274 številka.
lij ubijana, v sredo 29. novembra.
XXVI. leto, 1893.
haja vsak dan iveier, izimgi nedelje in praznika, ter velja po poŠti p reje man za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden euec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račana se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. • Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuifitvo je na Kongresnem trga fit. 12. U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razdvojena slovenska delegacija.
»Slovenec" priobčil ie sinoči izjavo i/ kon-irvativnega kluba, izstopivših slovenskih in hrvat-cih poslancev ter jo opremil z nekaterimi opom-umi, očividno v namen, da paralizuje mogočni ntia, iteri mora ta, z državniško treznostjo sestavljeni z neprerekljivimi argumenti podprti »p h narediti i vsakega razsodnega Čitatelja. »Slovenčevi" ugo->ri kažejo, kako hudo je njegovim inspiratorjem, t jim je izpodletela namera, majorizovati neodvisne >alance, kažejo pa zajedno, da je »Slovenec* na ravem potu, postati vladno glasilo.
Ugovori .Slovencevi" so jako nedostatni. Oči-nje, »da so slovenski secesijonisti brez dejanskega >voda izstopili iz kluba, česar pa niso bili opra-Čeni storiti, ker so tedaj molčali, ko se je grof ohenwart dogovarjal v ime celega Hohenwartovega uba s Poljaki in levičarji," se nam vidi Bkrajno srečno. Ali je grof Hohenw*rt vprašal slovenske )slance in sploh klub, če se sme dogovarjati s »alirauciV Ali jih je vprašal za pogoje, pod katerimi vstopili v koalicijo? Kolikor je nam znano, se i ni zgodilo. Niti so vsi slovenski poslanci formu-rali svoje zahteve glede ustanovitve koalicije in jaličnega ministarstva, uiti je to storil kak ibov pooblaščenec. Hohenwart se je na svojo pest i na svojo odgovornost pogaial in pogodil, in da klub i njegove pogodbe ratificiral, ker ni ž njo zado-)ljen, to smiočita Dipaul'jeva in Šukljejeva reso-icija. Secesijonisti so bili torej opravičeni, zapustiti iub, Čegar načelnik je pomagal Wurmbrandu in lenerju na konja in s tem v veliko nevarnost »ravil interese slovenskega naroda. A imeli so tudi sjanskega povoda dovolj. Navajajo ga v izjavi. V nislu vladnega programa morajo mirovati vsa velika ulitična vprašanja, torej tudi vprašanje o ravno ravnosti. Vlade, ki je načeloma zoper izvršitev ravuo-ravnosti, te za seda) prve točke našega programa, a sme noben pošten slovensk poslanec podpirati, a pa se ravnopravnost res ne bo izvršila, za to imčijo člani novega ministerstva, ki so vsi načelni isprotniki naših tirjatev. Šukljejeva resolucija je tem oziru popolnoma brez pomena. To je strel v rak. Sama »N. Fr. Presse", ki je sedaj vladni list, i priznala, da je ta resolucija brez praktičnega polena, da jo je klub le vzprejel Slovencem v tolažbo, da
pa 3e v sanjah ne misli izvajati iz nje konsekvencije. Tako stališče zavzema odločilna stranka v koaliciji in zato ni najmanjšega upanja, da bi vlada postala nam prijaznejša in storila to, česar ni maral storiti Taaffe, ki je bil na Hobenwartovo podporo bolj vezan, nego je Plener. Nova vlada si je zapisala na zaBtavo noj zoper politične in kulturne interese slovanskih narodov v Avstriji in da so si slovenski poslanci zavarovali neodvisnost, da bi se jej mogli upreti, in se ločili od moža, ki je držal streme, ko so se novi ministri dvignili na sedlo, je samo naravno in pravilno in mi smo jim za to hvaležni.
„Siovenčeva" opomnja, da se v izjavi hrvatski interesi preveč, slovenski pa premalo naglašajo, zapisana je bila le v to, da bi se obudilo mnenje, kakor da bi slovenski poslanci ne zavzemali v novem klubu tiste veljave, katera jim gre, ampak da so BO podredili hrvatskim poslancem. To je sicer zlobna opomnja, ali utemeljena ni in zategadelj tudi ne more imeti pričakovanega u peha. Će povdarjajo hrvatski Dalmatinci svoje državno pravo, je to povsem naravno, saj so ie povdarjali tudi tedaj, ko bo vstopili v Hohenwartov klub in sploh v drž. zbor. Slovenci jim tega ne morejo in nečejo braniti, da pa slovenski poslanci niso v izjavi precizovali svojega državnopravnega stališča, je sicer obžalovati, a zgodilo se to ni očividno zategadelj, ker v tem oziru še sami nismo jedini in je bilo torej najbolje o tej stvari za sedaj molčati. Takisto hudobna je opomnja »Slovenčeva" glede točke v izjavi, da bočejo secesijonisti v družbi z drugimi slovanskimi poslanci vzajemno in odločno delovati za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen. »Slovenec" piše:
»To se prav lepo bere, toda dejanske razmere so pa popolno drugačne. Hrvatski zastopniki stoje* na stališču hrvatskega državnega prava, jednako češki zastopniki, katerih omenjajo podpisani v svoji izjavi, na stališču Češkega državnega prava. To se pravi: Vprašanje glede jednakopravnoati nima se razpravljati v državnem zboru na Duuaju, marveč v deželnih za-stopih. Ako zmaga to ntičelo, razpravljalo in določevale se bodo narodne piavice za Čehe v Pragi, za Hrvate v Zngrebu, za Slovence pa v deželnih zasto-pih v Liubljani, v Gradcu, v Celovcu, v Gorici in v Trstu. Kako pa bode za Slovence razven Kranjske v teh zastopib izvedena narodna jednakopravnost, to
Že sedaj lahko vemo. — Takih žrtev za slovenski narod zahtevati pač nima nikdo pravice, najmanj še zastopniki njegovi".
Kaj pa, gospodje »Stovenčenci", je bilo takrat, ko je bila slovenska delegacija del železnega obroča? Takrat so tudi .Slovenčevi" gospodarji podpirali za državno pravo boreče se Cehe in Hrvate, a takrat se aiso bali, da bi državnopravna preoanova bila našemu narodu v škodo. Sedaj je priznavanje hrvatskega in češkega drž. prava hkrati izdajstvo in »Slovenec" govori, kakor da bi se vsled tega priznavanja že jutri uveljavila popolna deželna avtonomija. Gospodje bo pozabili, da so baŠ Poljaki, njih zavezniki, največji avtoaomisti, in da »Slovenčevi" patroni doBti izdatneje podpirajo stremljenje za deželno avtonomijo, družeč s<s i Poljaki, nego secesijonisti, priznavajoč državno pravo Češko in hrvatsko. Io vender je slednjo za aas dosti bolje. Kadar se bo zgodila državnopravna preosnova, skrbelo se bo tudi za ravnopravnost manjšin, n. pr. Nemcev na Češkem, in tedaj tudi nas Slovencev ne bo moči prezreti. Le ako bi se uveljavila deželna avtonomija po poljskem in nemAko-konservativnem uzoru, le tedaj bi v Gradci, Celovci itd. z nami tako mogli ravnati, kakor namigava »Slovenec", če pa hočejo naši konservativci to preprečiti, ne smejo na to delujočih elementov podpirati.
Predno končamo, naj še zabeležimo »Sloven-čevo" skrb, da bodo secesijonisti imeli ne samo proste, ampak tudi prazne roke. Opozicija ne računa na pridobitve; nje naloga je samo obramba. Zadnja leta ni slovenska delegacija branila narodovega političnega imetja. Vlada nam je le jemala, dajala ni ničesar; naša delegacija je imela prazue roke in še braniti ni mogla političnega imetja, ker jej tega Hohenwart ni dovolil. Da bi ne bilo preobširno, navedli bi lahko izgube zadnjih let, a saj to itak vsakdo vidi. Sicer pa je upanje, da bo »Slovenec" kmalu potreBel svojo glavo s pepelom in se kesal za zavijajoče opomnje, s katerimi je opremil izjavo, ker piše na koncu članka: „ Ako vlada tako tolmači svojo izjavo, kakor jo razlagajo nemško-liberalni listi, tedaj slovenskim zastopnikom ne bo izpolnila njih opravičenih zahtev in tedaj niti za tre-notek slovenski poslanci ne morejo biti del vladne večine." Tako se bo tudi /godilo 1
LISTEK.
M a r g a r i t a.
Spisal L a j o fi. (Dalje.)
Bilo je okoli sedme ure na večer
V mestni kazini je bilo zbranih več mladih avalirjev, mej njimi tudi konte de Merini.
Pogovor se je zasukal na Margarito Biaochi.
»Lepa je, ^a mrzla ko led", reče baron de Netili, mlad kavalir, ki se je že mesece trudil, pri -obiti si naklonjenost Margaritino.
»Menim, da pod njeno mrzlo zunanjostjo bije roče Brce, a za koga V Kdo zna", opomni major nI veni, o katerem so trdili, da pozna najbolje —< - ženske.
Konte Merini je molčal. Neljubo mu je bilo, a se je njeno ime imenovalo, zdelo ho mu je, da ) profanuje. Skušal je razgovor v drugi tir sprati, začel je govoriti o politiki, o rusko turški vojni, i se je ta čas unela, a družba mu ni hotela slediti,
»Jaz pa menim, da je čisto navadna koketa, in da je nje navidezna čednost le krinka, za katero no vse kaj druzega skriva kakor krepost", dejal je marki Toreau, zuan lahkoživec.
Merini je postal bled, ko stena, stresel se je po vsem životu. Malo je manjkalo, da ni planil kakor razjarjen lev na zlobnega opravljivca, a pre-magul se je z nadčloveško močjo.
Na videz miren stopil je tik markija.
„Signor marchese", dejal je s tresočim glasom. »Ali imate dokazov za Vašo trditev?"
»Dokazov?", pogledal ga je osupnen, »Za gledališko igralko ni treba dokazov, vse so jednake, o njih velja, kar je nekdo  trdil o starem Rimu".
»Signor marchese, pravi kavalir ima druge dokaze — ne obrabljeno frazo".
»S'gnor konte — to je žaljivo."
»Tako! Še ni trenotek, odkar ste signoro Bianchi imenovali navadno koketo, a dokazov za to nimate in vender se upate nenavzočo damo v odlični družbi obrekovati, jemati ji dobro ime — in Vi govorite o razžaljenji."
Gledal ga je tako pomilovaje, da je onemu
! I _     ■__1    _     _ I____
»Signor," dejal ie grozeče.
»Na uslugo sem Vam", dejal je Merini mrzlo. »Veselilo me bo z orožjem v roci braniti Čast si-gnore Bianchi, katero viuoko cenim. Pričakujem Vaše priče."
Pogledal ga je zaničljivo, poklonil se na tenko družbi ter miruih korakov odšel.
Bilo mu je nekako lahko pri Brci, ko je korakal po mestnih ulicah.
Potegnil se je za njeno čast, razžalil markija, dvoboj je bil neizogiben.
Prelival bo kri za njo, ki mu je bila vse. Morebiti pade, pa padel bo za njo, to mu bo sladilo smrt.
Kdo bo jokal po ujem ? Nobenega nima razun starega sluge Francesca, jedini ostanek bivšega sijaja.
In ona, Margarita? kaj bo dejala, če zve, da se misli radi nje bojevati. Branila mu bo, a on ne more več nazaj. Ce odstopi, imenovali ga bodo bojazljive«; a če se bojuje, ho mu bodo rogali, ker se bori za čast glediške pevke, on, conte de Merini.
Kaj za to? On brani njeno čant. Mar mu ni, kaj drugi porekd. Le ona, ona ....
Državni zbor.
Na Dnnaji, 28. novembra. V današnji seji začela bo je rasprava o domobranski predlogi.   Govorila sta prav drastično dr. Schlesinger in dr. Kronavretter, pri razpravi o kontingentu rekrutov pa dr. En gel.
Začetkom seje, kateri predseduje dr. K a t h r e i n, čitajo se razne interpelacije, potem  pa nadaljuje zbornica debato o vladni predlogi glede podpore trgovinski mornarici.
Trgovinski minister grof Wurmb rand pravi, da so se vlado od nekdaj trudile, povzdigniti pomen Tržaškega pristana, da pa se to ni v polni meri posrečilo, ker glavna železnica ni v rokah drŽave in so tovoruine na tej progi previsoke. Misliti pa je tudi na znižanje tovornine za ladje. Trgovina, katero so posredovale male lesene jadrenice, je skoro popolnoma propadla. Število trgovini slu-žečih parnikov je jako majhna. Minister pravi, da bo upošteval želje poslancev, tudi tistih, ki so stopili v opozicijo, ker je istih mislij, kakor oni. Dalmacija in iBtra morata dobiti krepko podporo; zlasti je skrbeti za železniško zvezo in za Spletski pristan Tudi za Trst ho mora kaj storiti. 0s se bodo pri gospodarskih vprašanjih zapostavljali strankarski interesi, utegne se vsaj v narodoo-gospodarskem oziru kaj doseči.
Posl. baron Schvregel povdarja, da se je promet z ladjami sicer pomnožil, a ne v toliki meri, kakor v drugih državah. Leta 1871. bila je Avstrija mej državami, ki imajo trgovinsko mornarico, šesta, sedaj je jednajsta. Propad je tako velikansk, da bo sčasoma sploh izginila z morja avstrijska zastava. Pristani imajo slabe zveze z državo. »Llovd* ima sedaj dobro vodstvo in utegne marsikaj storiti v tem oziru.
Po kratki specijalni razpravi vzprejme se vladna predloga z malimi premembami in zbornica začne razpravo o kontingentu novakov sa 1. 1894., o katerem poroča posl. Popovski.
Posl. dr. Engel zmatra dovoljenje no vaškega kontingenta za stvar, s katero se izreka vladi zaupanje, če Be vzprejme. Prav zato so umestne nekatere politične besede. Zaupanje v pravičnost vlade je na Češkem popolnoma izginilo. Ko se je na češkem oglasila nova stranka, pomnožila se je vladna animoznost napram češkemu narodu, in vlada je celo krono potegnila v strankarski boj ter prouzročila, da je bila izrečena trpka beseda. (Poslanec dr. Vašatv: Več trpkih besed!) Ker se narod ni podvrgel punktacijam, imenovala je vlada namestnika ad hoc, da uniči Mladočehe. Začela so se preganjanja in posledica je izjemno stanje. Danes stoji pred nami nova vlada, ki v svojem programu ni omenila pravičnosti, pač pa krepko upravo. Ta izraz ima prikriti brezvestnost uprave. Nova vlada je bojevita in se hoče boriti zoper vse slovanske narode izvzemši Čehe. Poslanec Šuklje se je zastonj oklenil rešilne vrvi in nasvetoval resolucijo glede ravnopravnosti. On misli, da bo tako izhajati, a prevaril se bode. Mi bodemo usiljeni nam boj vodili vztrajno in če Bog da tudi zmagali. Glede predloge o kontingentu novakov se bo gotovo slišala fraza, da je nje dovoljenje državi potrebno. V tem oziru ni pozabiti oa postopanje drž. strank par i-m: -II.snce. Z grožnjo, da bodo zoper domobransko predlogo glasovali, prisilili so prejšnjo vlado, da je odstopila. Danes pa so zopet drugih nazorov. Mla-djoiVbi bodo zoper predlogo glasovali. Jednake dolžnosti zahtevajo tudi jednake pravice. Če mora biti vsakdo vojak, imej vsakdo tudi volilno pravico.
Po kratkem priporočilu poročevalca Popovf-skega vzprejme zbornica vladno predlogo in začne generalno debato o domobranski predlogi.
Posl. dr. Schlesinger očita koalirancm, da hočejo manjšino majorizovati, ker se noben član večine ni oglasil za besedo. Vedne vojaške predloge so žalosten znak. Organizovano ubijanje je zoper Kristusove nauke. Vlada naj maso prebivalstva reši siromaštva, a tega ne bo storila. Mase nimajo zaupanja do nove vlade, ker vedo, da bo vlada samo Žide podpirala. Židovski listi proslavljajo finančnega ministra Plenerja. (Pob), dr. K r on a w e 11 er: .Vater-land" tudi!) Plener se je tudi Rothschildu poklonil. Iz tega je vidno, da 'VVindiscbgraetzovo ministerstvo ne bo ničesar »oper Rothscbildove interese storilo, pa Če bi prebivalstvo vsled tega povsem propadlo Plener je za državo velika nevaiu 1 er se bo vedno le za veliki kapital potezal, nikd • pa la srednji stan.   Vladi, v kateri sedi Pieoer kot finančni
minister, ni moči domobranske predloge dovoliti. Pumnožitev vojske je samo bogatašem in veleposestnikom v korist, ti pa naj se sami varujejo, ne pa da to breme nalagajo siromakom. Pri dajatvah sa vojsko bogate židje, ljudstvo pa propada. Ljudstvo hoče imeti svoje pravice in se ne da več odirati. Zato proč s to vlado, ki tako ni po volji milostnega vladarja, proč a vlado, katere finančni minister se poklanja Bothscbtldu.
Posl. dr. Kron a wetter zmatra splošno dolž nost, službovati v vojski, za krivico, dokler se ne uvede splošna volilna pravica. Ker imajo koaliranci večino, ni zoper to predlogo ničesar opraviti. Govornik se čudi, da so štirje člani Taaffeove vlade, ki je bila za skoro splošno volilno pravico, stopili v novo ministerstvo, ki se je postavilo na nasprotno stališče, čudno je tudi, da je kristijanski grof Hohen-vrart spoznal, da bodi politični upliv odvisen od imetja, in da tint, ki nima nič premoženja, tudi političnega upliva ne sme imeti, če je tako, potem pa siromakov ne silite v vojsko. Zato, da se jih trpinči pri vojakih, so dobri, za volilno pravico pa ne. Neki list je trdil, da je Taafia padel, ker se je za tiste potegnil, ki ničesar nimajo. Ali zdravje in telesna sila nič ne velja ? Ali imajo samo tisti kaj izgubiti, ki imajo v blagajnici podedovane ali prisleparjene novce? Kdo pa plačuje davke? Tisti, „ki nimajo ničesar izgubiti". Sodeč po političnih principih, morali bi posestniki v deželni deski upisanih posestev postaviti 24 odstotkov vseh vojakov in plačevati dotične stroške. Ker se to ne zgodi, je nesramna laž, govoriti o pomenu te kaste za državo. Z domobransko predlogo se hoče odpraviti razloček mej regularno in domobransko vojsko. Vojaški kazenski zakon še ni premenjen, vsled česar je na milijone mož podvrženih tajni, nehumani ju risdikciji. Poleg vojaškega sodišča Be je ustanovilo častno sodišče. To je povsem nezakonito, barbarsko. Poročnik Leuthner je bil degrad ran, ker je socijalist Če nečete socijalistov v vojski, pa jih ne re-krutirajte. Orožniki zapisujejo socijaliste, da bi ti pri vojakih ne avanzirali. Znane so sodbe o tistih katoliških reservnih častnikih, ki se nečejo spuščati v dvoboj, ker je ta proti cerkvenim zapovedim. Kazenski zakon kaznuje dvoboj, Če pa kak častnik neče tega hudodelstva storiti, se proglasi kot brez-častna kukavica, ki ni vredna, nositi častniško suknjo. Glede izvestnih zvez s ženskami ni častno sodišče tako občutno, častnik sme civilista z orožjem pretepati, kakor hoče, ne da bi se mu kaj zgodilo. Govornik, ki rabi dosledno besedo »Sol-datenachindereia vpraša, zakaj se na njegovo interpelacijo o tej stvari ne odgovori in nasvetuje čvetero resolucij: 1 ) Naj vlada predloži volilni načrt, s katerim se da volilna pravica vsem, ki so služili ali bili voljni služiti pri vojakih; 2.) tajna poročila o vojakih, reservistih in novakih se od pravijo *, 3 ) častno sodišče se kot protiustavno odpravi;  4.) vlada naj predloži vojaški kazenski red.
Rasprava se potem zaustavi. Prihodnja seja v Četrtek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 29. novembra. Hohenivartovci in brambovska predloga.
V ponedeljek posvetoval se je konservativni ali Hohenwartov klub o domobranski predlogi. Klerikalni baron Dipauli je zahteval, da bodi vsakemu članu kluba na voljo dano, naj glasuje kakor hoče. Večina kluba je ta predlog zavrgla. Samo poslancem iz Tirolska, za katero deželo ta predloga ne bo imela veljave, se je dovolilo, da glasujejo po svoji volji, vsi drugi pa so vezani, glasovati za predlogo. Klerikalni odpor zoper to predlogo se je menda razkadil. Nekateri listi javljajo, da se vsi klerikalci ne mislijo podvreči klubovemu sklepu, nego glasovati tudi zoper predlogo. Vsekako je simptomatič-nega pomena, da so klerikalci opustili svojo tirjatev, da bodi glasovanje svobodno, če ne, da izstopijo iz kluba.
Davčna reforma.
V predvčerajšnji seji davčnega odseka je finančni minister Plener pojasnil svoje stališče glede davčnih predlog, katere je bil njegov prednik dr. Steinbach izdelal, ter v velikih potezah preciziral svoje nazore o vodilnih načelih v nas tako nujno potrebne davčne reforme. Rekel je mej drugim: Vlada je prppričana, da je davčno reformo čim prej izvršiti. To vprašanje je staro že trideset let, a parlamentarne stranke se le včasih ogrejejo zanje, potem je pa pozabijo. Načelo reformi je u vedenje progresivne dohodarine. Predloge, katere je izdelala prejšnja vlada, so jako obsežno delo in marsikaj v njih iz-
življa kritiko. Že prejšna vlada je priznala, da je nje načrt premembe potreben pa tudi tak, da ga je moči premeniti. Zategadelj pride novic na korenito posvetovanje, kajti velika hiba bi te storila, ako bi se težavno dalo začelo povsem iz aova. Začeto delo se bode nadaljevalo in kjer ne ugaja, primerno prememlo. Poglavitna točka cele reforme je uveden je progresivne dohodarme. Ta del načrta je »koro gotov ia dobro bi bilo, če se reži vsaj do Božiča, ker bi potem vlada zamogla meseca febru-varja predložiti druge propozicije in skušati, da vse stranke zjedini glede" najvažnejših finančnih vprašanj. Tudi glede dobitkovme hoče tiaaučua uprava čim prej izdelati avoje načrte.
ZagrebSki nadškof.
Kakor znano, bil je zadnji kandidat Madjarov za mrsio Zagrebškega nadškofa kanonik B ila Maver v Kaloči. Neki Zagrebški list javlja sedaj iz zanesljivega vira, da je papež tudi tega kandidata odklonil ter pravi, da nagibi odklonitve niso znani.
Vnaiije države.
JPniske grožnje.
Avstrijski državniki, ki so, aklenivši trgovinsko pogodbo z Nemčijo, interese avstrijskega prebivalstva žrtvovali koristim M*djsrov in Prusov, nažli so laskavo zahvalo. Znano je, da so pruski agrarci nasprotniki te trgovinske pogodbe, češ, da je sicer v korist nemški industriji, a na veliko škodo poljedelstvu, in da se na vse mogoče načine trudijo, razveljaviti te pogodbe. Berolinska „Kreuzzeitung" prinesla je te dni fanatičen članek v tej stvari, v katerem pravi mej drugim: .Vlada vzgaja s svojo trgovinsko politiko berače in socijaliste. S krvavo zasluženimi uemškimi denarji je kupila priiateljstvo Avstrije in Rusije in za isto ceno si hoče sedaj kupiti rusko naklonjenost Ljubezen do cesarske rodovine gineva pri kmetih strahovito hitro. Trgovinska pogodba z Avstrijo in z Italijo se mora raztrgati, pa če treba z mečem v roki. Bolje boj na življenje in na smrt, kakor tako umiranje od lakote." Tako kriče1 nemški agrarci, a kaj naj potem šele avstrijski producenti kričć, če slišijo, da je glasom izpovedi državnega tajnika Marachalla nemški eksport v Avstrijo izdatno narasel, odkar so veljavne trgovinske pogodbe, import iz Avstrije pa se zmanjšal tako, da se je trgovnska bilanca Nemčije na troške Avstrije v tej dobi zboljšala za 18l/, milijonov gld.
Francualca kriza.
Ministerska kriza še vedno ni rešena Očividno je, da si hoče Garnot pridobiti razne parlamentarne stranke, da si tako zagotovi zopet na sedem let predsedniško mesto. Vsa kriza je postala nekak dvoboj mej Carnotom in Casimir Perierjem. Slednji se neče obrabiti in zato je Carnot začel boj zoper njega. Poklical je k sebi podpredsednika poslanski zbornici Faurea in Mahya, da se ž njima pogovori o situvsciji. Doslej se to m še nikdar zgodilo in splošno se sodi, da je hotel Carnot na ta nać n de-monstrovati zoper Caaimirja Perierja. Ta rivaliteta mej Carnotom in Casimir-Perierjem otežila je rešitev krize in utegne postati tudi za parlamentarne razmere posebnega pomena.
Domače stvari.
— (Obsojen   agitator.)   Izza zadnje notranjske volitve znani Trnovski kaplan „fiu de siecle" g. Alojzij Rudolf  poslal nam je popravek,  v katerem se bridko  pritožuje, kako krivico smo mu delali, ko smo naznanili   svojim čitateljem,  da je bil zaradi tega, ker je psoval g. župana Trnovskega „brozvercem", obsojen na 10 gld.  globe ev. 24 ur zapora.   Tega žalostnega fakta sicer g. Rudolf ne taji, pač pa pravi, da se je njegovo očitanju glasilo le pogojno,   češ, da je   župan brezverec le tedaj, ako trdi, da  ima Trnovski  kaplan  ljudi za norca; nadaljo trdi g. kaplan, ki neče imeti ljudij za norca, da je njegovo očitanje potrdila  le jedna sama priča, „ki je pa konstatovano na jedno uho gluha"   (!l).   Na   prvi izgovor   „ pogojnega brez-verstva" naj si vzame g. Rudolf patent, dokler mu kurija ne prizna politične nezmotljivosti, kar se pa tiče priče, „na jedno uho konstatovano gluhe", pa vedi g. Rudolf, da mora biti dandanes na Kranjskem na obe ušesi gluh, kdor neče slišati,   kako se vsi neodvisni rodoljubi psujajo raz  lečo  za brezverce. — Konečno taji g. Rudolf tudi, da  bi  bil zabavljal zoper  svojega  občespoštovanega   dekana. Tu usojamo se mu klicati v spomin le tisti, toli .taktni" napis na  slavoloku, ki sta  ga  dala  g.  Rudolf in njegov tovariš  postaviti ob prihodu  g. knezoškofa. Sapienti sat!   Toliko o vsebini popravka, katerega bi pa z mirno  vestjo   lahko   vrgli v  koš, ker ne odgovarja zakonitim zahtevam. — Z Bogom torej g. Rudolf in pridno   Študirajte   do   prihodnjih volitev   „Olikanega  Slovenca" ;   potem  ne   bo treba plačevati  sodnih glob  in pošiljati   v svet pone srečenih popravkov.
—- (Slovensko gledališče.) Danes se igre prizosna dobra veseloigra .Veharjevo letovišče (Peusion Schotler), o kateri smo že govorili obfiirneje. Naj bi privabila obilo občinstva v gledališče. Prihodnja slovenska predstava bode v soboto dne 2 decembra.
— (Koncert „Glaabene Matice".) Vz-pored koncerta, ki bode v nedeljo 3. decembra v redutni dvorani, je tako sestavljen: 1. Zd. Ftbich. »Pomladna romanca", za sopran- in bassolo, mešan zbor in veliki orkester. Op. 23. Soli: gospa R Peršlova in g. E. Vašiček. 2. M. J. Glinka. Dekliški zbor in Antonide romanca iz ruske narodne opere „2tvljenje za carja". Poje ženski zbor; Antooida gdč. E. ftihova. 3 H Wie-niaw<*ki. Fantazija na motivih Gounodove opere .Faust" za vijolino s spremljevanjem orkestra. Vijolino igra g. K. Jeraj. 4 A. Thoraas. Poloneza Filine iz opere „Migoon".   Poje gdč.
E. ft hova. 5. L. van Beethoven. Fantazija za klavir, zbor in orkester. Op. 80. Klavir igra g. K. Hnffineister. Soli: gospa R. Peršlova, gdč. Z Krsnikova in M. Moosova, gg. A Razinger, A. Stamcar in Sr. Nolli. 6. A Foerster. „L j ubija", mešan zbor. Op. 44 7. A. Dvofak. 14 9. psalm. (.Nova pesem Stvarnika postavi!") za mešan zbor in orkester. Op. 79 — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Cene prostorom: Cercle a 2 gld, sedeži prve vrste a 1 gld. 50 kr., sedeži druge vrste in na galeriji a 1 gld,, vstopnice a 40 kr., za dijake o, 30 kr. — Sedeži, vstopnice in besede zborom se dobivajo do koncertnega večera pri knjigotržcu A. Zagorjanu na Kongresnem trgu št. 7. in na večer koncerta pri blagajnici.
— (S o k o I 8 k i jour fixe) Brate Sokole opozarjamo na jutrišnji prvi zimski jour tix», ki bode v salonu Hafnerjeve pivarne na Sv. Petra cesti. Reditelji skrbeli so za prav zanimiv vzpored in se bode torej doba zimskih veselic pričela prav veselo.
— (O naših gledaliških razmerah) prinesel je te dni „Agr. Tagblatt" izborno pisan dopis iz Ljubljane .Vom slove ni-scben Theater", katerega posebno živo priporočamo v uvaževanje merodajoim krogom, ko se bode zopet odločevalo o razmerji mej slovenskimi in nemškimi gledališkimi predstavami, katero bode pač treba ustanoviti na pravični podlagi.
— (Za h love nske bolnike) v Zagrebški bolnici milosrdnih bratov nam je poslal daneB Ljubljanski rodoljub g. F. T. šest debelih trdo vezanih Biovenskih knjig, katerih vzprejem hvaležno potrdimo in jih odpošljemo na odločeno mesto.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj vršile so se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči dve tajni obravnavi. Pri prvi obravnavi bil je obsojen 48 let stari vdovec in kovač Gregor Lapa j ne iz Krope zaradi hudodelstva posiljenja na 13 mescev težke ječe, pri drugi pa 27 let stari krojaški pomočnik Miha Komar vulgo Gugletov iz Ljubljane zaradi hudodelstva poskušene posilne nečistosti na 18 mescev težke ječe; pri obeh poostrena bode kazen z jednim postom mesečno. — Pri tretji obravnavi bil je obtožen 19 let stari hlapec Franc Snedic iz PrtdoBija zaradi hudodelstva tatvine. Obtoženec služil je od leta 1891 pri trgovcu F. Raitbsreku v Tržiču za hlapca. Njegov posel je bil tudi, zvečer prodajalnico zapirati, zjutraj pa odpirati, in pri teh prilikah je lahko prišel tudi do denarja
F. Raitharek, ki je letos umrl, tožil je večkrat pred svojo smrtjo, da mu denarja zmanjkuje. Po Raitha-rekovi smrti bil je Snedic meseca juliju iz službe odpuščen, ter je odšel v Radovljico. Oodi pa je prišlo na dan, da ima Suedic mnogo denarja, kajti 300 gld. je naenkrat dal vložiti v kranjsko hranilnico, rekoč, da je zadel v loteriji. Ko mu tega niso verjeli, udal se je pozneje, da je denar vzel svojemu bivšemu gospodarju Raitharek u in pred sodiščem je priznal, da je tekom lanskega in letošnjega leta o raz-nik prilikah vzel Raitbareku skupai najmanj 500 goldinarjev. Mej tem je 300 gld. Rnitharekovi vdovi povrnil, ostali denar pa za obleko in druge svoje potrebe porabil. Porotniki potrdili bo v smislu obtožbe stavljeno vprašanje glede hudodelstva tatvine, sodišče pa ja Snedica obsodilo na 15 mescev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno.
— (Poročil) se je danes v Skofji Loki g. I. K o Š č a k , posestnik, trgovec in župan na Grosupljem, z gospodično Minko G uze 1 je v o, bšerko znane rodoljubne hiše v Skofji Loki. čestitamo 1
— (Nova čitalnica.) Iz Ribnice se nam piše dne 27. t. m.: Včeraj vršilo se je v Ribniškem šolskem poslopji osnovalno zborovanie sa bodočo čitalnico v Ribnici. Z vzklikom predsednikom izvoljeni g. c. kr. okr. sodnik Fr. Višnikar pozdravi zbrane rodoljube s prisrčnimi besedami, ter da potem besedo c. kr. notarju — slavuoznanemu slovenskemu velmožu g. Ignaciju Gruntarju. Gosp. Gruntar pojasni v daljšem govoru pomen in potrebo čitalnic v obče in osobito skrajno potrebo za Ribnico. Našteva tudi druge koristne zadeve, o katerih naj bi se razgovarjalo v čitalnici — in ki naj bi bile v ha-sek narodnemu gospodarskemu in obrtnemu napredku. Govor sprejel se je s splošnim o iobravanjem. Na to poprosi besede g. Ivan Rus, župan Jurjeviški. Z mladeniško navdušenostjo pozdravljat je krasno idejo ustanovitve čitaluice, ter z vrlo ubranimi besedami bodril zborovalce, da se poprimejo narodnega dela z vso dušo. Kdor je polovičneš, naj ne išče zavetja v našem taborišči, za nemčurje, kojih je žal tudi še nekaj v našem trgu, ga tu ne bodi mesta. Viharno odobravanje počastilo je mladega navdušenega govornika. Potem vršila se je volitev v osnovalni odbor, ter so bili izvolieni: gg. Ignacij Gruntar, Frsnčišek Fik, Josip Č -p, Ivan Rus in Fran Lokar. Ker je blagi rodoljub — stara slovenska korenina g. Anton Arko (M,klavec) obljubil potrebne prostore brezplačno, praznovali bodemo še pred božičem oživotvorjenje mlade in prepotrebne čitalnice. Žal, da so se pojavili ob tej priliki tudi nasprotniki — nadahneni deloma še oprhnelega nem-čurskega duha — in mej njimi taki, o katerih svet boljše misli. Izrekamo jim svoje pomilovanje, želeč da bi se skoro spreobrnili.
— (.Dolenjski Sokol") priredi dne 5. decembra 1893. v „Narodnom Domu" Miklavžev večer. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za obitelji 40 kr. za posamezne 20 kr. Cisti dohodek namenjen je revnim šolskim otrokom. Darila, ki se bodo delila na Miklavžev večer, naj se blagovolijo dne 5. decembra poslati čitalničnemu slugi v „Narodni Dom" v zavitkih z napisanim naslovom, komu so namenjena. K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
— (Shod kmetovalcev) priredi kmetijska podružnica v Novem Mestu v ne deljo dne 3. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne v kmetijski bralnic', pri katerem se bode razpravljalo: 1) o letošn<i vinski letini in o sredstvih, s katerimi bi bilo vzdržati vinograde za naprej rodovitne; 2) o mejnih pravdah; 3) o sleparijah pri živinski kup Čiji; 4) o koristi hranilnic sploh, o bodočem delokrogu Novomeške hranilnice; 5) raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Važna iznajdba za oskrbovanje Krasa z vodo.) IužeDor g. I'ti s t e r v Zagrebu iznašel je način, kako se da lahko in racijonelno oskrbeti Kras z vodo. Poskusi ki so se delali na kraških tleh, obnesli so se prav dobro. Ker je to vprašanje eminentne važnosti za prebivalce Krasa, se je oadejati, da se bodo v merodajniu krogih prav izdatno poslužili važne iznajdbe, o kateri bodemo morda v kratkem lahko povedali kaj več.
— (Opeharjeni lahkoverne ž.) Kako lahkoverni so včasih kmetaki ljudje, kaže nastopni slučaj. V C lovec prinesel je kmetic 80 gld., da jih vloži v tamošnjo hranilnico. Na stopn cah sreča tujca, katerega vpraša, ob katerih urah Be vzprejemljejo vloge. Tujec mu odgovori, da bo uradne ure sicer že minule, da pa bode že un poskrbel, da izroči denar. Kmetic mu zaupljivo da hranilno knjižico in 80 gld. ter se oba odpotita v gostilno „pn tigru", kamor bi se ob dogovorjeni uri vrnil tujec in kme-tiču izročil knjižico. Da tu ca kmetic ni več videl, a tudi denarja in knjžice ne — to se menda ugane
— (Kmetijsko družbo za Tržaško okolico) hote osnovati tamošnji rodoljubi, kar bi bilo tudi prav umestno in potrebno, ker Tržaška kmetijska družba nima menda časa, da bi se brigala za potrebe in koi.sti okoličanskib sloveusk h poljedelcev, če bi okoličani bili Italijani, potem seveda bi bilo vse drugače!
— (Občinske volitve v Volovskom in Opatiji,) pri ksterih so zadnjikrat zmagali združeni Lahoni in Nemci, so se zaradi nepostavnostij, ki bo se godile pri njih in vsled pritožbe narodnih volilcev  ' vrgle.   Vodstvo južne železnice, ki ima v
-v.i veliki hotel, je baje svojim služnikom zaukazai», da se ne eksponujejo tako pri agitaciji, kakor poslednjič.
— (Slovenski klub as Dunaj i) ima v soboto dne 2. decembra t I. v L. Mitzkovi restavraciji „zum alten Schottenthor" I. Schottengasse 7, drugi svoj večer v tej sezoni. Pri tem večeru bodo g g. pevci m tamburaši slavnega akad. društva .Slovenije" sodelovali. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Trije otroci zgoreli.) Kmetovalec Stjepan Žugaj v čerjab na Hrvatskem naložil je borovine izdelanih bakel na peč, da bi se dobro usu-šile. Proti večeru pa so Be bakle vnele in je začela izba goreti. Trije otroci, ki so epali v izbi, opekli so bo tako hudo, da je najmlajša, poldrugo leto etara deklica umrla takoj, dve drugi starejši pa dva dni pozneje. Mati otrok, ki jih je hotela rešiti, opekla se je hudo, istotako tudi oče. Ogeuj so pogasili sosedje in tako rešili hišo.
				
				
		[               Trro krono S družbi sv. Cirila in Metoda!		
				
				
Bazne vesti.
* (Urednik Sokol zopet zaprt.) Poro čali smo nedavno, da je bil pri porotni obravnavi v Budejev cah oproščen urednik ustavljenega češkega lista .N e o d v i s i os t". Zdaj pa so ga zopet zaprli in je obdolžen zločinstva veleizdaie, ker je baje v tajnem društvu .0 ml adi u a" imel odlično ulogo. Zaprti Sokol bi je izprosil od pre skovaloega sodnika, da smo o novem zaporu obvestiti svojega očeta, ki je državni poslanec.
* (Dijaške demonstracije na Dunaji) Profesor giuetfologije na Dunajskem vseučilišči, Scbanta, je pri dijakih zaradi svoje velike strogosti skrajno nepriljubljen. Pri zadnjih ngorozih zvrgel je dve tretjini vseh oglašencev. To je napotilo vst-učiliščnike, da so se dogovorili, prirediti zoper nepriljubljenega profesorja veliko demonstracijo. Ko je predvčerajšnjim stopil Schantov aBistent v dvorano za predavanje, kjer je bilo zbranih vi č sto mediciucev, nastala je viharna demonstracija. Hrabri profesor, izvedši za to, se ni upal prestopiti prag, ampak dal dijakom jio svojem asistentu naznaniti, da je bolan. Vseučiliščniki hočejo sedal pred profesorjevim stanovanjem napraviti demonstracijo.
*(Battenberfc anov pogreb.) Pred nekaj dnevi odpeljalo Be je Battenberžannvo truplo s posebnim vlakom na Bolgarsko. V Belem Gradu pozdravili ho vladni zastopniki spremljevalca in z venci okitili Battenberžaoovo krsto. Čim je vlak doBpel čez srbsko mejo, mimo Slivnice, jeli so grmeti ondu nastavljeni topovi. Vse jioetaje so bile s črnimi zastavami okičeue. S- ti k je bila vsa v črnih /.ustavah. Na kolodvoru zbrala ae je ogromna množica ljudstva, Koburžan, vbj ministri, zasto|>oiki tujih vladarjev in častniki Divizijski poveljniki prinesli so krsto z voza na katafalk, kjer je Starabulov govoril, in od koder so jo potem častniki prenesli najprej v katedralo, kjer je bila služba B'žia, in potem v cerkev sv. Jurija. Tu je govoril Koburžan. Za pogrebom šli so v prvi vrsti Koburžan in pokoinikova brata, za njimi pokojnikov svak in zastopnik angleške kraljice. Pogreb je bil tako veličasten, kakor še nikdar noben na Bolgarskem. Sprožila se je tudi misel, postaviti pokojniku doetojen spomenik, in bila navdušeno vzprejeta. Nabiranje dobrovoljnih prispevkov se je Iti začelo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 29. novembra. Coroninijev klub sklenil je jednoglasno, podpirati vlado in negovati dobre odnošaje z levičarji.
Dunaj 29. novembra. V odseku za izjemne naredbe izjavil Bacquehem, da hoče ministerstvo prevzeti odgovornost za izjemne naredbe in predlogo v plenumu zagovarjati.
Dunaj 29. novembra. Kalnokv se danes zjutraj vrnil z dopusta.
Budimpešta 29. novembra. Minister Hieronvmi predložil poslanski zbornici zakonski načrt o ustanovitvi upravnega sodišča. Poslanci pozdravili predlogo z živahnimi Eljen-klici.
Rim 29. novembra. Kralj je včeraj podpisal dekret, s katerim se naroča Zanardelliju, naj sestavi novo ministerstvo.
Berolin 29. novembra. Nemškemu cesarju in Capriviju došla iz Oiieansa dva za-bojčka z razstrelivom. Odpošiljatelji niso znani.
Pariz 29. novembra. „Agence Ha vas" javlja iz Orleansa, da so bili tam pred kratkim nabiti anarhistični lepaki, tudi nekateri nemški, iz česar se sklepa, da se ondu nahajajo odpošiljatelji nemškemu cesarju in Capriviju došlih zaboj čk o v z razstrelivom.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
akuaeno in o«l znamenitih zdravnikov priporočano lahko Čistilno, raztapljajoča sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil volja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare< j a* n Jem ■<» |hIco Hvari. — Z takte vaj iireeno Nen-Htein-ove Ellzubelne pile. — Pristno bo satno, če ima vsak.t škatljica rudeće tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna 9,prl »v. Leopoldu", l>una|, mento, Eoke der NpleKf>l- umi PlniikeiiKniMc V Ljubise do bivajo pri goap  I« kurji a. lklecoli-JI. (1112—4
„LJ0BLJANSK1 Z?flN"
stoji
ea vse leto 4 gld. BO kr.; za pol leta 2 gld. 30 ki ; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Umrli «o v l4jul>llani:
27. novembra:  Franc* Prevc, Šivilja, 35 let, Kravja dolina At. 11.
28. noveiuSra: Ema Rehu, zasebuica, 41 let, Gospodske ulice še. 14.
V deželni bolnici:
25. loveuiOra: Jera Av* č. gostija b'0 let.
26. t-oveuibra t   K ..t  t  Žagar,  delavka,  23  let. — Stanko Jeliačin, trg \ će v sin, 2' , leta.
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm. j
> i o	7. zjutraj	• 46 8 „.n.	0-2° C	Sl. v7.ll.	obl.	
3	■J. po pol.	V46 4 nm.	14" C	si. vzh.	jasno	0'OOm.
00 1 ?	9. zvečer 1	i 46 Q mm.	—5 4° C	sl. vzh.	jasno	1
Srednja temperatura 1'8*, za pod normalom.
ID-U-r^a-jslra. borza
■ ino 29  novembra t. 1.
Skupni državni dolg v notah. . . Skupni državni dolg v srebru    . .
Avstrijska zlata r. nta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlata renta 4°/0 . . . . Ogerska kronuka renta 4°/0 . . . Avtit.p u • bančne delnice    . .
K.re«litne delnice.......
London viata.   .   . ,.....
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov    .   .   . ,.....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
»7 gld.
117 J
w „
115 ,
94 n
»97 „
342 „
12.H „
60 „
12 ,
9 .
42 ■
5 i
De '28   novembra t i.
4'",, državne srećke iz I. lH.r>4 po §50 gld. 144 gld.
Državne srećke iz I. 1864 po 100 tfld..   . 197 ,
Dunava reg. srećke 5°/u po 100 gld.   .   . 12^ „
Zeralj. obć. avstr. 4' /'/o zlati zast, listi    . 122 „
Kreditne srećke po 100 gld...... 19/ ,
Ljubljanske srečke........ 24 „
Rudoltove srečke po 10 gld...... 24 ,
Akcije anglo-avstr. banke po '200 gld. .   . 152 9
Traraway dcuSt. valj. 170 gld. a. v.   .   .   . -65 «
Papirnati rubelj......... 1 „
65 40 80 40 75 40
35 80 95 18 H9 80 »6
50 25 50
25 75
kr.
kr.
80*7«
Prezalostoega srca naznanjajo podpisani vsem
sorodnikom in znancem žalostno vest, daje Bogu Vsemogočnemu dopadln, našega jedtnega, ljubljenega uma, oziroma brata in bratranca, gospoda
posestnikovega sina
včeraj ob polu 7. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previđenoga s svototajstvi za umirajoče, v HI. letu svoje dobe, poklicati na oni boljši svet.
Truplo drugega rajneoga bode v četrtek dn6 30. novembra oh 3. uri popoludne v hisi št. 13 na Urihu blagoslovljeno in na pokopališče sv. Pavla preneseno ter tamkaj k večnemu počitku vloženo.
Sv. male zadušnice brale se bodo v tukajšnji ■ I■ kaniiski farni cerkvi.
Za milo so&utje in molitev priporočamo dragega rajneega. (1190)
Na Vrhniki, dne 29. novembra 1898.
Fran Ogrln, oče. — Marija Ogrln ohudovlj. Jeloviok, mati. — Ivana Ogrin, Ana Jelov-iek seBri. — Leopoldtna Wblfling Marija Mtiller, Hentrićlni. — Fran lvanetld, BCakal-mllljan Ivanetlo, Julij Ivanetid, bratranci.
Zahvala.
Vsem Vam, ki atu za bolezni nafiega nepozabnega sinka
kakor tudi potem, ko je preminil, nama stali toli sočutno na strani, Vam, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku ter položili na njegovo rakev krasnih vencev, izrekava za te dokaze sočutja naj-iskrenejšo zahvalo z zagotovilom, da so nama bili plemeniti pojavi ob dnevih žalosti v veliko tolažbo.
V Ljubljani, dne 29. novembra 1893.
(ii*9)        Ivan in Minka Jebačin.
Zahvala,
Vsem dragim prijateljem iu znancem, kateri so mej boleznijo kakor o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Andreja Ditrich-a
trgovca in poaentnika v Postoj ini
izkazovali prisrčnim načinom svoje sočutje, vsem, ki "o dražega rajnika spremili do poslednjega počivališča, osobito gg. pevcem in godbenemu društvu, izrekamo najtoplejšo in prisrčno zahvalo.
V Pob toj i ni, dne 27. novembra 1893.
(1186) Žalujoča rodbina.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želeiaic.
Izvod iz voznega reda
vel^avneija od 3~ oktobra 1893.
NMtopno omenjeni prihajalnl In odhajalni 6aai oinačenl io v šrritnjfi rropnkrm runi. Srednjeevropski ćaa Jo k rajnemu činu v Ljubljani ift 1 minuti naprej.
Odhod ls LJubljano tjnž. kol.).
Ob M. uri S min. ]•<> »ori oaebni vlak v TrbU, Pontabel, Poljak, Co-loveo, Franionafeate, Ljubno, Dunaj, 6em Salathal t Aunee, Itohl, Oman.len, Solnofjrad, Ltend-Oaatain, Zeli na joaoru, Stayr, Lina, Sutle] ovio«, l'l/.'iii, M irijinii Tare, Ktrer, Francove Tare, Karlove vare, Vm.no, Drnadane, Ounnj via AmttetUn.
Oh 7. url OO tn(n. tjutrt^l ngebni vlak v TrbU, Pontabel, Beljak, ('«-loveo, Franaenafeata, Ljubno, Dunaj, £aa Selatliai v SoLoograd, Dunaj via Amitetton.
Ob lt. uri BO min. rfopnludnn oiebnl vlak v TrbU, PonUbel, lioljak,
Celovec, Fransemfeato, Ljubno, Dunaj.
4. uri HO min jMjinhttiHr otebni vlak v TrbU., Holjuk, Caioveo, Solnmfr.nl, Lomi i; irtt.in. Zeli na josoru, Inomoit, Itreunio, Curih, Geuavo, Paril, Lino, Isclil, lludejnvice, Pisanj, Munjinu vare, Kger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amitetten,
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
5. uri M mirt. tfutmi oaebni vlak a Dunaja vlo> Amitetten, Draa-dan, Prago, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, lludejevio, Solnngrada, Liuoa, Stevra, Iauhla, Gmundena, /»liana jeieru, Lend-Gaiteina, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransemfeite, Trblia.
Oh 11. uri 117 min. ttopoiutln* oaohnl vlak s Dunaja via Amitetten, lirik/il.in, 1'rage, Franoovili varov, Karlovlli varov, Ktfra, Marijinih varov, Piinja, Budejevlo, Solnograda, Ticlila, Omundena, Linča, Slovni, Parica, Oeueve, Curiha, Breirniue, Zella ua jezeru, fjend-Oaitelna>, Imv moita, Djubnega, Celovca, Pontahla, TrbUa.
4. uri ah min. jHtjiohtifn* oiobui vlak / Dunaja, Ljubnega, Beljak«, Celovca, Fransenifeite, Puutabla, Trbiža.
Mri 27 min. MV*'či-r oiebnl vlak ■ Dunaja, ljubnega,, Beljaka, lovca, Puutabla, TrbUa.
Oh
Ob
Ob Ob
Odhod lx LJubljane Quž. kol.).
Ob   B. uri »S min. »futrnj    v Kočevje. „   VA.   ,,   OO    „     >.,.>,!„,(nr „ „ 6.   ,,    IO    ,,     arrrrr       „ „
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
Oh S. «ri 10 min. ;Jnt,-4,J        ia Kočevja. „   1.   „   Ot    „     jn>poltnlne n „ 8.   „   46    „     tvrčer „ „
Oh
Oh
Odhod U LJubljane (drž. kol.). 7. url IS min. tjutraj       v Kamnik.
».     n     OS       „       ;,.);.<»/ii,mi.'   „ „
O.   „   SO    „     zvečfrr n n
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
O. url Sl min. tjutrnj       ia Kamnika.
11.     „      15       „       (lllJKilUrdlr-    n ,,
6.   ,,   VO    ,,    tcrčrr ,, ,,
(12—260)
Večjo množino tirolskega in dolenjskega
(874—28)
le prlNtuo blago — ponuja po primerno nizki eenl v posodah od 50 litrov više
Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Stenografa
zmožnega popolnoma slo enske io nemške stenografi e,   \ sprejmem takoj  za dobro  |>In«'■«>.
advokat v Ljubljani.
(1187—1)
StavTaišče
na Ollueali ori Ij|iiI»IJ»iiI, tik državoe ceste, po priliki 11 j oralu, s«' prodit sli v celoti ali pa tudi po parct-lsh. — Već se izve pri IaNtnlk.it na «*llii<*al. Ii. nI. H, (1185—1)
šiviljo
na domu priporoča ae gospodlćina, veš6a tudi prt k roje vanj a. — Naslov pri goapodu >I. KutlO>Ua Goipodiko ulice it. 7. (1179—2)
Tvrdka 1
Frana Detter-ja"
v LjnMjaii, na Starem trp št. 1 j
priporoča svoj« g
šivalne stroje in slamoreznice. |
i |»ro<lu |>o xniža■■ i (»ni samo nekoliko rabljena, tatov ■ in ognja varna (1188—1) ™
I v&OBT večja blagajnica. g
Tn se tud
Za slehernega, ki ima občutljivo polt!
Ojstra, ne strogo nevtralna mila jako so kvarna o.iehatn z nežno ali z občutljivo poltjo; laidirajo iu gonobijo isto v najkrajšem fasu popolnoma. V takih slučajih so od zdravniško strani nasvetuje poraba I>oeriuK-o%egu, milu. m novo, ker to milo ne sodržuje nikako kiseline, pač pa n.n.••,'<> tolšce in ker je nepupueeno elaAo.
Vrednost
Dooring-ovega mila s sovo
ne tiči le v tem, da je (ino parfuinovano, da jako dobro oci&ća, da so Ka jako malo potroši, ne« » po^Uvituo v tfin, da ne odvzame tolfićo polti, jo no zdela, jo ne dola hrapavo in razpokano, no pefio in nc raz-tf^uje in da upliva na lepoto Aloveftke polti. (G02—U)
Za IK-/HII uli oImiiIiio polt iiujliolJNt" milo. Dobiva se povsod po '60 kr. (lenrralno zastopstvo: A. MOTSCII & (!o., Dunaj, L, LuRock \r. 3.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.