PRIMORSKI DNEVNIK
Predsednika Saragal in Moro sla obiskala ponesrečence v Agrigenlu
Nenni v Veliki Britaniji, Fanfani v Varšavi, obrambni minister Tremelloni pa na zasedanju NATO v Parizu - Sodni postopek proti podpredsedniku Aoste - Teroristični napad na finančne stražnike v Južni Tirolski
RIM, 25. — Predsednik republike Saragat in predsednik vla- | čunan na osnovi 1953, leto je enako ae Moro sta danes obiskala Agrigento, kjer je 19. julija usad po- ! 100. v maju letošnjega leta 295,8 kopal številne hiše in je okoli 2000 družin ostalo brez stanovanja. Predsednik republike in predsednik vlade sta si hotela na mestu ogledati posledice nesreče in ugotoviti učinkovitost dosedanje pomoči.
Zadržala sta se v Agrigentu °elo popoldne in si podrobno o-
8'ledala področje nesreče še zlasti pa zasilna prenočišča, kjer prebivajo ponesrečenci, s katerimi sta se zadržala dalj časa in *e zanimala za njih položaj.
Tiskovni urad ministrstva za Javna dela je sporočil, da je minister Mancini ustanovil dve pre-1liVa*ni komisiji v zvezi z zemeljskim usadom v Agrigentu. Prva 15,jav}] da komisija je tehničnega značaja in izvršni’ odi bo proučila vzroke zemeljskega u- 1ZvrSnl °dl sada, ugotovila nadaljnje nevarnosti in ukrenila vse potrebno v tej zvezi. Druga komisija pa naj Prouči odgovornosti v zvezi z izvajanjem regulacijskega načrta in morebitne posledice ter odgovornosti z izvajanjem načrta.
Podpredsednik vlade Nenni je danes pričel v Londonu razgovore s predstavniki britanske vlade, katere gost bo nekaj dni. Najprej se je okrog štirideset minut raztovarjal s podpredsednikom vlade m ministrom za gospodarska vprašanja Brovvnom, nato pa dobre Pol ure v Foreign Officu z zunanjim ministrom Stevvartom, konč-no pa s predsednikom laburistične stranke Badleyem. Nenni je nato obiskal v Dovvning Streetu rezidenco predsednika vlade Wilso-na, kjer se je zadržal na kosilu, na katerem so bili prisotni tudi številni predstavniki vlade ter laburistične stranke. Med razgovori so razpravljali predvsem o mednarodnih vprašanjih, o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o vojni v Vietnamu.
Minister za zunanje zadeve Fan-tani je popoldne prispel z letalom v Varšavo, kjer ga je na letališču -pozdravil zunanji minister Papackv. V svojem uvodnem popravnem govoru na letališču je minister okvirno navedel vprašanja, ki bodo predmet razgovorov.
Predvsem gre za dvostranske prijateljske odnose, dobršen del razgovora pa se bo nanašal na evropska vprašanja, predvsem zato da se zagotovi varnost in mir na našem kontinentu. Končno bodo v ospredju tudi vprašanja Južnovzhodne A-v upanju, da se vrne mir v Vietnamu.
Minister za obrambo Tremello-m je zvečer prispel v Pariz, kjer bo sodeloval na zasedanju NATO. razpravljali bodo predvsem o u-stanavljanju ustreznih vojaških sil atlantskega zavezništva v okviru vojaškega načrtovanja.
Predsedstvo senata je po zaključku poletnega dela izdalo poročilo,
da se je senat od 17. januarja do 21. julija letošnjega leta 93 krat sestal na plenarnih zasedanjih, na komisijah pa 243 krat. Skupno so odobrili 192 zakonskih osnutkov, od katerih 53 na skupščinah in 139 v komisijah. Razpravljali so o dveh resolucijah, 24 interpelacijah in 94 ustnih vprašanjih, na 660 vprašanj pa je prispel pismeni odgovor.
Medtem ko je predsednik sosedne Jugoslavije maršal Tito za britanski tisk razločno in preprosto obrazložil namene brionskih sklepov ter izrazil obžalovanje, da Wil-sonova vlada ne loči svoje odgovornosti od ameriške za vojno v Vietnamu, je že konec prejšnjega tedna prišla iz Hanoja novica, da ameriški piloti ne bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci. Sam Hošiminh pa je včeraj pouda-fil, da bi namesto njih moral priti Pred sodišče zlasti Johnson in vsi tisti, ki so ameriške letalce poslali v Vietnam. Seveda se ameriško bombardiranje Severnega in Južnega Vietnama nadaljuje, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu — kot je dejal ameriški predstavnik — zaradi slabega vremena. Po drugi strani pa so bile v zadnjih dveh dneh partizanske enote zelo ofenzivne in so prizadejale precej izgub Američanom med njihovo operacijo «Harstings» in blizu samega Sajgona.
O vietnamski vojni bosta razpravljala v teh dneh tudi U Tant V Moskvi in Gromiko v Tokiu. Prvi se bo po dveh letih prvič sestal s Kosiginom in Brežnjevom, drugi Pa — kot kaže — bo vodil predvsem razgovore o dvostranskih odnosih, in sicer zlasti o gospodarskem sodelovanju za razvoj Sibirije.
Predsednik republike Saragat in Predsednik vlade Moro sta obiskala ponesrečence v Agrigentu, da ugotovita na licu mesta obseg nesreče in učinkovitost pomoči. Minister za javna dela Mancini pa je Jmenoval dve preiskovalni komisiji: prva se bo ukvarjala predvsem s tehničnimi vprašanji, druga Pa bo preučila tudi posledice neizvajanja regulacijskega načrta in ugotovila morebitne odgovornosti.
. Živahna je bila mednarodna dejavnost predstavnikov italijanske vlade: Podpredsednik vlade Nenni se je v Londonu sestal z visokimi Predstavniki in med drugimi tudi s predsednikom britanske vlade Milsonom. Zunanji minister Fanfa-b! je v Varšavi pričel dvodnevni obisk ter je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Rapackyjcm. Colomho je v Haagu, kjer se je udeležil zasedanja desetih industrijskih držav, kjer govore o mednarodnih plačilnih sredstvih. Končno se je Tremelloni udeležil zasedanja Nato v Parizu.
Izvršni odbor PSI je z večino (levica se je vzdržala) odobril delo paritetične komisije o združitvi, v sredo se bo sestal izvršni odbor "SDI, centralna komiteta obeh strank pa bosta razpravljala v prvih dneh septembra.
Na Južno-Tirolskem je bi izveden Ponovni teroristični napad, med katerim je bil finančni staržnik Ubit, drugi pa težko ranjen.
Tajnik PSDI TanassI Je danes 1	" da se bo v sredo sestal
odbor stranke, ki bo razpravljal o zaključkih treh podkomisij glede socialistične združitve. Izvršni odbor bo sklical centralni odbor stranke v prvi polovici septembra. Podoben sklep je že prej sprejel tudi izvršni odbor PSI, ki je sklical centralni komite stranke za 9. in 10. september. Izvršni odbor PSI je z večino glasov, predstavniki levice so se vzdržali, odobril delo paritetične komisije in jo pooblastil, da nadaljuje s pogajanji. Paritetična komisija se bo ponovno sestala v čertek 29. julija, ko se bo Nenni vrnil iz Londona.
Preiskovalni sodnik sodišča v Aosti dr. Cuzzola je oprostil bivšega predsednika deželnega sveta Aoste odv. Oresteja Marcozzo obtožbe »napada na deželno skupščino«, ker dejanje ni kaznivo. Pričel pa je sodni postopek proti bivšemu podpredsedniku deželnega sveta Renatu Strazzi, članu KPI, z obtožbo, da je kršil člen 289 kazenskega zakonika. Gre za znani spor v deželi Aosti, ko so socialisti izstopili z deželne večine in je bila ustvarjena nova večina levega centra. Odv. Marcozza je dal ostavko, njegov namestnik podpredsednik Strazza pa ni hotel sklicati deželnega sveta. Prijavo so napravili deželni svetovalci levega centra, nakar je preiskovalni sodnik danes izdal proti Strazzi zaporno povelje. Formalna obtožba je zelo huda, saj predvideva člen 289 kazenskega zakonika zaporno kazen v višini najmanj deset let zapora. Gre za «napad na ustavne organe in proti deželnim skupščinam«. Strazza naj bi kršil ta člen, ker ni hotel sklicati deželnega sveta in ker je javno s proglasom izjavil, da ne bo sklical deželnega sveta ter je s tem hotel doseči razpustitev sveta in nove volitve. Do sedaj obtoženega bivšega podpredsednika deželnega sveta niso zaprli, ker ga več tednov ni v Aosti in govore, da je zbežal v neko vzhodno državo.
v uiaju lCLuanjcga, lCbtt
točk in je bil za 7,2 odstotka višji kot aprila 1966 in za 14,1 odst. višji kot maja lanskega leta. Povprečen indeks industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih letošnjega leta je bil za 11,1 odst. višji kot v istih prvih mesecih lanskega leta.
Predsednik «Confagricolture» je v telegramu ministru za kmetijstvo ugotovil težaven položaj za rejce živine ker so se znižale cene zaradi zelo velikega uvoza goveje živine. Tako pravi, da so v prvih štirih mesecih uvozili 1,253.000 stotov, medtem ko so lani v istem razdobju 845.000 stotov goveje živine. Zato zahtevajo ukinitev vseh olajšav, zlasti pri uvozu zmrznjenega mesa in da se ohrani uvoz na isti ravni kot v prejšnjih dveh letih.
Minister za javna dela Mancini je sporočil, da bodo napravili od 2. do 6. avgusta vsedržavno kampanjo za varnost na cestah, pri čemer se bodo poslužili televizije, radia, tiska in drugih propagandnih sredstev. Istočasno bodo izdali tudi navodila vsem pristojnim o-blastem, ki bodo strogo pazile na izvajanje prometnega zakonika.
Minister za delo Bosco bo jutri ob 17.30 sprejel sindikalne predstavnike kovinarjev, s katerimi bo imel orientacijski razgovor o razvoju spora v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. Vsedržavne organizacije delavcev cementarn so se dogovorile za nov načrt sindikalne borbe za obnovitev delovne pogodbe. Izvedli bodo več stavk v avgustu in to samo v večjih podjetjih Italcementi, Etemit in Sacelit na način, o katerem se bodo dogovorili v prihodnjih dneh.
Zasedanje obrambnih ministrov NATO
PARIZ, 25. —- Danes se je pričelo zasedanje obrambnih mini strov atlantskega zavezništva, na katerem je ameriški obrambni minister zagotovil, da ZDA ne nameravajo umakniti svojih čet iz Evrope. ZDA imajo v Zahodni Nemčiji 225.000 mož ali šest divizij. Obsežna razprava je bila v zvezi s stališčem britanskega obrambnega ministra, ki zahteva, da se na večstranski način uredi pravično plačevanje stroškov za potrebe britanskih čet v Nemčiji.
Osrednji del razprave pa je bil posvečen petletnemu načrtu oborožitve atlantskega zavezništva, pri čemer niso upoštevali francoskega prispevka, čeprav je bil na zasedanju tudi francoski obrambni minister. Uradno poročilo pravi, da bodo o tem razpravljali posebej. Dogovorili so se o načelu uravnovešene strukture sil, ki predvideva ravnotežje med atomsko in klasično oborožitvijo. Govora je bilo o finančnih bremenih in o posebnih odnosih med Grčijo in Turčijo.
RIM, 25. — Po začasnih podatkih je bilo od januarja do aprila 1966 330.317 živih novorojencev, kar je za 4.672 manj kot lansko leto v tem času. Umrlo pa je v tem času 178.608 oseb, kar je za 23.756 manj kot prejšnje leto. Naravni prira-
TIT0V RAZGOVOR Z LORDOM THOMSONOM
SFRJ ustvarja enotno socialistično državo 1 enakopravnimi narodi
Tito obžaluje, da Anglija ne loči svoje odgovornosti od vojne v Vietnamu * K. Gligorov o dosedanjem razvoju gospodarske reforme
BEOGRAD, 25. — Med najnovejšimi novostmi v dneh, ko so naši bralci bili brez tiska, so bili razgovori predsednika Tita na Brionih z lordom Thompsonom in zunanjepolitičnim urednikom londonskega «Sunday Timesa« Holdenom in pa splošna ocena zveznega tajnika za finan-
ce Kira Gligorova dosedanjega razvoja gospodarske reforme. Predsednik republike je v razgovoru z omenjenima Angležema odgovoril na številna njuna vprašanja, ki so se nanašala na sklepe zadnjega plenuma, na gospodarsko politiko, na samoupravljanje, na partijski sistem in nekatera mednarodna vprašanja. V zvezi s sklepi plenuma je Tito pripomnil, da na zapadu pogostoma brez potrebe dramatizirajo dogajanja, na katera druge države gledajo kot na popolnoma normalno zadevo. Glede vprašanja svojega naslednika je Tito dejal, da v Jugoslaviji ni kulta osebnosti in da se ljudje morajo ceniti po njihovi sposobnosti ter dodal, da v socia-goslavije suvereni in sestavljajo enotno socialistično federacijo, ki ima skupno zunanje zadeve, voj-
stek je torej kljub temu letos večji.
. """""".................................................Hlinili,tim.    .................................................
HUDI BOJI MED OBEMA VIETNAMOM A
Ponovni teoristični napad je bil izvršen proti trem finančnim stražnikom v San Martino in Casies, manjšemu kraju 100 km oddaljenemu od Bočna. Stražniki so se nekaj po 11. uri zvečer vračali v kasarno, ko je zapel mitraljez, pri čemer je bil eden ubit, drugi težje, tretji pa laže ranjen. Streli so ubili 25-letnega Salvatora Ca-bitta, teže ranjen je 23-letni Giuseppe DTgnoti, laže pa 21-letni Co-simo Guzzo.
Po prvih ugotovitvah oblasti je bil napad izvršen na isti način kot lani v Šesto di Pusteria ko sta bila ubita dva karabinjerja. Okrog 50 metrov od kasarne finančnih straž so bili za nekim zidom skriti napadalci, ki so čakali, da se finančni stražniki vrnejo iz bližnje gostilne, nato so izstrelih okrog 50 strelov. Salvatore Cabitto je bil na mestu mrtev, saj so ga zadeli v glavo, v vrst in v prša. Giuseppe DTgnoti je najprej padel na tla, nato se je dvignil in skušal pomagati padlemu tovarišu, čeprav je bil ranjen v desno nogo in v trebuh, tretji stražnik, Cosimo Buzzo, pa se je rešil, ker je pravočasno skočil v jarek ob cesti in ga je samo en izstrelek oplazil po o-brazu.
Takoj po napadu je bil dan a-larm in so pričeli z obsežno preiskavo s helikopterji in policijskimi psi, pri kateri sodelujejo tudi avstrijski orožniki.
Po podatkih osrednjega statističnega urada ISTAT je dosegel indeks industrijske proizvodnje, ra-
Hošiminh: «Piloti niso glavni zločinci pred sodiščem bi moral odgovarjati zlasti Johnsom
Nadaljuje se bombardiranje Hanoja in Hajtonga ■ Precejšnje ameriške izgube v operaciji «Hastings» General Ki zahteva napad na Kitajsko «že sedaj, ne pa čez pet ali deset let»
SAJGON, 25. — Vse kaže, da je vprašanje sojenja ujetim a-meriškim letalcem v Hanoju dokončno spravljeno z dnevnega reda, potem ko je pred dvema dnevoma sevemovietnamska vla da sporočila, da je sojenje odloženo, čeprav se v Severnem Vietnamu ameriški letalci smatrajo za vojne zločince ter da bo o tem posebna komisija zbrala podatke.
Hošiminh je izjavil danes novinarjem, da ameriški piloti niso glavni zločinci v vietnamski vojni in da bi morali pred sodiščem odgovarjati predvsem Johnson in drugi, ki so letalce v Vietnam poslali. Severni Vietnam pa ravna in bo ravnal na
mu vzrok slabo vreme nad Tonkin-škim zalivom. Hkrati se govori, da sta dva ameriška letalca pobegnila iz severnovietnamskega ujetništva. Taborišče leži baje 160 km severno od meje med obema Viet-namoma. Med zasledovanjem je bil en ujetnik ubit, drugega pa je tri dni nato rešil neki ameriški helikopter. V tem me?ecu je po ameriških vesteh bilo sestreljenih 26 ameriških letal. Včeraj so jih Še-
škimi piloti. Hošiminh je dejal tudi, da ni sedaj potrebno apelirati na prostovoljce iz drugih socialističnih držav, da bi se borili v Vietnamu. «Borimo se z lastnimi silami in zelo učinkovito. Pozneje bomo videli, ali bomo potrebovali bratsko pomoč,» je izjavil Hoši-minh.
Iz Tokia poročajo, da je hanoj-ska vlada ustanovila poseben preiskovalni odbor za raziskavo »ameriških imperialističnih zločinov Vietnamu«. Odbor se je sestal prvič v petek pod predsedstvom ministra za zdravstvo, čeprav ni bilo uradno sporočeno, se smatra, da bo glavna naloga odbora zanimanje za usodo ameriških ujetih pilotov v Hanoju.
Tudi predstavnik Bele hiše v Washingtonu je sporočil, da po prejetih vesteh ne bo nobenega pro. česa proti ameriškim ujetim pilotom in da so zadevne novice prišle v ZDA iz diplomatskih virov, o čemer je bil Johnson takoj obveščen. Dodal je, da mu ni znano, ali se vodijo razgovori o izmenjavi severnovietnamskih ujetnikov z a-meriškimi ujetimi piloti. Tudi v Ženevi proučujejo pri mednarodnem Rdečem križu novico o sklepu hanojske vlade.
Seveda se bombardiranje Severnega Vietnama nadaljuje in iz a-meriških virov poročajo, da je bilo letalo tipa «Skyhawk» z letalonosilke «Ranger» sestreljeno, medtem ko se je pilot rešil. Iz istih virov poročajo, da so pred tem Američani izgubili nad Severnim Vietnamom šest letal, pri čemer so bili trije letalci mrtvi, trije izgubljeni, dvanajst pa se jih je rešilo. Za včerajšnje napade je ameriški predstavnik v Sajgonu izjavil, da jih je bilo «samo» 82, in sicer «južno od industrijskega področja Hanoja in na Hajfong«. Dejal Je, da je te-
človeški način z uietimi ameri strel,J<eva11 8 sovjetskimi izstrelki
zemlja - zrak «Sam». Baje jih niso
PRVIČ PO DVEH LETIH
U TANT V MOSKVI
I voditelji SZ se bo pogovarjal «o sredstvih in poteh, da bi se sedanje nevarno stanje zboljšalo»
MOSKVA, 26. — Na vabilo sovjetske vlade je prispel danes na obisk v Moskvo generalni tajnik OZN U Tant. Obisk bo trajal tri dni. Na letališču ga je sprejel Vasilij Kuznjecov, prvi namestnik zunanjega ministra Gromika, ki je trenutno na obisku v Tokiu.
U Tant je ob prihodu izjavil novinarjem, da ni bil pred dvema letoma, ko je bil zadnjič v Moskvi, mednarodni položaj obupen, kot je danes. Danes je položaj, je rekel generalni tajnik OZN, poln nevarnih možnosti. ((Nameravam razpravljati o sredstvih in poteh, da bi se ta položaj zboljšal,« je dejal U Tant.
Za obisk ni pripravljen poseben program, vendar pa se smatra, da bo jutri U Tant imel prve razgovore z Aleksijem Kosiginom, predsednikom sovjetske vlade. Prav tako mislijo, da se bo pogovarjal tudi o možnosti, da bi ostal še nadaljnjih pet let generalni tajnik OZN, ker rok njegove funkcije poteka letos v novembru. Sovjetska
zveza se je, kot kaže, odrekla svojemu predlogu, ki je znan pod imenom «trojka«, t. j. da bi bili trije tajniki OZN, in sicer po eden iz socialističnih držav, eden iz zahodnih, eden pa iz nevezanih. Zato menijo, da danes Sovjetska zveza ne bi bila nasprotna ponovnemu imenovanju U Tanta. Možno je tudi, da bo razpravljal U Tant s sovjetskimi voditelji o vlogi OZN v prihodnosti.
Današnji U Tantov obisk je prvi po obisku, ki ga je opravil v juliju 1964, ko je vodil razgovore s tedanjim predsednikom vlade Hru-ščovom. To bodo hkrati prvi U Tantovi razgovori s sedanjimi sovjetskimi voditelji, ki so na vladi od oktobra leta 1964.
Opazovalci poudarjajo, da U Tant ob svojem prihodu v izjavi novinarjem ni omenil Vietnama, čeprav iz Ne-.v Yorka poročajo, da pripravlja novo pobudo za pogajanja in za konec vojne ter trdijo, da bo prav med svojim sedanjim tridnevnem obiskom o tem razpravljal s Kosiginom.
.	,	,---- Baje jih niso
zadeli, pač pa da je neki Izstrelek «Sam» eksplodiraj nad nekim manjšim mestom severno od Hanoja.
Medtem se nadaljuje tudi bombardiranje Južnega Vietnama s strateškimi bombniki «B-52», ki sodelujejo v operaciji «Hastings». Letala so napadla razne položaje o-svobodilne vojske blizu meje s Severnim Vietnamom. Hanojska tiskovna agencija poroča, da je oiio več kot dvesto civilistov ubitih ali ranjenih med ameriškimi letalskimi napadi na Južni Vietnam v mesecu juliju. Enote osvobodilne vojske pa so na splošno v ofenzivi, zlasti okrog Sajgona. Prejšnjo noč so partizani napadli osem sovražnih postojank in nekatere utrjene vasi, oddaljene samo 25 do 30 kilometrov od Sajgona, tako da so se v mestu zelo dobro slišale eksplozije. Največ izgub so imeli A-meričani in južni Vietnamci med operacijo ((Hastings«, tako da sami priznavajo, da je danes popoldne četa petega polka »marine-sov« padla v zasedo v gosti džungli. Neka druga četa pa je prav tako na tem področju padla v zasedo že včeraj. «Marines» so morali bežati tako naglo, da so na bojišču pustili celo nekaj ranjenih. Baje so nato ponovno prešli v napad in nekatere ranjence pobrali. Američani poročajo tudi, da je strmoglavilo njihovo prevozno letalo, ki je vozilo «marinese», ko se je spuščalo na letališče pri Danangu. Nad 30 vojakov je bilo ranjenih.
Pekinški «Ljudski dnevnik« je včeraj ostro napadel britanskega predsednika vlade Wilsona, za katerega pravi, da je ponovno dokazal sodelovanje z ameriškimi imperialisti ter da je s svojim zadnjim obiskom v Moskvi začel splet, kariti, da bi dosegel s sovjetskimi revizionisti sporazum in se trudi, da bi skupaj z njimi pomagal Američanom. Predsednik južnovietnam-
ske kvizlinške vlade general Ki pa je izjavil nekemu uredniku neke ameriške revije, da ameriško bombardiranje ne zadostuje ter da je treba začeti s kopenskimi akcijami ter dodal, da prave nevarnosti predstavlja ((kitajski komunizem, ki je napadalen in ekspanziven« ter ga je zaradi tega treba napasti nrajši sedaj kot čez pet ali deset let«.
Iz Pnom Penha poročajo, da je predsednik Kambodže princ Noro-dom Sihanuk zanikal vest, ki se jc razširila v Laosu, da je povabil Hošiminha, naj obišče Pnom Penil v letošnjem septembru, ko bo na obisku v Kambodži general de Gaulle. Iz Pekinga pa poročajo, da je Maocetung 16. t. m. plaval se 15 km daleč po reki Jangcekjang ter da bodo fotografije o tem dogodku objavljene v kitajskih časopisih. Maocetung je preplaval omenjeno razdaljo v eni uri in petih minutah, čeprav ima 73 let. Ko mu je nato prvi tajnik KP Kitajske za pokrajino Hopej dejal, da je že dovolj plaval, je Maocetung odgovoril: «Ne ostane mi drugega, kot ubogati prvega tajnika pokrajine.« Njegov podvig je gledalo okrog pet tisoč oseb in Maocetung je hkrati naučil plavati neko deklico hrbtno.
Gromiko v Tokiu
TOKIO, 25. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prispel na u-radni obisk včeraj v Tokio in je danes vodil z japonskim zunanjim ministrom Etsusaburom Siinom prve razgovore, predvsem o dvostranskih odnosih. Na vrsto pa pridejo tudi mednarodni odnosi, ker je Gromiko ob prihodu izjavil, da je pripravljen govoriti tudi o Vietnamu. Politični opazovalci so mnenja, da ni pričakovati važnih rezultatov.
RECIFE (Brazilija), 25. — Na tukajšnjem letališču so neznanci organizirali dinamitni atentat na brazilskega maršala Costo e Silvo, ki je znan kot kandidat za naslednika brazilskega predsednika Castela Branca. Atentat ni uspel in ubit je bil samo neki upokojeni admiral, več oseb pa ranjenih. Po atentatu so aretirali okrog 160 oseb, ki pripadajo tajnemu komunističnemu gibanju v severovzhodnem delu Brazilije, Te aretacije dokazujejo, da pripisujejo vojaške oblasti atentat komunistom. Istočasno sta v mestu eksplodirali še dve bombi, ki pa nista povzročili žrtev.
Sko in nekatere druge posle. Sistem samoupravljanja, ki se zadnja leta razvija, je nov element, ki veže vse narodnosti Jugoslavije, kajti interesi proizvajalcev so v vseh republikah skupni. Samoupravljanje proizvajalcev je poudaril Tito, onemogoča vsak poskus nacionalističnih odklonov m vrnitev na staro. Tito je izključil možnost, da bi v Jugoslaviji prišlo do več strank. Dejal je, da i-ma Jugoslavija Socialistično zvezo, v kateri delujejo Zveza komunistov, sindikati, Zveza mladine in druge organizacije, in ugotovil, da je to dovolj široka osnova, v kateri lahko delujejo vsi, ki so za stvar socializma. Zveza komunistov nima pravice zapovedovanja, temveč samo usmerjanja socialističnega razvoja. Tito je dejal, da odgovorni činitelji Jugoslavije ve. rujejo v to, kar delajo, in da je njihova dolžnost, da najdejo najbolj človeška pota za dosego socialističnega smotra. Jamstvo za dosego tega cilja je svoboda človeka in demokracija, ki jo je ju-1 beralizacija uvoza, goslovanski sistem samoupravljanja v precejšnji meri že dosegel.
Na vprašanje lorda Thompsona
temveč ga bo izvolilo samo ljudstvo Jugoslavije. Glede razvoja Jugoslavije je Tito poudaril, da Jugoslavija danes ustvarja ne e-notno državo, temveč enotno socialistično državo, v kateri so vse
narodnosti enakopravne. Po jugoslovanski ustavi so vsi narodi Ju* vrednosti dinarja, katerega stabilnost se vedno bolj utrjuje. Tečaj dinarja v inozemstvu pa se zadnje mesece vedno bolj utrjuje, večajo se zahteve tujih bank, da jim Narodna banka proda dinarje za tujo valuto Toda borba za o-hranitev vrednosti dinarja se bo šele pričela. Njegova trdnost je odvisna od ukrepov gospodarske politike, predvsem od povečanja proizvodnje in proizvodnosti dela in od odnosov med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Optimizem, da bodo postavljeni smotri doseženi, temelji tudi na letošnji dobri letini. Neposredna posledica dobre kmetijske proizvodnje ho povečanje celotne proizvodnje, po-sebno_ živilske industrije in zvišanje življenjskih stroškov ter povečanje izvoza. Trenutno je najbolj važno, da se gospodarstvo že sedaj pripravi na prihodnji januar, ko bo uvedena nadaljnja li-
v
zvezi z odnosi med Veliko Britanijo in njenimi bivšimi kolonijami je Tito izrekel polno razumevanje za politiko predsednika Naserja in dodal, da nosi za odnose med Anglijo in Egiptom precej krivde Velika Britanija, ki ima kot velika in razvita država vse možnosti, da nerešena vprašanja z Egiptom reši na drugačen način. Glede Rodezije je Tito pripomnil, da bi morala Velika Britanija upoštevati želje ljudstva. Za odnose vzhod-zahod, ki so se zadnje čase izboljšali, je Tito dejal, da se stanje lahko še precej izboljša. Ponovil je mišljenje, da varšavski pakt ne bi obstajal, če bi se razpustil atlantski pakt in v zvezi s tem izrazil mišljenje, da je vprašanje paktov danes čisto formalno. Poleg tega, ie poudaril Tito, «jaz v pakte sr>loh ne verjamem*. V zgodovini je bilo precej paktov, ki so se, brž ko je izbruhnila vojna, razpadli. Glede vprašanja Vietnama je Tito ponovil znano jugoslovansko stališče in izrazil obžalovanje, da britanska vlada ne loči svoje odgovornosti od vojne v Vietnamu.
Zvezni tajnik za finance Kiro Gligorov je pozitivno ocenil dosedanji razvoj gospodarske reforme, ki se najbolje odraža v stabilizaciji gospodarskih gibanj. Lden od bistvenih pogojev za zagotovitev stabilnega razvoja gospodarstva je skrb za uravnoteženje plačilne bilance. V zvezi s tem je Kiro Gligorov opozoril na pozitivno dejstvo ugodne trgovinske izmenjave v letošnjem letu s konvertibilnim področjem in hitrejše večanje izvoza v države socialističnega področja V pretekli dobi ni prišlo do bistvene spremembe rstičnem sistemu ni dinastij, to je ni sistema nasledstva, zato on ne bo določil svojega naslednika,
..........................■■.■•m..Minil,........
Prvi komentarji o sporazumu o kmetijstvu v gospodarski skupnosti
Zasedanje ministrov desetih industrijskih držav o mednarodnih plačilnih sredstvih
BRUSELJ, 25. — Prihajajo prvi komentarji v zvezi s sporazumom o kmetijskih vprašanjih Evropske gospodarske skupnosti. Tako poročajo Iz Pariza, da je pariški tisk z zadovoljstvom sprejel sporazum in piše golistlčni list «La Nation«, da gre za zmago Evrope. Drugi listi pa govore o ustanovitvi pomembne kmetijske skupnosti.
Predsednik Confagricolture Gae-tano pa je v zvezi s tem sporazumom Izjavil, da so zaključki manj zadovoljivi, kot so bile upravičene Italijanske zahteve zlasti v zvezi z računom realnih proizvodnih stroškov. Ne more se zahtevati, da bi italijanski proizvajalci plačali
ceno kmetijskega združevanja, zaradi česar je še pomembnejša državna intervencija za dvig produktivnosti.
Pogajanja so bila dolgotrajna in so ob prisotnosti številnih ministrov (Italijo so zastopali Fanfani, Restivo in Tolloy) v zadnji fazi trajala neprekinjeno trinajst ur.
Rešili so nekatera najpomembnejša vprašanja: 1. Sadje in zelenjava. To vprašanje je zlasti za Italijo najvažnejše in so se dogovorili za kompromis, tako da bodo razne države pooblaščene proizvajalcem plačevati pomoč, del katere bodo Izplačevali iz blagaj ne skupnega tržišča. Italija bo v ta namen prejela 25 milijard lir.
Aunanji minister Fanfani in kmetijski minister Restivo (levo) na zaključnem sestanku v Bruslju kjer je bil dosežen sporazum o kmetijski politiki — ali o «zeleni Evropi« — šestih držav skupnega
evropskega tržišča
Ta sistem ni bil dokončno osvojen In velja do 1. julija 1969, ko bodo o njem ponovno razpravljali. Do takrat bodo torej veljale notranje cene, čim pa bodo padle na 80 odstotkov višine cen, ki jih bodo skupno določili, bodo pričeli izplačevati omenjeno pomoč, ki Da je, kot smo videli, po mnenju združenja kmetljcev prenizka. 2. Sladkor: Določili so kvoto proizvodnje za vsako državo In zagotovljeno ceno 17 dolarjev za kvlntal. Za Francijo so določili proizvodnjo 2 milijona 400.000 ton sladkorne pese. Zahodno Nemčijo 1.750.000 ton, Italijo 1.230.000 ton. In končno za Nizozemsko In Belgijo po 550.000 ton. 3. Mleko in olje: Določili so skupne cene, ki znašajo za olivno olje 115 dolarjev za stot, za mleko pa 9,75 dolarjev za stot z odstotkom maščob v višini 3,7 odstotka.
HAAG, 25. — ((Skupina desetih«, v kateri sodelujejo industrializirane države: ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Italija, Franclja, Zahodna Nemčija, Nizozemska. Belgija in švedska, ima različna stalna posvetovanja:	med
ministri In guvernerji osrednjih bank, odnosno strokovnjaki in visokimi funkcionarji. Danes je sklicano posvetovanje med ministri, na katerem zastopata Italijo zakladni minister Colombo in guverner «Banca dTtalia« Carli. Na dnevnem redu je razprava o ((poročilu Emmlnger«, katerega sestavo so sprejeli ob zaključku svetovnega monetarnega fonda lanskega septembra v Washingtonu.
Gre za način Izboljšanja seoa-njega sistema mednarodnih plačil, odnosno za ustanovitev »načrta za izredne ukrepe«, v primeru ko bi prišlo do resnega pomanjkanja mednarodnih plačil. ZDA zagovarjajo stališče, da je treba ta načrt takoj sestaviti, čeprav ga bodo izvedli šele ob dejanskem pomanjkanju rezervnih sredstev. Francija pa je obratno mnenja, da naj se načrt sestavi šele, ko se bo izkazala resna potreba.
Pred tem vprašanjem so razpravljali o funtu šterlingu in o zadnjih angleških ukrepih v tej zvezi.
♦ Potrebno je,» je poudaril Kiro Gligorov, *da vsa razpoložljiva sredstva, predvsem ukrepe gospodarske politike, izkoristimo, da bo proces liberalizacije odnosov z i-nozemstvom, ki se bo pričel prihodnje leto prva etapa v končnem smotru konvertibilnosti dinarja. Sele ko bomo opravili ta izpit in obdržali liberalizacijo uvoza, lahko napravimo bilanco reforme. Naloga ni lahka, nevarnosti so številne in trenutno sta potrebni varčevanje in skrb za povečanje proizvodnje in proizvodnosti dela.«
Razvoj, ki se je pričel po sklepu 4. plenuma CK ZKJ’na Brionih, se nadaljuje. Množijo se sestanki komunistov, na katerih člani mnogo svobodneje kot prej iz* ražajo svoje mišljenje in kritizira-J?. Tako je na sestanku organizacije ZK notranje uprave v Nišu okrog 150 komunistov ostro kritiziralo sedanje odnose vodilnih kadrov do miličnikov, ki so jih mno. go zaradi kritike premestili v za-kotne kraje, odnosno predčasno upokojili. Številni miličniki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, medtem ko so nekate-n vodilni funkcionarji zidali zasebne hiše in lahko menjavali »vo. ja stanovanja.
V Splitu so na sestanku okrajnega komiteja poudarili potrebo po večji javnosti dela vseh družbenih, političnih in drugih forumov in ugotovili, da mora biti e-dini kriterij za uveljavljanje vodilnih kadrov njihova sposobnost in delovanje, a ne njihova dosedanja politična funkcija. Na posvetovanju v republiškem tajništvu za notranje zadeve Srbije so priporočili, naj se v predstavniških organih sestavijo posebna telesa, ki bi nadzorovala delo notranje uprave. Poudarili so nadalje potrebo reorganizacije službe in stal. ne krepitve in razvoja samoupravljanja kot najboljše jamstvo v borbi proti vsakršnim težnjam in dru-gim deformacijam Na plenarni seji občinskega komiteja Pulja so med drugim obsodili vmešavanje organov državne varnosti v gospodarsko in kadrovsko politiko delovnih organizacij Izvršni komite CK ZK Srbije je na predlog osnovnih organizacij ZK v državnem tajništvu za zunanje zadeve imenoval 11-člansko poverjeništvo, katerega naloga je, da opravlja posle dosedanjega komiteja, ki je bil razpuščen, da pripravi konferenco, na kateri bo izvoljen novi komite in da ugotovi odgovornost posameznih članov dosedanjega razpuščenega komiteja.
De Murville v Pragi
PRAGA, 25. — Francoski zunanji minister Couve de Murville je danes popoldne prispel v Prago I °blsko™ In z obiskom v Budimpešti bo zaključil svoje obiske v Vzhodni Evropi. Na letališču ga je sprejel Vaclav David, zunanji minister CSSR, Navzoč pa je bil, poleg drugih funkcionarjev češkoslovaške vlade, tudi francoski veleposlahik v Pragi Roger Lalouette.
Couve de Murville, ki Je prispel na obisk na vabilo vlade CSSR, se bo razgovarjal z zunanjim ministrom Davidom, s predsednikom v enartom' s Predsednikom in generalnim tajnikom KP CSSR Novotnyjem ter s predsednikom slovaškega narodnega sveta Cudikom. Na dnevnem re-du so — kot poroča tiskovna a-genclja CTT — ((vprašanja, ki se tičejo obeh držav, tj. najnovejšega razvoja medsebojnega sodelovanja, in najvažnejša mednarodna vprašanja«. Med temi vprašanji — kot se Je zvedelo iz uradnih krogov — so predvsem vprašanja evropske varnosti (nemško vprašanje in brezatomska področja) ter vietnamsko vprašanje V zadnjih dveh letih so se odnosi med Francijo in CSSR precej iz-boljšali, kar dokazuje sklenitev dolgoročnega trgovinskega sporazuma in sporazuma o tehnično-znan-stvenem sodelovanju, medtem ko se pripravlja podpis kulturnega sporazuma.
«Rude Pravo« pozdravlja de Mur-
n hi 2b!Sk !n, piše' da P° končani hladni vojni ni bilo med Francijo m socialističnimi državami takih vprašanj, ki bi ovirala odstranitev pregrad, ki so jih postavili bolj ali manj umetno v prvih letih po drugi svetovni vojni «Mi nimamo spornih obmejnih vprašanj in tudi ne ostankov sovražnosti iz preteklosti, ki vznemirjajo danes svet. Mislimo pa, da je tr#-ba mednarodne spore urediti s pogajanji na podlagi nevmešavanja v notranje zadeve drugih narodov.
Zgodovinska razmišljanja ob knjigi «Sveti Urh»
Ko se prav te dni neki slovenski katoliški tednik odločno postavlja na stran fašizma, ko hvali generala Franca, objavljamo ta zapis Josipa Vidmarja, ki je bil objavljen v ljubljanskem Delu pod naslovom «Iz dnevnika. 23.VI.1966».
Po tem zapisu postane tudi omenjeno pisanje v katoliškem tedniku razumljivejše.
V	prejšnjem anevnisu sem o-menil knjigo Štefanije Podbev-škove «Sveti Urh», ki sem jo medtem pregledal, in to kljub temu, da mi je množica grozovitosti, popisanih v nji, vzbujala gnus, sram ln obup, ki lahko človeka privedejo do poslednje groze. Delo je kronika dogodkov na tem pošastnem morišču. O njeni zgodovinopisni vrednosti ne bom razpravljal. Gotovo je dokument, ki je očitno avtentičen in strogo resnicoljuben. Kot taka mi je knjiga vzbudila razmišljanje o moralni podobi poglavitnega akterja v krvavem dogajanju, o katerem govori. Za to je v nji gradiva v izobilju
Narodno izdajstvo našega katoliškega tabora je bilo razjasnjeno te v teku osvobodilne vojne, razjasnjeno in obsojeno, kakor ustreza pravici. Zato ni moj namen ponovno razpravljati o njem. Pač pa me spričo vsega, kar sem bral v knjigi, zaposluje drugo izdajstvo, ki ga je zagrešila slovenska cerkev in ki je danes bolj potrebno premisleka in osvetlitve. To je njeno izdajstvo nauka, tiste filozofsko moralne misli, ki cerkvi daje smisel in pomen, kakršnega ima.
V	kulturni zgodovini človeštva je katolicizem odigral neko vlogo. Njegovega pomena seveda ni iskati v njegovi mitologiji, ki je pravljična in naivna,- kakor vse mitologije. Njena metafizična misel je skromna, antropocentrična in celo antropomorfna, skratka zadostna samo za preproste pameti ali pa za pregnane umovalce, ki se ravnajo po geslih, kakršno je znani izrek: «Credo, quia absurdum«. - Verujem, ker je nesmiselno. Podobno je z mistično vsebino krščanstva, ki je tako in tako dostopna le redkim — recimo — izbrancem in ki le redkim pomeni življenjsko resničnost. E-dini resnično pomemben del krščanskega nauka je njegova moralna misel, ki dejansko vsebuje napotke za razvoj človeka v razumno in blago bitje. In ravno ta žlahtni del svojega natika je slovenska cerkev izdala najogabneje.
Tudi ta zločin je znan, vendar se mi zdi, da je le predalo razjasnjen in da nam premalo določno živi v zavesti. Kakšna je njegova neizkrivljena podoba?
Koncem tridesetih let tega stoletja smo se Slovenci znašli pred odločitvijo, ki je nemara najdalj-nosežnejša v naši dosedanji zgodovini. Spominjam se razpoloženja v najširših slojih našega naroda, ki sem ga lahko opazoval pred okupacijo v času Društva prijateljev Sovjetske zveze in nabiranja podpisov za to društvo, nato pa še na zadnjih orožnih vajah. na katere sem bil poklican v poletju 1940. Naravni instinkt ljudi je iskal možnosti za rešitev iz nevarnosti, ki se Je grozeče bližala, ki je bila pred durmi. Iskal jo je in jo našel v naslonitvi na.
Sovjetsko zvezo. To rešitev je našel brez propagande oziroma celo navzlic propagandi, ki je pri nas kakor v Evropi širila sto kletev o prvi socialistični državi. To težnjo k Sovjetski zvezi sem takrat jasno razbral iz pogovorov med preprostimi ljudmi, ki so bili poklicani pod orožje z vseh strani Slovenije. Tako ljudstvo. Cerkev pa je podpirala uradno politiko, ki je nezadržno in neprikrito vodila v trojni pakt, v zavezništvo s fašizmom ln nacizmom.
Potem Je prišlo do marčnih dogodkov in do okupacije. Spet se Je razpoloženje množic pokazalo povsem nedvoumno. Cerkev ln njena politična ekspozitura z dr.
Natlačenom na čelu pa je bila za vdanost v božjo voljo in lojalnost do novih gospodarjev Slovenije.
V to stanje je nenadoma spregovorila Osvobodilna fronta. Oznanila je, kar je ljudstvo čutilo nagonsko. Govorila je iz ljudskega srca ljudskemu srcu. Kdo ji ne bi prisluhnil in kdo je mogel, kdo je smel preslišati njeno oznanilo?
Ali se Je čuditi njeni neverjetni in burni rasti? Naraščanju njene moči in avtoritete? Mogočnemu patriotičnemu ognju, ki ga je zažgala v zavesti naših ljudi po celi Sloveniji, da je bil mahoma vsak vreden Slovenec pripravljen na vsako tveganje in na vsako žrtev? Da je vsak naš človek spontano priznal njeno vodilno misel za usodo našega naroda?
Vse to je bilo naravno in za vsakega patriota evidentno, odtesil-no in razveseljivo.
Tako za vse prave Slovence, ne pa za vse Slovence, zlasti ne za tiste, ki so bili dotlej tako ali drugače voditelji naroda in ki so imeli v njem oblast. Nova oblast, ki je nastajala in ki se Je že es-no uveljavljala, je ogrožala njihove položaje in interese. In kakor so bili tem voditeljem vse dotlej njihovi interesi poglavitna stvar, so s stališča teh sodil1 tud:
Osvobodilno fronto in jo obsodili. In Cerkev? Kaj bi bilo narav-nejšega in bolj skladnega z njenim poslanstvom, kakor v vel ki stiski stoDlti na stran ljudstva, ga	„
podpreti v njegovem strašnem oo- Včeraj ob 8. uri zjutraj je odpo-ju zoper premočne sovražnike, ka tovala skupina 32 slovenskih matu-kor se te na primer zgodho na rantov na izlet po Jugoslaviji. Di-Pol Iškem'' Dati narodu moralno jaki so se zbrali pred srednjo šolo oporo strniti ga in s tem stop- I na Opčinah, od koder so s poseb-njevatl njegovo živo moč! Kaj bi j nim avtobusom «Ljubljana Trans-bilo naravnejšega, pa naj bi ta port» odšli v Sežano, kjer so imeli boj vodil kdor koli, saj je šlo za ,v hotelu Triglav zajtrk.
obstoj naroda? Pa ne. Cerkev se je umaknila in se naposled raje zvezala z okupatorjem proti lastnemu ljudstvu, kakor da hi šla z ljudstvom proti sovražniku. Zakaj? Ker je očitno spadala med tiste, ki so gledali na svoje interese in zlasti na svojo oblast in ki so bili v strahu zanje.
Kakšna druga razlaga njenega ravnanja je mogoča? Seveda so njeni belogardisti govorili, da se bijejo za narod, za vero in bega. Boga lahko nemara tu izpustimo, človeška pomoč mu pač ni potrebna. Za narod? Na strani okupatorja, tudi tistega, ki je hotel Slovence kratko malo razseliti? --Kvečjemu tedaj v smislu nekega župnika, ki je razvijal takele domneve: «Kdor se količkaj veže s komunisti, zapade telesni in duševni smrti, kajti zdaj gre za to: ali bomo padli mi, verniki, ai; komunisti:.. če zmagajo Sovjeti, potem vernih katoliških Slovencev ne bo več.» (Sv. Urh, str. 402, 403). Vsa ta modrost je danes lanska megla in dim, takrat pa je bila duševna hrana za omejence, slepilo za uboge v duhu. Boj za vero? če imam vero, jo pač imam in nihče mi je ne more vzeti. Zakaj naj bi se tedaj boril zanjo? Imam jo. če jo hočem uveljaviti, jo bom skušal s prepričevanjem in še učinkoviteje z vedenjem in ravnanjem. Kdor pa se bori za svojo vero z nasiljem, se popolnoma očitno ne bori zanjo, temveč za nekaj drugega. Morda za njen privilegirani položaj ali pa za položaj in privilegije tistih, ki jo imajo v zakupu, za njihovo oblast. In boj za oblast Je edina misel vsega tega cerkvenega početja!
Tako varanje si navsezadnje lahko dovoli politika, čeprav je tudi tam obsojanja vredno: ne sme si ga pa dovoliti Cerkev, ki se šteje in se svetu predstavlja kot zaščitnica resnice in morale. Se manj pa si ga sme Cerkev dovoliti v takih skrajnih oblikah, v kakršnih ga je izvajala pri nas. Za obrambo oblasti ji ni bilo nedopustno nobeno sredstvo niti ne popolno pačenje moralnih nače\ na katerih obstoji človeško občestvo. «Umor je in ostane v nebo vpijoč greh,» Je pridigal škof Rožman. Toda kmalu se je pokazalo, da ubiti komunista ali partizana, ni greh in to ne za duhovnike ne za laike. Takega dejanja se ni treba niti izpovedati. Uničevanje komunistov je postalo moralna in verska dolžnost In da bi to anti-moralo vendarle mogla vcepiti ljudem, Jih je Cerkev navajala k perverznemu mešanju morij in pobožnosti, k perverznim pobožnostim pred klanjem, klavci pa so bili deležni posebnega škofovega blagoslova in najbolj zavrženi med njimi Je prejel po školu križec, ki ga je blagoslovil papež in ki Je imel moč, da Je prinesel izveličanje vsaki žrtvi, ki Je bila pred smrtjo prekrižana z njim. Skratka, najmračnejši srednji vek, pošastno mešanje preostud-nega morilstva s svetimi opravili, docela nerazumljivo pačenje vere in morale, izdaja obeh z blagoslovom papeža, občudovalca Hitlerja. Da. škof je prinesel 1z Rima celo vest, da bi se n .kateri padli belogardisti lahko povzdignili med mučenike. Pristavil je: «Heroične stopnje kreposti pri mučencih ni treba dokazovati. Tudi ni ovire, če dotični .mučenec’ ni bil brez slabosti in grehov.«
In rezultat tega izdajstva? Predvsem vrsta duhovnikov - klavcev v dobesednem pomenu te besede. Potem vrsta duhovnikov, ki so sestavljali sezname ljudi, zre:'h za zakol ali za Internacijo. Nato duhovniki, ki so klavcem brali maše in jim opravljali PoOožnooti, pri katerih so ti mesa II dobili .navdihe’ za svoj ogabni posel. Dalje duhovniki, ki so spovedovali mučene in na smrt obsojene žrtve, po možnosti take z njihovih seznamov. Dalje redno z'orab ljanje spovedne molčečnosti za zbiranje podatkov. Potem duhovniki, ki so molili za tiste ki so jih pošiljal) v smrt, med njimi prvi škof Rožman. Nato klavci s
Svetega Urha, ki so .delali’ po navodilih duhovščine ad malorem Del gloriam. Predvsem pa stotine in stotine v mukah ln grozi trpinčenih ter pomorjenih žrtev samo na Sv. Urhu.
V to pošastno grozo se Je po zaslugi slovenske Cerkve sprevrgla svetopisemska zapoved .ljubi svo-jeba bližnjega kakor samega sebe’. Strašnejšega Izdajstva ni.
Ob branju «Sv. Urha« sem začutil potrebo in dolžnost povedati vse to, kar se mi zdi važno zlasti danes, ko ta slovenska Cerkev zaradi malomarnosti ali nesposobnosti naše družbe spet prevzema neke javne vsaj napol vzgojne funkcije v našem narodu. Tuje mi Je netiti sovraštvo. Zdi se ml pa potrebno zavedati se, kaj ji zaupamo ali prepuščamo, in kdo Je, ki mu prepuščamo in zaupamo stvari, ki jim sami ali nismo kos ali pa jih omalovažujemo. Toda vedimo, da izvrševanje teh funkcij pomeni vpliv, moralno avtoriteto in navsezadnje kot zadnji smoter stvar! — oblast.
V SPOMIN JUNAKOM
V Črnem kalu je bil v petek odkrit spomenik padlim borcem
.................................................
STRAŠNA NESREČA NA VOŽNJI S POČITNIŠKEGA LETOVANJA
Čez 30 mladih Belgijcev ubitih ko se je avtobus prevrnil s ceste
Tri tedne so prebili na Tirolskem in včeraj popoldne bi se morali vrniti v Bruselj - Zdi se, da je vozač, ko je že vozil vso noč, za hip zaspal na cesti med Frankfurtom in Kolnom blizu Limburga
LIMBURG, 25. — Davi ob 6. uri nekaj pa kmalu po prihodu v bolje belgijski avtobus zavozil z avto nlšnico. Med ranjenci pa so tudi ceste Frankfurt - Koln ter se pre- taki, da zanje ni nobenega upa-vrgel na neko drugo cesto spodaj, nja.
V avtobusu so bili mladi fantje Točen vzrok nesreče ni znan.
iz Belgije, ki so se vračali z leto vanja na Tirolskem. Reševalci so potegnili iz razbitin 17 trupel, medetm ko je večje število oseb umrlo že ob prevozu v bolnišnico ali takoj nato Mrtvih je doslej nad trideset, medtem ko je bilo v avtobusu nad štirideset oseb.
Danes so v Bruslju že čakali na nekem trgu, da se vrnejo njih o-troci. O nesreči niso še nič vedeli. (Sploh je nekaj časa trajalo, da se je ugotovilo, odkod so ponesre čenči. Na avtobusu ni bilo natančnejše ’ oznake" Vfi1'kakih dokumentov tudi niso mogli takoj najt'.! Nekaterim policijskim agentom je pripadla žalostna naloga, da starše obveste o nesreči. Pozneje so starše povabili, naj se zbero pri postajališču letalske družbe bena«, da se z vojaškim letalom odpeljejo v W;esbaden. Od tam naj bi pot nadaljevali do Limburga z avtomobili Nekateri svojci so se že prej odpeljali z zasebn'-mi avtomobili. Na sedežu central nega policijskega komisariata v Bruslju so se dogajale pretresljive scene, ko so starši čakali imena žrtev
Na mestu nesreče je bil -lavi prvi neki španski delavec, zaposlen v neki bližnji tovarni. Prebudil ga je strašen tresk. Skočil je pokonci ln stekel k bližnjemu mostu. Zbudil je ravnatelja tovarne in takoj so poklicali reševalce in policijo iz Limburga. Reševalcem se je nudi) grozen prizor, reševanje samo pa je bilo zelo težko. Ker se je polilo gorivo, sl reševalci niso upali delati z varilnim plamenom. Avtobus, ki Je ležal prevrnjen na streho, Je bilo treba dvigniti z žerjavom. Iz razbitin so potegnili 17 trupel, ki so Jih že položili na mrtvaški oder, drugo poleg drugega. Po poročilu policije Je bilo v avtobusu s šoferjem vred 43 oseb. Od tistih, ki so jih peljali v bolnišnico. Jih Je precej umrlo že med prevozom.
Cesta je tam ravna in rahlo visi. Avtobus je zavozil s ceste, podrl ograjo nekega mostu In padel na spodnjo cesto kakih 15 m globoko. Se najbolj verjetno je, da Je šofer ob volanu za trenutek zadremal. Trije fantje, ki so manj ranjeni, so povedali, da se Je potovanje domov pričelo že včeraj popoldne in se je nadaljevalo vso noč. Na področju Limburga pelje avto cesta čez gorski masiv Tau-nus in ima več ovinkov. Toda prav na mestu nesreče ni nikake t^a-ve za vožnjo.
Vse ceste, ki vodijo od mesta
avtoambulance in policijske avtomobile.
Pozno zvešer so potrdili, da )e mrtvih 33: 28 mladih med 13 in 18 leti ter 5 odraslih; med temi so trije moški (eden Je šofer) in dve ženski. Zvečer še niso bila vsa trupla identificirana zaradi prevelikih poškodb.
Po svojo strahotnosti se ta nesreča pridružuje nesreči v avgustu 1961, ko je avtobus s 35 ameriškimi turisti zavozil v jezero pri Luzernu in so vsi umrli.
Kot se je pozneje izvedelo, je letovanje mladih Belgijcev pripravila organizacija «Jeunesse Vacan-ces», v katero so vpisani številni sinovi funkcionarjev nekaterih ministrstev, letalske družbe «Ša-bena« in policije. Skoraj vsi pon.;-
nesreče do bolnišnice, so tak<Jj za-1 srečenci so bili s področja Brus-prll za promet; bile so samo za 1 lja. Med odraslimi, ki so izgubi.!
•tiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiii
Rop draguljev za 125 milijonov
VALENZA PO (Alessandria), 25, — Za 125 milijonov draguljev So davi ukradli 38-letnemu trgovcu Enniu Lentiju. Lentija so oropali na pokrajinski cesti, ki veže Va-lenzo Po z avtocesto Milan-Genova v bližini naselja Bassignana.
Ennio Lenti, ki je bil italijanski prvak v streljanju na leteči cilj, se je odpeljal zgodaj zjutraj s svojega doma v Valenzi Po na svoje zadnje poslovno potovanje pred počitnicami. V avtomobilu je imel
ške, oborožene s pištolami. Medtem ko sta mu dva grozila z orožjem, sta ostala dva predložila na Svoj avto — za katerega se je ugotovilo,	da je bil ukraden v
Astiju — kovčka in torbo z dragulji. Potem je avto roparjev z vso naglico odpeljal proti Valenzi.
Alarmirani so bili vsi karabinjerji s tega področja. Doslej so našli samo oba kovčka, prazna seveda, v bližini pokopališkega zidu v
vzorce draguljev za 125 milijonov, Valenzi Po na Periferiji mesta, in sicer v dveh kovčkih in torbi.
Na poti je neki «1100» vozil naravnost proti njemu. Da bi se izognil trčenju, je Lenti zavozil na desno v Jarek. Pri sunku je bil močno ranjen v glavo. Ko je stopil ves krvav iz svojega «1500», je zagledal pred seboj 4 zakrinkane mo-
Na pot po Jugoslaviji
Na Opčinah sta poleg dveh spremljevalcev prof. Kacinove in prof. Petarosa bila prisotna tudi prof. Stane Mihelič, svetovalec za slovenske šole na Tržaškem, in Vinko Knol, prosvetni svetovalec, ki sta dijake spremljala do Ljubljane. V Sežani je skupino pričakala
še gospa Štefanija Isajevič, ki bo vodilo maturante na izletu po Jugoslaviji.
Sinoči ob 7. uri je republiški sekretariat za prosveto priredil tržaškim dijakom sprejem v hotelu Bellevue v Ljubljani.
Policijskemu generalu so izmaknili listnico
življenje, sta tudi Leopold Justin Ceusters, policijski inšpektor v pokoju, ter njegova žena Sophie. Ceusters Je bil eden izmed organizatorjev potovanj «Jeunesse Va-cances«.
Kmalu potem, ko je policija zaprla promet, Je prišlo do druge smrtne nesreče. Neki avto, ki je prihajal iz Frankfurta, se je no-tel izogniti skupini ustavljenih avtomobilov. Pri tem je zavozil v neki tovornjak, ki je vozil iz nasprotne smeri. Pri trčenju je neki nemški častnik , Zgubil življenje.
Starši nekaterih žrtev so danes zvečer prispeli v Limburg. V dvorani liceja, kjer leži 33 trupel, se dogajajo srce trgajoči prizori. Za nekatere je negotovost tragično potrjena, za druge pa je še upanje. Onemogli od bolečine hodijo starši od trupla do trupla, da bi jih identificirali. Na koncu moči se nekateri onesvestijo, ko spoznajo mrtvega otroka. Med tem pa v bolnišnici še upajo, da bodo rešili pred smrtjo deset mladih ljudi.
Predsednik nemške republike ter ministrski predsednik sta poslala sožalje belgijskemu kralju in ministrskemu predsedniku
NEAPELJ, 25. — General grške policije Georgeos Prantolos, star 64 let, Je na svojem turističnem obisku Neaplja doživel čisto anti-policijski dogodek Ko se je peljal s tramvajem proti svojemu hotelu, potem ko Je obiskal nekatere muzeja, je opazil, da nima več listnice. Tatvino Je prijavil italijanski policiji.
Cestni pometač je prehitro obogatel
SIRACUSA, 25. - Policija iz Si-racuse je prekinila nedovoljeno dejavnost cestnega pometača 32-let-nega Santija Carpinterija, ki je v nekaj mesecih postal milijonar. Precej nagla obogatitev je postala sumljiva policiji, ki ga je začela zasledovati. Končno so ga nekateri agentje zasačili, ko se je pripravljal, da ukrade neki avto. Car-pinteri je sicer pobegnil s svojo luksuzno «giulio turismo interna-zionale«, vendar so ga ujeli in aretirali. Potem se Je ugotovilo, da ima na vesti na desetine tatvin. V njegovem stanovanju so našli zlate ure, prenosne radijske aparate, fotografske aparate In še mnogo drugih dragih predmetov. Razen tega pa je policija odkrila precej vlomilskega orodja in kakih sto različnih ključev.

Nobenega posnetka Collinsovega «sprchoda»
HAUSTON, Zb. — Ameriška astronavtu Young in Collins sta prispela v center za vesolje v Haustu-nu, kjer so jih sprejeli svojci in prijatelji cer njihovi tovariši. Sedaj jih bodo znanstveniki teden dni izpraševali o vsem, da dobe vse možne podrobnosti o uspehih in neuspehih njunega poleta. Med neuspehi je čudna okoliščina, da fotografski aparati, ki Je z njimi upravljal Young in ki so sicer napravili mnogo fotografij, niso napravili niti enega posnetka Collinsovega vesoljskega sprehoda.
bnjirje vv qlf»iiali&be
Skoraj za milijardo novih kovancev
RIM, 2b - Od 1. do 20. julija je Zecca (državna kovnica) nakovala 8,696.000 kovancev za 907,700.000 lir, in sicer 1,490.000 kovancev po 10 lir, 1,724.000 po 50 lir, 4,836.000 po 100 lir in 646.000 kovancev po 500 lir.
Zrezek v 20 sekundah
MOSKVA, 25. — Sovjetsko glasilo. «Trud» poroča o elektronski kuhinji, ki so jo pripravili sovjetski inženirji. Baje je takih kuhinj že več v obratu v restavracijah palače kongresov v Moskvi, ministrstva za elektronsko industrijo m ministrstva za trgovino. V 90 sekundah se lahko pripravi kompletno kosilo; v 20 sekundah je pripravljen zrezek. List dostavlja, da so jedila, pripravljena na ta način, bolje prebavljiva.
SEUL, 25. — Plazovi in poplave zaradi silnega deževja v Južni Koreji so povzročili čez 40 mrtvih žrtev. Na desetine oseb je pogrešanih, 40.000 pa jih je brez strehe. Več hiš v Seulu se je zrušilo ter pod seboj pokopalo kakih 10 žrtev.

igluh ha ~
Igralec Monlgomery Clift je nenadoma umrl
NEW YORK, 25. — V soboto ponoči je v svojem stanovanju umrl igralec Montgomerg Clijt. Umrl je med spanjem in sicer zaradi prekinjenega krvnega obtoka, ker so se mu zaprle žile. Ko je zjutraj prišel njegov tajnik, da ga zbudi, ga je našel mrtvega. Bil je že dlje časa bolan, pa na to ni polagal mnogo važnosti. Mislil je, da gre za posledice avtomobilske nesreče, ki jo je doživel pred leti. Po tej nesreči se je zelo spremenil: na zunaj 'z raznimi plastičnimi operacijami na obrazu, po značaju pa je postal še bolj resen in zaprt. Clift niti v času največjih uspehov ni maral hrupnega holiwoodskega sveta in je raje živel v New Yorku.
Ko je l. 1962 snemal Husto-nov film o življenju Sigmunda Freuda, ga je zadela huda očesna bolezen in zdravniki so mu svetovali, naj opusti delo pri filmu. Ker ni imel finančnih skrbi, bi lahko nehal delati. Ker pa ni delal za denar, ni nehal. Njegovo glavno razvedrilo je bila vožnja z jahto. Z njim je bil navadno samo njegov tajnik. Pri tem je jemal s seboj večje število plošč Elle Fitzgerald, češ da se ob tej glasbi ne počuti nikoli sam.
Montgomerjj Clift ni bil poročen. Zapušča mater, sestro in brata. Imel je šele 45 let.
Ko mu je bilo komaj 15 let, je že nastopil v gledališču. Njegov prvi nastop v filmu je bil l. 1948. Lahko se reče, da je sodeloval samo pri dobrih filmih. Bolj znani so: Mesto na soncu. Postaja Termini, Priznavam. Od tu do večnosti, Mladi Levi, Drevo življenja, Nenadoma preteklo poletje, Zmagovalci in premaganci.
„Ex tempore" za slikarstvo 7. avgusta v Piranu
Mestna galerija Piran organizira 7. 8. 1066 enodnevni slikarski simpozij v Piranu pod naslovom «Nagrada ex-tempore za sli-karstvo Piran 1966*, ki bo postal tradicionalna kulturna prireditev. Priglasitev umetnikov tn žigosanje platen bo dan prej ali pa še tudi 7; avgusta do 10. ure. Tema slik so obvezno piranski motivi. Žirija bo izbrala najboljša dela, ki bodo razstavljena od 7. do 21 avgusta. Žirija bo tudi podelila tri odkupne nagrade. Podeljene bodo tudi odkupne nagrade podjetij m ustanov. Zinjo sestavljajo akad. slikar Lojze S pacal, akad. slikar Nikolaj U-merza in akad. slikar Mire Ce tin. IZ imenovanjem žirije samih slikarjev je prireditelj napravil veliko napako!)
Phllipp VViebe —
Pred našimi vrati
Koman Pred našimi vrati, ki ga je napisal nemški pisatelj Philipp Wtebe. obravnava židovski problem v Nemčiji, problem rasne diskriminacije v (asu nacizma in deloma po vojni. Površen bralec bi morda glede na obdobje, fc i g u pisatelj prikazuje v svojem romanu (1933-1951), sodil, da smo ta tekst dobili s precejšnjo zamudo ln zato mu bo morda očital tudi neaktual-nost. Toda če vemo, da je pisatelj vstopil v literaturo šele leta 1960 in da je roman Pred našim i vrati nastal šele leta 1963, potem pomisleki o neaktualnosti odpadejo. Saj v Nemčiji židovsko vprašanje še vedno predstavlja problem, ki je vreden literarne obdelave Res da obravnava roman predvsem čas nacizma, (oda s svojimi posledicami sega tudi izven obdobja nacistične Nemčije in tudi v naj-novejši čas. Tako lahko imamo ta tekst ne samo za poučen. saj nam v literarni obliki znova odkriva nacistično preganjanje Zidov, temveč tudi družbeno aktualen, saj obravnava vprašanje, ki že vedno tli.
Pisatelj je v svojem dokaj obširnem tekstu razpredel razgibano zgodbo, ki obsega glavno zgodbo mladega fantu Edgarju Kassnerja in židovske deklice Ruth Stein, ter vrsto vzporednih zgodb. Edgar Kassner je sin tovarnarja, Ruth je hčerka židovskega odvetnika. Obe družini sta v dobrih sosedskih odnosih in tako se med fantom in dekletom že v otroški dobi splete tesna ljubezenska vez. S prihodom nacistov na oblast se začne preganjanje Zidov. Tudi Stel-novi so njihova žrtev. Medtem ko se ob napadu nacistov Stein m njegova žena sama ubijeta, reši Edgar mlado Ruth v svojo hišo, njegov oče pa jo skrije v
svoji lovski koči. Tu jo skriva nekaj časa, potem pa jo spravi v Švico. Njegov sin Edgar medtem prestaja trdo mladost » Nemčiji in mora po maturi k vojakom in na fronto. Posreči se mu, da ostane živ, toda v Švici je tik pred koncem vojne Ruth napravila samomor, potem ko jo je posilil človek, kateremu jo je Kassner zaupal v oskrbo. Po vojni se je Edgar maščeval nad njim in ga ubil.
To so obrisi osrednje zgodbe, poleg katere razpreda pisatelj celo vrsto vzporednih zgodb tn prikazuje bralcu najrazličnejše zaplete in usode vrste ljudi. V začetku se nam zdi pisateljevo pripovedovanje dokaj skopo, potem pa se njegova pripoved razširi. Zato Pa pripoved v drugem delu romana izgubi na dinamičnosti. Pa še nekaj je. Z razširitvijo fabule in razpredanjem romana nam pisatelj mora do konca razširiti usode cele vrste ljudi. Pri tem pa postane njegova pripoved vendarle mal ce preveč romantična, bolj lju bezenska zgodba, premalo psiho loško utemeljena in poglobljena Nihče ne bo sicer mogel trditi da podobne zgodbe niso do1 gaiale. Toda pisatelj je prav v prikazovanju zgodbe ostal marsikdaj le na pol poti, premalo poglobljen, premalo psihološko utemeljen in premalo prepričljiv. Kakor sicer verjamemo nje-gdii osrednji zgodbi o Edgarju in Ruth,, kakor nas njuna lika prepričata in prevzameta, pa čeprav je Ruth vendarle vseskozi bledo prikazan lik, tako nas o-stale usode ne prizadenejo, ker so lp preveč pri godno in prepo vršno obdelane. Tako lahko re čemo, da je dejstvo, da je piša telj zajel izredno dolgo obdob je in širok krog oseb, predstav Ijalo za avtorja trd oreh, ki mn ni bil vedno kos. S svojo umetniško izpovedjo je ostal le na pol poti.
Seveda to ne pomeni, da knjiga ni zanimiva Nasprotni). IZ najbolj avtentičnega vira zvemo marsikaj o pregutranju Zidov v Nemčiji in o tem. kako še danes nanje postrani gledajo. In zaradi pestrosti zgodb ter obilja dogodkov v Nemčiji, na fronti,
■ 'red vojno, med njo in po njej je knjiga za vsakega našega človeka zanimiva m jo bo že zaradi opisovanja pestrih usod ljudt 2 zanimanjem bral Knjiga ima seveda tudi svojo globoko humano noto, ker pomeni ostro obsodbo vsake rasne diskriminacije.
Roman Fred našimi prati je s posluhom za aktualne tekste izdala založbu Obzorja, prevedel pa n je lepo Franc Srimp).
Sl. Ru.
Založniška razstava
avgusta v Riminiju
RIMINI, 25. — Od 70. do 30. avgusta bo v Riminiju «1. italijanska založniška razstava z nagrado založnikui> pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike Predsednik prireditev je finančni minister, predsednik pripravljalnega odbora pa podtajnik v prosvetnem ministrstvu Pie-ro Caleffi. Doslej so se že pri javile založbe: Adelphi. Alfa, Biet ti, Bompiani, Canesi, Cappelli Comunita, Einaudt. Fabbn. Fel trinelli, Garzanti, II Mulino, La Nuova Italia, Laterza, Le M on nier, Longanesi, Mondadori, Mur sia, Ricciardi, Rizzoli, Šansoni, Schemiller, Silvana, UTET in Vallecchi. Razstava bo v zgodovinski Arengovt dvorani v Riminiju. Razstavljena bodo najbolj pomembna dela iz leta 1965. Posebna žirija bo dodelila medaljo predsednika republike založniku, ki bo najbolj pripomogel k razširjenju kulture. Podelitev nagrade bo v Riminiju 27. avgusta. Istočasno pa bo tudi sejem italijanske knjige.
LECCO, 25. — Avtonomno le-toviščarsko in turistično podjetje v Leccu je v sodelovanju s tukajšnjim kulturnim centrom priredilo razstavo češkoslovaške sodobne umetnosti.
iiiliiiiii
OBIŠČITE 10. TRADICIONALNI
GORENJSKI SEJEM
25-odstotni popust za prevoze priznajo: JZ, LJUBLJANA TRANSPORT, TRANSTURIST in AVTOPROMET GORENJSKA ji!
v KRANJU od 5. do vključno 16. avgusta! Odprto vsak dan od 8.-zabaviščni prostor pa do 24. ure.
•19. ure,
26. julija 1966
— 3
Stopnjevanje protijugoslovanske gonje v Zahodni Nemčiji
Cerkveni dostojanstveniki in ministri solidarni s «šefi» ustaških beguncev
Otvoritev dveh «hrvatskih domov». ki sta ju blagoslovila hessenski škof in koelnski kardinal - Zastava «Neodvisne države Hrvatshe»
BONN. 25. — V zadnjem času Je vedno več znakov, da določeni vplivni krogi ZR Nemčije pod-vzemajo vedno nove korake v svoji sicer že stari protijugoslovanski politiki. Po marsičem sodeč, se kaže določeno stopnjevanje ne le v dosedanji propagandni napadalnosti, pač pa tudi v določenih konkretnih In odkr-ito sovražnih potezah, ki gredo preko besedne, časopisne in radijske odnosno televizijske propagande.
Akcije, ki bi ne smele imeti nikakršne zveze s propagando, zunanjo politiko In diplomacijo — vsaj v dobesednem pomenu teh besed ne — so se vršile tudi doslej v določenih trenutkih v ZR Nemčiji in zavzele včasih tudi zelo drastične teroristične oblike. Dovolj je, spomniti se napada -'-a Jugoslovansko predstavništvo v Mehlemu, umora Momčila Popoviča in napada na bivšega konzula Andrijo Klariča, že zdavnaj Se Je ugotovilo, da jugoslovanski uradni predstavniki niso podvrženi zločinskim napadom nikjer na svetu razen v ZR Nemčiji
V zadnjih mesecih se vedno pogosteje kažejo posamezne poteze v tej smeri, poteze, ki gredo preko običajne propagande in nosijo v sebi poskus posrednega ali oelo neposrednega političnega vmešavanja v notranje razmere Jugoslavije.
Kot pri bivših «silah osl» v predvojnem in medvojnem obdobju — kluzi v ta namen tudi sedaj pe-sc ca ustaških beguncev, ki so v Povojni dobi edino v ZR Nemčija mogli povsem nemoteno delovati in organizirati posamezne skupine izdajalskih emigrantov, r® glede na zločinsko preteklost sedanjo kriminalno dejavnost Pretežne večine teh protijugoslovanskih elementov, jim določeni zanodnonemški krogi skušajo pri-pisati vedno večji pomen nekakš-eSa »činitelja« v dolgoročnem uačrtu bonske politike do jugo-zuodne Evrope. Te težnje se pori1™0 kažejo po sodni razpravi v •Konstanzu.
Pokazalo se Je namreč, da go-y°r državnega tožilca, v katerem J® bila sprejeta znana fašistična teza o «nujnl razporeditvi« Jugo-slavije ne pomeni le naključno Pomoto zahodnonemškega pravo-s°dja. Ne le v sodni dvorani, pač Pa tudi v pretežnem delu zanod-honemškega tiska so bile ob tej Priložnosti lanslrane določene te--podobne tistim, ki jih je državni, tožilec v svojem govoru razčlenil. Te zahodnonemške poteze Verjetno prav nič ne karakter'z1-ra boljše kot prav pisanje emigrantskega lističa «Hrvatska država«.
Ta Ust, ki ga izdaja neka emigrantska skupina, je že pred sod-Po razpravo pisal, da se »nem-®ke oblasti to pot ne bodo dale zmotiti« in da Je tožilec Gulden <<sPoznal neutemeljenost večine srbskih obtožb«. Po procesu se je ta časopis veselil zmage, ko je ugotavljal, da je bil proces »prvorazredna politična senzacija«, naperjena proti Jugoslaviji in da Je »tokrat skoraj ves nemški tisk, na čelu z najvažnejšimi poiitii-mm tednikom ».Spiegel« bil na strani obtoženega«.
Kar zadeva omenjeno protijugoslovansko stališče zahodnonem-akih oblasti in informativnih sred-štev — je to popolnoma točno. Se Vet, v zadnjih treh mesecih oba sporeda tukajšnje televizije sta večkrat omogočila šefom emigrantskih skupin, da rovarijo proti Jugoslaviji. Razen tega v nekaterih televizijskih oddajah, ki so bile napravljene z «tzključno» zahod-honemškimi novinarskimi močmi, ®e Je skušalo v zadnjem času prikazati, da je Jugoslavija tik pred gospodarskim in političnim razsulom. Včasih se oddajajo takšne filmske sekvence, ki naj bi ''dokumentirale« določene želje nekaterih tukajšnjih ljudi o nepremostljivem prepadu, ki da vladajo med gospodarsko bolj razvitimi deli dežele, kt kulturno in versko težijo k Zahodu in med nerazvitimi predeli, ki da so na vsak način vezani na Vzhod.
Zahodnonemški avtorji ne prikrivajo nasproti jugoslovanskemu severu nekakšne hlinjene simpatije, nasproti jugu pa antipatijo. stare koncepcije iz dobe cesarjev Se Prepletajo z delnim obujanjem nacističnega zanikanja jugoslovanske državnosti.
Toda stvar ni ostala pri tem. V zadnjih časih so uprizorili dve izzivalni akciji, kakršnih doslej ni bilo. v Essenu in Koelnu sta bila odprta dva tako imenovana «Hr-vatska domova« — običajne zgrad-be, v katerih je marsikaj: od cerkve do dvorane, stanovanj za duhovnike in nune in tudi bar. Obe zgradbi so zgradili s sredstvi iz zahodnonemških virov. Obe nosita ime po kardinalu Steplncu. o-krašeni pa sta z zastavami tako imenovane »neodvisne države hr-vatske« Po zamisli organizatorjev bi morale sluziti «skupnim kulturnim in verskim potrebam hr-vatskih delavcev in emigrantov.«
Zamisel organizatorjev te akcija očitna: od jugoslovanskih delavcev, ki so z rednimi potnimi 1 s ti začasno na delu v ZR Nemčiji. izločiti t ste, ki so iz Hrvatje In jih zbližati s skupino ustaših emigrantov Svečanosti pri otvoritvi teh »domov« so pokaza le- da stoje za vsem tem tudi do Jočeni vplivni politični in cerkve-m krogi ZR Nemčije. Pri otvo-
ritvi «doma» v Essenu 28. maja je verski obred opravil hessenski škof Hengsbach. Razen emigrantskih «voditeljev» je v Izrazito sovražnem tonu proti Jugoslaviji spregovoril tudi minister pokrajinske vlade in visoki funkcionar zahodnonemške detpokrščanske stranke Konrad Grundmann.
Po pisanju že omenjenega u-staškega glasila je Grundmann med ostalimi rekel: «Borba hr-vatskega naroda za svojo državno svobodo je v bistvu ista borba, ki jo Nemci vodijo za svoje zedinjenje, ker imata obe isti cilj.«
Isto misel je izrazil 9. aprila vrhunski funkcionar zahodnonemške krščanske demokracije in član zunanjepolitičnega odbora bonskega parlamenta Ernst Majoni-ca v pozdravni brzojavki nekakšnemu «kongresu Južnoslovanskih demokratskih zvez«.
Po pisanju zahodnonemških časopisov je «dom» v Kdlnu ((posvetil« 3. julija sam koelnski kardinal Prlngs. V filmski reportaži
na tukajšnji televiziji pa ni prikazan le omenjeni kardinal, pač pa tudi skupina emigrantskih voditeljev, katerim je bila ponujena priiožnost, da dajo svoje ((nepolitične« izjave. Zahodnonem-škim gledalcem je govoril neki Bilančič, znan not šef t. i. koeln-ske skupine napadalcev na jugoslovansko predstavništvo 1962, ki je ob tej priložnosti lastnoročno z bencinom polil in zažgal ter z razstrelivom razdejal pritlične pro store v zgradbi in bil zaradi te ga obsojen na sodišču v Bonnu Pri tem posebno prihaja do iz raza «aktivizaclja» določenega de la zahodnonemškega rimokatoli škega klera in to prav pred in takoj po podpisu sporazuma o ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom.
Za okrepljeno sodelovanje za-hodnonemških visokih političnih funkcionarjev v najnovejšem valu protijugoslovanske gonje očitno nosi odgovornost bonska vlada, ki se ni niti posredno niti neposredno omejila od take de-
javnosti. Kako bi se sicer mogla tolmačiti javna podpora določenih bonskih politikov ostankom tistih elementov, s pomočjo katerih je Hitler skušal uresničiti te težnje v doDi druge svetovne vojne!?
Težko bi bilo verjeti, da so najnovejše protijugoslovanske poteze v Zahodni Nemčiji le posledica popolnega nepoznavanja obstoječih razmer in nehatena napaka v ocenjevanju odnosov v Jugoslaviji. Mnogo bolj verjetno se zdi, da je to sestavni det naporov tistih tukajšnjih krogov, ki v najnovejšem političnem razvoju na svetu iščejo možnost za ponovno oživljanje hladne vojne v Evropi. Pri tem nikogar v Bonnu ne moti, da je to v popolnem nasprotju tudi z bonskim prepričevanjem svetovne javnosti o zahodnonem-ški miroljubni politiki in želji po izboljšanju odnosov s socialističnimi deželami. Očitno je, da so besede eno, dejanja pa nekaj popolnoma drugega.
K. KUKOLJA
Naš tržaški slikar Jože Cesar je izdelal portret pred letom umrlega javnega delavca in borca prof. Zorka Jelinčiča. Portret je od četrtka razstavljen v Tržaški knjigarni, kjer bo občinstvu na ogled do konca meseca, nakar bodo sliko prenesli v planinski dom pod črno prstjo, ki bo nosil ime po pokojnem Zorku, ki je bil eden najbolj neutrudnih planincev in pob ornikov planinstva pri nas
.................mi... .o...................................................
PRED DNEVI JE MINILO STO LET
iiimiiiiii 11111111111111111 im lini im 1111111111111111111111111111,11,11,11,1, um,min,I(a m,,,,,,1,1
Iz «Objavljenih in neobjavljenih listin
o morski bitki pri Visu»
20. julija je poteklo sto let, odkar se je bila tako pomembna bitka pri Visu, ki se je zaključila s porazom italijanske flote. Nedvomno največje delo v zvezi s to bitko je napisal Alberto Lumbroso. Delo je izšlo leta 1905. Obsega 852 strani in razen tega še veliko slik, faksimilov in kart v prilogi. Razdeljeno je v dva dela: prvi z naslovom <dl processo deli Ammiraglio di Persano» prinaša zapisnik samega procesa in zbirko z njim združenih spisov, drugi del vsebuje »Objavljene in neobjavljene listine o pomorski bitki pri Visu». V tem delu je Lumbroso objavil tudi ponatis pamfleta anonimnega pisca, ki je izšel v Firencah takoj po procesu leta 1867. Naslov knjižice je «Tajni proces admirala Persanaii. Podnaslov pa nam pravi, da je zbral te podatke neki «strežaj sodnega dvora». Proces proti poveljniku italijanske flote pri Visu admiralu grofu Carlu Pellionu di Persano je bil pred italijanskim senatom kot sodnim dvorom. Iz tega pamfleta objavljamo zapisnik šestega dnevnega zaslišanja. Sodni dvor so sestavljali vsi senatorji. Predsednik je bil grof. X... (Gabrio Casati). državnega tožilca je zastopal odvetnik t. (Camillo Trombetta), glavni branilec je bil markiz y... (Clavesana), Prisotni so bili tudi ministri. Za predsedniškim sedežem se je izza zavese v presledkih kazal »rdečkast nos, ki je pripadal očitno neki visoki osebnosti (kralju?)». O grofu Carlu Pelionu Persanu je šel namreč glas, da je bil nezakonski sin kralja Karla Alberta. Pamflet prikazuje, ako izvzamemo bolj ali manj pikre «razlage», gola dejstva, kakršna so razvidna tudi iz uradnega zapisnika procesa.
P P
VI. DAN ZASLIŠEVANJA
(Izpustili smo podatke o «formalni» otvoritvi zasedanja).
Obtoženec:	Bilo je približno
sredi julija, ko sem se s floto spravil na pot proti otoku Visu. Da bi postali gospodarji Jadrana, bi bilo seveda bolj naravno, če bi izbrali za cilj svojih morskih operacij Pulo in Trst. Toda ti dve mesti sta, po mojem mnenju, bila pretrda grižljaja za naše mlečne zobe; toda tudi v primeru, da bi ju po srečnem naključju res dobili v svoje roke, lahko stavimo eno proti sto, da bi ju bili morali vrniti, ne da bi imeli niti zadoščenje, da bi ju okusili. Ne bom razpravljal o Benetkah, kajti Kraljica morja je bila naša, preden so se začele sovražnosti. Rečem naša, kajti imel sem priliko brati zaupno poročilo iz Francije našemu ministrstvu, s katerim se je obveščala italijanska vlada, »da je Avstrija bila pripravljena odstopiti Benetke Franciji, kakor ji je že odstopila Lombardijo, samo da bi ostala neomadeževana čast njenega orožja«. Predpostavljamo, da jaz nisem rojen diplomat; kljub temu menim, da od trenutka, ko so se Benetke odstopale našemu gospodarju onstran Alp, ki bi jih potem z vso lagodnostjo moral odstopiti nam in ki je resnično toplo podpiral takšen načrt, ni bilo potrebno, da bi mi s svoje strani to proučevali in o tem razpravljali; posel je moral veljati kot končno zaključen. (Ministri so očitno vznemirjeni zaradi obtoženčevih odkritij).
Obtožene: Topografskih kart o-toka Visa nisem imel. Ker sem bil vedno dober človek in si nisem usojai slabo misliti o komurkoli, posebno pa še ne o svojih predstojnikih, sem si mislil. Ako predsednik ministrskega sveta, ki je vendar moj tovariš v stranki, ako mi jih ta orel, ki vse vidi in vse predvideva, ni priskrbel, je to pač dokaz, da niso potrebne. Zato sem ga, ko sem se poslovil od njega, prisrčno objel, nato sem mu pokazal »krmno stran«, da bi si osušil veliki solzi, ki sta mi polzeli iz oči, in sem hitel na ladjo. (Obtoženčev govor so večkrat prekinjali zdihljaji (pristnih Persanovih oboževalk. Op.
prev.) mešani z ihtenjem).
Obtoženec: Segel bom nekoliko nazaj, da Vam lahko povem, da sem že 20. junija zapustil sidrišče v Tarantu, in da sem s polno
paro odplul proti Jakinu. Tako mi je bilo ukazalo mornariško ministrstvo; njegova odločna volja je bila, da hitim branit to mesto, ki ga lahko vsak čas napade sovražnik.
Branilec: Gospodje, to pot je napravil v šestih dneh. Lahko rečemo, da je letel. Ta stvar bi se zdela neverjetno, ako ne bi bila resnična
Obtoženec: V navodilih, ki mi jih je omenjeno ministrstvo osebno poverilo 8. junija, je bil izrečen ukaz, da »očistim Jadran od avstrijskega ladjevja ter da ga napadem in blokiram, kjerkoli bi bilo«. Enaka navodila mi je poslalo 7. julija in jih je še potrdilo 11. istega meseca. Odplul sem torej iz Jakina proti Visu z dušo polno bojevitih naklepov.
Predsednik: Zdi se mi, da ste 27. junija imeli spopad v vodah pred Jakinom.
Obtoženec: To ni bil pravi spopad, ker sem se mu skušal izogniti, čeprav me sovražnik ni nehal izzivati... Kaj sem hotel drugega, nisem bil pripravljen za boj. Se sta mi manjkali dve ali tri oklopnice, manjkal mi je ta presneti Affondatore, ki sem ga že večkrat zahteval. Potem sem še vedno čakal, da bd mi La Mar-mora, ki je z bojišča vodil državo, poslal glede tega svojo zadnjo besedo 1). Ko mi je torej poveljnik ladje Esploratore naznanil, da je sovražno ladjevje na vidiku, sem pač svoje ladje v največji naglici spravil pod zaščito baterije na Monte Vomeru: tam, gospodje, so bile na varnem. (Nekateri člani izpraševalne komisije bruhnejo v smeh).
Predsednik: Preiskovalni sodnik mornarice...
Obtoženec: Vem: on je verjel pravljicam Albinija, Paoluccija in Ribottija 2), ki me hočejo absolutno uničiti. Za te gospode je moje obotavljanje, da bi reagiral na nesramno izzivanje sovražnika, vzrok, da nam je ušla iz rok gotova zmaga. Jaz pa, gospodje, sem tu, da vam nepobitno doka-
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiitiiiiiiiHiii'uiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 23.3. do 20.4.) Vse kaže, da vam bo šlo danes prav. Ne zanašajte se pa le na naključje. Spor v družini.
BIK (od 214. do 21.5.) Vaši načrti se bodo razvijali, kot si želite. Preveč ste skromni.
DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Vsestransko pozitiven dan. Opravka boste imeli z osebo, ki je kapricioz-na, Pa ne bo hudega
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odlične priložnosti za nagel zaslužek, vendar ne idite predaleč. Nekdo si želi vašega poznanstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekoliko preveč kritični ste in včasih to moti. Zelo prijetno srečanje brez zagotovljenega uspeha.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce se ukvarjate s trgovino ali bančništvom, boste imeli uspeh. Izgubili ste pobudo iz rok.
TEHTNICA (od 23.8. do 23.10.)
Ni rečeno, da bi vam ne znalo spodleteti, zato »hitite počasi«. Spoznali boste plemenito osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo lahko se vam zgodi, da boste delali veliko, v ničemer pa uspeli. Tudi v družini nekaj ne bo šlo prav.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Potrudite se, da delo spravite v tek. Več podjetnosti in želja se vam bo uresničila.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Kar krepko po poti, ki so vam jo nakazali Nekdo se skuša vplesti v vaše družinsko življenje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš način dela je sicer dober, vendar včasih odpove. Prekinite staro poznanstvo
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse je kazalo, da bo prav, vendar nekaj šepa Dobro boste razpoloženi in s tem boste spravili v dobro voljo vso okolico.
Admiral Carlo Pellione di Persano - po nekem pisanju - ni imel topografskih kart Visa
žem, da brez Affondatora, a predvsem še brez ladje Re d'Italia, bi mi bili nedvomno poraženi’. (Vsi ministri gledajo na predsednika. da bi iz njegovega obnašanja razbrali kako manj gotovo sodbo).
Obtoženec: Za pot od Jakina do Visa sem potreboval dva dni, dva nadaljnja dneva sem uporabil zg proučevanje terena in za potrebne poizvedbe. Zato je bil že 18. julij, ko smo začeli z napadom na luko Sv. Juraj. Ta napad pa se Je po nesreči izjalovil, kljub drznosti, ki jo je pokazal poveljnik ladje Formidabile Saint-Bon. Ali je morda moja krivda, da naši topovi niso mogli spraviti do molka trdnjavske baterije v ozadju zaliva? Ali je moja krivda, da ta trdnjava ni bila iz mehkega testa? Takoj sem se spravil na odločnejši ukrep. Ob svitu 19.
julija sem ukazal Albiniju in Vac-ci, naj obstreljujeta luki Manego in Komiž. To je bil hujši polom kakor prejšnji: ker sta bili trdnjavi previsoki, ju nismo mogli osvojiti. Tedaj sem napravil zadnji poskus: dal sem izkrcati čete najprej v luki Manego, nato v luki Karober, toda vedno brezuspešno. V Manegu jih je streljanje iz trdnjav prisililo k ta-kojnjemu umiku, v luki Karober pa jih je živahni ogenj iz pušk prisilil, da so opustili svoj podvig. Upam, da tudi tega neuspeha ne boste pripisali meni, saj nisem jaz poklical avstrijsko vojsko na pomoč posadki na Visu. Kdo je mogel predvidevati toliko težav?
Predsednik: D’Amico 3) trdi, da jih je predvidel in tudi naznanil.
Obtoženec: Morda v snu! Damico, gospodje, se ni niti zavedel,
Kakih 20 km od Bonna bodo do 1968 zgradili zelo moderno mestece za 2000 prebivalcev. Mesto bo brez vsakega dimnika, kajti vse naprave bodo električne, ogrevanje pa bo vse pod podi, tako da ne bodo rabili naših »predpotopnih« peči
da je bila luka Sv. Juraja zastražena z baterijo v kazemati. Ce on sedaj tako trdi, se hoče s tem maščevati za ukor, ki sem mu ga dal, ker se ni strogo ravnal po mojih navodilih za perlustracijo Jadrana. Ker mi je bila vlada pod grožnjo odstavitve ukazala, da moram opustiti vsako nadaljnje odlašanje in vendarle že odpluti na odprto morje ter izbezati iz< njenega gnezda avstrijsko floto, sem 8. juhja. da ne bi bil razrešen vrhovnega poveljstva, poslal Dimica za sledovi sovražne flote in mu naročil, naj se pri izsledova-nju stalno drži visokega morja, tako da se ne bi preveč približal ne italijanski obali ne istrskemu in dalmatinskemu primorju. Damico pa se je toliko približal Jakinu, da se je od tam zaznal naš sprehod brez boja, ki je trajal že štiri dni.
Glas iz dvorane: Bil je nekoliko dolg.
Obtoženec: Sedaj se vračam na začetek, namreč k pripovedovanju o napadu na Vis. Prav slabo so se razvijale naše stvari, ko mi je 19. julija zvečer Sandri prišel poročat, da mu je delegat luke Mljet zatrjeval, da je Thegethoff4> dal sporočiti poveljniku Visa, naj vztraja, dokler mu ne pride na pomoč.
(Nadaljevanje sledi)
1)	Z bojišča je prejel zadnje sporočilo, v katerem ie bilo rečeno. da za trenutek njegova prisotnost v Jadranskem morju ni bila potrebna. (Op. v anonimnem pamfletu).
2)	Mornariški častniki, ki so nastopali kot priče na procesu.
3)	Tudi ital. mornariški častnik.
4)	V pamfletu je ime Thegethof) (kakor sicer tudi krajevna imena Visu) očitno namenoma napačno tiskano, in še vsakikrat drugače.
Ž 7///////A

Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15Č 14.15 in 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Šopek slovenskih; 11,45 Popevke treh rodov; 12.00 Lelja Rehar: »Nuono, puo-vejte n’m anuo praucuo«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel ((Musiči del Friuli«; 17.20 Glasba za vaš transistor; 18.15 Umetnost; 18.30 Ustvarjalci modeme glasbe; 19.15 Spoznavajmo naravo; 19.30 Slovenske polke; 20.00 Šport; 20.35 Lahka glasba; 21.00 France Avčin: «Monte Rosa-Nordend«; 21.25 Pianist Claudio Gherbitz; 21.50 Paberki iz diskoteke; 22.45 Črni cvet, jazzovska revija.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	((Supermarket«; 14.00 Prvo dejanje Luzzattove drame »Ju-dith«; 14.35 Tržaški ljudski motivi.
Koper
6.30, 12.30, 14.30, 15.30 in 20.30 - Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Pesnik O-skar Davičo; 10.30 Celentanov elan; 11.00 Nove plošče; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Jug. narodni plesi; 14.15 Jugoslavija v svetu; 14.40 Slovenski oktet; 15.00 Za mlade poslušalce;
15.15	Poje Dušan Jakšič; 16.00 Orkestralne melodije; 16.45 Domači ansambli; 17.15 Izbrani motivi; 17.30 John Steinbeck; 17.45 Mali
TOREK. 26. JULIJA 1966
umotvori; 18.00 Pevci; 18.45 Ansambel The Ventures; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Peredinov ansambel.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Glasbeni spored;
8.45	Neapeljske pesmi; 9.30 Na sporedu Čajkovski; 10.05 Popevke; 10.30 Skladatelj N. Rota; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 15.15 Gospodarska rubrika; 15.45 Operna antologija; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 Simf. koncert;
18.45	Orkester; 19.05 Znanost in tehnika; 20.25 Svetovno prvenstvo v nogometu; 22.30 Glasba v večeru.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30 in 19.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.15 Orkester; 9.40 Nove pesmi; 10.00 Rossinijeve simfonije; 10.35 Pisan spored; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kok-tail; 16.15 Popevke; 15.35 Spored z onstran Atlantika; 16.00 Rapsodija; 16.35 in 17.35 Glasbeni program za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.35 Ital. akvareli; 21.00 Nove angleške plošče; 21.40 Plesna glasba,
III.	program
18.30 Skladbe Prokofjeva; 19.00 Pregled nemške kulture; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.20 Bachove kantate; 22.15 Literarna oddaja.
Slovenija
7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00 in
20.30	— Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje; 10.15 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Iz Foersterjeve opere ((Gorenjski slavček«, 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iž violinskega repertoarja; 13,30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ansambel Lojzeta Slaka;
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 Iz koncertov in simfonij; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.40 V torek na svidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Znameniti solisti v ansamblih; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Zabavni zvoki; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert; 21.20 Radijska igra — M. Feldman: V zaledju; 22.21 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Koncert Pro mušica viva; 24.05 Jazz na Švedskem.
Ital. televizija
18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.10 Dnevnik; 20.30 Svetovno prvenstvo v nogometu; 22.15 TV zgodba: Boj za obstanek; 23.05 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Pevski spored iz Trsta »Girofestival«; 22.40 Športni tednik.
Jug. televizija
19.55 Obzornik; 20.05 Vijak __
romunska risanka; 20.25 Svetovno nogometno prvenstvo; 21.15 Propagandna oddaja; 21.30 Svetovno nogometno prvenstvo — II polčas; 22.15 Senca dvoma — celovečerni film; 24.00 Poročila.
DR. FRAN VATOVEC
Cankarjeva publicistika
7.
in Trst
Pri omenjenih revijah in časopisih je Cankar sodeloval z veseljem. Z uredništvi je bil v dobrih odnosih. Nii naletel na strujno usmerjeno uredniško «cenzuro». Pisal pa je Cankar tudi za druge buržoazne leposlovne revije, ki so mu bile zoprne. Kaj bi! Moral je živeti. Bedno življenje se je pri njem nemalokrat sprevračalo v tragično životarjenje. V začetnem obdobju bivanja na Dunaju ga je, preden je začel časnik a riti pri agencijskem tedniku «Der Siidemi, omamila in upijanili že borna skodelica kave. Na srečo ga je tedaj urednik omenjenega tednika ob naključnem srečanju povabil na svoj dom v Maria Enzersdorfu pri Dunaju. Vodilni bur-žoazni kulturonosci na Slovenskem pa so bili gluhi in slepi za bedno usodo enega najpomembnejših, najbolj nadarjenih sinov slovenskega naroda.
Izrazito odklonilen odnos kaže Cankar do programsko liberalnega «Ljubljanskega zvona». Ne ugaja mu. Govekarju piše, da ne bo sodeloval pri novi reviji, ki naj bi jo urejeval dr. Vidic. Najbri tudi Zupančič ne. Sicer pa je po Cankarjevem mnenju nov slovenski belestristični časopis res rotreben, zakaj: «Zvon ni tak, kot bi moral biti.« 24) Cankarju se upirajo uredniške metode pri «Zvonu», Govekar mu na pr. pošlje Aškerčeve nove pesmi s prošnjo, naj napiše o njih študijo za Ljubljanski zvon. Sočasno pa n'ha Cankarju dušo, naj bi zamolčal, kar ima povedati neugodnega. Seveda ne bj mogel Cankarja bolj razdražiti kakor s tako nami. govalno, nemara celo dirigirano pisarijo. Vznemirjeni Cankar piše bratu Karlu,- »Clc-vek bi pljunil. Jaz sem mu (Govekarju — piš. cp.) takoj odgovoril, da ne maram slenariti, kakor sleparijo tam doli (v Ljubljani — piš od.) vsi v"rek. Ali čitaš *7,von«? Vzemi iih satan. Človeka mora obiti sveta jeza. To je zrcalo slovenske literature? To je n.ien višek? Aškerc, najslabši slovensm kritik na svetu — redaktor leposlovnega 'ista! On bo spravil »Zvon« popolnoma v konkurs!« 25) Lojzu Kraigherju pa piše, da bo «Zvon» (ljubljanski — piš, op.) najbrž prenehal izhajati: »To ti je liberalca klavemost. Zato pa se menda «Naši zapiski« širijo »
Tudi «Dom m Spet« ni pri njem dobro zarpisan; ker napada slovensko »moderno«. Nekako optimistično gledanje pa ga prevzame, ko postane urednik «Dom in Sveta« njegov bratranec Iso 'd*. Izidor Cankar — piš. op). Lcjza Kraigherja obvešča, da bo Prišel »Dom m Svet« z novim ietom v »pametnejše roke. Bo vsaj konec tistih gnusnih napadov na moderno.« 26)
Prav tako ni Cankarju pri srcu »Slovan«, mesečnik za knji. zevnost, umetnost in prosveto. Ne kaže preveč zaupanja vanj. četudi je obljubil uredniku Franu Govekarju svoje sodelovanje. Zofki Kvedrovi sporoča, da nima velikega npsnG. 7-='-a;’ o-^ar pojasnjuje: »Iz takih tal, kakor s0 tam doli (v Ljubljani: piše z Dunaja — piš. op.), iz tiste družbe ne more vzrasti taao kmalu kaj blagopridnega.«
Ne glede na_ vse te okoliščine zalaga Cankar tudi omenjene, četudi nesimpatične mu reviie s svojimi kv»>!tetn'mi kritičnimi, satiričnimi prispevki. Si je pač lahko privoščil marsikaj’ kar m bilo v programskih načelih dotičnega česopisa. ivio strs»o pero mu je zagotavljalo kruh. Seveda ni bil ta kruh niti namazen z maslom niti obložen z gnjatjo.
Cankarjevo pero. pa ie živahno krožilo tudi po obodu časnišfce in časnikarske Public,stike. Dve sili sta se snop^rlah v niegrmem značilnem, na prvi vtis protislovnem odnosu do časnikarstva.” Prva sila ga je pehala stran od žurnalistike. Zoprna mu nad.ezua Laka Druga sila pa ga je pritegovala v krog časnikarske izpovednosti ter ustvarjalnosti.
Prv,i sila: Cankar graja žurnalistično delo. Zavrača ga. Norčuje se iz njegove sramotno nizke ravni. Tlaka je vse to. Roicodelščma Brata Karla podpihuje, naj pust; žiimnlist^o ali n« •« pametno uredi. 27) Tu se potoži bratu Karlu, da opravlja tisto «mal.) častno in neprijetno delo« (časnikarsko, na da si služi kruh. Oh prostem času, ki »ga je precej, pa si pridobiva zaslug za našo literaturo m študira.« 23) Podobne protisile odseva-o tudi v drugih Cankarjevih pisnvh, "orat »»
Piše mu, da mora študirati. Sicer bo postal «žurnalist kakor so ze zurnahsti: brez pravega znan-a, povrhu \u Uu .. .	, ., .u
jen.» 29) lega pa si Cankai ne želi, zakaj «v takem stanju b. se tudi v svojih političnih delih ne dvignil ni^HP^r v1*-	hi
morda celo propadel.« Cankar je ob tem nedvomno večkrat pomislil na usodo Josipa Jurčiča, ki je preveč namakal svoje časnikarsko pe'o	J
Toda Cankar se znajde v škripčevju življenjskih težav in sti-skav Nazadnje so mora sprijazniti z mislijo, ki ga povezuie s časnika!stvom. Kak0 naj sicer živi? Karlu Slancu piše, da bo moral na Dunaj med nemške iurnaltste, če se ne bo mogel drugače izkopati iz svojega dosedanjega življenja, ki »je že tako znano, da me m samega sebe sram.« Seveda, dokler ne konča svojih nesrečnih študij, ki se ((vlečejo v brezmejnost.« 30) Dne 22. marca 1900 pa sporočit Slancu. da je dobil na Dunaju «nekaj opravila, ki neko-liko duj po žurnalistiki Ali to ie grenko grenko Morda bo hni‘e toda moje sedanje delo je 'Handlangerarbeit' (dninarsko, težaško ,°,~.,pls' °,p’}- Ce bl imel se to‘'ko duha in dunov.iusti, ne oi vedel nikamor s temi čednostmi. In tako delo grozno mori«
Fcdobno brizga na časnikarsko delo tudi v pismu urednici tržaške ((Slovenke« Ivanki Anžič Klemenčičevi (17 sept. 1900) Sporoča Ji, da ima opravka «pri enem najneumnejših časopisov na svetu (Die Information piš. op.). Ostudno!« 31)
Seveda je prišlo tako Cankarjevo mračno gledanje na žurna-listiko pod trdo življenjsko kolo. Znašel se je res v ča,n'škem in časnikarskem delovnem krogu. Sicer je že brat Karol računal s /.e,m„’;ida ?■ boi tVlil lvan neK,,° ukvarjal s polit.čn.m. morda tudi časnikarskim življeniem Zato se ie rajši umaknil v »daljno in drugojezmno Bosno.« Bal se je, da se bo čez nekaj let z bratom ((sovražno srečal v svetu « 32)	“
Cankarju m ni zop-na le žurnalistika kot poklicno, strokovno delovanje. Tud* dolorm meščanski časniki, mu niso všeč kar velja tw„ZVpo,lltlčn? stranke in struje v njihovem buržoaznem ozadju, iti aiu marlu priznava, da nima več nobenega veselja, da bi gledal svoje trne v kakem slovenskem časniku: ker ve dV bo izšlo vse nrih-M0 ‘JT 61, P0 /ljubljanskem načinu obrito in počesano.« Zato prihaja do prepričanja, da mora poiskati založnika, ker stvari.
čines!« 33) napml' n'so 828 noben list- kakršni so naši listi dan-
. ,ima..,v mislih predvsem dnevnik «Slovenski Narodu, glasilo slovenske liberalne oz. Narocno napredne stranke. V odnosu do V»»venskega Naroda« razločujemo nekatere faze. V prvi fazi d.ikvr je v dobrem razmerju z urednikom Franom Govekarjem' se rad odzove s prispevki. Prizadevno pošilja gradivo. Ko ie postal namreč Govekar 1. 1897 tretji urednik ((Slovenskega Naroda« je Cankarja vljudno povabil k sodelovanju. Prosil ga je- zlasti’ za
lkD°ar„“uw ri«,‘ov«tine feljtone«, seveda predvsem' (.leposlovnih, pa praktičnih«. Govekar ga spodbuja, naj mu napiše za vsaki teden «kaj duhovitega klepetanja, kar Ti pride na misel Ce ne bi mogel vsa.* teden, pa naj bi poslal vsaj vsakih 14 dni kai
Wsuri*DGeIeitIaaltl!raw*ga' !enialn%£; >mele£a a la članki v'časopisi, »Dle Ze.U ali «Neue Revuev. Hkrati obljublja Govekar Can.
ri™i ’HWU-b° ^ t3k rtober dopis «takoj in pošteno«'honol daLše^neeiiti^v’10^’ naJ mu P°^je tudi 'ePuriovne doneske, tudi ra«karPi	« Vse- da mu bo Placal nemudoma, k0 bo prečital.
Cankar je tedaj sicer sprejel ponudbo, ker se je z Govekariem .ra.2Unll'	Pripomnil pa ie da mu bo poš.ljalnajvečoIiterT-
se 1e”kiPrV en)": »politika (pa) me ne briga veliko in ogibljem »preveškert»L»3T)0r<im'” ^ ** zavaruJe proti temu. da bi mu
roda« nrvfie??nV0/1 se CankarJ’eyo razmerje do »Slovenskega Na-roda« ohlaja. Težave se množijo. Gospodarskega ra literarnega značaja so. Cankar se oglaša z očitki. Dogajalo se je da ie mora^ Tavčar in	tedanjega glavnega urednika dr liana
zatriull	31 ublažiti razne Cankarjeve formulacije. Govekar
Z (S t’ Tavčarilm6^I zaradi Cankarjevih »Vinjet« stalne konflikte Lul"	- ?eveda pa se mu no lastni iziavi ni Govekar
CankarTu dTHeTrn ekPret‘:1>3(5),- Razen tega P°iasnjuje Govekar canrearju da je ((Govekar pisatelj precej drugačen od Guvekans
—^kapicaburžoazljskega 'Naroda'«' P^tavdja: »N.rSd ti moj neji Kapitalistično glasno ljubljanskega filistrstva.» 36)
fazi Cankar ne more prikriti svoiih Writi£r>ih SnettU6V n° <<Slovf,nskega. Naroda». Pretrga stike z uredništvom^ nfssti'11 obll?v‘Ja- Bratu Karlu piše v Sarajevo, da bo zopet pričel pisati za «Narod», čeravno mu je bila ((neprijetna zavest da pojte moj papir skozi Govekarjeve roke.« Po drugi strani pa sporoča bratu, da piše v «Narod» kar pač hoče seveda ne proti v°Iskave',pA^eyCU ltd' Podobno lahko piše tudi v «Slovenca« in in Sri , t \ 5am° “teveda ne proti krščanskim pisateljev cgak	tera*!irl',> Z,naCllni sklep: "Dokler torej nimam svo-
C“3ni ld| uom PlSa' knuge »
v kakšn?an,ae«e, Pn C/nkai; vezati, na stalno časnikarsko zaposlitev V i meščanski časmški redakciji. Moral bi sukati svoie pero
»•Mfcn? Narnrff publlclstl^Sa Programa. Odklanja vibo &£ r	Naroda«. Jezi se na brata Karla, ker ga stavi v isto vrsto
L vsto^m1"8«-0^611 s,1°venaklh buržoaznih dnevnikov: «Jaz seveda ne vstopim nikoli v Narodovo uredništvo in če bj vstopil bi hil
le šiS,sIi VmISHh o^rib radikalnejši nego je danes, toda' dJstp i ksknr f . menda veš, da me ljudje okoli 'Naroda' ne marajo kak^, Jlb 'az,ne maram » 37) sploh se Cankarju vselej gabi kadar "Nafud.8 0 svobodi, saj je v liberalno napredni meščanski stranici izključena vsa svoboda, vsaka individualnost. Ta stranka Polovico narodovega duševnega kapitala. Potisnila je duševni nivo slovenske inteligence pod ničlo. 2iva se od zlagano idealnih fraz in podlih dejanj. 38)	zlagano
Svet
34) Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 206-7.
,n™25.L Kar01 Cankar: Iz pisem Ivana Cankarja. Dem in iy*v. otr. 40.
36) Pisma Ivana Cankarja. II. Str. 323.
27)	Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 127.
28)	Karol Cankar 1. c. St.r. 29.
29)	Pisma Ivana Cankarja. I. Str. 87.
30)	Prav tam. II. Str. 331.
31)	Pisma Ivama Cankarja. II. Str. 350.
32)	Prav tam. I. Str. 126.
33)	Prav tam. II. Str. 41.
3j|J Pisma Ivana Cankarja. I. Str 173 in dalje.
„ 35> Fran Govekar; Pisma Ivana Cankarja meni. Ljubljanzki zvor. 1934. Str 165-6	J J*n**1
36)	Pisma Ivana Cankarja. 1. Str 186
37)	Pisma Ivana Cankarja ' Str 127
192038StrK27°1 Cimka,r: Iz pisein Ivana Cankarja. Dom in Svet
(Nadaljevanje sledi/
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 21.1. ob 19. uri 25; zračni tlak 1010.6 stanoviten, vlaga 67 odst., veter 3 km severozahod-nik, nebo 7 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 26. Julija
Ana
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42. Dolžina dneva 15.09. Luna vzide ob 15.47 in zatone ob 0.00
Jutri, SREDA, 27. julija
Natalija
ZAKLJUČENI ZRELOSTNI IZPITI NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Izpite je polagalo 118 kandidatov višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice
Izdelalo jih je 47, popravne izpite jih ima 51, odklonjenih pa je bilo 20 dijakov - Letošnji uspehi nekoliko boljši od lanskih
Te dni so bili objavljeni izidi I zrelostnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Tako imamo zdaj celoten pregled izidov zrelostnih izpitov v poletnem roku. Skupno je polagalo izpite 118 kandidatov, med katerimi je 19 Goričanov (8 na učiteljišču in 11 na klasičnem liceju), ker na učiteljišču in klasičnem liceju v Gorici ni zrelostnih izpitov. Uspešno je opravilo zrelostne izpite skupno 47 dijakov, 51 jih jima popravne izpite, 20 pa je bilo odklonjenih. Uspešno je torej izdelalo izpite 39,8 odst., popravne izpite ima 43,2 odst., padlo pa je 16,9 odst. dijakov. Najlepši uspeh so dosegli kandidati na klasičnem liceju, kjer je uspešno opravilo izpite 61,1 odst., sledi znanstveni licej, kjer je uspešno opravilo izpite 48,5 odst., nato trgovska akademija in učiteljišče.
Objavljamo statistični pregled.
23. julij
Ob obletnici padca fašizma mm je Združenje bivših političnih antifašističnih preganjancev (ANP-PIA) poslalo za objavo naslednji proglas:
«Meščani! Naša republika črpa svoje sokove iz antifašizma. Njen napredek v miru in delu, v pravici in poštenosti, zahteva, da branimo in utrjujemo idealne vrednote, ki so ms družile v skupni antifašistični borbi in v odporniškem gibanju. To danes pomeni braniti in uveljavljati načela naše ustave, da se dosežejo smotri, ki mm jih ustava jamči.
Iz vrst odporniškega gibanja in demokratov se dviga poziv za o-krepitev sil, ki čutijo potrebo po mdaljevanju te borbe in utrjevanju borbenega duha. Po 21 letih od osvoboditve tarejo Italijo še mnogi resni problemi. Ti problemi bodo rešeni z uresničitvijo ustave, ki stremi, da se m demokratičen mčin zagotovita svoboda in socialna pravica, kakor so hoteli borci za svobodo in vsi tisti, ki so za te ideale žrtvovali svoja življenja ter pretrpeli najhujše muke. Nobenega dvoma ni, da odporniške organizacije imajo veliko odgovornost glede nadaljnjega demokratičnega razvoja naše države. Ce bodo vsa združenja, ki se sklicujejo na te ideale, znala mjti skupni jezik in se sporazumeti ter združiti svoje napore za skupne smotre, bo odporništvo še živo in bo lahko bilo vzpodbuda ter vodilm sila, da se bodo rešila vprašanja mše dobe. Zalostm je ugotovitev, da se to še ni uresničilo.
Vsi mrodi so upali, da je maja 1945 zasijala zora dneva miru brez oblakov. Toda tako žal ni bilo. Živimo v dneh zaskrbljenosti. Preliva se kri mož, žensk in otrok, ker z nasilstvom hočejo reševati probleme sožitja. Proti vsemu temu mj se dvigne naš glas antifašistov in odporniškega gibanja.»
.........................................................
DELOVANJE DEŽELNEGA SVETA
Odobren zakon o prispevkih
• g	1 -v 1 •
za razvoj turizma v deželi
Danes izredna seja deželnega sveta na gradu v Vidmu ob stoletnici priključitve Furlanije k Italiji
	Leto	1966		
	štev.	izde-	pop.	
Šola	kand.	lali	izpite	padli
Klasični licej	18	11	6	1
Znanstv. licej	35	17	15	3
Učiteljišče	24	7	12	5
Trg. akad.	41	12	18	11
Skupno	118	47	51	20
	Leto	1965		
Klasični licej	16	6	9	1
Znan. licej	19	9	7	3
Učiteljišče	13	4	5	4
Trg akad.	36	11	15	10
Skupno	84	30	36	18
V primerjavi z lanskimi uspehi lahko ugotovimo, da je letos odstotek maturantov višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, ki so uspešno opravili zrelostne izpite, višji od lanskega, da je odstotek popravnih izpitov približno enak lanskim in da je nižji odstotek padlih. Zelo očiten pa je uspeh maturantov s klasičnega liceja v Trstu.
Ob zaključku zrelostnih izpitov na znanstvenem in klasičnem liceju smo zaprosili predsednika izpitne komisije za kratek razgovor o pripravljenosti letošnjih maturantov in izidih na tem zavodu.
Prof. dr. Vladimir Turina nam je med drugim dejal: «Imeli smo 18 kandidatov za klasično maturo, in sicer 7 iz Trsta ter 11 iz Gorice, 35 kandidatov za maturo na znanstvenem liceju. Med temi je bilo 34 rednih dijakov in 1 priva-tist. Izpiti so trajali od 30. junija do vključno 20. julija. Zadnje tri dni je izpitna komisija ocenjevala delo kandidatov.«
Kaj pravite pa o letošnjih uspehih?
«V številkah lahko rečemo, da je od 7 kandidatov klasične gimnazije v Trstu uspešno opravilo izpite 6 kandidatov, en sam pa ima popravni izpit iz enega predmeta. Izdelalo Je torej 86 odst. dijakov. Goričanov je bilo 11. Od teh je izdelalo 5 kandidatov, 5 jih ima popravne izpite, eden pa Je bil odklonjen. Kandidati na znanstvenem liceju, vsi iz Trsta, so tudi zelo dobro opravili zrelostne izpite, saj je 17 kandidatov, ali približno 50 odst. izdelalo maturo. Glede kvalitete pri klasikih je bilo opaziti prav dobro znanje slovenščine; imamo celo desetice in devetlce. Prav tako so se odlikovali v latinščini, grščini ter filozofiji. Kandidati z znanstvenega liceja so dokazali, da dobro obvladajo slovenščino, saj je precej devetič, dobri so bili tudi v italijanščini in latinščini. Se boljše znanje pa so pokazali v znanstvenih predmetih, kar Je povsem razumljivo za kandidate z znanstvenega liceja. Omeniti moram še, da so nekateri kandidati na klasičnem in znanstvenem liceju dosegli povprečno oceno 8 in tudi več kot 8. Uspeh je torej prav zadovoljiv. Dijaki so na splošno pokazali temeljito pripravo. Izidi dokazujejo, da se je velika večina dijakov resno
pripravljala na maturo, da jim je šola mnogo nudila in da so dijaki na splošno dobro dojemali.«
Ob koncu bi rad izkoristil to priliko, da čestitam vsem kandidatom, ki so uspešno opravili maturo, in jim izražam najboljše želje za uspehe v nadaljnjem študiju. Jesenskim kandidatom priporočam, da resno predelajo snov ter se pripravijo na izpite. Vsem maturantom in tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri zrelostnih, izpitih pa želim prijetne počitnice.«
£ Na pobudo ljudskega kinematografskega krožka «Umberto Barbaro« bodo jutri ob 21. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 vrteli prvič v Trstu dokumentarni film o vojni v Vietnamu «Le ciel et la terre«. Vstop brezplačen.
OP 18. DO 27. AVGUSTA V TACNU PRI LJUBLJANI
Seminar za slovenske šolnike s Tržaškega
Udeležilo se ga bo 30 učiteljev m profesorjev
V okviru dogovora mešane italijansko - jugoslovanske komisije o kulturni izmenjavi bo tudi letos seminar za profesorje in učitelje, ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem. Letošnji seminar, ki bo trajal od 18. do 27. avgusta, bo v Tacnu pri Ljubljani in se ga bo udeležilo skupno 30 šolnikov. Predavanja zajemajo dnevno od 3 do 4 ure, 18. in 19. avgusta pa sta določena za celodnevna izleta. Prvi dan bo izlet v Bohinj in z žičnico na Vogel. Naslednji dan bo namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Boris Lipužič predaval o organizaciji šolstva v Jugoslaviji, in še posebej v Sloveniji, nato bo direktor zavoda za šolstvo SRS L. Lužnik predaval o reformi osnovne šole in gimnazije. Naslednji dan bo pomočnik direktorja zavoda za šolstvo SRS I. Brtoncelj predaval o slovenskem strokovnem šolstvu; A. Dolanc, svetovalka zavoda za šolstvo pa o otroškem varstvu na Slovenskem. V nedeljo, 21. avgusta bo
izlet v Muljavo-Novo mesto, Gorjance in Belo krajino. Naslednji dan bo univ. prof. dr. A. Bajec, ali pa univ. prof. dr. Tomšič, predaval o slovenskem knjižnem jeziku, njegovi izgovarjavi in pravopisu, univ. prof. dr. Z. Zadravec, ali pa univ. prof. dr. Paternu, pa bo naslednji dan predaval o najnovejši slovenski literaturi. Popoldne bo izlet na Krvavec. V sredo, 24. avgusta bo univ. prof. F. Brenk imel predavanje o jugoslovanskem filmu s prikazom nekaterih jugoslovanskih in slovenskih filmov. Naslednji dan bo prof. Čopič predaval o najnovejši slovenski upodabljajoči umetnosti, popoldne pa bo ogled nekaterih slovenskih šol, muzejev in Narodne galerije.
V petek, 26. avgusta bo univ. prof. dr. Cvetko predaval o najnovejši slovenski glasbi. Zadnji dan seminarja bo univ. prof. dr. F. Gestrin imel predavanje ((Jugoslovanski narodi v obdobju od prve svetovne vojne do danes«.
			
ŽE DVA TEDNA STAVKA KAMNARJEV
Včeraj so šli stavkajoči delavci po mestu v protestni povorki
Posredovanje deželnega odbornika Dal Masa in nabrežinskega župana Legiše - Skupščina delavcev
Vsi deželni svetovalci se bodo danes zbrali na gradu v Vidmu na svečani seji, da proslavijo stoletnico vkorakanja italijanskih čet v furlansko prestolnico po tretji o-svobodilni vojni v Italiji. Na današnji svečani seji, ki se bo pričela ob 10. uri, bo spregovoril predsednik deželnega sveta Doro de Rinaldini.
Jutri se'deželni svet ponovno sestane v Trstu. Na dnevnem redu Je razprava zakonskega načrta o dodatnih ukrepih glede šolske pomoči, potem pa bo deželni svet ponovno razpravljal o zakonu za dopolnitev državnega zakona štev. 1497 z dne 29. junija 1939 za ohranitev speleološkega bogastva v deželi Furlaniji Julijski krajini. Ta zakon je bil že sprejet, vendar ga je vlada vrnila deželnemu svetu z nekaterimi pripombami.
Na seji, ki se je vršila prejšnji petek, je deželni svet soglasno sprejel zakonski načrt na podlagi katerega bo dežela dodelila prispevke na obresti za najeta posojila zasebnikov ali javnih ustanov za pospeševane hotelske industrije.	„.	, , „
O zakonskem načrtu, ki določa 5 milijard lir prispevkov v 24 letih, to je 250 milijonov lir za vsako poslovno leto od 1966 do 1985, je poročal svetovalec Volpe. Zavzel se je za zakonski načrt, ki naj bi pripomogel h gradnjam novih hotelskih objektov, še posebno v goratih predelih, kjer so odlične možnosti, da se razširi množični turizem. Prispevki dežele se nanašajo samo na hotele od druge kategorije navzdol, to je za nove gradnje, širjenje in modernizacijo. Za luksuzne hotele in hotele prve kategorije pa bo dežela dajala prispevke po proučitvi posameznih primerov. Prispevkov bodo deležni zasebniki in javne ustanove, merilo za dodeljevanje teh prispevkov pa je dvojno. Zakonski načrt določa, da bodo prispevki za gorate predele večji kot za nižinske, in sicer za gradnje novih hotelskih
objektov in modernizacijo že obstoječih v nižinskih predelih dežele, bodo dodelili prispevke, ki bodo pripomogli, da se obrestna mera na posojila zmanjša na 4 odstotke, medtem ko bodo zmanjšali obrestno mero na 3 odstotke za modernizacijo hotelskih objektov v goratih predelih.
V razpravo o zakonskem načrtu so posegli demokrščanski svetovalec Chieu, liberalec Trauner, demokristjan Romano, komunist Ca-labria, socialist Moro, demokristjan Urli, misovec Morelli in socialdemokrat Dulci. V glavnem so se vsi svetovalci izrazili za zakonski načrt, ki bo nedvomno doprinesel velike koristi. Samo komunisti so predložili popravek k členu 1 zakonskega načrta, ki v glavnem predvideva prispevke za hotele, ki niso vključeni v prvo kategorijo. V svojem popravku so komunistič. ni svetovalci zahtevali, naj se iz spiska izključijo hoteli prve in luksuzne kategorije, ker bi se lahko zgodilo, da bi bili tudi ti deležni prispevkov. Poročevalec Volpe in podpredsednik deželne vlade ter odbornik za prevoze in turizem Giacometti sta bila nasprotna popravku in tako tudi ostali svetovalci. Volpe in Giacometti sta se nato po obširni razpravi ponovno izrekla za zakon, ki bo poleg o menjenih ugodnostih doprinesel precejšnje koristi na področju turizma in hotelskih zmogljivosti naše dežele. S tem pa so povezane koristi gradbene industrije za gradnjo hotelskih objektov, soudeležba obrtnikov in zaposlitev delovne sile ter seveda ogromna pospešitev turizma v naši deželi. Deželni svet je nato soglasno izglasoval zakon.
Izidi zrelostnih izpitov na klasičnem in znanstvenem liceju
Objavljamo izide zrelostnih izpitov na znanstvenem in klasičnem liceju. V seznamu so samo kandidati s Tržaškega.
KLASIČNI LICEJ Uspešno so opravili veliko maturo: Matjaž Bidovec, Danilo Mu-kina, Majda Guštin, Vera Kosovel, Tanja Prinčič, Ana Trento. Popravni izpit ima 1 dijak.
ZNANSTVENI LICEJ Izdelali so: Aleksander Beccari, Jožica Cristiani, Nadja Danieli, Boris Fabjan, Erika Fonda, Marko Hreščak, Josip Morelj, France Palme, Uroš Koren, Radivoj Pečar, Tatjana Pipan, Sergij Premru, Borut Spacal, Pavel Strajn, Ivan Stegu, Vojmir Tavčar, Stojan Žerjal. Popravne izpite ima 15 'kandidatov, odklonjeni 3.
Kamnarji in klesarji v naši pokrajini so ponovno stavkali 7. julija za uresničenje svojih zahtev, predvsem pa za sklenitev nove delovne pogodbe, saj je stara že zapadla 30. junija 1964, to je pred več kot dvema letoma in je delodajalci še niso hoteli obnoviti. 11. julija pa sta oba sindikata v naši pokrajini proglasila stavko, ki še vedno traja. Tajništvi obeh sindikatov sta tudi na podlagi sklepov skupščin delavcev predložili delodajalcem seznam minimalnih zahtev. V glavnem zahtevajo delavci zvišanje osnovnih mezd za 12 odstotkov, še dva periodična poviška, zvišanje doklade za delo v kamnolomu od 3 na 6 odstotkov, podaljšanje dopustov, doklado za dopust v višini 100 ur plače, znižanje delovnega umika za dve uri na teden, zadolženost delodajalcev, da se bodo začeli čim-prej pogajati o proizvodni nagradi ter priznanje sindikalnih pravic.
Stavka traja še dva tedna in, še nič ne kaže, da se bo nehala. Včeraj so šli delavci v protestni povorki po mestu. Do glavne železniške postaje so se pripeljali iz Nabrežine, skozi Sesljan in po o-balni cesti, tu pa so se uvrstili v povorko ter šli po mestnem središču. Ko so prišli pred sedež Zveze industrijcev, v Ul. S. Spiridio-ne, so glasno vzklikali in protestirali. Izpred sedeža industrijcev so se po Korzu, čez Trg Goldoni in po Ulici Carducci vrnili v sprevodu pred postajo.
Za rešitev spora je že posredoval nabrežinski župan Legiša, da bi delodajalci končno pristali na pogajanja z delavskimi predstavniki. Toda doslej so delodajalci zavrnili vsak takšen poskus.
V petek so bili sindikalni predstavniki pri deželnem odborniku za delo Dal Masu, da bi on posredoval pri delodajalcih. Orisali so mu seznam delavskih zahtev. Sindikalistom je obljubil, da bo čim-prej posredoval. Včeraj je odbornik sprejel inž. Rizzija, voditelja skupine kamnoseških industrijcev, in dr. Marija člana Zveze industrijcev v Trstu. Odbornik Dal Mas je predlagal predstavnikom industrijcev, naj upoštevajo potrebo po pogp L njih ob posredovanju urada za delo, pri čemer naj bi obravnavali razne zahteve, ki so jih po-
VČERAJ V ULICI CATRARO
Neznanec streljal na žensko in jo hudo ranil v glavo
Zdi se, da gre za poskus umora zaradi ljubosumja - Policija vneto išče napadalca
Neznan moški je včeraj zjutraj ob 9.15 sredi Ulice Catraro blizu stavbe št. 3 poskusil umoriti 55-letno Natalio Samitz. Od blizu je iz pištole streljal nanjo in izstrelek je žensko zadel v desno sence ji ipredrl lobanjo in izstopil iz le-
Povorka kamnarjev po tržaških ulicah
vega senca. Moški je nato zbežal in za nji mse je zgubila vsaka sled. Nekaj minut potem so hudo ranjeno Samitzovo Z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s strogo pridržano prognozo. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno.
V Ul. Catraro so kmalu nato prihiteli agenti letečega oddelka, ki jih je vodil sam dir. Cappa, toda o strelcu ni bilo nobenega sledu. Do večera policistom ni uspelo prijeti neznanca, o celotni zadevi pa so policisti zelo zadržani, zdi pa se, da so moškega že identificirali in ga vneto iščejo
Kaj se je pravzaprav zgodilo v včerajšnjih jutranjih urah v Ul. Catraro? Kot je bilo mogoče zvedeti, je med žensko in neznancem baje prišlo do sporov zaradi ljubosumnosti. Samitzova je namreč vdova in moški se je nanjo navezal. Ker pa ni šlo vse tako, kot si je predstavljal, je včeraj zjutraj počakal žensko na cesti, ko se je vračala iz Ul. San Vito, kjer je zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Moški je Samitzovo grobo ogovoril, začel je nato kričati in se prerekati, da so se ljudje nagnili skozi okna. Očividci so. dobro videli, kako je moški s pestjo udaril Samitzovo po obrazu, nenadoma pa je urno potegnil iz že-pa pištolo in sprožil nekaj strelov. Eden teh je Samitzovo zadel. Ko je ženska obležala je moški zbežal. Stanovalci iz bližnjih hiš so razločno slišali strele, nekateri so nato poklicali pomoč in bolničarji so nekaj minut pozneje žensko odpeljali.
stavile sindikalne organizacije. Inž.
Rizzi in dr. Mari sta si pridržala možnost, da bosta čimprej odgovorila na predlog.
Danes bo v prostorih prosvetnega društva «1. Gruden« v Nabrežini skupščina delavcev, na kateri se bodo pogovorili o položaju. Sindikata FILIE-CGIL in Federestratti-ve CISL sta začela z včerajšnjim dnem v Nabrežini z nabiralno akcijo v korist delavcem, ki že tako dolgo stavkajo. Prispevke prebivalstva zbirajo na sedežu CGIL v Nabrežini. —
Jutri se začne
v Kopru jugoslovanski folklorni festival
Danes zvečer bodo v koprskem muzeju odprli razstavo ((Primorska ljudska noša». To je uvod v letošnji jugoslovanski folklorni festival, ki bo od srede, 27. do sobote, 30. julija. Prvi večer, v sredo, je posvečen izvirni folklori. Folklorne skupine turističnega društva Porio-rož-Piran in skupine iz Rudanov,
............im.....m...nun....iiuiinu.............uuuuuuuii...
Vodnjana. Raše. Galižam in Medu-lina bodo v plesih in pesmih iz Slovenske in Hrvatske Istre prikazale izvirno folkloro. Naslednji večer, v četrtek, bosta nastopili folklorni skupini «France Marolti> iz Ljubljane in «Zora» iz Opatije s spletom koroških, istrskih, belo-krajnskih, gorenskih in posavskih plesov ter s plesi Slavonije, Pri-gorja in Dlamoča.
Letošnji 7 jugoslovanski folklorni festival se bo končal v soboto s prireditvijo pod že tradicionalnim geslom «Jugoslavija pleše in poje». Nastopili bodo poklicni folklorni ansambli «Lado» iz Zagreba, «Kolo» iz Beograda in «Tanec» iz Skopja. Ta zaključni nastop treh najboljših folklornih ansamblov bodo letos obogatili vokalni in inštrumentalni vložki v izvedbi «Slovenskega okteta« iz Ljubljane in članov vseh treh ansamblov.
Po zaključni prireditvi bo po vsem mestu folklorna noč, v kateri bodo gostinci gostom in turistom stregli z raznimi specialitetami in pristnimi istrskimi vini.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22.. 23., 24. in 25. julija je v Trstu umrlo 24 oseb, rodilo se je 26 otrok.
UMRLI SO: 71-letna Ernesta Fon-tanot vd. Degrassi, 76-letni Giovanni Giorgini, 78-letn-i Giovanni Giacoml-ni, 63-letni Giuseppe Zorzet, 56-letni Danilo takile, 86-letml Ettore Odori-co, 63-1 etna Agnese Degrassi, 3 dni stari Patrizio Greto, 68-letni Mario Cecchini, 80-letni Glacomo Sponza, 86-letna Elvira Po puli ni vd. Degrassi, 59-letnl Giovanni Zore. 63-letni Giuseppe Segulin, 69-letni Vladimir Cok, 62-letna Pierina Bevulacqua, 68-letni Ugo Crevato, 63-letni Antonio Perrari, 90-letna Giuseppina De Cilia, 81-letna Caterina Savini vd. Petrini, 85-letna Giuseppina Rltter vd. Va-glierl, 36-letna Lici a Rossi por. Ules-si, 71-letni Fernando Palmlerl, 74-letni Giulio Peri, 79-letni Francesco Valdemarin.
OKLICI: mehanik Plppo Zorko in gospodinja Ariella Mauro, železniški uradnik Luciano Gelsi In uradnica Lucina Grilz, mehanik Aldo Cantoni in gospodinja Giovanna Mihelj, mehanik Giorgio Indriigo in šivilja Eva-rista Cah, kapitan dolgih prog Antonio Zar in gospodinja Giovanna Celil; uradnik Franco Ratunno in gospodinja Giovanna Melilio, prodajalec Giorgio Veochiet in uradnica Franca Plzzamus, delavec Fulvio Frausln in uradnica Nevia Codnic, zdravnik lonel Bucur in tajnica na ambasadi Carmen Rornero Cardenas, nameščenec Angelo Rossi in gospodinja Desiderata Lettlch, mehanik Be-nlto Morrone in delavka Pierina Gen-zo, uradnik Carlo Marin in dipl. fi-lozofka Maria Luisa Pizzami, trgovec Mlchetle Acclaml in gospodinja Adriana Luxa, kovač Francesco Zaccaria in gospodinja Fioretta Spagnoletto, geometer Claudio Bencina in uradnica Nevia Oblak, trgovski zastopnik Giorgio Scherl in uradnica Domeni-ca Benci-Piccini, uradnik Sergio Po-lizzi in uradnica Licia Benvenuttl, upokojenec Giovanni Roncelli in gospodinja Teresa Zentiiin. tehnik A-lessandro Pascolinl in uradnica Silva Albano, pomorščak Bruno Škerlj in gospodinja Annamaria Azzari, šofer Santo Angelini in baristka Aurelia Cavini, delavec Averardo Sclaunich in gospodinja Rina Prodan, uradnik Bruno Miletuch in uradnica Irlde Col-mo, delavec Bruno Moratto in delavka Franca Lanza, mehanik Carlo Lu-cio Bačo. in gospodinja Adriana Mar-chič, bančni nameščenec Tullio Be-nedetti in fotografka Maria Inguscio, uradnik Aldo Pavatich ln uradnica Stella Serena Borrl, natakar Luciano Poldrugo in kuharica Bllsabetha Zink, uradnik Fulvio Tlmeus in uradnica Marisa Višini, elektrotehnik Daniele Strufaldl in delavka Annamaria Bam-bich, prometni stražnik Romano Divo in delavka Rosanna Cusmich, u-radnik Mario Mengotti in učiteljica Marisa Petronlo, študent na univerzi Giuseppe Martino!' In učiteljica Odi-nea Bassa, prodajalec Giorgio De Stefani in gospodinja Maria laneila, delavec Eugenio Suzzi in prodajalka Nerella Počkaj, steklar Bruno Marsl-nl in blagajničarka Rita Viezzoll, slaščičar Giorgio Degrassi in prodajalka LHlana Germani, električar Luciano Stefani in uradnica Blda Žarnim, mehanik Francesco Chlattl in pletilja Regina Piccolo, skladiščnik Bruno Bernardi in uradnica Lionel-
Na tečaj za barvne posnetke
Založništvo tržaškega tiska — ZTT — razpisuje natečaj za barvne fotografske posnetke — diapozitivi — s sledečo motiviko:
panoramski posnetki vasi in naselij na Tržaškem in Goriškem,
tipične stavbe in detajli, motivi iz življenja na podeželju, narodne noše, stari običaji.
Format od 24x36 mm naprej. Prva nagrada 15.000, druga 10.000, tretja 5.000 lir.
ZTT bo nagrajene posnetke uporabilo za reprodukcijo v razglednicah, brošurah itd. ZTT si pridržuje pravico, da tudi druge posnetke uporabi za reprodukcijo proti primerni odškodnini.
Posnetke, ovite v prozornem papirju, je treba poslati v pismu, v katerem mora biti drugo zaprto pismo s šifro ali geslom, v njem pa naslov avtorja.
Pisma je treba poslati na naslov: Založništvo tržaškega tiska ZTT Ul. Montecchi 6 — Trst.
Rok natečaja zapade 30. oktobra 1966.
Založništvo tržaškega tiska
L De Cesco, optik Silvano Ravalico in gospodinja Marinella Tenze, nameščenec Tullio Beltrani in prodajalka Luciana Colizza, varilec Claudio Delbello in krznarka Rina Lis-sia, zastopnik Fulvio Forti in študentka Ronalda Teiner, uradnik Nino Franco in uradnica Maria Cosen-tino, uradnik Emilio Contento in u-radnica Ardea Cosmini, uradnik Giorgio Giacomelli in uradnica Maria Grazia Giustali, preddelavec Pietro Biloslavo in šivilja Nevia Morgan, mehanik Giuseppe Tence in delavka Fioreila Cargnali, nameščenec Achil-le Torresi in učiteljica Laura Falt, električar Claudio Radin in frizerka Iolanda Dimastrodonato, nameščenec Giorgio Cesaratto in uradnica Roset-ta Cerrl, mehanik Giorgio Favento in šivilja Adriana Olivo, mehanik E- j doardo Scodini in gospodinja Gio-vanna Gon, delavec Ferruccio Bale-stra in frizerka Gioconda Coren.me-' hanlk Aniello Esposito in gospodinja Francesca Dascanio, mehanik Miche-iz Iamnamtuoni in uradnica Luciana de Rota, šofer Sergio Pertot in frizerka Gianfranca Subelli, asistent u-nlverze Giordano Bisiacchi in študentka Laura Taiarico, uradnik Ne-reo Sponza in trgovka Elda Sallch, karabinjer Dornenico Ptchlili im blagajničarka Silvana Tauceri, trgovec Giacinto Mario Barca in gospodinja Nedida Lamfrit, mehanik Mario Cer-necca in prodajalka Marlella Trom-bettl, delavec Giovanni Vidonis in delavka Maria Meriggioll, pek Renato Stefani in frizerka Maria Marini, šofer Mario Marchesi in gospodinja Bruna Ressi, mehanik Ferruccio Vat-toyani in gospodinja Miranda Volčič, učitelj Ennio Cotterle in uradnica Brigida Carraro, Inženir Santino Man-giafico in uradnica Augusta Fiorelli, bolničar Ennio Pines in frizerka Rita Pobega, finančni stražnik Guido Blasizzo in gospodinja Eugenia De-reani, uradnik Pietro Schiavon in gospodinja Lidia Vazmina, novinar Paolo Paoletti in gospodinja Luciana TireMo, tehnik Luigi Gualtiero Cas-sino in uradnica Franca Spechar, šo-fer-mehanik Marcello PuMch in gospodinja Anna Bonln, delavec Bruno Jerman in delavka Carlamda Gran-zotto, električar Lucianu Socchi in gospodinja Gioconda Chereini, zidar Bruno Visi n ti n in gospodinja Stella Belic, uradnik Luciano Scrignari in uradnica Iolanda Virdis.
Miramarskl park Danes tedenski odmor. Jutri nadaljevanje sugestivnih predstav »Luči in zvoki«. Ob 21,30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare« In ob 22.45 v italijanščini ((Massimiliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
* * *
Nazionale 16.00 Zaprto zaradi počit-
. nic.
Excelsior 16.00 «Una storia di notte« Scilla Gabel, Silva Koscina.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden 16.00 «Delitto perfetto« Techm-color. Ray Milland, Gene Kelly.
Grattacielo 16.30 «Dalla terrazza« — Technicolor. Paul Nevvman. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Alabarda 16.30 «Tempo di vlvere« Co-lorscope. Liselotte Pulver.
Filodrammatico 16.30 «7 pištole per i Mac Gregor« Colorscope. Robert VVood.
Aurora 17.00 »La deoima vittima« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Amorl pericolosi« — Sandra Milo, Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Počitek.
Vittorlo Veneto 17.00 «G11 arttgll in-visibili del dottor Mabuse« Lex Bar-ker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra Zaprto zaradi počitnic.
Ideale <cll trionfo di Tom e Jerry» Technicolor. Barvne slikanice.
Abbazla 16.30 Al tli la della vita«.
LETNI KINO
Satelltte 21 15 — blagajna od 20.30 ((Maigret e i gangsters« Jean Ga-bln, Vittorio Sani poli.
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča svojim cenjenim članom, da bo od ponedeljka, 25. julija do vključno v četrtek, 11. avgusta t. 1. urad odprt od 8. do 12. ure.
Prosvetno društvo Andrej Cok priredi 31. trn, izlet v Škofjo Loko in na Jezersko. Izletniki si bodo v Škofji Loki ogledali škofjeloški muzej v tamošnjem gradu. Vpisovanje v pekarni Drašček.
SPDT priredi 14. ln 15. avgusta izlet na Triglav z izhodiščem iz Vrat in s povratkom v Trento. Ostali izletniki bodo prenočili na Vršiču in naslednjega dne bodo lahko obiskali izvir Soče, nAlpinetum Juliana* in muzej v Trenti.
SPDT priredi 7. avgusta ob otvoritvi planinskega doma «Zorko Jelinčič« na Črni prsti, izlet v Podbrdo. Vpisovanje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Rudija VVilhelma in pok. Emila Šuligoja daruje Teresa Skrlavaj 1CA0 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina predragega Maksa Pečarja daruje NN 4000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina dragega moža Željka Gržiniča daruje žena Ljuba 25.000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina dragega očeta Željka Gržiniča darujeta sin Sergij in hčerka Sonja 20.000 lir za sklad Sergija Tončiča in 20.000 lir za Dijaško Matico.
Pepca, rožarca s Pont.erossa daruje 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na prerani grob Maksa Pečarja daruje Marija Domi-celj 1000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Danila Jakliča daruje Danilo Godina 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob drage babice Josipine Zuljan darujeta Stojan in Tatjana Sancin 2500 Ur za Športno združenje «Boc» in 2500 lir za Športno združenje Breg.
Namesto cvetja na grob pok. Emila Šuligoja darujeta Anita in Marija 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Franca Žagarja daruje sestrična Zofka Grgič 1000 lir za Diiaško Matico.
V	počastitev spomina pok. prijatelja Maksa Pečarja daruje Bruno Trampuž z družino 1000 lir za Glasbeno Matico. V počastitev spomina pok. Rudija Wilhelma darujeta Alojz Milkovič 500 lir in Tončka Vidau 1000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok Maksa Pečarja poklanjata družini Kjuder in Conč 4000 din za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Maksa Pečarja daruje Antonija Pečar 1000 lir za Dijaško Matico.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. sv. Frančišku 20 lelvlon «1-7»»
Novo:
Prijatelj:
Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina 1848 - 1895 V. del	6.600 lir
Umrla je naša draga mama in babica
Josipina Zuljan
Pogreb bo danes, v torek, dne 26. t. m. ob 18. uri iz ricmanjske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči: hčeri, zet, vnuki in pravnuki
Log, 26. julija 1966.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
EMILA BLAZINE
Posebna zahvala č. g. župniku, zdravniku dr. Stepančiču In dr. Delamiju, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena Viktorija, hčerki Olga in Dorina, nevesti, zeta, vnuki in drugo sorodstvo
Sesljan, 26. julija 1966.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alf'Angelo d’orc, Trg Goldoni 3; Ciipolla, Uil. Beipoggio 4; Marchio, Ul. Giinnastica 44; Mtani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN Ailila Basilica, Ul. sv. Justa 1; Busolami, UH. P. Revalteila 41; INAM AH Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
LADJE V PRISTANIŠČU
Ceillo, Bremnero. Chloggla, Europa, Illirla, Iris, Lucrlno, Ravello, Indiana, Polluce, Saiipa II, Sardatlantic, Lunarla, Celiina, E uro, Loredan, Mar Glauco (It.); Omiš, Vojvodina, Zagreb, Bosna, Beograd (Jug.); Sophiia, Alexamdra, Raoula (Gr.); Audax, Old Oak, Valerla (Pa.); Antonia II (Cy.); D. of Athens (V.B.); Lago Lacar (Arg.); Nagos (Li.); Ati it (Izr.); H. Lage, Loide Guatemala (Braz.): He-mussite (Bol.); Minas Con Juro (Sp.); Djamila (Fr.).
*"\1
ZAHVALA
Ganjeni se toplo zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
VLADIMIRJA ČOKA
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.	Družina in sorodniki
Trst, 26. julija 1966.
ZAHVAL A
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega nepozabnega
DANILA JAKLIČA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala gospodom dr. Martelancu, dr. Prelogu in dr. Puhaliju, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoči družini JAKLIČ in MEZGHEC Trst, 26. Julija 1966.
I
23. t. m. nas je zapustil naš dragi
JOSIP SIRK
Srčno se zahvaljujemo dr. Stepančiču, darovalcem cvetja m vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
DRUŽINA SIRK
Nabrežina, 26. Julija 1966.
5 -
26. julija 1966
V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO V NABREŽINI
Eden mrtev in štirje ranjeni pri hudi prometni nesreči
Nesrečo je povzročil neki avtomobilist, ki je privozil nasproti s polnimi lučmi
Premočna svetloba žarometov Nekega avtomobila je vzrok tragične prometne nesreče, katere žr-Je postal komaj 20-letnl klepar Sergio Truschinger iz Nabre-Zltje, Kamnolomi 25.
Do hude nesreče je prišlo v noči “Ped soboto in nedeljo okoli 2. ure ? Nabrežini - Kamnolomi pri kme-hjskem konzorciju, ko se je pet mladeničev peljalo v avtu fiat 1100 A® 78291 s Proseka proti Nabrežji ■ Za volanom avta je sedel 27-jetni mehanik Sergio Kobal iz Nabrežine - Kamnolomi 23, na nje-govi desni 25-letni livar Federlco rrobec iz Nabrežine - Kamnolomi rj/a; na zadnjih sedežih pa so aedell 20-letni klepar Sergio Tru-if. Jger- Giuseppe Legiša in 34-letni mehanik Antonio Cimador tai° iz Nabrežine - Kamnolo-
^aradi nenadne močne oslepit-® žarometov nekega avtomobila, A1 J® privozil nasproti, je voznik „ata 1100 izgubil nadzorstvo nad Milom in silovito trčil v desni č l Seste- Močan sunek je povzroči. da se je avto zavrtel v polkro-fji In se zaletel še z zadnjim de-i°tn v zid.
V avtu, ki se je skoraj popolno-'t,a razbil, je Truschinger ostal deli 611 med razbltinami, katerih
tem ko znaša povprečje v državnem merilu ie 75 aparatov. Glede gostote telivizijskih sprejemnikov pa je bilo stanje v deželi konec lanskega leta naslednje: vsega skupaj so, kakor rečeno, našteli 137.133 televizorjev, in sicer 63.544 v videmski pokrajini, kjer pride pa 39 aparatov na vsakih 100 družin, 55.157 v tržaški pokrajini (50 na 100 družin) ter 18.432 v goriški pokrajini (45 na 100 družin). Kakor rečeno, se dežela v tem pogledu nahaja na znatno slabši poziciji kakor glede gostote radijskih sprejemnikov: povprečna gostota televizijskih sprejemnikov namreč dosega pri nas le 39 aparatov na 100 družin, medtem ko znaša v državnem merilu 43 aparatov r.a vsakih 100 družin.
Dassovich, predstavnik Zveze trgovcev Geppi, predstavnik Intersin-da dr. Morganti, predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Novelli.
Skupina bo izrekla za deželo mnenje v zvezi z načrti za preureditev ladjedelstva. Na včerajšnji pr. vi seji so določili, da bo vodil delo skupine župan dr. Franzil, dr. Novelli pa bo poročevalec. Skupina se bo ponovno sestala 29. julija in 1. avgusta.
m se mu vdrli v levi del loba-
•	in mu zlomili medenico in
s,,	nogo. Na kraj nesreče so pri-
J pravniki Rdečega križa in iz-nesrečnega Truschniga iz azoitin avta, ga položili v rešilni „ 10 ,ter ga z vse naglico odpeljali r 8'avno bolnišnico. Toda med u evozom je nesrečnik izdihnil.
trobca in Kobala pa so sprejeli n-L nevrokirurški oddelek bolniš-
lohan-?a prveSa- M se je pobil po banji, so si pridržali prognozo, obal pa je dobil močan živčni res ln 1)0 ozdravel v približno enem mesecu. Cimador, ki bo o-un'nuVel v Približno 15 dneh, se je * P° zatilniku, prsnem košu in širnrinog ' Edini, ki je ostal nepoškodovan, je Legiša.
* * *
n ^ragično se je končala tudi j fiometna nesreča, ki se je zgodila Dri ul‘Ja Ponoči v Ul. Ghega in (.‘kateri se je ponesrečil 64-letni rou Vec Antonio Ferrari iz Drevo-re£a IH- Armata 11.
Df5?, smo že Pisali, je Ferrarlja CVon ,na zebrastih črtah 30-letni ^•anni Rlva lz Milana, ki je iz v-i7ii ma’ namenjen v Ul. Ghego
ozii svoj avto flat 2300 VI 107130
kter so ga odpeljali v bolnišnico, ninČ so mu ugotovili zlom stegne-nmf’ za,'i'nika in pretres mozga-ran ,Nesrefinež ni prenesel hudih Dnriiln Je predvčerajšnjim ob 0.30 Podlegel poškodbam.
Zastrupitev s sladoledom?
ob 5.45 so sprejeli na I.
Clnski oddelek bolnišnice 64-p:j.° gospodinjo Lucijo Lisier por. Veio8?0 ‘z El. Economo 4 zaradi ■letne zastrupitve z živili.
b{ui^a,a'eeva’ ki «o jo odpeljali v v nnirtnv0 z RK’ je izjavila, da ;e ščii ae v nekem baru v sredi-pii- ‘npsta zaužila sladoled in pojo , b‘adno pivo. Okoli 2. ure pa hnv,acut‘Ia močne bolečine v tre-Uhu in začela bruhati.
Pridržana prognoza Za priletno žensko
„8-10 včeraj so syiej<=w »« jjjT^kirurški oddelek bolnišnice n° gospodinjo Giuseppino Cve Nbma°r' ®benza s Trga Cornelia
A«*nti cestne policije so pove-Prečkafa	Pridl;«;i?
sprejeli
Velik požar v štivanski tovarni papirja
V nedeljo popoldne je prišlo v štivanski tovarni papirja do hudega požara, ki je skoraj v celoti uničil skladišče celuloze.
Nekaj pred 17. uro je delavec Varacchi, medtem ko je skladal nekaj bal celuloze za obdelavo, o-pazil, da prihaja z ene izmed skladovnic celuloze dim. Hitro je poklical gasilce iz Tržiča in Trsta, ki so takoj prihiteli v tovarno. Gasilci so se takoj spopadli z ognjem, de, lavci papirnice pa so z dvigali odnašali na prosto bale papirja, ki jih je ogenj že napol oplazil.
Borba proti'p-amenom je trajala skoraj do 21. ure, ko je maršal gasilcev Fllo’'ugotovil, da ni v,eč nobene nevarnosti.
škoda, ki jo je povzročil požar, je ogromna. Po prvih ugotovitvah ravnateljstva tovarne, znaša škoda okoli 40 milijonov lir. Vendar je treba pri tem upoštevati tudi škodo, ki jo je nehote povzročila voda, ki je poplavila celotno skladišče.
Delo deželnih komisij
Včeraj zjutraj se je sestala prva deželna komisija ter je soglasno odobrila zakonski osnutek deželnega odbora o prispevkih za dokončanje del na julijskem letališču v Ronkah. Na podlagi tega zakona bo dežela lahko dajala letno po 30 milijonov prispevka za dobo 20 let konzorciju za julijsko letališče. S tem prispevkom bo konzorcij dogradil letališče.
Na včerajšnji seji je prvi sprego. vorll svetovalec Pittoni, ki je poročal o zakonskem osnutku. Rekel Je, da spada ta osnutek v splošno usmeritev deželne uprave, da stori -vse napore, da se odpravi ločenost dežele. Rekel je, da je narasel letalski. promet v državi in v svetu •ter da naša dežela ne sme biti izbočena iz mednarodne letalske povezave. Zato je nujno spopolniti jonško letališče. Zatem je spregovoril podpredsednik deželnega- odbora Giacometti, ki je tudi poudaril važnost spopolnitve letališča. Med razpravo so spregovorili svetovalci Bacicchi, Coloni, Del Gob-bo, Morpurgo, Mizzau, Virgolini in Gefter Wondrich.
Liberta
bližini
—T p cf
l1!'11',3' 2-D, ko jo je tramvaj Kor86 St 8’ Je bil namenjen na n;:l5° Cavour sunil z levim spred-f}j. m. delom in nato trčil v neki Kpg‘ tramvaj iste proge, ki je eis Us‘avljen. Pri padcu se je Cve-a,®va. Pobila po levi in desni te* aici' nad levim očesom in si . mna desno zapestje. Zdrav-ni-ki 50 s> Pridržali prognozo.
dežela v številkah
Mnogo radijskih manj televizijskih aparatov
lanskega leta so našteli na snAJPdju Furlanije-Julijske krajine s^Ojadijskih in 137.133 televizij-
D sprejemnikov. Glede gostote mivin se dežela nahaja pred drugi-rtri Področji v Italiji, glede gostote oSglh pa Purlanija-Julijska krajina iii Tčno 28ostaja v državnem merila'	lahko bil eden izmed do-
ni tv! da krajevno gospodarstvo le »liv,- o razvito, v primerjavi z dru-skl deželami, kakor bi se dalo L*®pati na primer po podatkih o hn„ nib vlogah in številu avtomo-D‘°IV\ saj je radiodifuzija danes BrrJ dokaz slabšega kakor boljšega skfjPP^arskega stanja. Največ radijski sPrejemnikov imajo v videm-llii Pokrajini, ki je največja v Ita-m sicer so tod lanskega leta ško 1 .167.045 aparatov; na Trža-Jih je bilo ob Istem času inn7_f <96,7 sprejemnikov na vsakih 'družin), na Goriškem pa 36.343, Q®*eli pride na vsakih sto družin
Po 86
Študijska skupina za vprašanja ladjedcMva
Sporočilo podjetja Acegat
Acegat sporoča, da so na progi štev. 30 poskusno uvedli avtomatsko izdajanje vozovnic. Prav tako je Acegat na tramvajski progi štev. 8 uvedla vsak delavnik po 9. uri in ob praznikih ves dan vožnje z avtobusi, na katerih so namestili naprave za avtomatsko izdajanje vozovnic. Zato Acegat opozarja potnike na obeh progah, naj pri vstopu v avtobus imajo s seboj kovanec po 50 ali 100 lir.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Soglasna podpora izgradnji odcepa avtomobilske ceste Villesse - Gorica
Na podlagi dveh resolucij se je razvila obsežna diskusija, ob koncu katere je občinski svet izglasoval novo, v kateri je poudaril nespremenljivost svojega stališča
C Drevi ob 19. uri priredi PSIUP javno zborovanje na trgu v Boljun-cu. Govorila bosta člana pokrajinskega izvršnega odbora stranke Jercog in Franco.
Na zadnji seji občinskega sveta Gorici so soglasno odobrili resolucijo o avto cesti Villesse - Gorica. V njej je rečeno, da so v regulacijskem načrtu določili kraj, kjer bo speljana cesta in da občinski svet podpira stališče odbora kakor tudi odobritev ter uresničitev načrta Maternini, za katerega sta že določeni dve milijardi lir.
Resolucijo so odobrili po dolgi diskusiji, ki je nastala na podlagi dveh mocij, komunistične in liberalne, iz katerih veje zaskrbljenost za izgradnjo objekta, tako važnega za naše gospodarstvo, ker obstajajo različna stališča med člani odbora. Različna gledanja na to delo so prišla do izraza tudi na deželnem shodu za avto cesto in alpske prehode v Vidmu.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniininiiniimiiiiifiiiimiiiiiii
OD SOBOTE DO SINOČI V DOLINI
Kulturne in zabavne prireditve na letošnjem festivalu «Dela»
Govori odgovornega urednika Kaplja, deželnega svetovalca Siškoviča in poslanca Caprare - Uspešna prireditev «Pri-morskih zdrah» Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane
mm
Dolini
23., 24. in 25. julija je bil v Dolini vsakoletni festival Dela, glasila KPI za slovensko narodno manjšino, ki je privabil posebno v nedeljo veliko število ljudi obeh narodnosti iz mesta in podeželja. Praznik se je pričel že v sobo-Deželni odbornik Stopper je na to s predvajanjem filmskega doku
predlog nekaterih članov stalnega posvetovalnega odbora ustanovil študijsko skupino za ladjedelska vprašanja v deželi. V skupini so za CGIL Giuseppe Burlo, za UIL dr. Fabricci, za CISL Marinello, tržaški župan dr. Franzil, predsednik goriške pokrajine Chientarolli, predstavnik tržaške pokrajine dr.
delu zapel nekaj narodnih in u-metnih pesmi, v drugem pa nekaj partizanskih. Nato je nastopil harmonikar Ivan Gerbančič iz Skednja, ki je zaigral nekaj svojih skladb ter najavil, da bo ob prvi priložnosti pokazal svoj «inštru-mentalni izum«,
,	-.	-	-	— ------- Po prvem delu kulturnega pro-
skega risanega filma ((Kraljica sne- grama je sledilo zborovanje. Naj-8a>>-	I prej je spregovoril odgovorni ured.
mentarja ((Španija 1936» in sovjet-
Odbornik Lupieri Je izrazil zaskrbljenost odbora zaradi počasnosti uresničevanja tega pomembnega objekta ter pristavil, da med člani odbora ni različnih stališč. Pokrajinski predsednik je na tem shodu povedal enotno in znano stališče, s katerim se strinja tudi vse goriško prebivalstvo: zgraditev odcepka avtomobilske ceste Villesse - Gorica, in to člmprej ter brez slehernih sprememb. Pokrajinski in občinski odbor sta soglasna v svojih zahtevah.
Odbornik Lupieri je nadalje dejal, da občina podpira načrt Ma-teminija, ki ga sedaj proučuje ustanova ANAS. Zaključni del načrta je vključen v regulacijski načrt, v katerem je že določena lokacija mosta na Soči ter vstop v mesto na južnem delu ozemlja, med železnico in pokopališčem. Kraj so izbrali soglasno z jugoslovanskimi strokovnjaki. Lupieri je nekatera različna stališča na shodu v Vidmu označil za «absolut-no osebna* ter jih ni mogoče istovetiti s soglasnostjo vseh organov in prebivalstva goriške pokrajine.
Odbornik Lupieri je nato osvetlil Intervju podtajnika Ceccherini-ja v nekem krajevnem listu, po katerem naj bi dve milijardi od dežele raje porabili za izgradnjo ceste od Rdeče hiše do Majnice, vštevši most čez Sočo, potem ,ja naj bi določili nadaljnjo traso proti Gradiški in Villessam. Lupieri je zavrnil ta predlog, ki je povsem v nasprotju s tem, kar določa regulacijski načrt. Gorica potrebuje dva mosta, enega za krožno cesto, drugega za avto cesto. Občinska prizadevanja stremijo za odobritvijo načrta Maternini, tako da bo imela tudi Gorica svojo zvezo z italijanskim avto cestnim o-mrežjem, kakor ga bosta prav kmalu imela Trst in Videm. Ce se ta povezava ne uresniči, bo Gorica še bolj osamljena.
Nastala je obsežna in živahna diskusija, v katero so posegli številni svetovalci. Komunist Battei-lo je zahteval razčiščenje različnih stališč v odboru; demonristjan Cian: vprašanje moramo obravnavati samo s tehničnega vidika, sicer bodo izgubili deželno financiranje v znesku dveh milijard. Po kratki prekinitvi so sestavili reso-lucljči' in jo soglasno odobrili. Se Jo Je vodil podžupan Candussi, odsoten je bil poslanec Zucalli.
Cipriani 99; Romana Gregori, Ul. Cipriani 81.
Do 20. avgusta: jestvine Slavica Maraž, por. Stanič, Sovenca 6 v Steverjanu; prodaja kruha Cateri-na Decleva, Ul. Sv. Mihaela 31; jestvine Valeria Makuc, Ul. Cipriani 91; prodaja sadja in zelenjave Daniele Makuc, Ul. Cipriani 89; pohištvo Lionello Plani, Gradiška.
Od 16. do 22. avgusta: galanterijska trgovina Nives Medeot-Giusto, Ul. Pavia 82 in do 26. avgusta: prodaja kruha in mleka Desiderio Vislntin, Ul. Manzoni 2 v Zagra-ju ter od L do 31. avgusta: jestvine Rodolfo Zucca, Svetogorska 2 v Zagraju ter od L do 31. avgusta: jestvine Rodolfo Zucca, Svetogorska cesta 66 in jestvine Duilio de Fomasari, Ul. Persoglia 26.
V NEDELJO V KRMINU
Sestanek spolovinarjev proti mešani pogodbi
Sestavili so komisijo, ki naj doseže zakonsko razveljavitev krivične pogodbe - Prizadeti so tudi spolovinarji v Brdih
V nedeljo dopoldne je bilo v Kr takšnih kmetijskih vprašanjih.
minu deželno zborovanje spolovinarjev In kolonov (affitanza mi-sta). Največ jih je v videmski po krajini, pa tudi v Brdih, kjer še veljajo kmečke pogodbe, da morajo spolovinarji za nekatere vrste zemljišč plačevati najemnino. Plačujejo jo na primer za sadovnjake, kjer pridelujejo sadje na-spol. najemnino pa plačujejo za zemljo, kjer raste trava ali kakšni drugi pridelki. Takšna pogodba Je bila podpisana prva leta po prvi svetovni vojni. Novi zakon od leta 1963 predvideva odpravo spolo-vinarstva in vseh netipičnih pogodb, med katere spada na primer tudi pogodba o mešani najemnini.
Na shodu so sestavili komisijo, ki bo sestavila načrt dela za ukinitev pogodbe. Zbrala bo material ter ga posredovala deželni vladi, ki ima pravico odločati v
Shod je bil prav zavoljo tega sklepa izredno pomemben. Spolovinarji in koloni, ki jih zadeva omenjeni zakon, so pobudo toplo pozdravili. Sestanek je sklicala Alleanza contadini.
...................................umu,im,iiinii,i„li„„„n„
NA POBUDO DOMAČEGA DRUŠTVA
V Sovodnjah so imeli tri zabavne dneve
Para iz Sovodenj in Rupe si delila prvo mesto v hriskoli
v nedeljo, ki se je pričela ob 17, uri s koncertom godbe iz Brega in z nastopom dolinskega pevskega zbora ((Valentin Vodnik«, ki je pod vodstvom Ignacija Ote v prvem
NENAVADNA NESREČA V PIRANSKEM PRISTANIŠČU
Tržaški motorni čoln je nenadoma zletel v zrak
Na srečo se je samo lastnik nekoliko poškodoval
radijskih sprejemnikov, med-
V soboto popoldne je prišlo v piranskem pristanišču do nenavadne nesreče, ki pa na srečo ni zahtevala posebnih žrtev. Motorni čoln Delfino, ki Je last 51-let-nega grofa Alfreda Rainerija de Szatmarz Iz Ul. S. Caterina 5, je nenadoma zletel v zrak in se popolnoma razbil.
Motorni čoln je odplul iz naše ga pristanišča v soboto popoldne namenjen v Istro in nato v Dal macijo. Poleg lastnika čolna so bi 11 na njem še njegova žena, otro ka ter neka gospa. Prvo so se u stavili v Piranu, kjer je Raineri zasidral čoln, da bi se oskrbel z živili. Toda ko je prižgal motorje, da bi odplul je prišlo do nepričakovane nesreče. Eksplozija je vrgla motorni čoln v zrak in ga razdejala. Rainerija je vrglo v zrak skup no z razbitinami «Delfina»; ostale osebe, ki so bile na krovu, pa Je eksplozija zagnala v morje. Ponesrečencem so takoj priskočili na
lil NO lic IN ritONCIi
Predvaja danes, dne 26. t. m. z začetkom barvni film
ob 19.30 pustolovski
L O SPERONE NERO
Igrajo:
rORY CALTHAUN
(ČRNA OSTROGA) — LINDA DARNEL
SCOTT BRADY
PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
POŠLJEMO VAM GA V KATERI KOLI KRAJ. TUDI V INOZEMSTVO!
Telefonirajte na štev. 37-338
15 • DNEVNA /V4 ROČIStNA L 500
pomoč Rainerovi prijatelji, ki so se, podobno kot on, udeležili križarjenja. Grof Raineri si je zlomi! obe nogi, koleni in piščal. Na kraj nesreče je takoj prišel rešilni avto jugoslovanskega RK, ki je odpeljal ponesrečenca v neko tržaško zasebno kliniko.
Osrednja prireditev pa je bila I nik «DeIa» Mirko Kapelj, ki je de-
jal, da se v teh dneh spominjamo dveh važnih obletnic: 30-letnico izbruha španske državljanske vojne in obletnico zmage antifašističnih sil proti italijanskemu in nemškemu nacifašizmu. Na koncu je tov. Kapelj omenil pomen partizanskega gibanja v Vietnemu, katerega poskušajo imperialisti spremeniti v drugo Španijo in v novo žarišče svetovnega spopada.
Nato je spregovoril deželni svetovalec dr. Karel Siškovič, ki je orisal pomen tega praznika in dejal, da je dolžnost vseh antifašističnih sil obeh narodnosti, ki živita na tem ozemlju, da razvijata čut bratstva in medsebojnega spoštovanja.
Letošnji festival Dela, je nadaljeval tov. Siškovič, sovpada s 25. obletnico padca fašizma. Ta obletnica je toliko pomembnejša, ker je bila s padcem fašizma priznana borba slovenskih antifašističnih borcev, katerim so se pridružili italijanski partizani.
V zaključku svojega govora pa je tov. Siškovič omenil tudi vprašanje ladjedelnice Sv. Marka ter nadalje orisal dolgoletne borbe primorskih Slovencev za dosego najosnovnejših pravic, ki iim jih sre-dinsko-levičarska vlada odreka.
Zadnji je govoril poslanec KPI Massimo Caprara, ki pa je v glavnem govoril o vietnamski krizi, katere še ni konec, čeprav jo vse miroljubne sile in celo poglavar katoliške cerkve obsojajo Po zborovanju je bila na vrsti prireditev z nastopom Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki je Uprizorilo komedijo v treh dejanjih ((Primorske zdrahe* (Baruffe Chiozzotte) Carla Goldonija, ki jo je prevedel in priredil primorski rojak Mirko Rupel.
Zgodba sama je znana in zato je ne bomo na tem mestu obnovili. Moramo pa povedati, da je uprizoritev presegla vsa pričakovanja in da je bil umetniški užitek ljubljanskih gostov v celoti izpolnjen. Treba je reči, da je bila to imenitna predstava, domiselna v režiji, dinamična, temperamentna in stilno jasna. Režija in scene Sreč-ka Tirana. Nastopil pa je skora) ves ansambel Šentjakobskega gle-cia lisca.
FestivM Dela se je zaključil si-noči s filmskim večerom in plesom.
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1966/67 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulioi Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobus št. 25 in 26) ali pri predsednici Podpornega društva Dijaška Matica v Ul. Geppa 9/II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do lznolnltve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da hi plačevali celotno vzdr-ževalnino. naj vložijo pri Podpornem društvu »Dijaška Matica« posebno prošnjo
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci prt naslovih navedenih v točki štev. 1, ali po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega do-ma) ali 31-119 (Podporno društvo »Dijaška Matica«)
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu,
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967«; vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guardtella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966 Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Popoldanska zapora trgovin zaradi poletnih počitnic
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo zaradi poletnih počitnic zaprte v popoldanskih urah (izvzemši ob sobotah in v dneh pred prazniki) naslednje trgovine:
Od 1. do 12. avgusta: jestvine Scolastica Bressan, Ul. Madonni-na del Fante 2; jestvine Giovanni Gregorig, Ul. Cotonificio 30.
Ddo 19. avgusta: jestvine Ladislav Uršič, Ul. ex Impero v Sovodnjah; drogerija Rosanna Bodigoi, Ul.
s. v.
....................
Nesreča delavca s Peči v tovarni SAF0G
Med nakladanjem železnih kosov na tovornjak se Je včeraj okoli 17. ure ranil v koviharskem podjetju SAFOG v Gorici 46-letni David Malič s Peči 61. Zaradi rane na glavi in na lasišču so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni.
V	Sovodpjah se je z uspehom zaključila tridnevna zabava, ki jo je pripravilo domače športno-pro-svetno društvo. Vreme jim letos, v nasprotju s poprejšnjimi leti, ni ponagajalo, tako da so prišli na zeleno vejo. Vse tri večere so imeli na igrišču več tisoč obiskovalcev, ki so dali dovolj dela brhkim natakaricam in točajem.
Na odru so se zvrstili domači godci, starejši in mlajši obenem, pa tudi iz Krmina so dobili pomoč, da so se mladi in neugnani pari lahko naplesali. Sinoči so i-meli tekmo v valčku.
V	nedeljo je 64 parov tekmovalo v briškoll za bogate nagrade. Prvo in drugo mesto sta si razdelila para iz Sovodenj in Rupe. Zmagal je par Drago In Anton
.   Mirnu...........H     ..■■■......MIMI  .........Ml...MM.........
NA OZKI CESTI V «rBUŽl»
Podivjani vol ranil kmetovalca iz Pevme
Splašil ga je mladenič, ki je s kolesom padel tik pred njim
V soboto popoldne se je v «Buži», med Sent Mavrom in Pevmo, ponesrečil 62-letni Andrej Levpušček iz Pevme št. 1. Padel je pod vola, ki je vlekel voz. žival in vozilo sta Levpuščka hudo ranila. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 40 dni zaradi zmrcvarjenega ušesa, zloma večjega števila reber, udarca v glavo in ran po raznih delih telesa,
Levpušček je na povodcu vodil žival po ozki cesti. Iz nasprotne strani se je pripeljal s kolesom 16-letni Franc Valentinčič iz Sent Mavra št. 11. Ker se je zbal, da ne bo mogel zapeljati mimo vprege, je nahitroma zaustavil vozilo in padel. Preplašil je žival, ki je vrgla Levpuščka na tla, Valentinčič se ni poškodoval. Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije,
družini izraža sožalje tudi naše uredništvo.
Tomšič
Buzin
Smrt v Sovodnjah
Danes ob 19. uri bodo pokopali Dominika Kuzmina, starega 72 let, doma iz Sovodenj, ki je preminil včeraj popoldne po dolgi in hudi bolezni. Njegovo družino je v zadnjem letu doletela huda nesreča. Pred enim letom je izgubil sina Zvonka, meseca decembra ženo, se. daj pa je za njima odšel še sam. Ostali so trije odrasli otroci, Oti-lija, Helena in Janko. Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter naš zvesti naročnik in čitatelj. Prizadetim družinam izrekajo sožalje sorodniki in vaščani, pridružuje se jim tudi naše uredništvo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 17. do 23. julija se je v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 15 oseb, porok Je bilo 7 in oklicev 13.
ROJSTVA: Sabrina Zollia. Roberto Tattl, Elvira Ceregioli, Raffaella Montico, Alessandra Plesni-zer, Patrizia Bon, Vlasta Jarc, A-lessandra Collodi, Pasquaie Schl .p-pa, Lucia Scotta, Cristina Slolli, Stefano Facrln, Aristiae Fodon, Paolo Pozzo, F‘orenza Ozbot, Sil-vano Grendene, Lua-n Marrale, Nadia Marega, Carlo Carrai.u Ma-nuela Komic, Fab'o Gaudenzi, Ciaudio Tomca, Stefane Altran, Mauro Martina. Robe “to Martina, Nicoia Tenpesta. Cinzia Braida.
SMRTI: gospodinja 68-letna Maria Grusovin vd. Zottar, upokojenka 75-letna Maria Dilena vd. D'0-gostini, kmetovalec 55-Iotni Giuseppe Knez. upokojenec 66-letni Giacomo Lorenzon, zidar 55-letm Mario Righini. gospodinja 75-letna Antonia Gullin. 61-letni Mario Velicogna, upokojenka 76-letna Maria Klavcic vd Prešeren, 10 dni star Marco Contento, trgovka 78-letna Giuseppm* Bensa vd. Terpi-ni, upokojenka 65-letna Giuseppl-na Bandel vd. Freddi, uradnik 62-letnl Antonio Iginlo Linda u-pokojenec 91-!etni Luigi Bianzant.
IZ TRŽIČA
imel za partnerja nekega igralca j gospodinja " M-ietna^^Mar.a^vTsln-z onuraj meje. Razdelili so si dva t'n vd Cnn'v	,
pr.ula	I.UettfS&.ST,!”S.SS“
POROKE: šofer Gianetto Soli-nas in gospodinja Maria Persolja, slaščičar Carlo Cravos in gospodinja Rita Stani, bančni uradnik Giorgio Milocco ln profesorica S'-iia Suppani. leaarnar Italo Laroc-ca in uradnica Giuiia Nardini, ta-petnik Josef Valenta in tekstilna delavka Gioconda Clemencic, tekstilni delavec Silvio Lora in Maria Baziie, računovodja Ferdinan-do De Silva in uradnica Gianna Gudin.
Na Poljanah je umrl Ivan Lavrenčič
V nedeljo popoldne nas Je za vedno zapustil Ivan Lavrenčič. Kot najstarejši Poljanec je učakal u-gledno starost 75 let. Bil je čvrst In ugleden možak, ki mu fašizem in protislovenska gonja nikoli nista prišli do živega. V narodnoosvobodilni vojni je Izgubil sina Ivana, ki Je bil partizan, in tudi sam je veliko žrtvoval za boljše čase. Poljanci in drugi znanci se ga bodo spominjali kot vzglednega gospodarja svojega malega posestva, s katerim je znal preživljati svojo številno družino v najhujših krizah in prav zaradi tega mu je kraška zemlja ostala največja skrb in ljubezen do groba.
Pogreb je bil v ponedeljek popoldne izpred hiše pokojnega na
Interpelacija poslancev PSIUP o združevanju podjetij
Poslanci PSIUP Valorl, Luzzat-to, Cacciatore, Plgni, Passoni, Ali-nl, Naldtni in Rala so poslali interpelacijo predsedniku ministrskega sveta ter ministroma za proračun in državne udeiežoe, da bi izvedeli, če vlada ne namerava spremeniti svojega zadržanja v zvezi z združitvijo Ansaldo San Giorgio - CGE, ker bi ta združitev še enkrat podredila podjetja z državno udeležbo zasebni monopolistični skupini ter se omogoča mednarodni skupini nadzorstvo nad važnim proizvodnim sektorjem, kar utegne spraviti v krizo druga podjetja, tudi podjetja z državnimi u-deležbami, oslabiti delavsko zaposlitev ln znanstveno proučevanje. Združitev, o kateri govori interpelacija, zadeva podjetje OET v Tržiču.
doberdobsko pokopališče. Prizadeti ra.
Pokrajinski aktiv PSIUP
V nedeljo 24. Julija je Imela federacija PSIUP pokrajinski aktiv v Ljudskem domu v Gradiški, na katerem so proučili politična ln organizacijska vprašanja ter gospodarsko stanje, nastalo po odločitvi predsednika IRI Petrillija.
Na sestanku so bili prisotni Ezio Martone, predstavnik osrednjega odbora za našo deželo, ter Marcel-lo Ajd, predstavnik osrednjega tiskovnega in propagandnega odbo-
Zapraševanjc proti komarjem jc pokrajinsko nadzorništvo ustavilo
Pokrajinsko nadzorništvo krajevnih ustanov, ki je ravno pred kratkim nasledilo pokrajinski upravni odbor, prefekturni organ, (sprememba je nastala na podlagi ustanovitve dežele) je razve)javil sklep občinskega odbora Tržič, da specializiranemu podjetju iz Trsta r.a-roči razkuženje mesta, zlasti pa obmorskega močvirnatega predela, kjer je največ komarjev. Nadzorni organ je svoj sklep utemeljil z nelegalnostjo sklepa občinskega odbora. Občinski svet bo sprejel ponovno enako odločitev, ker sodi, da spada sklep v njegovo pristojnost.
Razveljavitveni dekret je objavljen na sodni oglasni deski. V njem piše, da občinska uprava ni navedla sredstev, ki jih namerava potrošiti (6 milijonov lir), in ker je dela oddala na zasebni dražbi.
Tržaško podjetje se Je obvezalo, da bo svoj posel opravilo do konca septembra. Področja bo trikrat razkužilo, že po prvem se je število komarjev občutno znižalo. Posebno so se učinki opazili na obmorskem področju, kjer je bilo mrčesa največ.
Družinski davek pred občinskem svetom v Tržiču
Na prihodnji seji občinskega sveta v Tržiču, ki bo v petek, bo do razpravljali o družinskem davku za leto 1967, že med diskusijo o proračunu so svetovalci napovedali nekatere spremembe v ob davčenju, ki Jih nameravajo uvesti. Tako bodo po vsej verjetnosti zvišali neobdavčljivo osnovo, da bi povečali število občanov, zlasti tistih, ki imajo stalne dohodke, prostih plačevanja družinskega davka ali pa minimalne odmere-Zato pa bodo toliko strožji pri odmeri davka pri ljudeh z visokimi zaslužki, med katerimi se pogosto-ma dogaja, da plačujejo manjši družinski davek od občanov s stalnimi mesečnimi prejemki. S tem hočejo izboljšati občinske finance, ki so zelo šibke. Za dosego tega cilja nameravajo okrepiti ob člnskl davčni urad.
OKLICI: mehanik Carlo Blagi in delavka Anna Maria Russian, zidar Giuho Nardin In delavka A-dele Černigoj, šofer Giovanni Marega in delavka Giuliana Bon, delavec Luigi Kumar in šivilja Te-resa Cadez, kmetovalec Silvestro Primosig in gospodinja Lucia Makuc. trgovec Giorgio Dl Lenardo ln uradnica Anna Maria Flore trgovski zastopnik Ciaudio Tersiba-sl In visokošolka Anna Maria Gor-za. bančni uradnik Alferio Zorze-non in uradnica Giuseppina Zin-ghini, pravnik Giuseppe Toso in uradnica Ada Manzln, mizar Fau-sto Rupil in delavka Augusta Lul-gia Venica, tekstilni delavec En-nio Russo in gospodinja Mirvana Demartini, bančni uradnik Mario Sandrigo In tekstilna delavka Li-liana Brandolin, uradnik Lanfran-co Delise In frizerka Ivana Ro-mich.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,1 stopinje ob 14.30, najnižjo 17 stopinj ob 17. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
Gorica
VERDI. 17.00: «Le citta proibite«, barvni kinemaskopski dokumentarni film o privlačnosti; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «La cittči senza leg-ge», D. Andrews in T. Moore; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. - Zaprto
VITTORIA. «Sexi che scoilau, Noal Sheldon in Franca Leri; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. — Zaprto.
Tržič
EXCELMOR. 17.30-22: »Sstte uo-mini d’oro», F Leroy in R. Po-destš.
AZZliKRO. 19—22: «La tortura del-le frecce dei Sioux in guerra«, R. Moeker in X. Montiel, kinemaskopski film.
PRINCIPE. 18—22: «Le chiavi del paradison, G. Pečk in T. Mit-chell
Ronke
ENgeluMOR. — Zaprto.
RIO. 19.30—22: »Ballata selvaggia«, Gary Cooper in Anthony Quinn!
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO* Korzo Italija št. 89, tel, 24-43.
PREDZADNJE DEJANJE SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Nemški nogometaši prvi fina/isti
NEMČIJA - SZ 2:1 (1:0)
STRELCI — v 43’ p. p. Haller, v 24’ d. p. Beckenbauer, v 42’ Porkujan.
SZ: Jašin, Ponomarev, Sesternjev, Voronin, Danilov; Sabo, Hu-sajinov; Cislenko, Baniševski, Malafejev, Porkujan.
NEMČIJA: Tilkowski, Lutz, Scultz, Weber, Schnellinger; Haller, Beckenbauer, Overath; Seeler, Held, Hemmerich.
SODNIK: Lo Bello (Italija). STRANSKA SODNIKA:	Gardeaza-
bal (Španija) in Codesal (Urugvaj).
KOTJE — 6:5 za SZ.
LIVERPOOL, 25. — Sovjetski nogometaši so se morali danes predati Nemcem. Sicer so imeli smolo, da se jim je ponesrečil Sabo, kasneje pa so se morali odreči tudi Cislenku, ki se je po nepotrebnem maščeval nad Heldom, kar je italijanski sodnik Lo Bello kaznoval z vzključitvijo. Za Sovjete, ki so igrali v devetih, se je možnost, da bi izenačili, še bolj oddaljila. Kljub temu pa lahko rečemo, da so se igralci v rdečih dresih hrabro borili in niso nikoli popustili. To velja posebno za prvi polčas, medtem ko se jim je v drugem poznala utrujenost. Z izredno voljo in borbenostjo pa so ohranili poraz v častnih mejah in so bili celo na tem, da z zaključnim navdušujočim forcingom, s katerim so popolnoma zmedli Nemce, izenačijo.
Sovjetska reprezentanca se je oprijela sistema 4-2-4, medtem so se Nemci predstavili s 4-3-3. Prvi je moral prestreči žogo Jašin, ki se je kmalu izkazal s fantastičnim plovnim letom na silovito Becke-bauerjevo žogo. Rdeči so nemudoma odgovorili, a brez uspeha. Po enakovredni igri na sredi igrišča so Rusi z bolj prodorno igro stisni, li Nemce v obrambo. Igra je postajala vedno ostrejša in v 6’ je obležal Sabo, v 8’ pa Emmerich.
Nemci so v 11’ prodrli s Seeler-jem, vendar mu je Jašin skočil pod noge in rešil. Odgovor rdečih in v 14’ je Malafejev za las poslal Husajinov predložek z glavo nad prečko. Dve minuti kasneje je po prostem strelu Emmericha nastala pred sovjetskimi vrati zmeda, a Jašin se je pognal naprej in razčistil zadevo. Čeprav so Rusi tu pa tam poskusili s prodori, so Nemci prevladovali na igrišču in so prisilili tekmece, da so se skoraj vsi zbrali v obrambi. Po šibkem strelu Helda je Cislenko ho-
tel presenetiti Tilkowskega, a njegov strel ni imel sreče, kot ni imel sreče Baniševki, ki je ostro streljal nemškemu vratarju v roke. Po napadih in protinapidh je Sesternjev zrušil Beckenbauerja. Prosti strel Hallerja do Seelerja. Danilov, ki je hotel žogo odbiti, je nehote brcnil nemškega napadalca po obrazu. Na srečo brez posledic, ker ga Lo Bello ni kaznoval in ker se je Seeler kmalu opomogel. V 31’ so Sovjeti izvedli množični napad, ka. terega je Malafejev, potem ko je preigral nasprotnika in prodrl v kazenski prostor, zaključil s strelom nad prečko. Oster odgovor Nemcev s Seeler jem, a Jašin je nevarno žogo odbil v kot. Po strelu iz kota se je Jašin pognal v gozd nog in prestregel žogo. V 34’ so si Sovjeti izsilili prosti strel: Cislenko je poslal žogo pred vrata, kjer so se kar trije igralci v rdečem dresu ovirali med seboj in Izredna priložnost je bila izgubljena. V 43' gol za Nemčijo: Schnellinger je odvzel žogo Cislenku, ki je hotel preveč preigravati, in se bliskovito pognal v napad. Dolg predložek prostemu Hallerju, ki je z nepričakovanim silovitim strelom presenetil Jašina. Eno minuto kasneje je sodnik poslal Cislenka v slačilnico in kmalu zatem zaključil prvi del igre.
Čeprav številčno handikapirani se sovjetski nogometaši niso predali in so vztrajali v napadu. Iskali so izenačenje, a tokrat napadalci niso bili točni in so hoteli preveč preigravati. Nemci pa vseeno niso mogli najti ritma in vse do 14’ igre ni bilo ničesar omembe vrednega. Sovjeti so celo vztrajali v napadu, a Nemci so jih presenečali s hitrimi protinapadi. Jašin pa je bil vedno na mestu, a v 23’ je moral vseeno kloniti na silovit strel Beckenbauerja, ki je poslal žogo v gornji kot vrat. Rusi so ponovno odgovorili, večinoma z
Malafejevim, vendar so morali kmalu prepustiti vajeti igre Nemcem, ki so začeli zavlačevati igro. Tu pa tam so se Rusi nevarno približali Tilkowskemu, katerega so v 42’, po silovitem forcingu in oble-govanju njegovih vrat tudi presenetili. Strel je sprožil Malafajev, a Tilkowski je žogo prestregel, vendar mu je ušla, verjetno tudi, ker ga je nasprotnik oviral, z rok. Porkujan je bil najhitrejši in žoga je obtičala v mreži. Rdeči so vztrajali v napadu in Porkujan je v 44’ poslal za las preko prečke žogo, ki bi lahko Sovjetski zvezi prinesla izenačenje. Tega pa ni bilo in Nemcem so se tako odprla vrata v finale.
Danes v Wembleyu odločitev: ANGLIJA ali PORTUGALSKA
LONDON, 25. — Portugalska bo predzadnja ovira Angliji, ki si bo jutri skušala izsiliti vstop v finale letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Pred časom Je trener Angležev Ralf Ramsey dobesedno napovedal: «N1 nobenega dvoma, zmagali bomo na svetovnem prvenstvu«. Do sedaj so dogodki na igrišču potrdili njegovo napoved. Seveda so imeli Angleži po mnenju vseh ne samo srečo, ampak celo sodnike na svoji strani, da ne govorimo o domačem okolju. Dejstvo je, da Ramsey nima nobenih skrbi za sestavo reprezentance. Njegova naloga Je, da onemogoči Eusebla, s čimer bi Portugalski ostrigel peruti. Kaže, da bo Eusebiov angel varuh Sti-les, ki je znan kot najbolj oster in predvsem surov igralec Anglije. Ta poteza je seveda edina rešitev, vendar je tudi gotovo, da bo sodnik, posebno po zadnjih kritikah, pazil na Stilesa. zaradi česar je možno, da bo Ramseyeva ideja bolj škodila kot koristila Angliji. Ce pa bo imel Stiles proste roke in bo surovo ravnal z Eusebiom, tedaj bo škandal, v kolikor še ni, še bolj eksplodiral.
Trener Portugalcev je prepričan, da bo Anglija lažji tekmec kot Koreja, pod pogojem seveda, če bo sodnik nepristranski. Sicer spoštuje- Francoza Pierra Schwinteja, ki bo sodil tekmo in upa, da mu ne bo treba po spopadu z Anglijo preklicati te izjave. Reprezentanci bosta zelo verjetno nastopili v postavah: ANGLIJA: Banks, Cohen, J. Charlton, Mooue, Wi!son, Stiles, Peters, Bali, Hurst, B. Charlton in Hunt.
PORTUGALSKA:	J. Pereira. Pesta, Batista, J. Carlos, Hilario,
Graca, Cohina, J. Augusto, Eusebio, Torres in Simoes.
Tekmo bosta z začetkom ob 20.30 prenašali italijanska (I. kanal) in jugoslovanska TV.
visiahr
*
Zaključen triletni ciklus tradicionalnega troboja
Slovenija pred Koroško in Trstom
Dve zmagi tržaških veslačev
Triletni ciklus veslaškega troboja Trst — Slovenija — Koroška se je v nedeljo zaključil v vodah Tržaškega zaliva. Zmaga je tokrat pripadla mladi slovenski reprezentanci, ki je osvojila pokal INA.
V B«ziersii nova svetovna rekorda
Začetek nedeljske regate Je slabo obetal za slovensko reprezentanco. Slovenski skiffist se je moral že po 500 m predati, ker je udaril v boo. Tudi v double scoul-lu se je morala Slovenija zadovoljiti za Trstom in Koroško s tretjim mestom. Zato pa so se gostje oddolžili v četvercu s krmarjem in v osmercu, kjer so se veslači izolskega Arga, ki so predstavljali Slovenijo, oddolžili za nedeljska poraza svojih tovarišev in tudi za neuspeh na regati v Izoli. V obeh disciplinah so zmagali slovenski veslači in tako uspešno zaključili ne samo nedeljsko regato, temveč so se povzpeli tudi na zaključni lestvici triletnega ciklusa na prvo mesto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu
MADŽARSKA, SEVERNA KOREJA, ARGENTINA IN URUGVAJ IZLOČENI
Portugalska - S. Koreja 5:3 (2:3) SZ-Madžarska 2:1 (1:0)
po končani tekmi brcnil sodnika, na šestih mednarodnih tekmah. Igralca Weber (Nemčija) in Salva (Urugvaj) pa sta dobila ukor.
STRELCI — Pak Seung Zin v 1’, Ll Dong V/oon v 22’, Yang Sung Kook v 24’, Eusebio v 27’, v 43’ iz enajstmetrovke, v 56’ iz enajstmetrovke, v 59’ Josč Augusto v 80’.
PORTUGALSKA: Jose Pereira; Morais, Hilario; Vicente, Baptista, Gra-ga; Augusto, Eusebio, Torres, Coluna, Simoes.
S. KOREJA: Li Chan Myung; Lim Zoong Sun, Oh Yoon Kyung; Shin Yung Kyoo, Ha Jung Woon, Ym Seung Wwi; Han Bong Zin, Pak Doo Ik, Pak Seung Zin, Li Dong Woon, Yang Sung Kook.
LIVERPOOL. 25. — Ko je Severna Koreja vodila v tekmi s Portugalsko s 3:0 in to po pičlih 24’ igre, je vsak že mislil na največje presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva. Toda navdušeni navijači korejskih nogometašev niso računali na Eusebla. Ta temnopolti igralec iz Mozambika ni izgubil svoje hladnokrvnosti niti v trenutkih, ko so bili vsi zmedeni. Po tretjem golu Korejcev je Eusebio največ pripomogel, da so se Portugalci prebudili in so začeli «mleti» strahovito hitro igro. Korejci so se sicer še kar dobro držali, a Eusebio je reorganiziral vrste, Coluna pa je razumel, da se ne splača tekati sem in tja po igrišču in loviti muhe, temveč se je postavil na črti,
STRELCI: Cislenko v 5’ p.p., Porkujan v 2’ d.p.. Bene v 13’. SOVJETSKA ZVEZA: Jašin; Ponomarev, Danilov; Voronin, še-šternev, Sabo; Cislenko, Malafejev, Baniševski, Husainov, Porkujan.
MADŽARSKA: Gelel; Kaposzta, Szepesi, Meszoly; Matrai, Si-pos; Bene, Nagy, Albert, Farkaš, Rakosi.
SODNIK: Gardeazabal (Španija).
KOTJE: 14:3 (7:2) za Madžarsko.
SUNDERLAND, 25. — Nikolaj
Morozov je premagal Layosa Ba-rotyja. Sovjetski trener se je za-| našal na izredno voljo in borbe-
Nemoija 4 Urugvaj 0
GRAJE ANGLEŽEM IN VODSTVU FIFA
Svetovno prvenstvo se je spremenilo v... evropsko
LONDON. 25. — Povsod po svetu in seveda najbolj v južnoameriških državah kritizirajo in grajajo poteJc svetovnega prvenstva in obtožujejo Anglijo in vodstvo FIFA, da hočeta na vsak način pomagati domačinom do zmage. Predvsem grajajo tudi dejstvo, da bo Anglija odigrala vse tekme, tudi polfinalno v Wembleyu. To se n: zgodilo še nikoli, pa čeprav športna pravičnost zahteva premestitev tega dvoboja recimo v Liverpool. Precej nevolje vlada tudi v Liverpoolu, kjer so bili navijači prepričani, da bo njihova reprezentanca vsaj enkrat nastopila na njihovem stadionu.
V tujih krogih grajajo tudi dejstvo, da je imela Anglija, kar se je ponovilo tudi za polfinalno tekmo, največ prostih dni. In vrhu tega je tudi izbira sodnikov tarča resnih kritik. V Argentini so besni in predlagajo, da bi se južnoameriške države uprle in izstopile iz mednarodne nogometne zveze, ki naj bi bila kriva «najbolj diabolične mahinacije«, da bi izločila iz turnirja reprezentance
Južne Amerike in da bi zaključni del pokala Rimet potekal med evropskimi enajstericami. Nekateri časopisi so šli celo tako daleč, da so predlagali, seveda s precejšnjo dozo ironije, izločitev nogometa iz seznama športov, ki bi morali služiti za utrditev prijateljstva in spoštovanja med narodi in celinami. «Od tega trenutka dalje,« dodaja neki list, «bo Atlantski ocean predstavljal zelo močno pregrado«.
Na sprejemu za izločene reprezentance je podpredsednik FIFA Harry Cavan izjavil, da so bili Argentinci ali žrtve histerizma ali pa polni mamil. Prav zaradi razburjenosti se niso poslužili pregleda antidooping.
Francoski list navaja, da so bile edine izključitve med tekmami, ki so jih reprezentance igrale ali proti Angliji ali pa Nemčiji. Iz tega sledi, da si Angleži želijo za finalne tekmece prav Nemce. Zaradi tega dodaja «L’Aurore», da se je svetovno prvenstvo spremenilo v — evropsko.
ki je nasprotnikom služila za dolge predložke. Posledica je bila takoj
na dlani: Korejcem so onemogočili nadaljnje prodore. V 27’ je Augusto opazil hodnik in je tja predložil žogo, na katero je pridrvel Eusebio in jo s strahovitim strelom poslal do mreže. Korejci so od tedaj naprej ostali v senci, Eusebio pa je postajal vedno večji. V 43’ je črnec preigral več nasprotnikov in žogo predložil dolgemu Torresu. Ta pa ni utegnil streljati, ker ga je O Yoon Kyung zrušil. Enajstmetrovka in ‘silovit Eusebiov strel. 3:2.
V drugem polčasu je Eusebio zaigral na višini svojega znanja in moči. In v 11’ je prišlo do izenačenja. Simoes je perfektno podal Eusebiu in vratar Korejcev se je zaman pognal za žogo. Tri minute kasneje so že močno utrujeni Korejci še enkrat klonili. Eusebio je prodrl v kazenski prostor in je preigral nekaj branilcev. Trikrat se je izognil silovitemu pritisku branilcev, četrtič pa ni mogel več, ker mu je Rim Yung Sun podstavil nogo in ga zrušil. Zopet enajstmetrovka in četrti gol Eusebia.
Portugalci so vztrajali v napadu in Avgusta je v 35’ s petim golom zagotovil lastnim barvam zmago, ki je bila v prvih potezah prvega polčasa že močno v dvomu.
• * *
LIVERPOOL, 25. — Danes se je sestala disciplinska komisija svetovnega prvenstva, ki je proučila poročila sodnika in odredila prepoved igranja Urugvajcema Trochi in Rochaju zaradi surove igre v tekmi Nemčija . Urugvaj na treh mednarodnih tekmah in prepoved igranja Urugvajcu Cortesu, ki je
STRELCI — Hela v 11’, Beckenbauer v 70, Seeler v 75, Haller v 83’.
NEMČIJA — Tilkowskl; Hottges, Schnellinger; Beckenbauer, Schulz, Weber; Held, Haller, Seeler, O-werath, Emmerich.
URUGVAJ — Mazurkievlcz; Ubi-nas, Caetano; Manicera, Troche, Gon^alves; Salva, Cortes, Silva, Rocha, Perez.
SODNIK — Finney (Anglija). KOTJE — 8:4 (4:2) za Urugvaj.
SHEFFIELD, 25. — Urugvaj je bil izločen. Sicer so igralci sami krivi, ker so se poslužili izredno grobe igre, zaradi česar je moral sicer mirni sodnik Finney seči po najhujši kazni. Najprej je po številnih opozorilih izključil v 3’ drugega polčasa Trocha, v 8’ pa še posebno surovega Silvo. Z devetimi igralci se Urugvajci niso mogli več uspešno ‘ upirati razigranim Nemcem, ki so po prvem golu Helda v 11’ prvega polčasa, še trikrat spravili na kolena sicer solidnega Mazurkievicza.
Urugvajci so se dolgo uptrali Nemcem in so tu pa tam izvedli kak protinapad, ki pa zaradi počasnosti tempa in kombiniranja ni rodil sadov. Ker ni šlo drugače so se Urugvajci za ustavljanje hitrih prodorov poslužili surovosti, za kar so bili pošteno poplačani.
Ko sta Trocha in Silva zapustila igrišče, so Nemci lažje zadihali in so brez naprezanja pošiljali svoje hitre napadalce v kazenski prostor tekmecev, ki je bil vedno poln Urugvajcev. Njihova brezupna o-bramba pa ni v 70’ ustavila hitrega Beckenbauerja, ki je preigral branilce in vratarja. Pet minut .kasneje je Haller prodrl pred vrata Urugvajcev, a je žogo predložil pro-stemu Seelerju, ki jo je z močnim strelom poslal neubranljivo v mrežo. V 83’ pa se je Seeler oddolžil Hallerju, ko mu je dal možnost, da je on zaključil serijo nemških golov.
Wil-
Anglija 1 Argentina 0
STRELEC: Hurst v 78’.
ANGLIJA:	Banks; Cohen, .....
son; Stiles, Jack Charlton, Moore; Bali, Hurst, Bobby Charlton, Hunt, Peters.
ARGENTINA:	Roma; Ferrelro,
Marzolini; Perfumo, Rattin, Albrecht; Solari, Gonzales, Artime, Onega, Mas.
SODNIK: Kreitlein (Nemčija).
LONDON, 25. — Anglija Je ponovno prišla do zmage. Tokrat se lahko reče, da ji je do uspeha največ pripomogel nemški sodnik Kreitlein. Ta je brez upravičenega razloga poslal v slačilnico kapetana argentinskega moštva, ki se je predrznil zahtevati od sodnika tolmača. Seveda je prišlo do spora in šele po 8 minutah prekinitve se je igra nadaljevala. Posledice nere. dov na igrišču pa so hujše kot je bilo pričakovati: Argentino so izključili iz turnirja, nogometno zvezo so kaznovali na plačilo 1000 švicarskih frankov, kar je najvišja možna kazen, kapetana moštva Rattina so kaznovali s prepovedjo igranja na štirih mednarodnih tekmah, Ferreiro, ki je ob koncu tekme napadel sodnika in Onego, ki je opljuval komisarja tekme, pa ha treh. Najhuje pa je, da se bo morala argentinska nogometna zve. za, če bo hotela biti pripuščena k prihodnjemu prvenstvu v Mehiki, obvezati, da ne bo dovolila nediscipliniranega vedenja igralcev in niti spremljavalcev reprezentance.
Vsekakor ostre kazni za Argentince, ki skorajda nimajo krivde za smešni odlok nemškega sodnika. V glavnem ni tekma pokazala nogometa, ki so ga sto tisoči v Wembleyu pričakovali. Argentinci, pa čeprav so ostali brez Rattina, se niso predali in morda ne bi izgubili dvoboja, če ne bi Hurst v 78’ s precejšnjo dozo sreče usmeril Petersovo žogo mimo vratarja Rome v mrežo.
nost lastnih nogometašev, madžarski pa je upal, da bodo njegovi tehnično boljši nogometaši vendar premagali Jašina in tovariše, žal mu ni uspelo. Krivda pa ni njegova: predvsem se je znašel pred sovjetskimi nogometaši, ki so bili izredno živahni in hitri in drugič je imel v vratih zelo negotovega Gelela, ki nosi, kot njegov tovariš Szentmihaly v tekmi s Pon j tugalsko, vso krivdo za poraz in za izločitev. Skoda, ker si je Madžarska zaslužila boljšo uvrstitev.
Sovjetski nogometaši so se po začetnem žvižgu prvi znašli in so razpolagali z bojj statičnimi Madžari kakor so hoteli. V 5’ je odlični Porkujan izvedel hiter prodor in silovito streljal. Gelei je žogo sicer ustavil, a je ni zadržal, kar je spretni Cislenko prisebno izrabil, da jo Je porinil v mrežo. Madžari so šele tedaj začeli pokazati svojo igro, vendar šo vedno naleteli na izredno sovjetsko obrambo in predvsem na Jašina. Madžarski forcing so sovjetski nogometaši večkrat prekinili z nevarnimi prodori. Gelei je bil se v nevarnosti, vendar ni več klonil.
že v 2’ nadaljevanja je Sovjetska zveza povečala rezultat. Prosti strel Husainova je prevanl madžarsko obrambo in tudi Gelela, hitri Porkujan pa je Izrabil zmedo in je brez težave pretresel mrežo. Od tistega trenutka dalje so Madžari dobesedno oblegovali vrata tekmecev in jih stisnili v obrambo. Jašin pa je bil nepremagljiv vse do 13', ko ga je Bene z neubranljivim strelom spravil na kolena. V 20’ je Mezso!y zgrešil vrata z razdalje enega metra, pet minut kasneje pa je Jašin šel nasproti Farkašu do roba kazenskega prostora in ponovno rešil res kritični položaj. Po zapravljeni priložnosti Rakosija, je Sovjetska zveza izvedla protinapad, katerega pa Baniševski ni znal Izrabiti. V 37’ je Jašin z bajnim plovnim skokom odbil silovito Siposovo žogo v kot. Madžari niso popustili, vendar niso mogli ničesar proti .šešternevu in tovarišem ter predvsem proti «črnemu pajku« Jašinu.
Izidi nedeljskega troboja Trst — Slovenija — Koroška so naslednji: gtdhekslierat etao shrd mfwy sh
Skiff
1.	Prelazzi (Trst) 6’06”2
2.	Schloegl (Koroška) 6’10”2
Double scoull
1.	Vigili del fuoco (Bresich in Vecchiet) 5’42”2
2.	Koroška 5’52”2
3.	Slovenija 5’53”5 Četverec s krmarjem
1.	Slovenija (Potočnik, Fon, Janša, Knaflič, krm. Nečimer) 5’ 29”5
2.	Koroška 5’33”2
3.	Trst 5’47”1
Osmerec
1.	Slovenija (CergolJ, Kranjec, Barut, Brecelj, Tuljak, Hotez,
• Jug, Tul, krm. Grbec) 4’45’’6
2.	Koroška 4’50”8
3.	Trst 4’53”1
EKIPNI VRSTNI RED NEDELJSKE REGATE
1.	Slovenija	točk	11,5
2.	Koroška	točk	11
3.	Trst	točk	9,5
KONČNI IZID
TRILETNEGA TEKMOVANJA
1.	Slovenija	točk	37
2.	Koroška	točk	31,5
3.	Trst	točk	29,5
NOGOMETNI KLUB ROSANDRA
vabi mladince ljubitelje nogometa, rojene od leta 1949 do 1955 da se javijo na športnem igrišču v Boljuncu danes, 26. t. m. od 18. do 20. ure za tehnično preizkušnjo za uvrstitev v mladinsko reprezentanco.
BEZIERS, 25. — Med zadnjim dnevom mednarodnega plavalnega mitinga v Beziersu, so zabeležili nov svetovni rekord. Tega je s časom 2’27”1 izboljšala Južnoafričan-ka Karen Muir na 200 m hrbtno. Prejšnji rekord je z 2’27”4 pripadal Američanki Kathy Ferguson.
V nedeljo pa je 17-letna rojakinja Muirove Ann Fairlie izboljšala svetovni rekord Fergusonove na 100 m hrbtno. Fairliejeva je progo preplavala v 1’7”4, kar je za 3 desetinke sekunde boljše od prejšnjega rekorda.
Na istem mitingu je italijanska štafeta v postavi Dapretto, Bosio, Cecchi in Beneck, ki je zasedla drugo mesto, izboljšala s časom 4’46”4 italijanski ženski rekord.
BOKS _
PORTO RECANATI, 25. — Predsednik nacionalne komisije za amaterje pri italijanski boksarski zvezi Tržačan Mario Piazza je podal ostavko. Razlogi tega sklepa, ki ga je Piazza sprejel med sobotnim sestankom komisije v Porto Reca-nati, niso znani.
Med sestankom so tudi določili amatersko repreznetanco, ki se bo dvakrat spoprijela z bolgarsko: 27. t. m. v Cagliariju in 31, t. m. v Maršali.
1.	— 1. Accumoli
2. Vesteo
2.	— 1. Lot
2. Doretto
3.	— 1. Sollum
2. Sabok
4.	— 1. Nuvoloso
2. Arabo
5.	— 1. Fer
2. Spriano
6.	— 1. Ippofilo
2. Novella
KVOTE
12 — 1.609.879 lir 11 —	75.316	lir
10 —	9.625	Ur
1
X
1
X
X
2
1
2
X
1
1
X
iiiii iii ii iiiiiin ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiit ii i im nuni iiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
ATUTIKA
V štafeti 4x440 jardov
Izreden svetovni rekord ameriških atletov
LOS ANGELES, 25. — Američan | MODENA, 25. — Madžarska Ja Pohn Pennel je ponovno izboljšal zmagala na atletskem troboju 2 svetovni rekord v skoku s palico. Italijo in Švico. Madžari so pre-Pennel je na mitingu ((Memorial I magall Italijane 113:99, Švicarje
Collseum« preskočil 5,34 m. Na i-stem mitingu je Lee Evans pretekel 400 m v 45”2, kar je letošnji najboljši dosežek na svetu. V Los Angelesu so tudi zabeležili tri nove ameriške rekorde:	Charlotte
Cooke s časom 2’4" oziroma 2’3”fl v teku na 880 jardov in 800 m ženske ter Art Walker s 16,71 m v troskoku.
četverica ameriških atletov, kateri prejšnji teden v Berkeleyu ni uspelo doseči novega svetovnega rekorda v štafeti 4x440 jardov <3’04”7), je tokrat pred 34.000 gledalci na Memorialu Collseum dosegla namen. Američani so tokrat zabeležili fantastični čas 2’59”6, kar je za 1”1 boljše od prejšnjega rekorda 3’00’’7, ki so ga Cassel, La-rabee, Willlams in Carr dosegli na tokijski ollmpiadi.
Rekordno štafeto so sestavljali Bob Frey (edini belec), Lee Evans (19 let), Tommie Smith in The-ron Lewis. Frey je pretekel svojo progo v 46”3, Evans v 44”5, Smith v 43"8 (najboljši čas v zgodovini atletike v štafetnem teku na 400 m), Lewis pa v 45”.
					
pa 125:87, medtem ko so Italijani premagali Švicarje 128:84.
GORICA, 25. — V drugem dnevu pokrajinskega ekipnega prvenstva na goriškem stadionu «Cam-pagnuzza« je član Bora Vojko Cesar zasedel v metu kladiva peto mesto.
TRST, 25.	— Med nedeljskim
atletskim mitingom pokrajinskega značaja, ki je bil na stadionu pri Sv. Soboti, je Ugo Franzoni '* Gradiške izboljšal s 56,26 m italijanski naraščajniškl rekord v metu kopja.
Lepe rezultate so dosegli tudi atleti goriške Olimpije in še posebno Edi Podberšček, ki je z 44,39 m zmagal v metu diska. Od Olimpije so se še izkazali Komaull, tretji z 12”9 v teku 80 m ovire, Kočevar četrti z 41" v teku na 300 metrov. Od borovoev Je Furlan zasedel z 38,11 m ■Jeto mesto v metu kopja.

JURIJ KOROLJKOV
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Tam so bili v dvomih, kajti aparat sam je bil težak dokaz in, ali je bilo vredno tvegati? Toda Sorge je vztrajal: seveda, to je bilo tveganje, toda na drugačen način ni bilo moč dobiti kopij dokumentov.
Osaki je dal aparat v torbo, toda med potjo v pisarno ga je premestil v žep jopiča in to ga je rešilo. Uradnik, ki je vodil tajne dokumente, se mu je nizko priklonil in rekel, da so od princa Konoja že prejeli nujne ukaze, toda prosi gospoda svetnika, naj počaka še nekaj trenutkov. Uradnik je izginil in se vrnil z rjavkastim fasciklom
«Prosim vas, če greste v kabinet, tam bo udobneje za vas,« je rekel uradnik «Toda torbo pustite pri meni, takšen red je pri nas.,.«
Omenjeni uradnik, čuvar tajnih dokumentov, je bil zagotovo povezan s kempetajem. Aparat za mikroposnetke v torbice bi ga našli, bi nadaljnja Osakijeva pot vodila samo v ječo
Sugamo na vislice.
Osafcija so popeljali v poseben kabinet, za vrati je zaro-
potala ključavnica — zaprli so ga in ostal je sam, skupaj z najtajnejšim dokumentom, v katerem so bile zapisane perspektive japonske politike za dve leti naprej.
Sorge je nepotrpežljivo čakal na izid operacije. Vukelič mu je prinesel trak z mikrofilmi šele zvečer in potem sta v dvoje začela z delom. Napela sta oči in s pomočjo povečal-nega stekla prebrala memorandum vlade cesarju Hirohiti. Glavno v japonski politiki je bilo rešiti kitajsko vprašanje. Predsednik vlade princ Konoe je videl cilj svojega kabineta v tem, da bi z blagoslovom neba odprli «cesarsko pot» na Kitajsko. Tu se je ponavljal isti stavek, ki ga je bil Konoe spregovoril med zajtrkom:
«Kdor hoče ujeti mladega tigra, mora oditi v jamo tigrov.«
Pripravljanje japonske agresije proti kuomintanški Kitajski sploh ni predstavljalo znamenja, da grozi Sovjetski zvezi napad s strani Japonske. Novi poveljnik kvantunške armade, bivši načelnik vojaške žandarmerije, general Tosio, je poročal generalnemu štabu:
«Ce analiziramo sedanji položaj na Kitajskem s stališča pripravljanja vojne proti Sovjetski zvezi, mora biti za nas najustreznejša politika takšna, da zadamo udarec nankinški vladi, s čimer bi odstranili grožnje našemu zaledju.«
Na napad na Kitajsko so japonski militaristi gledali s stališča priprav za veliko vojno proti sovjetski državi. To potrjujejo podatki o številčnem stanju kvantunške armade, s katerimi je Sorge razpolagal.
Med «mukdenskim incidentom« je kvantunška armada štela petdeset tisoč vojakov — dvajset odstotkov celotne japonske armade. Pet let kasneje je bilo v bližini daljnovzhodnih meja Sovjetske zveze že dvesto sedemdeset tisoč vojakov kvantunške armade. Povečalo se je številčno stanje vseh rodov japonske vojske, toda kvantunška armada je naraščala neprimerno hitreje — 1937. leta je bila v Mandžuriji že tretjina celotne japonske armade.
Sorge je izračunal: število tankov se je v kvantunški armadi v teh letih povečalo za enajstkrat, letal skoraj trikrat in topov štirikrat. Proti mejam Sovjetske zveze so tekle strateške ceste, v Severni Mandžuriji so gradili vojašnice, vojaška skladišča. letališča...
Ne, po vsem je bilo videti, da japonski militaristi sploh nimajo namena spremeniti svoje sovražne politike do Sovjetske z.veze.
Vse to je Richard Sorge zvedel poldrugi mesec poprej, preden so se začele vojaške operacije na Kitajskem in je o tem obvestil center. Japonska vojska se je koncentrirala na področju velikega kitajskega zida in bila pripravljena začeti z napadom, toda za to ji je bil potreben «običajni» incident. Ta je izbruhnil 7. julija 1937. leta pri starem mostu Lugoucao, ali mostu Marka Pola, kakor so mu pravili tujci. Most Je ležal dvajset lijev od Pekinga. Kot se je izkazalo, je general Doihara Kensi prej prišel na kraj dogodkov.
Tiste noči so v bližini mostu potekali manevri japonske divizije. Kitajska vojska je bila v Vanpinu, majhnem mestecu, obdanem z visokim, kamnitim zidom. Na kitajski strani je bilo menda slišati strele in načelnik japonske posebne službe je vložil protest pri kitajskih generalih. Dejal je, da je iz divizije izginil prostak Isijama. Verjetno so ga ubili ali ugrabili Kitajci. K mestnim vratom je prišla japonska vojska in zahtevala, da jih spustijo v mesto zato, da bi tam poiskali izgubljenega japonskega vojaka. Kitajci so to zavrnili, japonski bataljon pa je s pomočjo topništva začel jurišati na mestna vrata. Medtem so prostaka Isijamo že našli. Zvedelo se je, da je tistega dne Isijama pojedel preveč mastnih jedi — kar celo raco, ki jo je dobil z nekim tovarišem. Ponoči, pravzaprav v času manevrov, pa ga je začel boleti želodec in vojak Isijama je tik pred pregledom odšel opravit delo, pri katerem ga nihče ni mogel nadomestiti...
V začetku je Sorge na kraj vojaških operacij poslal Vukeliča, potem pa je tudi sam sklenil odpotovati tja, da bi pojasnil
položaj in preveril zaključke, ki so jih storili obveščevalci v zvezi z dogodki, ki so se bili začeli odvijati na Kitajskem-Osaki je trdil, in Sorge se je z njim absolutno strinjal, da se bo Japonska za dolgo zapletla na Kitajskem, začeta vojna ji ne bo prinesla odločilnih uspehov, samo znatna nacionalna sredstva bo terjala. Kar zadeva Kitajsko, bo njen odpor postopno naraščal in vzdramil k življenju nove sile za borbo proti intervencionistom.
Center v Moskvi je pričakoval dopolnilne informacije o Kitajski. Maks Clausen Je vsakokrat, ko se mu je posrečilo povezati se z '(Wiesbadenom,» prenašal Sorgejeve lakonske in uporne radiograme: ((Sporočite, kaj se dogaja na Kitajskem*
Izdelava dokumenta ni terjala posebnih težav — vizum, potni list, pisma s priporočilom japonskega generalnega štaba — vse to je bilo že v žepu. Richardu je bil potreben samo §0 poslovilni obisk pri veleposlaniku Herbertu von Dirksenu.
Pred odhodom na Kitajsko je Sorge dolgo v noč sedel pri veleposlaniku. Bil je poslovilni obisk, toda pogovor se je pogosto loteval zanimivih tem. Oba sta bila navdušena zbiralca starih vzhodnjaških kipcev in pogovor o tem ju je izredno veselil. Sorge je pripovedoval, kako se mu je v Kiotu posrečilo, da je skoraj zastonj kupil čudovit kipec Bude Mitre. Nedvomno je bilo to delo severnih mojstrov — kombinacija naivnega primitivizma in najspretnejšega kiparstva, sposobnega prenesti tudi najfinejše poteze značaja božanstva, toda še prej pa značaj kiparja samega.
«Kako se vam posreči dobiti takšne unikate!« je vzkliknil von Dirksen, ne da bi skrival zavisti.
((Preprosto, srečo imam!« se je nasmehnil Sorge. ((Verjetno je to kompenzacija za moj potepuški značaj. Rad se potepam po svetu.«
Sorge je potegnil iz zavitka cigareto, povlekel dim in spet zakoračil po kabinetu ter rahlo šepal z desno nogo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TR3T - UL MONTECCH1 6, II, TELEFON 93-8(18 in 94-838 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelllOO 1-U., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20- Telefon 37438, 95-823 - NAROČNINA: mesečna Mihi ur - Vnaprej: četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Z* SFRJ; ADIT DZS. Ljubljana. Star) trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v llrinl enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur . beseda - Oglasi tržaške tn
goriške pokrajine se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcltš Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.
j