KATOLISK C^DEOL^JSN UCST.
, Daniea" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. (K) kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za eetert leta 1 gl 30 kr. ? tiskarniei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan pop.ej
Tečaj XXXIX.	V Ljubljani, 19. sušca 1886.	List 12.
Praznik Marijinega oznanenja in Lurška
jama.
Petindvajseti sušeč je pač najimenitnejši dan za Lnrd, ker sveti v preteklost in v prihodnjost. Io ker je naj imenitniši, je z neimenitnimi okolišinami v dotiki. Ime, katero si je Marija pridela, zaupa nevednemu ubogemu otroku, svojo podobo vtisne v spomin istemu otroku, kateri še pervotin umetnijo ne umeva. Marija je v Lurdu iz nič storila včliko.
Ko je P. Ratisbona v cerkvi sv. Andreja „delle Fratte" v Rimu preblažena Devica bila svoje prečudne prikazni vrednega storila, je zaklical spreobernjen iu kakor na tla pobit takc-le: „Nič ni govorila, pa razumel sem vse!"
Častiti g. župnik Desgenettes, ki ga je v sercu gnalo delati v blagor duš, je vedil, kdo mu je v sercu govoril. Visoka Gospa pa, ki se je Beroadeti v Lurdu 11. svečana 1858 pervič prikazala, zahtevala je od nje različna poniževanja, svojega imena pa ni imenovala, in ko se je bila otroku že petnajstkrat prikazala, pomešala se je še zmirom glavna stvar. Trebalo je velike poterpežljivosti, priserčnega hrepenenja, prezaupljivih molitev! Konečno 25. sušca, v praznik Marijinega czna-njei^učutila je Bernadeta močno gnanje v jamo se podlH^.... Gospa se prikaže in sladko smehljanje sije nT njenih ustnicah. »Lepa Gospa", pravi otrok, „ali bi mi ne hotela povedati svojega imena Vw Gospa se smehlja in molči. In otrok prosi v drugo, v tretje, in v četerto: rPovej mi vendar, kdo da si!4
Zdaj Gospa izreče pomenljive besede:
,Jaz sem Brezmadežno Spočetje!"
Bernadeta ne razume teh besedi, pa ponavlja jih domu gredč, da bi jih gotovo oe pozabila.
.....Pa sej to ime ni nobena oseba.....to je
poseben, nikoli še ne slišan pridevek, ki daje priliko k tolikim teologijskim prepirom in je zmožen temoto napraviti še temnejšo. Vkljub temu zmagoslavje, obhaja moč in modrost Božja.
Mi otroci devetnajstega stoletja ne najdemo doati besedi, da bi Tebe, o Devica, vredno zahvalili in bla-grovali. „Jaz sem Brezmadežno Spočetje !u To ime spominja na vse prednosti Marijine; ono je odglas, ponov-ljenje vseh obljub in upov. Ono obsega v sebi zadostenje za Pija IX, ki je že davno pred tem dnevom baziliko
ozališal s svojo podobo, in s tem oznanil vsem narodom, kako zelo je Našo ljubo Lurško Gospo ljubil in čaatil. Tudi Leon XIII je nasledoval njegov zgled. Škofje iu mašniki prihajajo v Lurd, da bi prejemalo blagoslov svoje nebeške Matere.
Sv. Hieronim imenuje av. Pavla „trobento evan-geljsko*; ti pa, ljubljena Bernadeta, si trobenta brezmadežnega Spočetja".....Ti deržala si zlato harpo v
rokah, in vesoljni katoliški svet je veselo prisluševal
tvoje sladke glase......čast bodi nevedni! Čast bodi
slabotni! Čast Bogu! Čast Mariji! — Bernadeta presv.
Device ni samo slišala, ona jo je tudi videla.....Ona
je svetu ime in podobo izročila, in 25. sušeč je dan, o katerem častimo to ime in to podobo----Devica se zaveda: to je priserčna skrivnost!... sklepa roke, da
Boga hvali!____ppvzdigne oči k nebesom, kjer zagleda
svojo večno preodločbo____Zakaj ni bil pričujoč kak
Rafael, kak Mihel-Angelo, da bi bil pristregel to podobo, ki je bila izročena nevednemu ubogemu otroku? Toda otrok ta nepozabljivi prizor s tako vzvišenimi besedami v novo označi, da so mirni obraz škofa Lavrencija solze oblile in da je slikar Fabiš navdušen zaklical: „To mi zadostuje: verujem. Otrok je videl, in kar je videl, to ni s tega sveta !M Kdo dandanes še kleči pred Rafaelovo
Madono? kdo pa ne moli pred Beroadeti no Devico?.....
Kako priserčno so molili pred Našo ljubo Lurško Gospo,
in kako goreče še molijo!.....Devica iz Lurške jame
stanuje po vseh cerkvah, povaod ima altar, ali pa V8aj kaz s cvetlicami okrašen prostorček.....
Bernadeta, nevedni otrok, naredil je ta vzor, na katerega je umetnija po pravici ponosna. Njej se zahvalujemo za ta dan Brezmadežnega Spočetja z njegovim nebeškim nasmehljajem.
O Brezmadežno Spočetje Lurško! bodi naša moč in veselje v življenji, naša sladkost in na£e tolažilo v smerti, naša radost v večnosti. (REcho U. L. Frau v. Lourdes.")
Znamenja z neba.
Leto 1883 je vredno, da se imenuje leto potresov. V spominu nam je strašen prigodek na Iakiji, in še nam douiio po ušesih vesti o tisočkrat atrašnejšem nntrpsu na Javi, kjer je konec storilo skoraj 100.000, l}1 zopet smo brali o novih potresih na Iskiji, in-
Tivoli, Fraakati, Rocca di Papa, Velletri, Monteporzio i. t. d. pogostni potraoi obiskujejo. Ob eneoi po grozoviti viharji na Neapolitanskem veliko škode napravljajo. Če todi zadnji potresi na Laškem niso velike škode napravili, so vendar služili v to, da so povsod velik strah in trepet zbudili. Gospod Bog ksže, da en sam njegov migljej zadostuje, nebesom se ustavljsjočemu človeškemu rodu v par sekundah konec storiti.
Takrat ko je bil Jezus Kristus umeri na križu, naznanjali so njegovo smert po celem svetu potresi, ki so pač mnogo sprememb napravili. Ko je apostelj narodov, sv. Pavel, v Filipah v ječi zdihoval, pretresel je potres mesto, ječa se je odperla, verige so mu odpsdlo z rok in zamogel je prost oditi. Tudi ko so sv. škofa Ignacija imeli vjetega v Antiohiji, kjer je ravno tudi cesar stanoval, pretresel je mesto strsšansk potres. Morski valovi so se vzdignili in planili na suho. Mnogo ljudi jo storilo konec. Tudi leta 263 opustošili so strašanski potresi to mesto, kjer je bilo ravno prej prav mnogo kristijanov poklanih zaradi njih vere.
Arijansko krivoverstvo in njegovo divje preganjanje katoliške Cerkve je bilo spremljano z dolgo versto potresov in razdjanj. L. 340 zginila so cela mesta; 343 ostala je v Novi Ceoareji sama cerkev, kjer je bival škof s svojimi verniki. Ko jo bil 1. 358 arijanski cesar Konstancij sklical arijanski zbor v Nikodemiji, razdjal je potres skoraj do čistega to mesto. Ob času, ko so brezbožni cesarji v Carigradu podobe terli, napravili so bili potresi v letih 742, 746, 789 i. t d. neizrečeno škode. Cela mesta so bila razdjana.
Nemčijo so leta 1517, ko je bil Luter na vrata dvorne cerkve v Vitembergu nabil svoje bogokletja proti odpustkom, potresi obiskali, Francosko 1. 1580, Švico in Piemont 1584 in potem Francosko zopet 1588. Ogersko, Moravsko in Češko 1590, Angleško 1596, Laško 1627 in lt>88 i. t d.
Ne moremo popisati zgodovine potresov; gotovo pa je, da so potresi ena največjih šib v roki msščevavne pravice Božje. Učenjaki si o potresih mnogo glave belijo. Noben učenjak jih ne more napovedati, nobena zemeljska sila ne premore sredstva, da bi se razsajajoči potresi umirili. Brez pomoči nasproti potresu je svčt. Če se zemlja pod nogami maje in trese, polasti se strah, groza in trepet človeka, nehotš gleda navzgor in misli na Stvarnika vesoljnega svets, ki ima vse v svojih rokah. Kakor viharji na morju, tako tudi potresi serca k molitvi zbujajo. (Dr. Keller, Strafgerichte.)
Potresi so prestrašne prikazni, ki napravijo grozovite razdjanja, kadar so močni in siloviti. Nasledki so taki, da včasi zemljo vzdignejo, na primer iz morja, in tako se narede novi otoki (tako so vstali Liparski otoki) itd.; — včasi napravijo usade, pogrčze in zgubč se v zemljo lahko cele mesta in kraji; — včasi strašno buti ali rukne. Kterikrat se naredč razpoke v zemljo, ktera tako rekoč zij&, in kadi se iz nje, vstaja smerdljiv sopar, dim, šviga plamen. Večidel je potres spremljan s puhlim bobnenjem, bučanjem.
Ako kužne bolezni, slabe letine itd. imenujemo ',šibe božje,u koliko bolj šele potrese smemo tako imenovati ! Živali, zveri imaio predčut potresov in to razodevajo z nemirom, cviljenjem, tuljenjem; ali se je toraj čuditi, da ljudi prepada največi groza, ko 8e začne zemlja gugati, tresti, poslopja podirati, ali celo dim, aopar, ogenj iz zemlje švigati! Zato tudi molimo: „šibe potresa" — reši nas, o Gospod!
Iz Furm&hexj«vih spisov.
4. Dobri sklepi o sv. letu. bi Posebej.
1.	O pervi Božji zapovedi.
Terdoo sklenem iz ljubezni do Boga:
a)	Jutranjo in večerno molitev gotovo vsaki dan opraviti.
b)	Te molitve vselej z 1 očenašem, češčeoamarijo in vero kleče skleniti.
c)	Ravno tako vse premišljevanja in droge molitve dokončevati.
d)	Kot duhoven: Svoje duhovske molitve (namreč brevir) hočem ob določenem času iu kakor cerkev zahteva, zbrano in pobožno opravljati; kar je treba stojč, hočem tudi stojč, kar jo treba klečč, hočem tudi klečč moliti.
o) Obrede pri sv. maši natančno zverševati in zato tudi direktorij (cerkveno pratiko) vselej dobro pred sv. mašo pogledati, da kaj ne pozabim ali no izpustim.
f) Vsaki dan se hočem pred sv. mašo tistemu svetniku še posebej priporočiti, čigar god Cerkev tisti dan obhaja, da bom imel več priprošnikov v nebesih.
h) Vsaki mesec hočem gotovo vsaj eokrat sv. spoved opraviti!
2.	O drugi Božji zapovedi.
Terdno sklenem itd.
a)	Božje ime vselej z največo častjo izgovarjati.
b)	Kolikorkrat bom ime Jezus, Kristus, Bog in Gospod imenoval, ali imenovati slišal, hočem (saj v sercu) tem presv. Imenom se prikloniti; kot duhoven ua prižnici pri teh imenih se odkriti!
c)	Kadar bom Jezusa za kakšno milost prosil, ali za odpuščanje grehov in usmiljenje, se hočem (saj v duhu) ponižno na persi vdariti!
d)	Tudi kadar bom Marijo imenoval, se ji hočem nekoliko prikloniti, ravno tako pri imenu tistega svetnika, čigar god se obhaja!
3.	O tretji Božji zapovedi.
Terdoo sklenem L t d...
a)	Vse nedelje in zapovedane praznike po zapovedi kat. Cerkve zvesto posvečevati.
b)	Te dnove še posebno v Božjo službo in v obilniši molitev obračati.
c)	Take dnove se še posebno vsacega, tudi nsj manjšega greha varovati!
d)	Tske dnove posebno dobre dela opravljati, da bom (ako sem v takem stanu) kakemu bolniku dobre juhe od svoje mize poslal, da bom kaj za cerkev iu čast Božjo dal.
o) Da bom take dnove z gorečim oznanovaniem Božje besede, z opominjevanjem in prigovarjanjem bližnjemu k boljšanju iu zveličanju pomagal.
4.	O četerti Božji zapovedi.
Terdno sklenem L t. d...
a)	Ker moji stariši že davno v Gospodu počivajo, da se jih hočem vsaki dan pri sv. maši in v večerni molitvi spominjati.
b)	Svojega spovednika kakor duhovnega očeta spoštovati, po njegovih naukih zvesto ravnati in vsaki dan zanj moliti.
c)	Duhovno gosposko v časti imeti, naredbe papeža in škofa voljno aprejemati in zoper napade brez-božnikov braniti, za njih blagor vaaki dan ali pri jutranji ali večerni molitvi Boga proaiti.
d) Deželaki gospo«k* pokorščino skazovati, za njo se pametno potegovati, davke zvesto odrajtovati, nečastno čez njo ne govoriti in jo vsaki dan Bogu v molitvi priporočevati!	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Obletnica Vincencijeve družbe.) Pričo premflgsp. škofa in kacih 30— 40 spoštovanih odličnih ndov te družbe so načelniki društva prav zanimivo po-jasnovali dogodbe obeh konferencij v dobi od 24. mal. travna do konca preteklega leta. To pa zato, ker v prihodnjo bočejo stalno obhajati obletnico s solnčnim letom. Poročevsli so: predsednik miigsp. prošt dr. Ant Jarc sploh, in posebej o šenklavški konferenciji pn. g. kan. Andr. Zamejic, o št. jakopski pa prečast g. župnik Rozman, ter poslednjič še pl. g. Lsšan o deškem azilu in ubožnici. Iz vsega se je vidilo, kako blago in lepo je opravilo vincenške družbe, koliko dobrega je ta družba storila za ljubljansko mesto. Več stotin — neksj celih družin in neksj posebnih osebnost — je v teh 8 mescih vživalo pomoč, česar so deležni vsi blagoserčni Ljubljančani, kteri so k društvenim namenom kaj pripomogli, in dečkov, ki v Marijanišču vse oskerbljevanje imajo, je veliko čez stotino.
Premilostni gospod knez in škof so bili serčno razveseljeni, ko so slišali poročila in so se poslednjič priserčno zahvalili gg. družbenikom za njihov trud in radodarnost pri tej družbi. Ssmi so rekli, kako močno so jih razveselile lepe reči, ki so jih ravno slišali, in da to velikodušno djanje je kakor nalaš za današnji svčt pri tolikih meddrožbinskih revah in zmešnjavah. Mnoga društva išejo po raznih potih revščini pomagati, tudi s pomočjo plesov itd.; toda milovati je, da si skoro nikjer ne jemljo za podlago tega, kar edino v resnici pomagati zamore, namreč sv. vere. Brez ozira na to, kar družba dobrega dela v nravnem in časnem oziru, je to kaj prav posebnega, da družba z malimi pomočki tako veliko dobrega stori, v tem ko se pa s posvetnimi mi-lošnjami le prerado spolnuje pregovor: „Kakor prišlo, tako pošlo. (Wie gewonnen, so zerronen). Ko so višji pastir nadalje še dosti spodbudnega govorili v hvalo te družbe, so se še enkrat priserčno zshvalili družnikom za njihovo ljubezen do bližnjega in k sklepu v vedno veče pospeševanje te družbe so podelili sv. blagoslov. Toliko sploh; mislimo ps, da bodemo pozneje bolj natanko poročevsli.
Iz Štajarskega. (Letno poročilo katoliškega podpornega društva v Celji za 1885.) Z dobro vestjo smemo poročati, da naše društvo je zopet to leto čversto napredovalo, kajti dosegli smo, kar so mnogoteri na£i prijatelji že več Ičt željno pričakovali. S početkom šolskega leta 1885/86 razširila se je namreč dozdajšnja trirazredna dekliška šola šolskih sester v četirirazrednico, v katero se je vpisalo za tekoče šolsko leto 212 učenk. Ker materni zavod šolskih sester v Mariboru nima zadosti sester učiteljic, se je s 15. septembrom 1885 nsstavila v naši šoli za dekleta svetna, izprašana učiteljica, gospodičina Ana Kalmus, da vodi šolski poduk v II. razredu; v I. razredu podučuje s. Lidvina Purgaj, v III. s. Bonaventura Suhač, in IV. s. Angelina Križanič.
Med letom se je na društvene stroške napravila nova ograja okoli verta pri ČČ. š. sestrah nasproti novi vojašnici, ker prejšnja bila je že silno slaba. Denarni stan nam ni pripustil, da bi bili uamesto lesene ograje zid postavili, kar bi bilo sicer želeti.
Visoko c. kr. finančno ministerstvo je z odlokom 30. avgusta 1885 .sklenilo, da z ozirom na dekret dvorno kancelarije od 22. julija 1821, ostane šolsko poslopju čč. šolskih sester davkov popolnoma oproščeno, dckler se v njem deli šolski poduk.
Ker dobivsjo ubožni učenci in učenke iz obeh okoličanskih šol pri šolskih sestrah štirikrat na teden hrano, pa niso imeli do zdaj primerne obed niče, se jo tekoče leto del kleti predelsl v prav lično sobano v ta namen, da v njej imenovani otroci brano zavživajo. Tega četirikratnega kosil ca na teden vdeležuje se 91 učenk sesterske šole in 48 fantov okoličanske deške šole. Kolika dobrota za teh 139 otrok, od katerih marsikateri revček ali revica zbog domače siromaščine dan na dan tešč in brez vsakoršnega brešnja v šolo dohaja! Da bi jim Bog obudil obilo dobrotnikov, ker brez teh taki otroci hirajo po šolskih klopčh na duši in na telesu!
Kakor druga leta, obdarovalo je »katoliško podporno društvo41 tudi letos o Božiči učenke in učeoce obeh okoliških šol: zraven še pa enega fanta iz pripravnice in mestne šole s primerno obleko in obutvijo. To se je zgodilo pri božični veselici, katera se je priredila četerto nedeljo v adventu 1885 po popoldanski službi božji v hiši čč. šolskih sester. Ta svečanost se je verstila s petjem, rekanjem ter z razdeljevanjem pripravljenih darov.
Obdarovanih je bilo 120 otrok in sicer: 64 dečkov in 56 deklic. Roba za obleko je stala 162 gld 46 kr., obutev za 34 fantov in deklic pa 73 gld. 10 kr. Za napravo deške obleke se je plačalo 31 gld., obleka za dekleta se je pri čč. šolskih sestrah izdelala brezplačno. Vsi stroški za božično darilo so znašali 266 gld. 56 kr.
Preobilno število revčekov izmed šolske mladine, katerim se je njih žalostno stanje s preskerbljenim kosilom in obleko v tem letu zboljševalo, napravilo je pa tudi veliko stroškov. Ti stroški za hrano, obleko in obutev, potem za potrebne zvezke in šolske knjige, ki se leto za letom med ubožne učence in učenke razdeljujejo, so se poravnali iz »sirotinskega zavoda* »katoliškega podpornega društva", ki se je v to sverho osnoval.
V	namen tega „sirotinskega zavoda" so darovali prevzvišeni gospod knezoškof Jakob Maksimiljan. pokrovitelj „katoliško-podpornega društva," 55 gld. Blagorodni gosp. Konrad Vašič, c. kr. ministerijalni svetovalec in grajščak, 34 gld. itd.
Vsi dohodki podpornega društva znašali so 2091 gld., med temi od prevzviš. gosp. kneza štofa 140 gld., od visokočast. kn. šk. konzistorija 150 gld., zapuščine pok. J. Jazbeca 179 gld. Stroškov pa je bilo 1528 gld. itd. Vse gotovine je zdaj še 581 gld. Dohodki sirotišča znašajo 468 gld. in stroški 464 gld.
V	odboru katol. podpornega društva je 9 spoštovanih gospodov, in sicer: načelnik Jož. Žičkar, namestnik Mih. Žolgar, blagajnik Fr. Irgerlj, tajnik Ljud. Hudovernik itd.
Naj priserčniši zahvala vsim blsgim dobrotnikom in podpornikom! Bog jim tisučkrat povračaj s časnimi in večnimi dobrotami, in obujaj premnoga serca še za daljno pomoč!
Kaj bo z učitelji? Pod tem napisom ima »Mir* dopis iz Kranjskega, v kterem je rečeno: »Tudi na Kranjskem se je začelo širiti brezverstvo in tudi pri nas imamo že nekaj takih učiteljev, ki pridejo le malokdaj v cerkev. Kako bomo takim zaupali svoje otroke v poduk? Mi hočemo, da se otroci izrejsjo za poštene kristjane. Ali jim pa zamore tako izrejo dajati učitelj, ki sam ne mara dosti za verske reči?" — Cisto gotovo je, da taki učitelj, ki o nedeljah in praznikih ne hodi k božji službi, celi srenji daje pohujšanje in da toraj ni zmožen za tako tehtno službo; srenje pa imajo dolž-
d ost take primerljeje naznanjati višjim uradom, da ee apotikijeji odpravijo.
Kako pa da imamo tudi modrih io poštenih učiteljev, amo slišali lep izgled te dni. Mlad učitelj bil bi lahko prišel na drago, boljšo alužbo; rekel pa je : Komaj sem otroke spravil t lepi red ter k spodobnemu obnašanju; ako tedaj jih pustim in tje grem, bom tam moral zopet pričeti od kraja. Opomojeno bodi, da ta poštenjak ima v resnici katoliške starše: kakaršno drevo, uki sad.
Iz Tersta. (Iz pastirskega lista milostnega gospoda škofa za post in so. leto) Vesela in tolažil na novica došla nam je pred malo časom iz Rima: fcv. Oče Papež, Leon XIII. rzaupajoči v miloserčnost Boga vsegamogo-čnega in v mogočno priprošnjo sv. aposteljnov Petra in Pavla," z okrožnico od 22. decembra preteklega leta poalano vsim škofom katoliške Cerkve »vsled oblasti, ktero jim je izročil nsš Gospod in Zveličar, da morejo vezati in razvezovati, podeljujejo vsim prsvovernim kristjanom popolni odpustek (ki se more oberniti v pomoč tndi dnšam v vicah) in aicer v smislu splošnega izvanrednega jubileja ali svetega leta. s tem pogojem, da kdor se hoče vdeležiti tega popolnega odpustka, mora v teku leto 1886 opraviti dobra dela, ktera so v ta namen od sv. Očeta v omenjeni okrožnici zapovedana."
Meeto da bi tedaj za letošnji sv. štirideeetdanski post o čem drugem vam govorili, štejemo si vsled tega veselega dogodka v sveto dolžnost, da vam podajamo besede sv. Očeta samega.
Toda prej še zdi se nsm potrebno odgovoriti na opazko, ktero bi morebiti izustili ne le maloverni, ampak tudi nekteri aicer dobri, pa preboječi kristjani: Češ, da se v sedanjem časa prepogoetoma ponavlja jubilej ali sv. leto, kajti v kratkem času slsvne vlade namestnika Kristusovega Leona XIII imamo sedaj že tretji jubilej.
Tim hočemo odgovoriti z besedami sv. s postelj na Psvla: »da naj ne bodo bolj modri, kakor je potrebno, marveč da naj bodo modri v ponižnosti in po meri vere, ktero je Bog slehernemu podelil" (Rom. XII. 13.) Temu bi lahko še dodali, da je dolžnost sinov, poslušati Očetov glas s ponižno pokorščino, kakor glas tistegs »ki je postavljen čuvaj Izraelove hiše" (Ezech. III, 17) in kteri „kot Pastir jagnjet in ovac Kristusovih" (Joan. XI. 16, 17) z vzvišenega prestola sv. Petra vidi preteče nevarnosti ter nas vedno opozoruje na potrebe s previdnimi določbami. — Ker so pa že sv. Oče sami v imenovani okrožnici blagovolili naznaniti vzroke, kateri so jih napotili, da naj odprejo zaklade milosti božjih v izvan-rednem jubileju ali sv. letu, poslušajte Njihove vzvišene beeede:
»Ker smo vam v Naši prejšnji okrožnici (od 1. novembra 1885) pokazali, kako važno da je, da se deržave bolj bližajo kerščanski resnici in izobražbi, se lahko razume, kako zelo da ravno to vgaja našemu namenu, da si prizadevamo z vsemi sredstvi, ktera so nam na razpolaganje, da opominjamo ljudi h kerščanski kreposti in da jih tudi k njej zopet pripeljemo; kajti deržava je takošna, kakoršno je obnašanje ljudi; kakor namreč odvisi terdnost ladije ali poslopja od terdnosti in pravilnega položaja posamnih delov, ravno tako tudi javne zadeve ne morejo biti ne pravilne, ne koristne, ako ne hodijo deržavljani po pravem potu življenja. Isti deržavni red in vse druge reči, iz kterih obstoji javno življenje, napravijo se io pokončajo le po človeškem prizadevanji; zato pa nosijo vse te reči podobo človeških nazorov in običajev. Da tedaj naši nauki prešinejo duhove in kar je poglavitna reč, da se vsakdanje življenje po njih ravna, delati moramo na to, da se posamni ljudje trudijo kerščansko misliti in javno in zasebno kerščansko živeti."
»To pa je treba toliko bolj povdarjati, kolikor večje eo nevarnoati od vseh strani pretdče. Kajti znane kreposti nsših očetov so malo da ne popolnoma zginile. Strasti, že same ob sebi teko silovite, zahtevajo še večjo prost08t. Napačni nazo/i, nič ali jako malo ukro-teni, razširjajo se vedno bolj na široko. Še celo mej tistimi, kteri prav mialijo, jih je mnogo, ktere saderžuje napačna sramožljivost, da bi očitno spoznsli svoje mišljenje. še manj pa. da bi se po njem ravnali, vpljiv po-gu bij i vi h zgledov polagoma spodkopuje kerščansko življenje ljudstva. Društva hudobnih ljudi, o kterih smo govorili že o drugi priliki in kterim služgo v dosego namena najzlobnejši pripomočki, skušsjo se vgnjezditi med ljudstvom ter kolikor je mogoče, odverniti ga od Boga, od svetih dolžnosti in od kerščanskega življenja." •
»Ker nam tedaj preti toliko zlo, ki kolikor dalje traja, toliko bolj se množi in raste; zato ne smemo ničeear zanemariti, kar nam daje ie nekoliko upanja, da se to zlo odpravi."
r3 tem namenom in zaupanjem naznanqjemo sv. leto, da opominjamo in spodbujamo vse, kterim je mar za blagor njihove duše, naj povzdignejo svoje do sedaj v posvetne reči vtopljene misli kviško proti nebesom. To ne bode koristilo le possmnim, ampak celi deržavi; kolikor bolj namreč bodejo napredovali posamni v popolnosti, toliko bolj st bode širila poštenost in krepost t javnem življenji in obnašanji."
Tako nam popisujejo sv. Oče v kratkih potezah grozna zla, ki tarejo človeško družbo, in ktera bi Oni radi zboljšali z zdravilom sv. leta, zato pa navsjajo dalje še naj bolj koristna aredstva in pripomočke, po kterih bi mo^li dospeti do cilja. Na pervem mestu nam priporočajo pokoro in poseboo tisti del pokore, ki obstoji v prostovoljnem zatajevanji samega sebe. »Kajti (tako govorč sv. Oče), vi poznate duh časa. Mnogi živč radi v mehkužnosti ter nočejo storiti ničesar resnega in serce povzdigujočega. Ti zabredejo po eni strani v mnoge drage nesreče, po drugi strani pa najdejo mnogo izgovorov, da se ne morejo ravnati po zveličavnih naukih sv. Cerkve: pretežko in neznosno breme se jim dozdeva, ako se od njih zahteva, da naj se zderžš nektere dni v letu nekterih jedi ali da naj se postijo."
»Je mar čudno tedaj, da se taki ljudje, ki eo po slabi navadi zgubili vso moč in krepost, polagoma vdajo vsem stra8tim, ki zahtevajo vedno več hrane."
Resnično, duša,oslabljena po nerednem poželjenji, ne more drugač okrevati, kakor da se poslovi in odterga od nepotrebnih ali celo škodljivih reči, po kterih neredno hrepeni. Saj zapazimo to tudi pri telesnih boleznih; zastonj se trudi bolnik, da bi zadobil zopet ljubo zdravje, ako se ne zderžuje nasprotnih in škodljivih jedil.
Da se ohrani in pomnoži duh pokore, prav toplo priporočajo dalje sv. Oče pristop k tretjemu redu sv. Frančiška (kar so priporočali že pri drugi priliki); kajti »resnično občudovanja vredni so zgledi in milosti sv. Frančiška Asiškega (pravijo sv. Oče), ker on je združil s popolno nedolžnostjo življenja toliko gorečnost samega sebe zatajevati in mertvičiti, da se je dozdevalo, da nosi v sebi podobo Jezusa Kristusa križanega, ne le po svojem svetem življenji in obnašanji, ampak tudi po svetih ranah Zveličarjevih, ktere so mu bile vtisnjene. Pravila njegovega reda, ktera .smo času primerno olajšali, se prav lahko spolnujejo, in vendar niso nič manj pomenljiva in važna za kerščansko krepost."
Pristop k temu sv. redu, kterega tolikanj priporočajo sv. Oče, ni težaven, ker po znamenitnejih mestih nsše škofije nahajajo 8e redovniki sv. Frančiška, pri kterih se more vsakdo vpisati in pristopiti v tretji red. Io, hvala Bogu! ne manjka se župnij na deželi, po kterih je to za zveličanje koristno društvo že vpeljano.
Drugi sad, kterega naj bi po namenu sv. Očeta rodila to sv. leto, je ta, da bi se oživila gorečnost v neprestani in zaupljivi molitvi splošno, posebno v pobožnosti sv. rožnega venca. To pa radi tega, ker (po besedah sv. Očeta) „kolikorkrat je Cerkev v osodepolnih časih kerščanske zgodovine zdihovala pod vnanjimi nevarnostmi ali notranjimi stiskami, dvigali so naši predniki proseč svoje o£i proti nebu ter nas tako učili, kako in kje da je treba iskati moči, kreposti in pripravnih primočkov zoper časov sile. Kajti globoko v spomin so vtisnjena opominjevanja Kristusova: »Prosite, in se vam bo dalo" (Mat. VII. 7). »Treba je vedno moliti in ne prenehati" (Luk. XVIII 1). O tem govori tudi apostelj: ^Molite brez prestanka" (I. Tes. V. 17), in zopet »pred vsem vam priporočujem, da opravljajte prošnje, molitve, priporočanja in zahvalo za vse ljudi" (I. Tim. II. 1)"
Počenši potem govoriti, kako da je treba opravljati pobožnost sv. rožnega venca, ktero bi tako radi oživili iu pomnožili, izrazijo se sv. Oče tako le:
„Ne smemo zamolčati pobožnosti ljudstva, ki skoro povsodi to sv. molitev tako goreče opravlja; toda paziti nam je skerbljivo na to. da se ta pobožnost ohrani in vedno bolj razširja." — Toliko je zaupanje, ktero stavijo sv. Oče v to pobožnost, da so »posvetili to sv. leto varstvu Kraljice sv. rožnega venca."
Gledč na to gorečo željo sv. Očeta moramo v svoje veliko veselje in tolažbo priznati, da se nahajajo v večjem delu naše škofije družine, ki vsak dan opravljajo to pobožnost sv. rožnega venca; moramo priznati, da smo našli skoro povsod ljubo mladino dobro podučeno v skrivnostih te molitve; tudi to nam ni neznano, da se je ljndstvo v preteklih letih meseca oktobra (oziroma decembra), kterega so sv. Oče posvetili preblaženi Devici in Kraljici sv. rožnega venca, te pobožnosti posebno rado in v obilnem številu vdeleževalo. Zato pa gojimo terdno zaupanje, da bode naša Častita duhovščina vedno vneta in pripravljena podučevati in razšiijati to tolikanj koristno molitev sv. rožnega venca.
(Konec, nasl.)
Drobiž.
III.
(Dalj«.)
Četerta lastnost častitljivih teles bo po zgledu Kristusovem, ki se je prikazal po vstajenji pri zapertih durih, predirljivost, ali tako čudovitna tenkost, da bo brez kake ovire lahko šlo skoz najterše stvari. Ta lastnost je izražena v besedah: »Seje se telo živalsko (telesno), a vstalo bode duhovno." (I. Kor. 15, 44.) To je, pred je potrebovalo živeža, hrane in pijače, sedaj po vstajenji ne bo mu treba nobene telesne jedi, da si obrani večno življenje. Glavna lastnost duba je njegova neizmerna tenkost. Ona presega vsaktero, še toliko tankobo ali drobnost telesnih, občutljivih stvari. Silno tanek je solnčni žarek in sploh svetloba, ki prejde skozi steklo, ne da bi ga le količkaj ozledila ali premaknila. Telesa častitljiva bodo po vstajenji na veke tako nežna, da bodo podobna bolj duhu kot telesu, kajti popolnoma bodo duhu pokorna in le od njega odvisna. Telo bode deležno dušne nature in torej tudi dušnega delovanja. Nič ne bode oviralo najtesnejšega občevanja zveličanih ined seboj in med vsemi oddelki nebeškega Jeruzalema. Vendar bodo telesa od mertvih vstavših očutljiva, da se bodo dala potipati, torej resnična in prava telesa, ne kakor so strahovi, ki od znotraj so votli od zunaj pa jih nič ni. Kristus, prikazavši se po svojem častit-
ljivem vstajenji aposteljnom, jim reče: »Potipljite me in poglejte! saj duh nima telesa in koati, kakor vidite, da imam jaz".*) (Luk. 24, 39.) Da bomo vai vstali vsak s svojim lastnim telesom, tako je vedno učila sv. katoliška Cerkev, in zavergla je nasprotno mnenje carigraj-skega patrijarha Evtihija, ki je bil uapisal knjigo o vstajenji zračnih, ne resničnih teles. Papežev poslanec Gregorij (poznejši papež G. Veliki) ga je tako preveril, da se je Evtihij svojim zmotam popolnoma odpovedal, in cesar je ukazal tisto knjigo požgati. Ko je kmalo potem patrijarh Evtihij zbolel, je na smertni posteči prijel za kožo svoje lastne roke, ter vpričo mnogih navzočih rekel: »Verujem in spoznavam, da vsi bomo vstati v temsvojem mesu." Saj pravi sv. Pavel: »Vsi se moramo pokazati pred sodnji stol Kristusov, da prejme vsak po tem, kar je v telesu storil, bodi si dobro, bodi si hudo". (II. Kor. 5, 10.) Sv. Ivan Zlatousti razlaga te besede: »Orodje čednosti ali greha ne bo ostalo brez plačila sli kazni, temuč z dušo vred bo tudi telo prejelo terpljenje ali oveseljenje". Vedni tovariš, sotruanik in deložnik dušin pri vsem, kar je človek storil dobrega ali hudega, bode moralo isto telo, ktero smo na zemlji imeli, z nami vstati. Kajti ako ne bi vstalo ravno tiato telo, spominja sv. Janez Krizostom, bi uek drugi kaznovan bil, ki nič hudega ni storil, ali nek drugi poplačan, ne oni, ki je dobro delal. To bi jako krivično bilo, in od neskončno pravičnega Boga si kaj tacega misliti ne moremo in ne smemo.
Gledš silne tančine in duhovitosti častitljivih telča so glive in glivice nekošna podoba po svojem nežnem prezornem telesu, in po silno drobčkenem trosu. Saj so preračunali, da ena sama gliva »kukmak* (Champignon-agaricus campeatris) ima v sebi 20 milijonov trosov, torej bi hitro zmanjkalo prostora na zemlji, ako bi vsi ti trosi v nove glive se razvili. Silno mičkene so glivice bakterije, dolgosti k večemu tisočeri del milimetra, in vendar ako bi vse okolišine bile vgodne k vspešni rasti, se kroji vsaka v 20 do 30 minutah v dve celici. Denimo, da v eni uri se pomnoži v dve, v dveh urah v 4, v treh 8, v šterih 16 celic. V 24 urah bi lahko postalo iz ene same bakterije 16.777.220 novih bakterij, v dveh duevih 26l\ bilijonov, v treh dnevih 47 trilijonov, i. t. d. V enem kubičnem milimetru jih stoji do 636 milijonov, pa v dveh dnevih, da se vsi pravilno razvijajo, bi že napolnili Vt Utra, a v kratkem času bi bilo jih že toliko, da bi jih vsa morja na zemlji ne mogla obseči, dasi zavzemajo tri četrti zemeljskega poveršja in bi imela poprek eno miljo globočine. A previdnost in modrost Božja jim je postavila meje, da se ne morejo tako vspešno razvijati v škodo drugim stvarem na zemlji.
4. Glive in bakterije vzrastejo Lakrat in se silno hitro množe Saj je znan pregovor: To je hitro in v toliki množini nastalo, »kakor gobe po dežji4.
Tako hitro in nenadno bode vstajenje od mertvih': »V hipu, v trenutku, o poslednjem glasu trobente, kajti trobenta bo trobentala in mertvi bodo vstali netrohljivi in mi se bomo spremenili." (I. Kor. 15, 52.) V hipu. ko čuvsji se niso nadjali, je naš Zveličar vsul častitljiv premagavec smerti, in »glej! potres velik je vstal, kajti angelj Gospodov je prišel z nebes in pristopivši odvalil je kamen od vrat in sedel je na njem." (Mat. 28, 2.) O vstajenji splošcem vseh mertvih, kajti »dalo bo morje mertve iz sebe in smert in pekel dala bosta mertve iz sebe" (Razod. 20, 13.), bo tudi strašanski potres: vse moči nebeške se bodo gibale. rIn poslal bo angelje svoje z močnim glasom trobente, in zbrali bodo izvoljene
*) Vse to nam prav prijetno pojasnuje tndi, kako je mogoče, da se Jezus pri sv. Obhajilo s nami sklene.
njegove od čveterih vetrov, od kooco nebes do njih krajo." (Mat 24, 31.) Nikdar in nikoli no tem sveto ne hiti otrok v naročje ljube mamice tako hitro, noben prijatelj pr^jatla tako priserčoo oe objame, kakor bo duša, dolgo ločena od telesa, zopet hitela združiti se ž njim, da v večni njegovi družbi neizmčrno veselje vživa.
Primer nekak imooro v vodi. Voda jo neločljiva zmes dveh plinov, kisleca in vodeoca (kisika in vodika). Ako se ta dva ločita z elektriko (elektrolizo) in se hočeta nazaj v vodo spojiti, se vnometa s pokom, io nju plamen ima 2000° (dvstisoč stopenj) vročine.
Se vč, duše terdovratoih grešnikov, ki niso umerli v milosti Božji, bodo strepetale pri pogledu na svoje strahovito gerdo telo, ter se bodo na vso moč branile nazaj stopiti v svoje staro, tako umazano, oetudno sts-novaiišče, da v njem terpč večne čase. Toda zastonj! Cerkvena pesem poje: »Tuba mirum spargens sonum, per sepulchra regionum, coget omnes ante thronum!" (Glas trobentnega bučanja — mertve vse budi iz spanja; Vse jih pred Sodnika zganja!)	^Dalje assl.)
Sveti Jožef.
Moja pesem dans naj poje, Sveti Jožef, tvojo čast; Glej, ssm Bog je Dete svoje Dsl ti v varstvo in oblast!
Zaročen si bil z Devico, Ki Kraljica je nebčs; Z Jezusovo Porodnico — To velika čast je rčs!
Ti devištvo si ohranil. Naš mogočni pomočnik; Vse nezgode Dete branil, Bil si skerben mu rednik.
Kakor oče preskerbljivi, Božje Dete si redil; Zato venec nezvenljivi Tam v nebesih si dobil!
Sveti svoji zaročnici Bil tovariš si, vodnik; Božji Materi — Devici Si bil v stiskah pomočnik. —
Pred Herodom Dete skrival, Z njim na ptuje se podal, Ko ti angeli je odkrival, Da je Bog povelje dal.
Tam v Egiptu si prebival Dolga leta nepoznan; Mnogo hudega užival V silnem trudu noč in dan. —
Ko ti bilo naročeno, Si zapuatil tuji svet; Vzel si Dete, sveto ženo, In domu se vernil spet.
Dans na zemlji se obhaja, Sveti Jožef, praznik tvoj; Tam pa slava te obdaja, Ker dosegel vene si svoj!
V	revah se na nas oziraj, Sveti Jožef, prosimo,
V	vsih skušnjavah nas podpiraj — Da te tamkaj vidimo!	JZ.
Sveti Jožef.
Priserčno bodi počešeo Nsm danes. Jožef sveti! Je tebi v varstvo izročen Bil Cvet nad vsemi cveti; Skrivnostne Rože varh si bil, Nje cvet si — Jezusa — gojil, O sveti Jožef mili!
O kdo popiše Tvojo čast Tam v staji Betlehemski! O kdo nsriše serčno slast — Ne angelj sam nadzemaki! Ko Jeznška si v roke vzel, Priserčno pervi — Ga objel, O sveti Jožet mili!
Ko hoče Ga umorit' Herod, Bežiš z Njim in z Marijo, V Egipt nastopiš daljno pot Skoz žalostno samijo; Za Nju tam delsš in skerbiš, Vesel v ljubezni vse terpiš, O sveti Jožef mili!
Domu ko verneš naposled Se s tužnjega prognanstva, Ti v družbi najsvetejši med Okušsš zveličanstva; Marija alajša tebi znoj, Sam Jezus pomočnik je tvoj, O sveti Jožef mili!
Posije ko ti zadnji dan, Pri postelji — slovesa Z Marijo Jezus je soizan, — Kazaje ti v nebesa; — Ko sam ti blagoslov je dal, Presladko mirno si zaspal, O sveti Jožef mili!
Kot Jezusu Mariji kdaj
Si varh bil in zavetje,
To bodi sveti Cerkvi zdaj,
Pospeši njeno cvetje;
Od Jezusa pa sprosi tam
Vsim srečno zadojo uro nam,
O sveti Jožef mili!	Radodav.
Razgled po svetu.
Rimsko. Frančiškanski mesečnik v Rimu (Acta Ordinis Minorum) v pervem listu tekočega leta razglasuje okrožnico redovnega generala prečast. P. Bernardina Portu-Romatinskega do vsih redovnikov ali manjših bratov vesoljnega sveta. V tem tehtnem pismu jim naznanuje, kako je sedanja laška vlada, ktere lastnija je grabeštvo, uzela rodu tudi slavni samostan A r a c e 1 i na Kapitoliju, ki je bil sedež redovnega frančiškanskega generala, od koder je vladal svoj red po vesoljnem svetu.
Naj višji redovni predstojnik pravi, da akoravno že po osebnih pisanjih in časnikih vedo, da je njegov sedež z Araceli drugam prestavljen, si vender v dolžnost šteje jim to naravnost in vradno naznaniti. Veste, pravi, da že v sredi 13 stoletja je bil aracelski samostan na verhunca Kapitolinskega holmca, od rimskih papežev izročen našemu Redu in to z aracelsko cerkvijo Marije D. vred. Odstopili so bili namreč redovniki sv. Benedikta. Pozneje (1585) je bil papež Pavel III v so-sedstvu samostana zidal stolp, kterega je papež Sikst daroval frančiškanskemu samostanu, in ta stolp je od takrat začčl biti generalov 8edež, in takrat je pričel biti sedež vsih velikih predstojnikov vsega reda. Kdo bi bil takrat mislil, da oče Frančišk, kteremu kakor je znati je Bog v povišanje njegove ponižnosti odkazal verhunec rimskega Kapitolija. na ravno tistem mestu, kjer je živelo toliko svetih mož, in od koder kakor iz studenca se je raztekalo toliko rčk vsih blagrov po vsem svetu, ter hoče vlada postaviti spominek, ki poslednjič ni nič druzega, kakor nekako slovesno poterjenje naj sovražljivše vojske zoper Gospoda in njegovega Maziljenca, ktera vojska je zagnana od peklenskih moči in njihovih služabnikov.
Vendar Bog, čigar sodbe so neizvedljive, je dopustil, da se je tako zgodilo: namreč, priailjeni smo od ondod oditi in zapustiti častitljivi krajj; ostalo je tam le samo malo bratov, ki cerkev oskerbljuje, in roka je na podiranje že nastavljena. Bodo li sklep doveršili ? In če bodo po razdjanji čas imeli sozidati, kar so si odmenili? Bog vč.
Mi pa vemo, da ne moramo imeti ne hiše, ne kraja, ne kake reči, temuč da kakor popotniki in tujci na tem svetu moramo v ubožnosti in ponižnosti služiti Gospodu; zato ne žalujemo nad svojim pregnanstvom, ampak zarad bogoskrunstva, ki se je storilo Bogu in Cerkvi. Še celo, kar nas tiče, smo čisto v božjo voljo udani in smo hvalili in hvalimo Boga, ki je po čudnem načinu in neprečakovanih potih oskerbel nam in opravilstvu to pribežališe v samostanu pri Štirdeseterih Mučenikih unstran Tibere, ktero nam je sinovska in bratovska ljubezen prečast. o. podkomisarja španjakega, Frančiška Saenz-a, v svojem in v imenu španjskih bratov dovolila prostovoljno in zastonj za prebivanje, dokler ne bode vravnana nova rezidencija, ki se nam pripravlja v našem mednarodnem vstavn.
Tudi vi, preljubljeni bratje, v polni pokoršini do naredb božjih, z nami vred Gospoda našega Boga hvalite, in ne dvomite, da vse bode teknilo v božjo čast in v dobro našega Teda. Prosimo pa, da nikoli ne prenehajte k Bogu moliti za nas, ki vam vsim in vsakemu sersfinski blagoslov z vso ljubeznijo podelimo.
V Rimu, pri Ss. 40 Mučenikih, 14. prosinca 1886.
Br. Bernardin,
vesoljni predstojnik.
Hratovftke zadev®. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan dijak za posebno pomoč, da bi se ozdravil, če je njemu v zveličanje. — Žena priporoča razuzdanega moža za spreobernjenje. — Mati priporoča svojo božjastno hčerko v bratovako molitev Naše ljube Gospe.— Že večkrat nesrečna mati za pomoč priporočena tudi v molitve sv. Detinstva.
Zahvale.
Češena preserčno zahva^ena bodi Naša lj. Gospa presv. Jezusovega Serca za prejeto zdravje!
V Celju 15. sušca 1886. Marija in Frančiška.
Prav hudo bolno živinče se je otelo na pri prošnjo sv. Deodata. Češenje velikemu pomočniku!	N.
Zahvala sv. Jožefu.
Neka oseba je skoraj celo leto imela jako veliko dušnih britkoBt. Nezaupnost, mlačnost v dobrem, notranja su-hota, pomanjkanje vsega veselja do pobožnih vaj, ktere je popred s tako gorečnostjo opravljala, in razne druge skušnjave pripravile so jo bile-že skoraj ob vse zaupanje v božjo pomoč. Po nasvetu svojega dušnega vodnika pričela je sedemnedeljsko pobožnost na čast sv. Jožefu — in glejte! pobožnost še ni bila na pol opravljena, in že se je vse na bolje obernilo. čast in hvalo zato neskončno dobrotljivemu Bogu in mogočnemu pomočniku sv. Jožefu!
V Ljubljani 15. marca 1886.	Po g.
Koledar za prihodnji teden:
22. sušca. S. Deogacijas. škof v Kartagi. — 23. S. Gabriel. vikši angelj. — 24. Oznanjenje Marije Device. — 25. Spomin Tančice N. G. J. Kr. — 26. S. Emanuvel. — 27. S. Rupert. — 28. Tretja nedelja v postu. — S. Guntram, kralj burgunški.
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
8. svečan.
Sv. Elfleda, devica in opatinja necega samostana reda sv. Benedikta na Angleškem. Bila je hči Osvi-jeva, kralja northumberlandskega, in je svoje sveto življenje tudi sveto sklenila leta 716.
Sv. Honordt, škof Milanski, spoznovalec. Ko so divji Longobardi priderli v deželo, so svetega škofa pregnali iz njegove škofije. Ubežal je v Genovo, kjer je umeri leta 570. Ostanki njegovi so v cerkvi sv. Juija v Milanu.
Sv. Janez de Mata, spoznovalec, poglavitni vstano-vitelj reda sv. Trojice v reševanje vietih kristjanov. Namen tega reda je bil, reševati kriatjane, kteri so zavoljo svoje sv. vere od nevernikov ali krivovercev bili v sužnost odpeljevani. Umeri je ta svetnik poln zaslug leta 1213 v Rimu.
Sv. Jeronim Emilijan, spoznovalec, je najpervo stopil v vojaški, potem v kupčijski stan; pa tudi tega je zapustil. in odsihmal se vsega posvetil djanju ljubezni do bližnjega. Obi8koval in tolažil je bolnike, zidal bolnišnice in 8irotišnice, in je bil neutrudljiv v deljenji dobrot! Bog je svojega služabnika s čudeži poveličeval v življenju in po *merti.
Sv. Juvencij, škof v Paviji, v to me8to poslan od sv. Hermagora, učenca sv. Marka. Tudi on je delal mnogo čudežev, kar ga je močno podpiralo v spreobra-čanju nevernikov.
Sv. Kojuta, iz Aleksandrije v Egiptu, je vsa gorela za sveto Jezusovo vero, zavoljo ktere je morala tudi veliko terpeti. Neverniki so jo prijeli, skozi mesto po cestah in ulicah vlačili, da je bila na drobne kosce raztergana. To se je zgodilo leta 249.
Sv. Pavel, škof, je bil najpervo puščavnik. Izvoljen za škofa, se je branil to visoko čast sprejeti, ter so ga morali prav prisiliti, da je zapustil samoto io prevzel škofijo v Verdun-u na Francoskem. Bog je blagoslovil
njegovo pastirsko delovanje, in njegova čeda je postala ksislo zgled dragim za stanovitnost v veri in lepem življenji. Umeri je leta 631.
Sv. Peter, s priimkom ,Ognjeni", ker je pri neki priliki nepoškodovan šel skoz ogenj in tako svojo nedolžnost dokazal v neki zadevi; postal je škof in celo kardinal. Živel je v 11. stoletja.
Sv. Štefan, si a aekegs grofa na Francoskem, se je Šolal v Rima, po smerti svojih stsrišev pa se podal v samoto, kjer si je nspravil iz spletenih vej kočo, v kteri je v ojstri pokori in skorej neprenehani molitvi živel 46 let Bog mu je dal da/ čudodelnoati in prerokovanja. To je privabilo veliko ljudi k njemu v puščavo; oklenili so se ga kot svojega duhovnega vodnika na potu ker-$čanske popolnamosti. Tako je nastal red Grandmontincev, tako zvan po puščavi Grandmont, kjer 80 se redovniki pozneje naselili.
Dobrotni darovi.
Listek za raznoterosti.
Postna pridigaija, P. P. Klinkovstrom ia Stare,
v stoljr ci verlo in čvrsto spolnujeta svojo nalogo. Bujenje il dremote. Bog. vera, vojska grehu, oserčevanje k dobremu — na to merijo goreti govori. Poslušavcev polno..
Žalostni nasledki pusta in puatovanja se slišijo z mnogih krajev, zlasti iz Tersta in Primorskega: pretepi iu poboji, aamomori, zadetia od mertuda itd. Pač mnogo prepoznega kesanja! Zakaj poprej ne premisliti, kaj utegne iz tega priti?
Ta ne bo ver plesala. V Londonu je pred malo dnevi tergovska I9letna hči Ada B. na plesišu celo noč tako plesala, da so ji bile drugo jutro noge otekle. Plesavka se za to ni zmenila, temuč je zvečer začela zopet noreti in pleaati; toda kmalo je omedlevši na tla čunila. Zdravniki ao spoznsli, da si je deklina pri-plesala ostrupenje kervi. Bsrva od nogovic se je bila nsmreč vjedla v kožo, ki je bila v tesnih čevljih kakor z rs sena z nogovicami.
Da bi nesrečni gospodičinji življenje ohranili, ni bilo druzega pomočnika, kakor obfc nogi ji odrezati. .. To si je nespametna airota priplesala!
Kaj se skopi v nevarnih drušinah! V Rojah na Koroškem ao se nemški fantje stepli in razssjali z nožmi, da je eden precej obležal mertev, drugi bo težko kdaj ozdravel, in ranjenih je več druzih. — Kaj tedaj imajo zdsj od nevarne tovaršije? Kako srečni bi bili, ako bi raji doma roženkranc molili. Varite se slabih drušenj, pijančevanja in ponjčevanja, nikar ne delajte grešnih znanj, mladi ljudje!
Duhovske spremembe.
V Kerski škofiji: Č. g. Matija Nessler, učitelj veronauka na učiteljski pripravnici, je pustil to službo in na njegovo mesto je imenovan č. g. Jože Muller, pervi kaplan pri mestni fari v Celovcu. Za mestnega Kaplana v Celovec pride č. g. Gregor Einspieler, ki je bil dozdaj mestni kaplan vBelaci; na njegovo mesto v Belak pa je poklican č. g. Valentin Kravt, do zdaj farni oskerhnik v Št. Jakobu v Rožu. Za farnega oskerb-nika v Št. Jakob pride č. g. Fr. Bergman, do zdaj kaplan v 7abnicah.
Za itudfntovt>ko kuhinjo: Neimenovana 60 kr. — Prečaat. goap. župnik Jan. Potočnik 15 gld. v imena sv. leta (za nsše gimnaz. Bošnjake). — Iz Preaeija 2 gld. — Čast g župnik Fr. Levičnik 2 gld. — Iz Idrije 1 gld. — Čast. gosp. župnik Ant. Klemen 5 gld.
—	Prečast. gosp. župnik Karol Tedeschi 5 gld. — čast. goap. Fr. Tavčar 2 gld. — Čast. gosp. kapi. Lor. Oblak 2 gld.
Za zvonove v Sarajerem: N. N. iz TeržaŠke škofije 5 gld. — Neimenovan 3 gld. — Prečaat. gospod župnik v Gorjah Karol Tedeschi 20 gld. — Idrija po prečast. gosp. dek. Jož. Kogeju 23 gld. — Šmartvu pri Kr. po čast. gcsp. župniku Ant Klemenu 22 gld. 18 kr. — Po-Ijanica 2 gld.
Za sv. Detinstvo: Neimenovan * Samoboru 10 gld.
—	Čaat. g. Fr. Gregori 2 gld. — Čaat. g. Fr. Dolinar iz Horjula 15 gld. — M. Zalaznik l gld. — Po č. g. Lor. Oblaku v Cerkljah 13 gld. 90 kr. — Čaat g. Jan. Verhovnik, duh. pomočnik v Dobu, 23 gld. 86 kr.
Za cerkev sv. Martina na Zilski Bistrici: N. N. iz Teržaške škcfije 5 gld. — lz Preserja 1 gld. — Čaat. g. župnik Fr. Levičnik 5 gld.
Za so. Očeta: Iz Horjula zbirka po č. g. župniku Fr. DoUnarji 7 gld. — Idrija po preč. g. dekauu J. Kogeju 18 gld. .v
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Smartin pri Kr. po č. g. župniku 28 gld. — Iz Snodnje Idrije 17 gld.
—	Iz Dobernič 50 gld. — Č. g. Mih. Horvat 1 gld. — Iz Bukovšice 3 «ld. 43 kr.v— Iz Moravč po č. g. Fr. Petrovčiču 75 gld. — Iz Smartnega pri Ltji 20 gld. 10 kr. — Iz Nadanjega Sela 4 gld. — Iz Šent-Vida pri Zatičini 30 gld. — S Poljanice 12 gld.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: Čaat. g. Fr. Tavčar 2 gld. — P. n. gosp. ksn. dr. A. Čebašek 50 gld. „za vogelni kamen, naj ga Bog blagoslovi, da vzraste kmalu v čedno hišo! Fiat!u
Za bratoršino sv. Cirila in Metoda: Ca9t. g. Lor. Oblak 80 kr. (Za staro ali za novo? Vr.)
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Po č. g. kapi. Lor. Oblaku 3 gld. 50 k r.
Za zvonček g. misijonarja V. Laha: N. N. iz Teržaške škofije 5 gld.
Za milgsp. škofa v Banjaluki: N. N. iz Teržaške škcfije 5 gld
Za misijonsko hišo čast. oo. Frančiškanov v Rimu: Iz Preserja 1 gld.
Za afrikanski misijon: Iz Idrije 2 .gld. — Čast. g. Lor. Oblak 1 gld.
Za bratovšino sv. Leopolda: Čast. g. Lor. Oblak l gld. Za altar sv. Antona v atangi: Iz Preserja 1 gld.
Fogovori z gg. dopisovalci.
G. P. O. v BI.: Ravno prav sa •▼. leto. Pa ie kaj! Pozdrav in hvala!
Vsim verlim gg. Jožefom.
V starem, ino v novem, času .Jožefi so v lepem glasu SUno pa je Jožefov število, Da bi samši vsatfmn se vošilo: Blizo turških kfitorov — meja, Ali unstran vel9kega morja; Toraj — zunaj vsim, v Ljubljani — Rečem: Bog Vas živi in ohrani!
»Danica."
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Josef Blaznikevi nasledniki v Ljubljani.