sreča junačka!
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Nj. veličanstvo je ces. kr. vladnemu svetniku in reierentu v Šolskih stvareh v Trstu, g. F. K. Scuwarzu, kot vitezu žele/.ne krone III. reda, blagovolilo podeliti vitežki stan.
lnieoovaqje. C. k. višje deželno sodišče za Primorsko je imenovalo pravnega praktikaula, Henrika pl. Bartoiomej za avskuitanta v lastnem okrožji.
Himen. Gospod Davorin Sinkovič, c. k. šolsKi nadzornik v Trstu in vrli rodoljub, poročil se je denesz gospico Franjo Bučarjevo iz Vrhnike. — Želimo veliko sreče I
Seja mestnega zbora 29. t. m.,
katerej je predsedoval 4. pod redsednik vitez Dimmer. — Pred vsem naznani predsed-
E D I
nik, da seje cesar zboiu telegrafično zahvalil za lojalno sočutje, izraženo v zad-njej seji o priliki snu ti cesarice Marije Ane. Tajnik potem naznani, da se je mestni svetovalec g.Vivante odpovedalsvetovalstvo nadzorovanju užitninske uprave, kar je starešinstvo vzelo na znanje.
Na to je predsednik par minut Hrme-toval: naznanil je namreč daje slika rajn-cega Hermeta izpostavljena v dvorani delegacije.
Za naše okoličane jako vnžna razprava je prišla na vrsto potem. Juridični odsek je poročal o tabularnih razmerah srenjskih zemljišč okolice in predlagal, naj zbor sklene:
1.	Da ni potrebno, ne umestno, da se prepišejo ona zemljišča, ki so uževpisaua v javnih knjigah na ime posameznih okoliških občin, n» ime mestne občine tržaške.
2.	Da ni potrebno, ne umestno, da se dež. zboru predlaga nova postava zarad delitve in boljše vporabe občinskih zemljišč okolice.
3.	Da ni potreba nobene nove postave glede pogozdavanja okolice, ker obstoji uže v ta namen postava od 27. decembra 1881. Na predlog svetovalca Gonsolo se te tri točke izpustijo in se sprejmejo tri poslednje točke po Consolovem predlogu nekoliko spremenjene, in sicer tako-le.
4.	Iz stališča narodno gospodarskega izreka mestni zbor, da je potrebno, da se razdelć mej občinarje taki okoličanski pašniki, ki ?e dajo obdelati za kmetijske namene in da je voljan uslišati dotične prošnje okoličanov, ako se ti zavežejo, da ne bodo pasli na takih občinskih pašnikih, ki so odmenjeni pogozdovanju.
5.	Pripozna se načelno lastnina sedanjim posestnikom takih občinskih zemljišč, katera so si dotičniki svojevoljno prisvojili (uzurpirali), posebno ako so jih uže obdelali ali so na njih sezidali hifie, hleve itd., ako take prisvojitve ne segajo v najbistvenejše pravice občine in drugih občinarjev in da ne odstranujejo popolnoma pašnikov ali gozdov, v katerem slučaju se imajo občinarji obrnoti na mestni magistrat.
6.	Vpelje se v interesu raznih občin okoličanskih danj od 50 soldov od vsacega govejega živinčeta, katero se pase na občinskih pašnikih; dotični denar pa se porabi za poljedeljske, občno koristne namene dotičnih okoliških občin in pred vsem za nastavljanje zadružnih pastirjev (čednikov). Sklenolo se je potem tudi, da imajo oni posestniki iz Prošeka, Opčin in Sv. Križa, Iti imajo posestva, katera so bila pod grajščino Devinsko in za katere je plačalo tržaško mesto odveznino leta 1850, to odveznino povrnoti mestnej denarnici.
G. Nabergoj je izjavil, da je zadovoljen z vsemi predlogi razum z onim v 6 točki ne, da imajo namreč občinarji voliti pastirja iz bližnice dotične občine; on protestuje tudi proti izrazu osvojitev (usur-pazione), ker vsaka vas ima pravico do občinskega zemljišča in ta pravica ni nobena osvojitev ali uzurpacija, pač pa je tržaški municipij uzurpiral okoličanom več zemljišč ter jih porabil v svoje ožje namene. Predsednik kliče zarad tega Nabergoj a k redu.
G. Burgstaller tudi ugovarja Naber-goju in pravi, da je dobro, da bodo postavljeni čedniki, ki bodo boljše nadzorovali živino. — G. Nabergoj odgovori g. Burgstaller-ju, da ga obžaluje kakor poslanca okolice, da ne ve toliko, da okoličani imajo od nekdaj pravico, da si postavljajo svoje pastirje, in da ne umeje ironije, katera je v tem, da mestno starešinstvo dovoluje okoličanom pravico, da si smejo voliti pastirje, mej tem ko jim je vzelo starodavno pravico, da si sami volijo svoje župane.
G. Burgstaller odgovarja, da so okoličani zadovoljni s temi sklepi in dokazuje, da je za okoličane dobro, ako ne razdele popolnoma mej seboj občinskih zemljišč, ker potem bi nastala nevarnost, da si nekateri posojevalci denara polagoma ne prisvoje vse okolice.
G. Nabergoj na to terja pojasnila, komu je bilo uzurpiranih onih 2000 oralov zemlje, o katerih govori poročilo mestnega ekonoma.
Or. dr. Benco pravi, da v poročilu je izraženo, da so si nekateri okoličanski posestniki prisvojili zemljišč na Škodo dotičnim okoliškim občinam, a ne mesta. S tein pojasnilom se zadovoli g. Nabergoj. — pa predlaga k 6 točki, da se zavrže danj 50 soldov za vsako živinče na paši, a predlog ni obveljal, pač pa so bili spre jeti predlogi, kakor v začetku naznanjeni. V tajnej seji je potem večina sprejela predlog, naj se prvi asesor g. A. Reina vpokoji s polno plačo, da se razpiše služba ravnatelja mestne plinske tovarne in podelilo se je še par drugih manjših mestnih služeb.
Tržaške no vosi I:
Policijsko preiskovanje se je vršilo te dni v stanovanju in pisarni nekega Alberta Levi, sotrudnika lista »Piccolo Cor-riere« (che si vende). Ne zna se ali so kaj našli.
Poskus samomora. Na tokar Ant. K. si je vtorek zvečer pred stanovanjem svoje ljubice, neke kuharice v ulici »Piccola for-
N O S T.
nace« prerezal žilo na levi roki, in to zarad nezvestobe omenjene ljubice. — Nek stražnik ga je našel pred omenjenim stanovanjem zgtudenega in krvavečega ter ga odpeljal v bolnico, kder kmalo ozdravi ran na roki, morda tudi srčne rane?
Požar. Včeraj zvečer se je unel ogen v magazinu hiše št. 1 Androne S. Loren-zo. Zgorelo je več lesnega blaga tam spravljenega. — Ognjegasci pa so požar pogasili predno se je mogel razširiti.
Nesreča. 70 letno Polona Hribar je povozil na trgu Zonta nek izvošček. Močno ranjeno revo so precej prepeljali v bolnico.
Po sili norec. Žena nekega domačega gostilničarja v Via Molin grande se je spila z možem in ker se ni drugače mogla maščevati, šla je v bolnico in ravnatelju naznanila, da je nje mož zblaznel. — Ravnatelj pošlje zvečer štiri močne stražnike norcev se železno srajco po ome-njenega gostilničarja; a ko stražniki z vozom dojdejo v gostilno, najdejo gostilničarja pri igri; hoteli so ga uže zgrabiti, a on in njegovi tovarifii so se ustavljali in pozneje stražnike prepričali, da gostilničar ni norec. — Ko so se stražniki prepričali, da nemajo opraviti z norcem, oddalili so se. Ni lepo to?
O tržaškem »Sokolu« piše »Slovenec«, ki je te dni znanej babaškej »Senci prav dobro zaprl sapo, v svojej 121. štev. od v tor k a dne 27. t, m. te le jako lepe besede, katere tu z veseljem ponavjamo: .Buditi je treba, buditi; k Jer smo pa vže na vzbujene zadeli, tiste je pa treba v domoljubnej zavesti okrepčevati in vtrdovati. Te naloge se je poprijel Tržaški «SokoI» s pravo naudušenosijo krepko letajoč po Primorjl sedaj semkaj, sedaj tjekaj in preganjajoč požrešne laške kragulje. Včeraj teden je bilo, koje izletel v Boljuuec, kder ga je sprejelo mnogobrojno prebivalstvo z neizrečeno naudu-šenostjo. Pozdravil ga je okrajni zastop z vžlikim županom na čelu. Da so posebno po Primorji »Sokolovi« izleti v spodbujo za narodno sveto reč in za ojačenje neprecenljive vrednosti, ne moremo zadosti poudarjati. Tržaški -Sokol« je postal nebotč pravi podpiratelj in pospešitelj društva »Edinosti«, ki sije postavilo krasno in veličastno nalogo slovansko zastavo ob hrumečih obalih razburjene Adrije ne-vstrašno kvišku držati, dokler se ne zberd okrog nje vsi primorski Slovani (Slovenci, Hrvatje in Srbi), krepko mož ob možu stoječ, ki bodo brez premislika zvesto in hrabro branili očetovo zemljo domačo, ki je uže več nego tisoč let v našem posestvu, po kateri se je pa v najnovejšem času obrnilo oko nnsega soseda preko velike adrijanske vode, ne zmeneč se za deseto božjo zapoved: «Ne želi svojega bližnjega blaga!« Nič bi ne rekli,ako bi sosed le količkaj pravice, bodi si zgodovinske ali pa narodne, imel do omenjenih pokrajin. Toda ker je nema, pa ne moremo drugače nego čilemu Tržaškemu «Sokolu» reči: oj »Sokole«, malo ti je mesa, ali jaka so ti krila! Letaj, čuvaj in branil Kder boš videl bračo našo v nevarnosti, ne odjenjajl Slabotnim in omahlivim prigovarjaj, mlačnim podkuri, naudušene pridobi za lastne ti člane! Cem več vas bo, tem večji bo vspeh, tem večja zasluga ob svojem času! Na noge, na duševno delo. o bratje Primorci! naši nasprotniki kar nič ne počivajo, ampak vedno delajo na to. da bi Vas potujčili, da bi nam odtrgali, kar je naša in našega cesarja lasti Ne udajmo se!
Južna železnica. Kakor smo zvedeli iz gotovega vira, ne vresniči se ono po južnej železnici namerjavano znižanje voznine na nekaterih črtah društva južne železnice, ker se temu ustavlja neki ogerska vlada iz bojazni, da ne bi se Reki delala posebna konkurencija. — Srečen Trsti
Tržaška obrtnija. Gosp. F. Schiff namerava sezidati v Barkovljah na zemljišč t. Št. 601 livarno za Železo z mehanično delalnico.
Omulbus iz Trsta v Sežano vozi zdaj le do Občin, ker se mu nadaljevanje poti do Sežane ni izplačalo; a na Opčine odideta vsak dan 2 omnibusa, eden ob 5'|a uri pop., eden pa ob 11. uri predpolu Ine.
V Postojno se pripravlja za drugi binkostni praznik mnogo Tržačanov vse je radovedno na električno razsvitlavo jame. V četertek je bila v Postojni imenitna tukajšna gospoda namreč namestnik, baron Pretiš sd sinovi, oba generala in več prvih trgovcev aristokratov Tržaških; ogledali so si jamo pri električni luči in se izrazili jako pohvalno o jami in napredku v njej.
PolicjUfliko. Vtorek zjutraj so neznani tatovi vdrli v prodajalnico duhana Andreja Z^ge v novi Reni in pokradli duhana in smotek za50gld. Kmetu Ivanu Vecchiet-u so na takozvani konjederski senožeti blizo Trsta ukradli kravo, ki se je tam pasla. 72. letni tat Anton T. je v sredo v Via Nuova ukral v nekej proda-jalnici 2 ruti, policija gaje videla in precej zaprla. Ker se je ustavljala rubežu gospa Klelija L. ki je pomagal pri rubežu, peljali so jo se silo v zapor.
liorlške novosti Pišejo nam iz Golice, da so tam v merodajnih učiteljskih krogih nezadovoljni z načinom razpisa službe za vo ijo ondotne učiteljske pripravnice na mesto vpokojenega g. Rajako-viča. — Razpis je tak, da more za to služno, ki je vendar enaka služhi ravnatelja na vsakej srednjej Šoli, prositi tudi Človek, ki nema povsem za ravnatelja srednjih Šol potrebne kvalifikacije. Prosili so nekda za to službo tudi nekateri odlični slovenski profesorji srednjih šol, in haš pri imenovanju se bode videlo, ako je res opravičena bojazen, da omenjeno službo dobi morda najmanj sposoben od vseh prosilcev. Mi se o sodbi nočemo prenagliti, temveč se nadejamo, da se naš goriški prijatelj moti.
Dva nadepolna goriška Slovenca. Gosp. Kari Strekelj, dobro znani pisatelj slovenski, prebil je 26. t. m. na dunajskej univerzi glavni rigorozum iz slovanskega in primerjajočega jezikoznanstva z izvrstnim vspehom. Izprafievatelji so bili profesorji Miklošič, Frid. Miiller in Hoff-rnann. — Prav isti dan je g. Jos. Pa-gliaruzzi («Krilan») z izvrstnim vspehom naredil rigorozum iz pravoslovja. Z veseljem čestitamo 1
I k Iricrskegra pri Kobaridu se nam poroča, da je 23. t. m. umrl 24. letni mladenič Ivan Bergina, izredno unet i nadarjen rodoljub.
Ljubljanske novosti. Zadnje dni smo v Ljubljanskih listih dosti čitali, da namerava o>ibor kranjske hranilnice zidati hiše za delalce in osnovati v Ljubljani Čisto nemško ljudsko šolo in tako po nekakem vzeti pod svoje mogočne peruti nemški »Schulverein«, ki ni namenjen Nemcem, kakor bi bilo soditi po imenu, ampak ima nalogo Slovence ponemčevati. Nekateri listi so celć izrekli, da to zapo-četje manj ali več podpira tudi deželna vlada kranjska. — Res je žalostno slišati, da se eni zavod, katerega je le naše slovensko ljudstvo ustvarilo svojimi žulji, da tako zlorabiti za namene nepoštena politike zagrizlih nemškutarjev. Prav zato pa nas veseli vest, da je zastopnic kranjske dež. vlade ovrgei imenovana sklepa odbora kranjske hranilnica i> i' izjavil odboru, da se morata oba ta predloga poprej ministerstvu predložiti, p edm> se more o njih sklepati. Nadejamo p;i se trdno, da tudi ministerstvo ne dopusti, da se kranjska čestitljiva hranilnici prele-vi v fllialko nemškega Schulvereina.
Blagoslove nje zastave savinjskega Sokola v Mozirju oba binkoštna praznika bode po pripravah soditi res velikanska narodna slavnost. Deputacija našega vrlega Tržaškega Sokola se odpelje danes zvečer s poštnim vlakom, se snide v Ljubljani o polunoči z ljubljanskim Sokolom iu na Zidanem mostu se zagrebškim Sokolom; ob 5 uri zjutraj bodo vsi ti gostje slovesno sprejeti v Celju, od kder odpotujejo precej naprej na vozeh v Mozirje, kder bodo uže okolo 9 ure zjutraj. Želimo iz srca, da bi ta slavnosl prekosila vse nade I Živeli naši štajerski bratje!
za mlinarje. C. k. intendanca IIL armadnega oddelka v Gradcu kupi 350 metr. stotov moke Št. 5 po uzoru parnega mlina v BudapeŠtu. Oddati se more ta moka v T-stu, v Ljubljani n 11 Gradcu najdalje do 25. junija t. 1. — Uzor moke, ki je uamenjena za Hercegovino, je izpostavljen pri intendencah v Trstu, v Ljubljani in Gradcu, kder si jo more ogledati, kedor misli ponujati.
Vremensko prerokovanje. Mathieu de la Droine prorokuje za mesec junij takole vreme: Veliki viharji posevernei Evropi, deževno vreme na Francoskem. Španskem, v Raliji in v Avstriji in nujbrše toča po Švicarskem in Italiji do 8. junija. Od 8. do 16. junija velika vročina po vsej južne) in srednjej Evropi, toča bole bila po Ba ieri-skom, Wirtembrtrškem, Bavarskem, v Tirolu in v severnej Italiji. Od 16. do 23. močno deževje po severnej Evropi in nevihte v goratih krajih srednje Evrope, po-vodnji posebno ob Reni, Donavi, ob Padu. Ečavi, Roni in Loari. — Krasno vreme od 23. do 30. junija, velika vročina po vsej srednjej Evropi, nevihte na morju. — Mesec v obče lep od l.do 8., spremenljiv od 8 do 16, slab od 16. do 23. in zopet lep od 23. do 30. Brza sprememba temperature.
LiNtnica uredništvu Onim ki se hočejo zavarovati proti toči. Na už« .'» prašanja, došla nam od raznih pokrajin o zavarovanji na škodo po toči odgovarjamo vsem pujateljem, da sprejema taka zavarovanja društvo ,, Assicurazioni Generali" v Trstu, kar smo poudarjali už« v predzadnjem naSem listu, objavljaj« letni račun in stanje ime novanega društva.
O pobojih in cenah zavarovanja na škodi po toči poizve se pismeno neposredno od društvenega ravnateljstva v Trstu, ali pa od njega poverjenikov in sicer : V Gorici pri g Francu Šezer; v Kanalu pri Jarneju Passa-gnoli; v Ajdovščini pri Viljemu Micheie, r Pod-gradu pri Alojziju Barić in v Buzetu pri Antonu Bigatto. — To javljamo, v imenu rešenega društva, ki je nas v to pooblastilo na naše poizvedovanje.
EDINOST.
Tržno poročilo.
Kava — po nespremenjenih trdnih cenah. Prodalo se je 1500 vreč Rio po gl. 54 do gl. 67. — Santos v^lja si. 56 do gl. fifi. — Oylon plan t. gl. «9. do gl. 128.— Sladkor — prodalo se je 6000 vreč sladkorja po gl. 24'lt do gl. 28'l,. — Sadje.
—	Pomeranče, limoni gl. 4'lt do gl. 7.—, mandlji gl. 85 do gl. 90.—, fige v vencih gl. 11 do pl. 13.—, opaša gl. 12 do gl. 15.—, cvebe Elerae gl. 12 do gl.24, Sultanina pl. 15 do gl.38. — Olje — namizno gld. 73 do g). 88, jedilno gl. 43 do gld. 47. — Petrolje — stalna cena na gl. 9*/4. -Do-mati pridelki. — Fižol gl. 7. do gld. 12M, po kakovosti. — Maslo gld. 86 do gl. 94.
—	Žito — mlahova kupčija, cene šibke.— Zet — Se precej obrajtan, a cene nespremenjene. — Seno — dobro konjsko gl. 1 do gld. 1.30.
Bor«no poročilo.
Borsa živahna, kurzi drž. papirjev trdni z najboljšo tendenco.
Iftunaj«k& Borsm
dne 30. maja.
Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 81 »	35 »
Zlata renta......102 »	05 »
57, a vat. renta .... 95 »	90 •
Delnice narodne banke . . 862 ■	— »
Kreditne delnice ... . 309 »	30 •
London 10 lir sterlin . . 122 .	30 »
Napoleon....... 9 »	70'/,»
C. kr. cekini...... 5 »	75 •
100 državnih mark ... 59 »	75 «
Poslana.')
V	cenjenem listu »Edinosti« št. 39 t. I. je dopis iz Tomaja, kateri napada mojo osebo : «Zdaj sc tu pri nas govori o tem, da bi se vozil Tramvai iz Sežane skoz Tomaj, Du-tovlje, Skopo, Kopriva in Štanjel, in se je razpošiljala okrožnica, naj se podpišejo županije, ako so zadovoljne; tomajska pa se ni podpisala ; čudno, res čudno, česa se boji ote Zupan ? Saj ko bi bilo kaj iz tega, veliko več bi koristilo, nego škodovalo našim ljudem. Ako tedaj iupan ne tmeje, kaj bi bilo dobro, naj hi koga poprašal, soj mu bodo radi svetovali modri možje, na primer: čestita duhovščina in drugi.« Ko sem ta dopis prečital, začudil s rn se, kako se more lotit; dopisnik poročati o stvareh, o katerih mu ni prav nič znano Okrožnico Nem imel res v rokah, ali ker je bila nemška, nisem umel in tudi nisem hotel razumiti, česa žele, ker se deržim tega načela, da župan čisto slovenske občine ni dolžan prejemati nemških ali laških dopisov, ne od si. c. kr. uradov, še manj pa od privatnih druStev, ki niso s županstvom v nobenej zvezi, za prihodnje naj mi pošljejo okrožnico v mojem materinem slovenskem jeziku, takrat jo bodem natanko prečital in če se mi bode zdela stvar koristna za občino, podpišem jo z veseljem. Ali enkrat za vselej bodi povedano onemu g. dopisniku, da ne sprejemam in ne podpisujem okrožnic, pisanih v tujem jeziku, ker za gotovo bi tudi gospod dopisnik kaj takega ne podpisal, ako bi ljubil svoj materin jezik In svojo domovino.
Tomaj 21. maja 1884.
Peter Puppis.
Prosim slavno uredništvo »Edinosti« da v svojem cenjenem listu natisne sledečo iz • javo.
V	41. listu «Edinosti» 21. maja t. I. se meni očita, kakor, da bi bil jaz napravil listke volilnih mož italijanske stranke v občinskem uradu.
Ker je to sumnjičenje popolnem neresnično, javljam, da omenjeni listki niso bili narejeni v občinskem uradu Pomjanskem, niti z mojo roko ali mojim orodjem, nego napravljeni so bili v mialolpijalnem uradu koperskeai. Toliko resnici na čast.
Pomjan, 25. maja 1884.
Petor SkerjanC)
__obč. tajnik.
Za takove članke je uradništvo toliko odgovorno kolikor mu dotični zakon veleva
Uredn.
MIRODILNICA (drogerija)
G. B. ANGELI-JA
gpiF v TrMtu na lesnem trgu, 1
Ocenjena izdelovalnica čopičev;
zaloga oljnatih barv lastne priprave, firneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro
mineralnih voda,
naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga Inka flrne|a za koplje iz ocenjene fubrike A. Lefranc-a v Parizu.
Žvepla I. vrste. 10—4
Vozni red železnice za Trst.
0d I. junija 1884 naprej.
O d vo z iz Trst«.
7'— zjutraj (brtovlak) (I., II., III. do Ljubljane od tam naprej I., II. razred) na Dunaj, zvna t Reko, Pnljem, Brnckom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bo'. Mnom.
7-20	zjutraj (hrtovlak) (I., II., III.) v Nabrelino, Videm, Benetke, Milan, Rim.
9-10 ajiitraj [onittibn«-«tafc) v Kabrežino, Videm. Benetke.
10— ajutraj (poBfni t'faA) (I., II., III.) na Dunaj, zveza z Pelto, Brucko m, Zagrebom, Karlovcem, Siskom.
4-50 popoludne (omniftu* olak) fol., II., III.) v Nkbrelino, Videm, Benetke, Milan, Rim.
6'30 popoludne f potit ni vfak) na Dunaj, zveza t Reko PeBto, B ručkom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanom.
8*30 z veter (kurfrki vtak) (I., II., III.) na Dunaj, sveza s PePto, Knniio, Ilruckom.
6-45	zveSer (nelan vlak) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo.
9-—zvefier	(meBm vlak) v Nabretino, Videm, Benetke Milan.
Dolaz v Trst.
9-30 zjutraj (mega* vfak) (II., III.) iz Ljubljane,Beljaka Celovca, Poie
7*37 zjutraj (omntttis vlak) lz Milana, Benetk.
8-42	(k»r.ski vlak) (L, II., III.) iz FeSte, Dunaja.
10-50	(poftni tifek) (I., II., III.J iz Dunaja, Reke, Siska Zagreba, PeBte.
7-37	fomn<6us-i>tak) iz Rima. Milana Bez Nabre«ino.
0 30 zveBtr (potoni v/ak) (L, II., III.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega.
8-10	zveBer (omnifttis vlak) it KoTmina Cez Nabrelino.
9-52 iveSer (*r«ov/ak) li Italije Bes Nabrelino.
10*05 zveBer (fcrzoipJok) (I., II., III.) iz Dunaja, LJubljane zvesa z Reko.
12-30 v noBi {omn(6u3.i>/«k) iz Italije Bez Nabrefino.
Priporočamo tudi Slovencem, naj si ogledajo bodoče dni preianimivo
razstavo
tujih živalij
raznih vrlo lepih vrst iz Indije in Japonskega ravnokar privedenih za tukajšno tvrdko
G. SINGER.
Odprta je od 10. ure dopoludne do 9. zvečer na velikem dvorišču nasproti
Giardino p\ik>fc>lioo.
R
Posestvo t vasi Li-lmai
se proda ali pa v najem dA, Obstoji iz hiše v najboljšem stanu spetimi sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom ; poleg hiše velik vrt z vodnjakom, kterega voda nikdar ne vsahne. Nad to hišo bliiu bo šla nova železnica Her. pelje-Trst. — Natančneje se poizvć v miro-dilnici (drogeriji) O. B. ^nggoll-ta, na lesnem triru v Trstu.	3—3
Ročne mlatilnice
prve vrste se dobivajo po nizkej ceni. kakor tudi stroji za 86iateV in čiščenje žita pri	2—S
SCHIVVITZ <t COMP.
(Živic i drug)
v TRSTU. Via Zonta 5.
REB
BnUsKa pnčica.
Priporoča se od naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspeSn^jo vodo prenčico vplivajoč.) na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 3—10
L istiliki
Bratje Loser
v Trstu.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "•O
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po vdih, bolečine v kriii ter Hrcih. oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine po-volnem trganj«, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo vevetu toper Varatv. znamka.> trganje po dr Maliču* s zraven stoječim znamenjenem ; 1 steklenica 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost vratobob prsne in pljučne bolečine; l stekl. 06 kr koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in slropl.	20—13
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje«
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočlle pri ziibasanjl človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jednn zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava ae le Jeden zavoj.
NaroČila iz dežele izvrše ?e takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkćczy-ja meMnem trgu v IJut>IJanl.
Lekarnica Serravallo
v Trstu.
Plrule Brerine oslobodujejo po malem emorojdnlh zaprek, zapora, trdin ne-tečnosti, trebušnih bolezni, hudega riganja, histeričnega in hipohondrlčnepa tolčenja srca, katero pride od lenosti sokov, glavnih bolezni in olajšavaio ženskam krvno čiščenje, dajajo irebuhu vec snage ter poboljšavajo šoke, zaradi česar so one koristne vsakemu brez izjemka. Siguren je pak lek proti hemoroidam.
Opomba. Da bode lažje gospodi lekarniča-rjem in mirodilničarjem austro-ogerskega cesarstva dobivati prave pirole Brerine in vse leke, kateri se delajo v mojem laboratoriju, utemeljil sem v Trstu pri svojemu pooblaščencu gospodu J Seravallo občno skladišče ?.a svoje izdelke • zato naj se odslej vsi obračajo za naročbe in cene na omenjenega gosp. Serravallo, kateri je pooblaščen utemeljiti tudi druge pomočne zaloge za to trgovino.
Carlo Caitoldl, lastnik Brerine lekarne v Milanu.
Ceroti las Breiije staro In skušano sredstvo proti vsakovrstnim reumatičnim boleznim itd.
AnaterlnHk« voda od F. Cor-tissia osobitost jako iskana, koja uzdržava usta zdrava in zobe bele. Ne da, da se napravi sreš, odjemlje slab duh, daja ustam sve-Žost In osnažuje zobno meso.	(8—6)
!5Z52S2S2SZ5Z5ZSE
Drogerija
Girolama Hirsch-a
"Via. Ghega nasproti «L,une» Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug «Fenice» za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi, barve auho-flno mlete I vrste.
Zidarski čopiči št. 8 po fr 2 — jede«; firneŽ za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kvvizda itd.	4-10
»2525252525352525251

Alojzija Majer-jeva
trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zlcr-jev v zabojih po 25 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost
tega piva.	6—24
G. k. priviligira.no clruštvo
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hernorojde, proti bole2nnim na jetrih, in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(14)
* Prodajejo se v vseh elavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-kamici Cristofoletti v Oorict, v Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Velika zaloga
MINERALNIH VOD
najveljavnejih vrelcev
novi lekarni
MARKA RAVASINI
na trgu pred postajo.
NajnovejSi lekovl odličnih laboratorijev, narodne in zunanje specijalitete, kemični izdelki in dišavine itd. Itd.	__4—6
Govori se talijansko, nemško, slovensko in francosko.
V mirodilnici (drogeriji) 4—5
KARLA GUARRIM-JA
W Via S. Sebastlano, 514
in na -trgu pred kasarno« 4. Velika zaloga žveplja rimskega in elollijair akega I. vrate. — Mirodije, vsakovrstne barve, posebno barve za tlak laatnega Izdelovanja, petrolje, firnez, čopki, mineralne vode itd.
G. Piccoll.
hoaoepatlčen in ale-
opatičen lekar »Pri Angelu'
v Ljubljani,
Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skušni te le
zborne zdravila.
Antlrrheumoa, najboljše zdravilo proti prehlajenjl kostobolji, hromoti delavnih 2 čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-o sredstvo zoper mrzlleo je
najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želoden, nko ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranci, jetrih in proti zlati žili, in v iazličnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
v Najboljio in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo Jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kaSlju itd. Steklenica 60 kr.
Paatile it sladnega ekstrakta (Hali Bonboni; proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Pastilne santoninake; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr , 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 Rld. 50 kr.
Salioilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (diftnritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj ir hripavost, škatljica 20 kr.
Naročila ae Izvršujejo točno po pošti _na poštno povzetje.__16—lg
Lastnik, drufitvo - EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni uredni*: AVGUST BREMIG
Nova tiskarna V. DOLENC v Trst«.