v Sni ca ★ ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE - StSV 98 S M 978^ Poštnina plačana v gotovini 7/ -v Spedizione in abbon. post. 1. gr. Prispevajte za Kulturni dom TRST, nedelja 2. decembra 1951 Cena 25 lir brez osnovnih »Vjesnik«, glasilo Ljudske tronte LR Hrvatske, objavlja v svoji svečani številki ob jugoslovanskem državnem Prazniku 29. novembra pogovor svojega tržaškega dopisnika s preUsedn.kom glavnega odbora Osvobodilne Ironte za Tržaško ozemlje tov. Brankom Babičem, ki je 1. t. m. prevzel mesto giavnega urednika našega dnevnika. Ponatisku-Jemo pogovor v celoti, ker v zgoščenih potezah označuje današnji položaj v Trstu. VPRAŠANJE: Vzatinjem ča-u se mnogo govori o Trstu •n tukajšnji položaj prikazujejo na najrazličnejše načine. Hkrati pa se pojavljajo glasovi o reševanju tržaškega vpra-j, sanja. Kaj mislite Vi o tem *n kakšen je v resnici današ-nJi položaj Trsta? |7DGOVOR: Menim, da je se-tJ1Ji hrup okrog Trsta pred-ki v zvezi ravno z glasovi o (j kosti^ rešitve tega vpraša- 3e’ d° se ■ie prafl f . 3 tržaškega vprašanja zait j v Italiji in sicer že t. I., torej tnalo po De ^Perijevem obisku v Londo-• ko je moral občutiti, da za. In ne. velesile zapuščajo tezo «» deJclaraci^e iz mar' iskat potrebno *est1 vzr°h za raznalič-* Po tudi za nasprotja v f/el az°vanju položaja v Trstu. je sme se namreč pozabiti, da Oj50 srfdi zainteresirana drža-K« Bi kaže aneksioni- jo n£pteznie tn zahteva aneksi. j2t-T P na podlagi nekakšnih ljub }enifl «Pravic» in «ob. lt0 *’ ^fveda je s- te strani tež-t^^ričakovati objektiven pri-de. položaja, ker daje ravno tnJZSk} P^ožaj v Trstu naj. tr0f Se argumente, ki nas-jarnU'lei'0 Italijanskim pretenzi- IvJ***« pogodba je ločila h in S tem prizna- lienf * zgodovinsko, zeme-Pisno in gospodarsko dejstvo. bi n deistvo se odraža tudi V t,0,fyu večiue Tržačanov. Naj-d****« Za to je ponovna jJč"*tteu občinskih volitev na teh riencii° »2 Rima, ker bi na n rotitvah brez dvoma prišlo 6. dan prav tisto, kar bi hote; lrn skriti. Vprašanje: «Sicer pa to J" niti edini primer vmešavajta Italije v tržaško živ-JJenje?» IZGOVOR: Točno. To vrne-v tržaška vprašanja je to' ° i-zvaja se s pomoč- neštetih kanalov. V prot i jt potrebno omeniti, da je nasprotno mirovni pogod. vključen v sklop italijanske-•? Gospodarstva, to pa daje RL Q ntožnost, da nadzoruje tr-*T"V° gospodarsko življenje v jjlodu s svojimi interesi in na . ^o interesov Trsta. Omenil * sam-° vprašanje zunanje tr. fy‘ne (carinska unija z Ital i- r(> »šanje tržaških ladij in pa-Plovnih linij. Vsa civilna u-iinVa ^rsta ie samo del itali-državne uprave. Anglo-U l;r,ška vojaška uprava pu-Ij® v tem pogledu svobodne ro-# i*oUjanskemu vmešavanju se triaško življenje. A najhuje div italijanskih centralnih 1 n vprašanje plovbe, t. j- 'last; Psiu in njihovih emanacij v ter'h ?(l-raža v razmerah, v ka. živijo tukajšnji Slovenci. VPRAŠANJE: «Kakšen je JJoložaj slovenskega ljudstva OrUTrstu?» t tpn °VOR: Slovenci živijo letj; krajih že več kot 13 sto-DjjjV ni tudi danes živijo v in k™ številu v mestu Trstu ,0 kajti nihče od odgovorni, pl>}. ni hotel d-o sedaj ukinl-bsr, je predvsem uničil 'J Tr ^arske pozicije Slovencev tedrulU' med nitmi zelo mečne ustanove, in nasilno nešteto gospodarskih in \ /n^ °bjeklov. Se danes ni delno in začasno nadomestil ogromno škodo in dal streho edinemu stalnemu gledališču v Trstu — Slovenskemu narodnemu gledališču)). VPRAŠANJE: «Mar mirovna pogodba ne jamči Slovencem določenih pravic?« ODGOVOR: Mirovna pogodba nudi tržaškemu prebivalstvu določene precej široke demokratične pravice, Slovencem pa posebej priznava, poleg drugega, tudi pravico, da je njihov jezik poleg italijanskega uradni jezik v Trstu, Toda mirovna pogodba se ravno v tem ne izvaja. Nasprotno, veljajo še vedno zakoni kot tisti, ki grozijo s kaznijo vsakomur, ki bi pred sodiščem govoril po slovensko. V državnih in občinskih uradih v Trstu (in tudi v Miljah kjer je kominformi-stična občinska uprava) je u-radni jezik izključeno italijanski, proti uporr 'i slovenščine v popolnoma -enakih občinah pa izvaja diskriminacijo conski odbor in angloameriška vojaška uprava, ki je ta odbor imenovata. O spoštovanju narodni pravic Slovencev v tem položaju ne more biti govoras. VPRAŠANJE: »Kakšna pa je politika Kominforma v Trstu?« ODGOVOR: «Mi občutimo tukaj tako sovjetsko zunanjo politiko kot akcijo krajevnih kominf or mistov. Seveda ne gre tu za dve različni politiki, temveč za dve obliki ene in iste kominformovske politike. Za moskovsko zunanjo politiko predstavlja Trst element za izvajanje pritiska na Jugoslavijo, a hkrati tudi rezervni drobiž za poravnavanje velikih računov. V sedanjem položaju uporablja ZSSR Trst kot glavno sredstvo za kaljenje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V to igro se aktivno vključuje tržaško Vidalijevo kominfor-movsko vodstvo, dejansko podružnica KP Italije. Lrruga g lavna komponenta Vidalijeve politike je italijanski nacionalizem, ki vlada tudi v KPI (KP1 je že pred resolucijo Kominforma poskušala vnašati ta nacionalizem v tržaško demokratično gibanje). Na tej podlagi skuša Vidali že tri leta potisniti tržaški proletariat na iredentistične pozicije, toda to mu do danes ni uspelo. Kolikor bolj prehaja njegova formalna politična linija v odkriti iredentizem, toliko bolj ga tržaški delavci zapuščajo. Vidali je danes eden od najhujših agentov italijanskega imperializma v Trstu, in hkrati (čeprav majavo) upanje tega imperializma, da bi iredentizem dobil podporo tudi pri proletariatu». VPRAŠANJE: «Hotel bi vas vprašati še o stališču, ki ga zavzema OF glede možnosti za rešitev tržaškega vprašanja, ker se zadnje čase o tem dosti govori«. ODGOVOR: «Osvobod.lna fronta tolmači željo slovenskega naroda v teh krajih: noben, pa niti najmanjši del STO ne sme več priti pod Italijo, kar je sicer tudi stališče večine italijanskega prebivalstva Trsta, pa tudi uzakonjeno z mirovno pogodbo. Tržaški Slovenci pozdravljajo vsak korak, ki vodi do zbli-tanja med Italijo in Jugoslavijo, kbr vedo, da bi to koristilo normalizaciji razmer v tem delu sveta, a s tem tudi okrepitvi miru sploh. Od tega bi Tržačani imeli lahko samo korist. Oni se strinjajo, da je potrebno tržaško vprašanje rešiti sporazumno med obema državama. Toda pri tem je treba v prvi vrsti upoštevati voljo večnie tržaškega prebivalstva. Sporazum, ki bi upošteval to dejstvo in pustil Trst samostojen, bi pozdravili vsi tržaški Slovenci, pa tudi. zlasti se danes, velika večina italijanskega prebivalstva Trstas. Kam are Sovjetska zveza? Naš tede Na to vprašanje je najbolje odgovoril Milovan Djilas v svojem odgovoru na laži in klevete kominformovskih delegatov - Jugoslovanska resolucija je bila sprejeta s 50 glasovi proti 5 in dvema vzdržanima Prvi sestanek pododbora štirih za razorožitev PARIZ, 1. Začasni politični odbor je danes zaključil razpravo o jugoslovanski pritožbi proti ko-minformističnim državam in sprejel s 50 glasovi proti 5 in dvema vzdržanima jugoslovansko resolucijo, ki zahteva od glavne skupščine, naj priporoča prizadetim državam spoštovanje listine OZN ter naj rešijo obmejne in sporna vpraša, nja s pomočjo mešane komisije ali drugih miroljubnih sredstev. Proti resoluciji je glasovalo samo pet držav; sovjetskega bloka, medtem ko sta se glasovanja vzdržali samo dve državi, in sicer Iran in Afganistan, Sovjetska zveza in njen blc-k so ra ta način na tribuni Organizacije združenih narodov dali nov materialni dokaz, da v resnici ne želijo miroljubne rešitve vprašanja odnosov z Jugoslavijo, kot poziva jugoslovanska resolucija, kar je samo potrdi; lo argumentov, ki so jih podali jugoslovanski delegati. Jugoslovanski delegat Milo- van Djilas je odgovoril na obtožbe zastopnikov držav sovjetskega bloka prc t ■ Jugoslaviji m pokazal v posebnem političnem odboru na taktiko sovjetskega Moka ter med drugim dejal: »Delegati • vzhodnoevropskih vlad so si izbr.- li čudno, toda niti najmanj novo taktiko v tej razpravi. Ta taktika temelji na pojmovanju, da ,ie napad najboljša obramba. «V vojnah — je nadaljeval Djilas — daje ta taktika pod določenimi pogoji dobre rezultate; toda v pogojih, ko je potrebno probleme pri učiti z normalnim ljudskim razumom im z iskreno željo za razvoj miroljubnih odnosov, prinaša taka taktika samo negativne rezultate. Omenjeni delegati so menili. da je potrebno navesti čim več «dejstev#, vseeno kakšnih, in da namesto pobijanja mojih stvarnih argumentov o prestopkih njihovih vlad navajajo. »dokaze«, da je za vse kriva jugoslovanska vlada, Teda tudi te bi bile njihove trditve tečne — t. j. če bj bila POGAJANJA V PAN MUN JOMU ZA PREMIRJE NA KOREJI DELEGACIJI VZTRAJATA vsaka na svojem stališču Na fronti ni bilo včerai večjih spopadov Obsedno stanje na Južni Korej PAN MUN JOM, 1. — Na današnji konferenci za premirje je admiral Turner Joy v edgo. vor na obtožbe generala Naro Ila, da delijo Združeni narodi s svojim predlogom, naj bi v dobi premirja sile obeh st'ran; c.tale nespremenjene, ohraniti Sever, no Korejo v stalnem razdejanju. Kakor jP pozneje povedal novinarjem predstavnik OZN general Nuckols, je admirai Joy izjavil, ud je namen zavezniškega predloga preprečiti zgradiltev letališč in vsega kar je s tem v zvezi, t. j. zaloge goriva, železniške proge do letališč, pnsitajališča letal itd. Na noben način pa nimajo namena omejiti obnove železnic, električnih central, telefoske in te. legrafske mreže, pristaniških naprav, mest, vasi in tovarn, seveda če to ne delajo za vojsko. General Nuckols je tudi dejal. da vztrajajo Združeni narodi na jamstvih glede graditve letališč na Severni Koreji, ker so mnenjav da je največja ne varnost za njihove sile prav letalstvo, ki deluje skupno s pe. hoto. General Nam 11 pa je v odgo. knt,ica povrnjena in po-Pa tudi noben faši-bi; .1 protislovenski zakon ni ^ e ukinjen. •»CProtn<>- v fl° gotove mere \kr^njeni obtiki. toda brez *e j Sr>e spremembe v bistvu, t?,a okcija nadaljuje tudi da-’a se zemlja slcnzen- Bazlr.š OC ‘■VUlUjU --- et°v v ba,e ejuvno ko-* j t namene)). S tem se po »h ji - ■ - ”■ „a za- **vj -res ± rsvut l*l/ Uh Sloven- »Ji« .. v Trstu. Toda vidite: l=C-lUnta '»Iji Si Z, namcne». •"ek] ™' Pokuša razbiti ne-Ul .'n ipni obroč slovenskega < taa 7 Trsta (zaradi tega ^Mtisk mjmočnejš *ki r}rcni Trsta, ob C je požgal ob na-. te- «demokrat!Čnih» ital i-b lasti naj Narcdni dmn, Zarnik z veUklmi trža- Sijih1’6™; Pokroviteljstvu * zgrajen - 'n cele Operacije ytencev- Naravno, mi ne N n^elehali z borbo, da T, ibda Jja,rodni dom Vfn, jo ’ s smo prisilje- iskrni žrtva-T ieml n°u kulturni dom, Ju„ r,nQm *s,trp™o potna-°°sIouani, in ki bo vsaj Italija \ številkah 47 milijonov prebivalcev, 3000 milijard deficita državnega proračuna v sedmih letih RIM, 1. — Danes je bilo Izdano prvo poročilo 0 podatkih, ki so jih zbrali ob ljudskem štetju 4. novembra. Podatki niso docela popolni, ker so morali v provinci Rovigo in v občini Cavarzere (provinca Benetke) zaradi poplav pobiranje popisnih pol prekiniti. Za ta ozemlja se štetje za sedaj opira na cenitev. Po teh podatkih šteje danes Italija 47,020.536 prebivalcev, od tega 23,030.179 moških in 23,990.357 žensk. Aprila 1936, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, je bilo v okviru današnjih italijanskih meja 42,127.123 prebi; valcev; porast znaša torej 4.893.413. kar odgovarja letnemu naravnemu prirastku 7.1 promilov. Minister za proračun Pella pa je na današnji vladni seji podal druge zanimive podatke. Končno je sestavljen kosmati obračun državnih financ za povojna leta, začenši z letom 1944-45; za podrobne proračune bo pa treba čakati še precej časa. Državni obračun izkazuje v vseh teh sedmih letih dejanski deficit, ki ie bil največji v finančnem letu 1947-48, ko je znašal 846 milijard, najnižji pa lani (193 milijard lir; kot znano, predvideva proračun za tekoče finančno leto spet Več kot 300 milijard lir dejanskega deficita). Skupno je v feh sedmih letih manjkalo za kritje državnih izdatkov nekaj več kot 3000 milijard lir ali povprečno 430 milijard letno. Pella je dal danes dopisniku francoskega lista «Informa-tions« intervju o nedavnem zasedanju atlantskega sveta v Rimu. Pella je-izrazil mnenje, da atlantski pakt v svoji politiki ne bo mogel uspeti, če ne bo vseboval rešitve za osnovna vprašanja posameznih dežel. Za Italijo je tak problem brezposelnost, je dejal Pella in jo označil za «posledico vojne ka. tastjofe«. V Rimu so ustanovili »Gibanje demokratičnih razumnikov«, ki so se mu pridružila znana imena iz precej različniji sku-p'n. Med 76 podpisniki progla-sa ki ga je gibanje ob ustanovitvi izdalo, so Arri«o Bčrrdpt-ti. pP Sanrtls. Parri, Rosellinl, Salvatorelli. Igna^lo Silone. Luigi Zampa in drugi. Danes je izšla prva številka neofašističnega lista «11 Popolo dTtalia Nuovo« s popolnoma enako glavo, kot jo je imel nje-g°v fašistični prednik in z drobcenim pristavkom «nuovo». Vodstvo MSI, očitno razburjeno zaradi konkurence, je obsodilo izid tega lista. Za sedaj še ni znano, ali namerava vlada kaj ukreniti. Kratke vesti KAIRO, 1. — Egiptovski namestnik zunanjega ministra je danes novinarjem izjavil, da dogodki v Siriji ne bodo ovirali objave pričakovane izjave arab. skih držav glede predloga o obrambi Srednjega vzhoda. Na vprašanje o morebitnem posre. dovanju Egipta v sirijski krizi je izjavil, da je ta kriza sirijsko notranje vprašanje in da upa, da bo Sirija zopet našla mir in ohranila svojo neodvisnost. O ANKARA, 1. — Na podlagi načrta proračuna, ki je bil nocoj predložen tajnitšvu parlamenta, bo leta 1952 določenih 41% izdatkov za narodno obrambo. Proračun za obrambo znaša 500 milijonov, katerih je dodati 200 milijonov za dela, ki se tičejo obrambe. Razen tega bo Turčija dobila od ZDA 100 milijonov turških lir za vzdrževanje vojske. O TOKIO, 1. — Japonski tisk javlja, da je bila 26. novembra v Tokiu konferenca med sovjetsko komisijo in visokimi ja. ponskimi osebnostmi. To je že tretjič, da neka sovjetska komi. sija stopi v stik z japonskimi političnimi in finančnimi osebnostmi. O TRIPOLIS, 1. — Libijska u- stavodajna narodna skupščina je izdala vojilni zakon, ki Ra je pripravila začasna vlada. Vo-litve se morajo izvesti v treh mesecih in pol po razglasitvi zakona. O PARIZ, 1. — Peto zasedanje začasnega odbora atlantskega sveta, ki bi moralo biti jutri v Parizu, ie bilo odloženo na ne določen čas. ' varu govoril o zavezniških bombardiranjih na Severni Ko-reji. kar da je prisililo Kitajce tr. severne Korejce, da izboljšaj o,, protiletalske obrambne na. praVp in letališča. Dalje javljajo, da je admiral Joy prečita! izjave o načelih, na katerih bo poveljstvo OZN še dalje vztrajalo. Točke so slede, če: 1. Čete na fronti se ne sme. jo povečati; 2. Sedanji voini ma. terial :n oprana n- Koreji če ne smeta povečati; 3. Ustanovi naj se vojaška komisija za premirje, ki ji bo dodeljen mešan odbor, ki bo lahko vršil nadzor, stvo nad vsem korejskim o-zemljem. Vprašan je umika tujih čet s Kareje ne spada v poristoj-nost sedanje konference za vo. jaško premirje. Severnokorejski general Nam II je odgovoril, da se mu ne zdi, da bi ta izjava vsebovala kakšen nov predlog in poudaril sle. deče točke: 1. Zavezniški načrt za omejitev čet na Koreji bi dovolil nov dotok tujih čet; 2. Prepoved o graditvi letališč bi onemogočila Severni Koreji or. ganiziranje njene obrambe; 3. Nadzorstvo nad Severno Korejo bi pomenilo vmešavanje v notranje zadeve Severne Koreje; 4. Posest otokov ob c bal j Severne Koreje pomeni neposredno en grožanje kitajsko-korejakega zaledja. Delegati se bodo ponovno se. stali jutri zvečer. Medtem pa javlja poveljstvo VIII. armade, dla je bdi v zad. njih 12 urah po loža; na fronti na opložno miren. Poročilo o-menja samo neki kitajsko-korej. ski vpad severovzhodno od Jongčona. kj je prisilil neki od. dtelefe Združenih narodov, da zapusti svojo prednjo postojanko. Ta napad! pa-je bil pozneje odbit. Poročilo dodaja, da sc sile OZN obdržale svoje položaje in izvršile več izvidniških akcij. Poročilo ameriškega letalstva pa javlja, da so letalske sile OZN v preteklem tednu se. strelile 19 nasprotnih letal; zavezniško letalstvo je izgubilo 6 letal. V zvezi s silno eksplozijo ki je včeraj nastala v tovarni o-rožja v Pusanu, je predstavnik južnokorejske vlade izjavil da so eksplozijo, pri kateri je bilo 6 mrtvih 50 ranjenih fn 200 hiš porušenih, povzročili saboterji Danes je južnokorejska vlada na vsem ožemi jlu Južne Kore i e izvzemši v mestih Pusan in Tegu proglasila obsedno stanje Minister za obrambo pa je zval prebivalstvo in oblasti, naj odločno nastcpdo proti gveril cenx B. I.LH: , . ' PROCES O DOGODKIH NAD PORČIN)EM ZN/ IN 1 FOJU v II ZLOCINEC ■ ■ pon naga i prs iti ozopovce Nobenih novih predlogov egiptovske vlade Londonu KAIRO, i, — Egiptovska policaja je danes izvršila nenadno preiskavo v nekem taborišču falang is tov egiptovske sociali, stične stranke t'er zaplenila nekaj orožja in streliva. Socialistična stranka je obja vila oster protest, v katerem izjavlja, da je bilo taborišče in tudi orožje uradno javljeno nc. tranjemu ministrstvu. Ukren e liptovske policije je namreč v zvezi s sklepom vlade da prevzame neposredno nadzorstvo nad osvobodilnimi falangami ki jih sestavljajo različne polilič ne skupine. Medtem 'izjavljajo v krogih egiptovske delegacije v pari|u da jim m nič znanega o novih predlogih, ki naj bi jih egiptovski poslanik v Londonu sporočil svojrtnu zunanjemu ministru Na podlagi teh predlogov ca, bi se vprašanje Sueškega prekopa ločilo od vprašanja Sudana, o katere,m naj bi razpravjaii pred Združenimi narodi. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva pa je danes zanika! vest pariškega dopisnika egiptovskega lista «A Ahram«, ki trdi, da je britanska vlada spremenila svoje stališče v e-giptovskem vprašanju v zgoraj omenjenem smislu. Britanski predstavnik je poudaril, dia se stališče Londona ni spremenilo ter se je skliceval na izjave, ki jih iie pretekli teden podal v spodnji zbornic; zunanji minister Eden, in jicer da je treba prenehati s terorističnim delo-vanjem na P^hgčju Sueškega jforčkopa, zatcj-p^-pcglo mogoča pogajanja. , Nova nota SZ turšhi vladi PARIZ, I. — Moskovski radio javlja, da je sovjetski namestnik zunanjega ministra Gromi, ko izročil turškemu poslaniku v Mosikvi noto, v kateri izjavlja. da j® turški odgovor od 12. novembra nezadovoljiv-, češ da «skuša zanikati napadalni zna. čaj atlantskega bloka«. Nota' tu. dj ponavlja, da namen turške vlade pristopiti v atlantski pakt lahko samo poslabša odnose med Turčijo in Sovjetsko zvezo. Jugoslavija kriva, gospod pred. sednik, osiaja odprto vprašanje: Zakaj delegati vzhodnoevropskih vlad, ki so nas oglušili z dokazovanjem, da so za mir in mirno sodelovanje, da so nasprotni vmešavanju v notranje zadeve drugih, ne sprejmejo ali pa sami ne predlagajo normaliziranja odnosov z Jugoslavijo?« Djilas je nato obtožbo o sovražni politiki Sovjetske zveze in podjarmljenju držav podprl s številnimi dejstvi. Neposredni pritisk, ki ga izvaja vlada Sovjetske zveze na Jugoslavijo, dokumentirata tudi dve pismi Stalina in Molotova, v katerih sta zahtevala privilegiran — dejansko guber. natorski peložaj za sovjetskega veleposlanika in pravico nadzorstva nad jugoslovanskim državnim in političnim aparatom za svoje uslužbence. Podpisniki resolucije In-formbiroja, vcdilteji držuv pod njihovo upravo, so pozvali' na vstajo in dali vzpodbudo temu čudovitemu pohodu na vseh področjih proti Jugoslaviji. Delegati sovjetskega blcka P3 so medtem še povečali kršitve mirovnih pogodb s strani Madžarske. Bolgarije in Romunije ter pretvarjanje teh držav v vojaška taborišča in v ognjišča zlobe in sovraštva proti Jugoslaviji. Prav tako niso govorili o ugrabljenih jugoslovanskih otrocih, o zlorabljanju diplomatske korespondence m njihovih not za hujskanje državlja-I nov FLRJ proti zakoniti v;ndi ‘ in o grožnjah, da bedb začeli uporabljati učinkovitejša sredstva. Kc je odgovarjal na obtožbe o zatrjevanem slabem ravnanju s Sovjetskimi državljani, je Djilag prebral izjavo sovjetske državljanke Galine D.emidenko, ki so jo objavili časopisi, in v kateri se šef misije za repatriacijo sovjetskih državljanov iz Jugoslavije Lvov obtožuje, da je omenjeno sovjetsko državljanko prislil podpisati izsiljene lažnive izjave, da so z njo slabo ravnali. Ta primer ni osamljen y sovjetski diplomaciji sploh, ki 'v noslopilh veleposlaništev; ali konzulatov zapira svoje državljane in jih sili na podpis vsakovrstnih izjav. Takšna praksa — je dejal Djilas — je znana tudi iz drugih držav. Djilas je poudaril nato dejstvo, da je jugoslovanska vlada diplomatskim. potom že leta 1949 ponudila sovjetski vladi, da lahko, kadar in kakor to želi, prevzame svoje državljane, ki bi se radi vrnili v domovino, Pa celo tudi tiste, ki so pod kazensko preiskavo. Sovjetska vlada Pa n; na to ponudbo nikdar odgovorila. V nadaljevanju svojega govo-ia je Djilag navedel podatke o enostranski ukinitvi gospodarskih odnosov držav Krtninfor-ma z Jugoslavijo, od katerih so bile nekatere v aktivnem a nekatere v pasivnem saldu z Jugoslavijo. Delegati vzhodnoevropskih držav imenujejo y svoji propagandi tud; navadno trgovsko izmenjavo z imenom pomoč. Sovjetski delegat je izjavil, da je Sovjetska zveza nudila Jugoslaviji pomoč v nabavah blaga in y kreditih, in je navedel pri tem nabavo vagonov in lokomotiv, loda je istočasno pril*ril. da je tu šlo za stari železnišei park, k; si ga je Sovjetska zveza prilastila kot vojni plen in prodala Jugoslaviji za znesek, ki ga 'ie morala Jugoslavija plačati s svojimi najbolj konjunkturnimi artikli. Sovjetska zveza reklamira 795 milijonov rubljev, kredita in se izogiba podrobnosti, da je vsa ta vsota sestavljena v glavnem iz investicijskih kreditov v znesku od 135 milijonov dolarjev, ki je bil zaključen, aprila ly47, od česar je bilo Jugoslaviji do leta 1949 dobavljeno blaga v vrednosti manj kot 800.000 dolarjev. Sovjetski in poljski delegati so napadali jugoslovarn ke trgovske odnose z Madžarsko. Ejilas je v svojem odgovoru poudaril, da je Jugoslavija v imenu avansa plačala Macžar-ski 24,1 milijonov dolarjev, delno s svojim- surovinami, delno s svobodnimi devizami, kar Madžarska noče vrniti, kakor je odklon-la tudi plačilo ostanka reparacij v zneseu od čez 40 milijonov dolarjev. Neki drugi očitek češkega in poljskega delegata se je nanašal na to. da sta ti državi prejeli iz Jugoslavije premalo rud in kovin, Djilas je to zanikal in dejal, da je šlo leta 1948 v vzhodnoevropske države 49 odst. skupnega jugoslovanskega izvoza, a 82 odst. izvoženih rud in. kovin. Ko je govoril o poskusu iz-preminjanja dejstev v očitku, da so jugoslovanski graničarji krivi, za težki položaj na me-jah, je Djilas dejal, da istočasno, ko se o teh vprašanjih govori, na mejah Jugoslavije padajo nove žrtve, in je navedel primer, da so 26. novembra letos ob 15.30. uri 15 km severovzhodno od Oiraitjpvgrnda j vasi Izatoni tri oborožene osebe iz Bolgarije ubile jugoslovanskega miličnika Radoslava Kostadinoviča. Djilas je omenil tudi obtožbe, da je iugoslovansko gospodarstvo pod tujim gospostvom in da je Jugoslavija vodila do Albanije kolonialno politiko. Jugoslavija ima z drugimi državami navadne trgovinske kreditne odnose in v Jugoslaviji ni niti enega podjetja, ki bi pripadalo tujemu kapitalu. V zvezi s trditvami o kolonialni politiki do Albanije pa je Djilas prebral članek v sovjetskem časo. pi«u «Izvestja», uradnem glasilu Vrhovnega sovjeta od 11. januarja 1948, t. j. pred resolucijo (Nadaljevanje na 8. strani) Dva dogodka sta ta teden ne. ikako ublažita, dvogovor med Vzhodom in Zahodom. Na Koreji so dosegli progami sporazum o demarkacijski črti, v Parizu pa so se danes prvič sest a. li zastopniki eštirih velikih» pod predsedstvom predsednika glavne skupščine OZN, Padilla Nerva. Cetvorica. ki se je zbra. la na predlog treh azijsldh dr. žav (Irak, Sirija in Pakistan), bo govorila o razorožitvi — tc je poskušala bo spraviti v sklad tristranski in sovjetski predlog o tem vprašanju — in bo nto-rfflja, po v petek sprejetem nor. veškem predlogu končati svole delo do 10. decembra. Pomen tega sestanka ietvori-ee ni teliko v tem, da so se ve. lesile skupno znašle za zeleno mizo in razpravljajo o razorožitvi — o tem sc govorili brez uspeha skoraj tri mesece v Pa. rizu —, temveč o tem, da je padla formah / pregraja, ki jc je postavil neuspeh pariških razgovorov namestnikov. Takrat je bila zadeva prenešena v pristojnost zunanjih ministrov oziroma njihovih namestnikov; ta formalnost je zlasti pomemb. na za sovjetsko diplomacijo, ki vztraja na tradiciji u Sveta štirih zunanjih ministrov«, tistega sveta, ki je pred petimi leti krojil, prav tako o Parizu, na šo usodo in ki se je razblinil ob vprašanju avstrijske pogodbe. Neuspeh pariških razgovorov je spravil diskusijo o razero-zitvi med velesilami na slepi tir. Razgovori namestnikov so pokazala svojo brezplodnost, vsaj v sedanjem trenutku. U vprašanju bi mo)'ali de rej razpravljati zunanji ministri, vendar se je moskovska diplomacija takim razgovorom upria, ce prej namestniki ne dosežejo sporazuma ne le o dnevnem redu kot zaporedju določenih vprašanj, temveč tudi o njegovi formulaciji, Sholastična besed, na pravda o formulaciji vsakega stavka dnevnega a reda se morda zdi pikolovstvo, pa ni, saj je zlasti sovjetska dčlegacC ja v Parizu poskusila, da s pri. meino formulacijo ze u smeri bodočo razpravo na zaželeni tir. S pristankom na predlog treh azijskih držav se je Višinski posredno umaknil s stališča, ki je povzročilo neuspeh pariških pogajanj. Se več — megnv pri. stanek, izvršen nedvomno pod vplivom pritiska javnega m ne. nja, je pravzaprav že udarec vsej sovjetski politiki hegemo. trije velesil. Pododbor, v katerem bodo štirje razpravljali o razorožitvi{ je samo formalno sestanek štirih, dejansko pa je pod clcri. Ijem mednarodne organizacije Združenih narodov. Vloge so nekoliko spremenjene: ne gre za zakulisno mešetarjenje veli. kih, temveč za pododbor, ki mu predseduje delegat iz Mehike in Jci mora o opravljenem delu po. ročatl parlamentu vseh držav, velikih in majhnih. Seveda pomena tega sprenie. njenega položaja ne smemo precenjevati. Ne gre. še. žal, zg ra ' — en preobrat v mednarod-,dno,iih, za sanacijo seaa-mednorodnopohtičriega že avtoriteto OZN. Resno zanimanje tožilca in zastopnika civilne stranke za na dosmrtno ječo obsojenega kolaboracionista • Incident med zastopniki civilne stranke in obrambe (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA, 1. — Danes popoldne je zopet Prišlo do razour-ljivega nastopa med zastopniki civilne stranke in obrambe. Sporu je dal povod nov cvet med pričami v porčinjskem procesu, znani vojni zločinec Giuseppe Coccolo, ki je bil 24. julija 1945 pred videmsko poroto obsojen na dosmrtno ječo. Po načinu njegovega pripovedovanja bi se dalo sklepati, da je kljub dosmrtni ječi še vedno ponosen na vsa svoja dela, za množične umore in sodelovanje z Nemci. Resno zanimanje tožilca in zastopnika civilne stranke za njegov položaj mu je v tem pogledu vlilo še nekoliko poguma In bržkone tudi upanje, da se bo ta ali oni za-’ vzel za njegovo stanje, n. pr. odv. Giannini, ki je dal to skoraj jasno razumeti. Priča Coccolo se je 1, maja 45 znašel v Vidmu in ni mislil več na junaško borbo v novi evropski red, namreč je brž slekel nevarno srajco ter se skušal preleviti v borca za svobodo. Tako napravljenega so namreč srečali garibaldinci pred videmskim magistratom Med garibaldinci je bil tudi obtoženec Julita Giorgio, ki je Coccola spoznal, ga ustavil in ugotovil, da nosi poleg puške na rami pod jopičem skrito bombo in samokres. Okrog vratu pa je imel Coccolo ovito zeleno ozopovsko ruto. Na garibaldinskem, povelj, stvu, kamor so ga pripeljali, so našli pri njem listek, na katerem je bilo zapisano, da pripada Coccolo ozopovski skupini «Baracca», Listek se je ohranil do danes in je moč; n dokaz v rokah obrambe, ne le za najtesnejšo povezavo med ozopov-ci in fašisti marveč tudi obtožbo, da so hoteli ozopovci pi ikri-vati vojne zločince. Toda Giuseppe Coccolo je prišel iz zepora pred sodišče v Lucci z namenom, da bi nekoliko zabrisal senco, ki je padla na ozopovce. in ker dejstev ni megel utajiti, jih je skušal saj tako prikrojiti, kakor mu je bilo verjetno prišepnjeno. Z vso prostodušnostjo je priznal. da je bil 1. maja 1945 zaradi svoje nečedne preteklosti zapisan smrti in zato je skušal pobegniti iz Vidma. V ta namen se je preoblekel in si ovil okrog vratu robec, vendar ne zelenega marveč rdečega, kakor so jih nosili garibaldinci. Pomešal se je potem med ljudi, dokler ga ni zaneslo pred karabinjersko vojašnico, lam je neki karabinjer delil majhne li t-ke docela podobne onemu, ki ga je obramba predložila sodišču. Coccolo ni vedel razložiti, kako je mogoče, da bi karabinjerji razdelevali posameznikom listke, na katerih se je potrjevala pripadnost k partizanski formaciji. Pravi, da napisa sploh ni pogledal marveč se je enostavno priglasil tudi on, povedal svoje ime in spravil listek v žep. Dalje pripoveduje, da je nesrečni listek prav gotovo izgubil med potjo do srečanja z garibaldinci in ga pri njem najbrže niso našli ob preiskavi na garibaldinskem poveljstvu. Zaradi soočenja je predsednik poklical iz kletke Julito. Coccolo ga ni spoznal in je vztrajal pri svoji izjavi, ko je Julita zatrjeval, da je imel okrog vratu zelen robec in da so listek našli pri njem. Na garibaldinskem poveljstvu so Coccola zaslišali, kar je priča priznal, pa zopet tajil, da bi sam podpisal kakšen zapisnik. Tedaj je odv. Guidi stopil k predsedniku ter mu izročil zapisnik, ki je potem povzročil toliko hrupa in pri čemer sama dva odvetnika obrambe nista bila kos Giarniniju, javnemu tožilcu in odtalim zastopnikom civiln* stranke. Odvetnik Carli je namreč na. šel na predloženem dokumentu prečrtan stavek, ki ugotavlja, da je Coccolo nosil za vratom rdečo rulo. Kakor, obseden je pričel kričati o sleparjih, o ponarejevalcih in goljufih, proti katerim bo baje zastopstvo ci- vilne stranke vložilo tožbo. Odvetniki obrambe, ki naj bi bili ponarejevalci in sleparji, se do. kaj časa niso znašli ob takem izbruhu, čeprav bi bilo opravičilo za prečrtani stavek zelo enostavno. Stavek je bil pač prečrtan že 1. maja 1945 ob sestavljanju zapisnika in če je bil črtan na način, da ga je mo. goče še danes razbrati, dokazu, je, da ga nihče ni črtal kasneje in namenoma. Se lažja pa je razlaga, zakaj je seslavljalec zapisnika stavek sploh črtal. Sam Coccolo namreč trdi, da mu je bil robec strgan z vratu že na cesti in celo z grožnjo, da ga bo moral pojesti. V garibaldinski urad je torej prišel brez robca. Pri zasliševanju pa je izjavil, da je bil robec rdeč, garibaldinci očL vidci pa so seveda ob oni priliki opozorili Coccola na neresničnost njegove izjave in obenem tudi zapisnikarja, ki je odstavek prečrtal. Sicer pa je docela verjetno, da govori Coc-colo v dobri veri. kajti težko je reči. da bi človeku v njegovi koži dne 1. maja 1945. ostalo še toliko prisebnosti, da bi ločil zeleno od rdeče barve. Ker je Coccolo tajil tudi podpis na zapisniku, je predsednik določil, da se bo v tem pogledu sodišče obrnilo na izvedenca. Mcntara Bruno in Licia Pa-gnotti sta v nadaljevanju obravnave pojasnjevala, zakaj je bila 6. 12. 1944 izstreljena v Porčinju rdeča raketa, ki naj bi po izjavah nekaterih obrambnih prič pomenila dogovorjen znak med ozopovci in Nemci na škodo garibaldinske sabotažne skupine. Po izjavah teh,dveh je raketo Izstrelil ma. jor angleške misije v dogovoru z angleškim letalskim poveljstvom in kot znak ozopovcem za napad na videmsko kurilnico. Razprava bo podvzeta v torek; prihodnji teden bo vendar. le zaključeno zasliševanje prič, nakar bo nastopil daljši odmer morda tja do začetka ji nuarja. M. L. deli, da bi odklonitev predloga bila le preveč riskantna zadeva in bj znatno škodovala ugledu ZSSR. Rprva so se načrtu upirali tudi Amerikanci, češ da so raz. govorj četverice brezplodni, kot je pokazala pariška konferenca namestnikov. Vendar se končno pristali. Velikih uapshcv si od razgovorov četverice o razorožitvi ne obetamo. Pokazali pa bodo, koliko je kdo pripravljen storiti za mir. Pravzaprav je tudj tc nekaj. * * * OZN ne razpravlja samo o razorožitvi. Eno izmed najvažnejših vprašanj, o katerih govore na sedanjem zasedanju, je jugoslovanska pritožba zaradi napadalne politike sovjetske in nje j podrejenih vzhodnoevrop. skih vlad. Med najvažnejšimi zato. ker prvič načenja eno izmed glavnih mednarodnih vprašanj, v katerih se skriva vojna nevarnost, drugič zato, ker jasno in dokumentirano', jedrnato in brez retorike, pn-ikazu. je napadalno politiko Moskve, glavni vir sedanje napetosti v svetu, in razkriva tudi njene korenine, in tretjič zato, ker je končni jugoslovanski prellcg — f nobenem sorazmerju s te Adenauer bo jutri prišel v London LONDON. 1. — V ponedeljek bo prišel v London kancler Adenauer, ki bo gost angleške vlade. Med svojim bivanjem v Londonu se bo raz-govarjal s Churchillom, Ede-nom in drugimi ministri. Dnevni red razgovorov je precej obširen in gre od pogajanj o bodočnosti Zahodne Nemčije do plačila vojnih dolgov, od nemškega sodelovanja pri zahodni obrambi do položaja nekaterih vojnih zločincev, od položaja Nemčije v Evropi do odnosov s Sovjetsko Zvezo, itd-. Pričakuje pa se predvsem, da bodo razgovori pripomogli k uvedbi normalnih angleško . nemških odnosov. , žino obtožb —- tak, da ga je mogoče sprejeti takoj: vzposia. vitev normalnih diplomatskih odnosov in sporazumno reševa. nje obmiejnih sporov. Vendar doslej sovjetska delegacija, in z. njo naravno tudi satelitske, ni pokazala ruti tisiega minimuma dobre volje, ki bi zadostoval za normalizacijo položaja. Nasprotno, govori sovje iških iH podrejenih delegatov so bili le histerični izbruhi, tako da ie predsednik moral večkrat Posredovati in j‘h opominjati na osnovna pravita olike. S podrobnim pore čilem je jugoslovansko pritožbo podprl Milovan Djilas. Njegov govor — trajal je skoraj šest ur — je bil ene samo naštevanje dej. stev, ki obtožujejo. V Krogih OZN so njegov govor sprejeli z velikim zanimanjem, saj tako podrobne dokumentacije o sovjetski politiki doMej ni tnio slišati; imenovali so ga uprava Bela kmjign>>. * * # Na Koreji se spet govori o božiču. Lani je Mac Arthur prc. cej neprevidno obljubljal svojim vojakem, da bedo d c božiča doma. Za sedaj je doma Mac Arthur,- pa še njega je od. neslo s Koreje šele nekaj mesecev po božiču. Letos pravijo, da bo do božiča sklenjeno premirje. Pogojni sporazum o demarkacijski črti velja mesec dni; njegova veljavnost poteče dva dni po božiču. Ce do tedaj'ne bo popotnega sporazuma o premirju, bodo boji, ki so zdaj skoraj po. polnoma ponehali (vesti, da so čete OZN dobile nalog, naj u-stavijo ogenj, so bile zanikane), spet. vzplamteli. Kakšni so izgledi, da sc te na. povedi uresničijo? Veliki in majhni, kalkor se pač vzame. Ce sodimo po poteku pogajanj zadnjih dnj, perspektive niso preveč rožnate. Vendar zadnja tri ali štiri seje ne morejo biti merilo za celotno orientacijo pogajanj. Ne le enkrat se je zdelo, da je tudi sporazum o demarkacijski črti nemogoč, pa so se vendarle nekako sporazumeli, čepmv Jele pogojno na mesec dni. Danes ima vsaka stran rahle, ve. ki jih, nasprotna stranka proglaša za nesprejemljive. Detekcija OZff zahteva široko nadzorstvo nad izvajanjem Pr e. mlrja severno in južno od demarkacijske črte. Severni od časa do časa ponavljajo zahtevo po umiku tujih čet. Na videz sta obe stališči zelo daleč narazen. Vendar se zdi, da je kompromis mogoč prau na ta način, da vsak pri strojih zahtevah popusti. To je pravzaprav ie stara umetnost, pogajanja. Poleg tega niti ne kaže, da bi obe stranki res tako zatrdno želeli tisto, kar zahtevata. Bolj kot vprašanje, kakšen obseg bi naj imelo nadzorstvo, ki ga meni poveljstvo OZN za. htemti severno cd demarkacij. ske črte, se nam zdi umestno vprašanje, kakšno nadzorstvo je isto poveljstvo pripravljeno jamčiti južno od demarkacijske črtei. Ce severni zavračajo za-htevo po tujem nadzorstvu nad, svojim ozemljem, verjetno tudi jfužnim ni mnogo do tujega nad. zorsiva nad lastnim ozemljem. Tu so torej podane zelo široke možnosti kompromisa. Podobno je z zahtevo po umiku tujih čet. Tudi kitajski iipro. $toyoljci» so tuje čete. 'Tega ne kaže pozabiti, kot ne gre zame. to vati dejstva. da se na Koreji križajo kitajski in sovjetski in. tereSj in da se to križanje včasih tudi očitno odraža v polo. žaju. Višinski zahteva v Parizu umik tujih čet s Koreje mnogo bolj kategorično kot pa kitajski general v Pan Muri Jcmu. Gre za to — kar smo že teč. krat poudarili — da Kitajci obvladujejo s svojimi četami položaj na Koreji, l.ar nedvomno krepi njihove pozicije na-sproti Kremlju. Zdi se nam, da je precej tožno pogodil tisti, ki je zapisal, da Kitajci ne kažejo nobene zelje, da bi odšli s Koreje, da pa bi radi čimprej končali vojno, kajti kot krepi prisotnost njihovih č»t na Koreji njihove pozicije v con c-sin s Kremljem tako slabi korej. ska vojna njihov položaj v odnosih z ostalim svetom. Tudi tukaj torej velikih težav ne bi smelo biti. Vendar ne smemo prezreti še nekaj: tudi Moskva ima svojo besedo na Koreji, in kot je ves k' m-pteks kiiajsko-sovjetskih ta no. sov skrajno nejasen, tako :e ne. jasen tudi vpliv teh odnosov na korejsko vojno. Tudi na drugt strani je nekaj podobnega,- korejska vezna začenja stojal; v senco amer u ških predsedniških volitev. Uzi. ri na javno mnenje začen.nio Trumanu in njegovi upravi vse bolj vezati roke. (Morda ie tudi vest «Associated Press a« a ukazu za prenehanje ognja predvolilni manever Trumana, vih nasprotnikov, preračunan na to, da s pritiskom jabnega mnenja uveljavlja zahteve nekaterih -— denimo macarthur-jevsk ih, da na kratko posplošimo — krogov). Zaradi tega je pričakovali, da bo delegacija OZN predvsem odločna v vprašanjih vojnih u. jetnikov, ki Amerikance zelo zanima. Vendar moramo raču-nat*: s tem, da bo ameriška /o. litika stremela za čimprejšnjim koncem korejske vojne — seveda po pogojih, ki bi bili za a-merišfco javno mnenje sprejem. Ijivi. To bi položaj Trumana in demokratične stranke sploh pred volitvami nedvomno zelo utrdilo. Sicer pa počakajmo do bo-žiča. ■ r. c. 2. decembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, nedelja 2. decembra Pavlina, T-homir Sonce vzide ob 7,25, zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 11.00, zatone ob 20.00. Jutri, ponedeljek 3. decembra Franč., Roj. Prešeren ČE STOPIŠ PSU NA REP, ZACVILI" ■ ■ «... _ _ zaradi znižanja praračiioskih pom Vse italijanske stranke, pa Čeprav so med njimi take z imeni komunistična ali socialistična. so tako prepojene s šovinizmom. da so izgubile vsako sposobnost biti objektivne, da onemogočijo tudi vsakega svojega člana, ki bi skušal biti pošten, kot se je to dogodilo s članom vodstva socialistične stranke Julijske Krajine ing. Arrigona Levijem, ki se je kot predstavnik «Delavskih zadrug« iz Trsta udeležil kongresa Glavne zadružne zveze Jugoslavije v Zagrebu. Levi je v Zagrebu med drugim izjavil: «PregledaI sem podrobno poleg drugega organizacijo dela kmečke zadruge v Cabru. Takšna organizacija kakor tudi doseženi u-spehi, kažejo že prvi korak uresničevanja socializma na vasi. Takšni uspehi Da so možni samo v državi, kjer je država pr.jatelj .n zaščitnik zadružništva, a to je vaša država«. Ta izjava ing. Levija je glo bok« užalila voditelje socialistične stranke, ker je v nasprotju z njihovo šovinistično mentaliteto in z željo, da se c Jugoslaviji ne govori objektivno, temveč le. da se nanjo meče blato, pa čeprav so to sami laži in klevete. Zato so tudi mg. Levija predali razsodišču da se bo moral zagovarjati za svoj obisk v Zagrebu in za ;vo-jo pošteno in objektivno izjavo. V takem ozračju, ko podpira jo tržaške sovir,-ste vsi od fa š.sticnih cstan.vov do sociali stov -n tako imenovanih komu nistov pač ni težko dajati zu panu Bartoliju izjave v imenu vsega preb.vabiva Tržaške ga ozemlja, ceš da si vsi neizmerno žele pod Italijo. Toda že v samem občinskem mesaiem svetu je moral župan, pa čeprav imajo šovinista večino, le neko liko omejiti svojo izjavo in dejati, da je župan kot predstavnik messta govoril v imenu večine prebivalcev. Toda resnica bo ravno nasprotna: pod Italijo si želi le male- pristnih Trza čariov. prav nič pa si r.ovega italijanskega suženjstva ne že li vsa okel,ca, .-aj le nabrežin-8ki občinski svet na svoji zad nji seji izglasoval protestno re-soiucijo, v Kateri protestira proti županovi izjavi. Brez dvoma pa se z županovim; željami strinja jo tisti ezu li, ki se te dm vseljujejo v no va stanovanja v Ul. Baiamon-ti. V pred leti popolnoma slo venskem predmestju so dokončal; gradnjo hiš za katere je Italija dala 130 milijonov lir. in vanje naselili 84 družin ezu. lov. liomač-ni so brez stanovanj, brez dela, pritepenci pa se širijo in odjedajo kruh do- Krščanska demokracija je najbolj zainteresirana stranka pri tržaškem proračunu. Zato je tudi ona prva protestirala proti znižanju proračunskih postavk. 2e pred dnevi smo po. roča-li o protestnem pismu, ki so gg poslali njeni eksponenti, včeraj pa smo lahko čitali v »Giomale da Trieste« obširen razgovor z podsekretarjem dr. Dorcm Rinaldinijem. Veliko zanimanje, ki ga ka-žejo predstavniki te «vladajo-če» stranke, je razumljivo, saj po večini žive na račun državnih dohodkov in še bolj od izdatkov. Poleg tega jim vsakoletno kričanje, da podpira Italija Trst, in naštevanje milijard, ki jih menda ona daje za podporo tržaškega gospodar- stva, služi kot najmočnejše propagandno geslo, kot argu- ment v kampanji za priključitev Trsta k Italiji. Predvideni proračun za pc-1 letje od 1. januarja do 30. junija i952. je o;mi v vrsti povojnih tržaških proračunov. Vsak proračun je še do sedaj kazal zelo jasno tendenco k zni. ževanju deficita. O tem nam preprečljivo govore statistični podatki: proračun od 1. julija do 31. decembra 1948 — predviden deficit 10.095 milijonov (stvaren deficit 8.470 milijonov), proračun od I. januarja do 30. junija 1949 — predviden deficit 6.740 (stvaren deficit 4.820), proračun od 1. julija do 31. decembra 1949 — predviden deficit 4.750 (stvaren deficit 4.700), proračun od 1. januarja do 30. junija 1950 — predviden deficit 41155 (stvaren deficit 3.790), od 1. julija do 31. de cembra 1950 — predviden deficit 4.475 (stvaren deficit 3.175), od 1. januarja do 30. junija 1951 — predviden deficit 2.950 milijonov lir. Kot vidimo, se je finančni po. ložaj Tržaškega ozemlja z vsakim novim polletje izboljševal. Defioit je postajal zaradi naravnega toka dogodkov in zaradi povojne obnove z vsakim polletjem manjši. Za letošnje drugo polletje, to je od 1. julija do 31. decembra, že praktično ni več deficita. A so ga le vendarle iznašli in vračunali v proračun neko fiktivno postavko 5 milijard lir posrednih prispevkov Italije in to na.račun carin in davkov, ki jih po bira Trst, a jih menda piaču jejo potrošniki v Italiji. Kot je razvidno iz izjave šefa ZVU .a goipodarstvo in finance Mr. Haroldsona, mislijo sedai tudi ta deficit znižati na 3 milijarde. Številke prejšnjih deficitov zelo odločno prikazujejo, kako so lahko zniževali v vseh prejšnjih letih deficit Tržaškega ozemlja. Težko bi dejali, da je to zniževanje ozemlje občutilo. Preje bi lahko rekli, da tega prebivalstvo sploh ni opazilo. Tudi to napovedano novo znižanj? rešiti državne subvencije perečega ladjedelniškega vprašanja, temveč ga je treba rešiti predvsem z znižanjem stroškov za gradnjo ladij. A tu zadene mo na italijanske surovine, ki jih je Trst zaradi znanih spora, zumov prisiljen kupovati. Pa še če govorimo o stanovanjskem vprašanju, vidimo, da nima zveze z nameravanim znižanjem, saj celo sam podsekretar v svoji Izjavi to priznava. Zelo verjetno je, da bodo predvsem znižali one nepotrebne stroške ki jih je naš proračun prav po zaslugi vodeče stranke tako polen. Cela vrsta dvojnih ustanov vlada v Trstu. Naj omenimo samo, da se je ohranila nepotrebna ((Provinca«, ki je bila ustanovljena za celotno Primorsko, a sedaj u- čin. Pa tudi predsedstvo cone ne bo moglo več toliko porabiti za sprejeme raznih ministrov, k; so do sedaj prihajali oznanjat ljubezen matere Italije. Seveda bo moral končno le postati atkiven proračun Tržaške občine, kar bi lahko že zdavnaj bil, če je ne bi upravljali do skrajnosti nesposobni ljudje. Pa še. da še enkrat omenimo onih 20.000 beguncev, ki jih rede na naš račun zato, da imajo pripravljeno udarno šovinistično pest. «Ce stopiš psu na rep, zacvili« pravi stari slovenski pregovor. To nam izpričujejo tudi divji napadi tržaških šovinistov proti predlagani ureditvi finančnih zadev. Boje se pač. da jim bodo pri njihovem razsipavanju s splošnim denarjem le pravlja le eno mesto in pet ob-1 nekoliko stopili na prste. NAROČNIKE opozarjamo, da smo jim prilo Sili včeraj položnice. S temi vplačajo na najbližjem pošt nem uradu zaostalo naročnino Mesečna naročnina znaša 350 lir Hvala Vam vnaprej l UPRAVA LISTA Cebulec Slava-Katra preklicuje obrekovanje Boleta Stanka V včerajšnjem korr.informistič-nem listu «Delo» je na drugi strani priobčena izjava Cebulec Sla-ve-Katre, ki se dobesedno glasi: IZJAVA Na razpravi, ki je bila dne 21. novembra t.l. pred V. sekcijo tukajšnjega sodišča, se je nadaljevala obravnava proti odgovornemu uredniku lista (Delo* in podpisani Slavi Cebulec - Katri, ki sva bila na zasebno tožbo g. Stanislava Bole, obtožena obrekovanja petom tiska. Na posredovanje predsednika sodišča in zastopnikov ter na podlagi pojasnitev,' izjavlja podpisana Cebulec Slava . Katra, da ni bil niti zdaleka njen namen žaliti \ g. Boleta Stanislava z izrečenimi besedami in člankom, ki ga je j objavilo eDeloa dne 21. julija t.l., ki se g. Stanislava Boleta ne tiče.’ Ko je vzel na znanje prostovolj. no izjavo podpisane, je g. Stanislav Bole pristal na odtegnitev zasebne tožbe. Cebulec Slava - Katra Urednik lista «Delo» in Cebulec Slava - Katra sta .se obvezala, da poravnata vse sodnijske stroške. Gornje naj služi tudi kot odgovor piscu tendencioznega članka v «Giornale di Trieste« z dne 29. novembra tj. pod naslovom «Sta-nislao si pente e ritlra la que-rela«. Univerzitetni profesor dr. Izidor Cankar Seja glavnega odbora OF V nedeljo dne 9. decembra 1951 ob 9. uri dopoldne bo na sedežu tajništva OF, UL Rug-gero Manna 29 seja glavnega U nivemtetm projesor umetnostne zgodiovine dr. Izidor Cankar, ki bo predaval jutri 3. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Rcrma 15-11. levo o aSli-karstvu XIX. stel. na Slovenskemu, se je rodil 22. aprila 1886 v Sidu (Srem). Njegovo kulturno delo na področju znanosti žn leposlovja je bilo zelo obsežno in je globoko poseglo v naše obče kulturno življenje. Ni se omeje, val le na umetnostn o. zgod ovl tiska raziskovanja, kjer je uspeš, no položil temelje za sistematič. no znanstveno metodo v slovstveno zgodovino z eseji, pre-1 gledi, poročili. V odbora OF za Tržaško ozemlje ;e p-eba nujno omeniti ureditev s sledečim dnevnim redom: 1. politično poročilo; 2. orga. nizacijsk® poročilo; 3. diskusija; 4. sklepi. Včlanjevanje novih delavcev v razredno sindikat n o o r g a n i z a c i jo korak naprej i/ uspešni borbi delavstva za njegove pravice Zveza Enotnih razrednih sindikatov je pričela z delitvijo članskih izkaznic ter z včlanjevanjem novih delavcev predstavlja za sindikalno gibanje zelo važen dogodek, sai da je možnost, da se okrepijo vrste delavcev v borbi za njihove pravice in interese. Včlanjevanje novih delavcev pa predstavlja razen tega tudi korak naprej v borbi za dosego čim širje in čim bolj enotne fronte vsega delavskega razreda v borbi proti razrednemu sovražniku. S pričetkom včlanjevanja novih delavcev v razredno sindikalno organizacijo se uresničujejo tudi načela Akcijskega sindikalnega odbora, ki je poudarjal potrebo čim močnejše razredne sindikalne organizacije, ki bi lahko vodila delavski razred v borbi za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Delavci, ki so že včlanjeni v Enotnih razrednih sindikatih so takoj razumeli velik pomen včlanjevanja ter so sklenili, da bodo po svojih močeh prispevali, da bi to čim bolje uspelo. Zlata poroka mac.nom. xi so pa e za itallJ‘' j Verjetno ne bo zadelo osnovnih in ta*te ljudi je treba podpirati. | p0*reb mesta. Vsaj tako lahko sodimo po odločnih izjavah naj- Kako bodo mnogi na STO sp. i jeli zmžame proračuna? Po prvih vesten bi za samo mesto jn nj*_gov razvoj ne občutili p- .eone škode, saj ostanejo do-tac je za grad .je si-movanjsk.ii •bio.cov, pr.staniškm objektov in za tazvoj industrije n e-spre-ne j, ne. hnižane bodo v glav mm dolac.je za upravne posle in .ega ne bi -mili občuti pravi Tržačani, temveč predvsem trsti, ki so se vscdli v tržaške up.avne sluz„e in okrepili šovinistični aparat župana Bartolja. ra teden smo imeli tržaški Sioven"i drugo predavanje iz umetno .no zgodovinskega ciklusa. Med nas Je prišel univerzitetni piv i. dr. Fran Sija-hec in nam govoril o renesansi in baroku ra Slovenskem. Fredu vanje so izpopolnjevale sr., pl c ,e siike. v rivdeljo pa je b.la prva repriza ml-Omske igre (i-eselnict Aieucica«. lci jr ocz.veia v T’rsi.u svojo krstno pre '-lavo. L navdušanjem so se otroci vživ, li v svet živa li in dob’in ljudi in glasno dali du.-..a svoji jezi nad hudobno starko. Dogodek za Tržačane pa je bil tud. petkov koncu v /\ydit,;i rju. na katerem so nast piili soir-ii ljubljanske Opere, isti pevci so prejšnji večer nastopili tudi na Opči-nah, kjer je bita pr-reditev v korist novoletne jelke. Tudi Komorni zbor je sedelo val in ta..o pripomogel k uspehu. Delo za novoletno jelko je vsak dan bolj aktivno, po te-i ..ih hodijo poverjeniki, ki pobirajo pid-tovoljne prispevke. okraji m prosvetna družb, a pa pr.navijajo razne pri reditve, da bodo nabrali čim več sredstev za obdaritev. To s-ioialivi akc.jo nr-ra občutiti vsak demokratični Slovenec in Ital i jun m pomagati delom in sredstvi, da bo obdaritev najbolje uspela. Kakor težka senca pa U ga na v.e dogodke zadnjih dni pogorišče, ki je ostalo od dvorane na stadionu «Prvi maj«. Edini večji prostor, kjer smo se lahko shajali, imeli razne prireditve, kjer so telovadci v zimskem času .elovadili je uničen. Po dosedanjih ugotovitvah ie videti, da je bila nesreča, čeprav naši ljudje, po tolikih izbruhih sovraštva, ki jih moramo doživljati Slovenci v Trstu, kkoraj nočejo tega verjeti. Ža nas je škoda velika, daleč presega materialno vrednost 5 milijonov: brez strehe sm<> čeprav skromne, pa vendar tople strehe pri našem delu. Zato pa ne bomo obupali, nasprotno: podprli bomo srednjo Kulturnega doma, ki bo dovolj velik za nas vse in do volj trden, da ec ni ben požar ne bo mogel uničiti. vidnejšega predstavnika ZVU Zakaj potemtakem dv-gajo demokristjani tak hrun? Podsekretar lukajšne sekcije demo-kristjanske stranke nam v odgovoru dopisniku (iGiornale oi Trieste« odgovarja z d.noago-škimi štirimi točkami: 1. 'amstvo za normalno gu spodarskn življenje: 2. p-rnstvo za delovanje jav-| nih ustanov predvideno po za konu: i 3. borba proti brezposelnosti: | 4. rešitev stanovanjskega vprašanja. Mislimo, da lahko celo demokristjani sami zarde, ko govore o «socia)nosti» njihove politike in t0 oni v Italiji kot naši udomači« v Trstu. Ko čitamo izjave vodilnega predstavnika demokristjanske stranke, r.am postane to še boli jasno kljub skoro neprehodm goščavi demagoških trditev. Vse skrčenje se končno omejuje na skrčenje stroškov za razne ustanove. Za brezposelne so že do sedaj malo potrošili (obenem pa smo mnenja, da so nodpore za brezposelne le slaba rešitev tega perečega vprašanja). Prav tako trenotno ne kaže, da bi se zmanišala zaposlitev ladiedelnic. ker so v gradnli še ladie po starem programu in predvideva Mr. Ha-roldmn v svoiih izjavah gradnjo dveh novih ladij. Poleg tega mnenja, da ne bodo mogle Železniška konferenca Trst - Avstriia V Linzu bo od 18. do 21. decembra redna letna železniška konferenca. Na njej bodo razpravljali o železniških zvezah med Trstom in Avstrijo. Na konferenci bodo sodelovale vse zainteresirane države jn bodo razpravljali o vseh važnejših tphr,j£nih vprašanjih. V prvih dneh decembra bo verjetno v Pragi železniška konferenca na kateri bodo razpravljali o železniških tarifah med Trstom in CSR Ni še popolnoma gotovo, če bodo lah" ko sklicali to konferenco, ker iz Prage še ni prišlo uradno potrdilo. Rekorden pristaniški promet v novembru Po nekaterih približnih računih predvidevajo, da bo do konca tega meseca dosegel pro-gnet tržaškega pristanišča okoli 265.000 ton. Do sedaj so razložili 220.000 ton. med njimi je 125 tisoč t< n rud in premoga, 71 tisoč ten žitaric in 24 tisoč ton raznega blaga. Naložili pa bodo okoli 45.000 V petek 30. novembra sta praznovala zlato poroko tovariša Marija m Josip Bole. od Sv. Jakoba Tovariš Bole je bil v službi 27 let v tovarni strojev kot mehanik, njegova žena pa pridna gospodinja m prijazna cbrtnica. Kot zavedna Slovenca • ta podpirala in pomagala pri zidanju slovenske šole sv. Cirila iv Metoda pri Sv. Jakobu. Pomagala sta tudi pri akciji za zidanje «Narodnega dorrui» v Trstu in prisostvovala otvoritvi. Tega se dobro spominjata m pravita, da je bil tista dan cden najlepših v njunem življenju. Kot dragocenost hranita staro «F,dvnoetn ki je pisala o njuni srebrni poroki; to so bile zadnje številke tega dnevnika. Oba sta člana OF in Prosvetnega društva «/. Cankar» in rade volje prispevata za našo stvar ter se pridno udeležujeta naših prireditev. Jubilanta Sta tudi stalna in stara naročnika našega lista. K česčitkam vseh ..njunih prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo let sreč .ega življenja. IZPRED JC A Z E N S K E GA SO DJŠ ČA Zaradi treh pisainih strojev Sest ljudi na zatožni klopi Ponoči 13. junija tega leta so i je in vse skupaj ovadila sodišču. - — —N n v, I IaIV/VI«; 1 i — ,1 ta’-,, 1 ni C? —A 1 T«,_—■ . — 1 iri . I _ I fuJ - , neznani lopovi odnesli iz «Trust Tavern« na Mirama rskem drevoredu dva pisalna in 1 računski stroj, last ameriške vojske. Upravnik taverne, ki je utrpel približno 385 dolarjev škode, je stvar prijavil ameriški policiji, lci je uvedlla preiskavo in jo končno prepustila tržaški civilni policiji. Morda ne bi nikoli našli strojev, da ni policija med zasliševanjem nekega LocatellL ja, osumljenega tatvine oziroma razprodaje ukradenega wiskija, izvedela, da je nekdo mladeniču ponujal nelce pisalne stroje, ki ao bili spravljeni v stanovanju v Ul. Udine 49. Policija se iP pozanimala za stvar in zaslišala 30-letnega Vincenza O. rienta in 32-letno Pierino Ca-milfi poročeno Stefanini, oba stanujoča v stavbi št. 49 na Ul. Udine, ki sta izjavila, da so bjli stroji že pr&dani 38-letnemu Pecchiariju iz Milj, ki pa je trenutno bil v Portogruaru. S pomočjo karabinjerjev je policija prijela Pecchiarija, ki i„ pri znal, da je skupno s svojim dru žabnikom 44-letnim Giovanai. jem Mercadelom iz Milj kupil od dveh razprodajalcev, in sicer 38-letnega Giuseppe Lonza rinija in 49-letnega Giusepp: Mesgeza stroje, ki jih je pustil v stanovanju 73-letne Marije Frauiein vd. Cattai v Miljah. Policija je takoj zaplenila stre- Sodišče je vse spoznalo za krive obtoženega dejanja in je irzeklo sledeče obsodbe; Oriente 1 mesec zapora pogojno in 3.000 lir globe zaradi nakupa ukradenih strojev, Pie. rina Stefanini na 1 mesec -n 10 dni zapora ter na plačilo 4.000 lir glooe, Pecchiarija in Longarja vsakega na 4.000 lir globe zaradii neprevidnega nakupa, Mercadela na plačilo 3.000 lir globe, medtem ko je cproMilo Mesgeza ker dejanje nj kaznivo in Frausinovo, ker ni izvršila dejanja. Oproščen avtomobilist Nekega poznega in deževnega popoldneva proti koncu septembra meseca 1950. leta je 28-letni Silvio Schleimer s Trga S, Francesco 8 vozil s srvojim avtom po Proseku. Nenadoma pa je, kljub temu' da je ostro zavil na stran, podrl na tla 70-letoega Josipa Guliča, stanujočega na Kontovelu, ki je tedaj hodil na svoji desni strani ceste. Moža so odpeljali v bolnico, vendar je kasneje podlegel poškodbam. Schleimer se je moral tako zagovarjati pred sodiščem zaradi nepremišljenega umora, vendar ga je predsednik oprostil vsake krivde. i lano 60 aWJp.il V ali«, z OeiuV' ci razrmn tovarn ;n podjetij, ki so ze jpreviaeli, kam vodi delovanje zoatin in kuroaiior. musucinin sma-Kutov m ki so se prav žaram razočaranja naa lem delovanjem ooiiegnili sm-u-Koini Dorui. Ttm razočara- nim delavcem so elani razredom sinoiKaiov pojasnili celoten položaj ter jim Liiucazali p^tte no c.m y<, .je pIReza-joUi delavskega razreaa v sedanji coidu. proti delodajalcem, k. res ni ieiika. prvi uspeni ten pogoyorov so Cii, pozitivni, saj so pokazali, oa se delavstvo zaveda važj.osu ocsioja resnično razredne smdiKauie organ-zacije ter da je pripravljeno v njej v boooce t-uoi sodelovati. bevc.ua je to seie začetek ter bedo uspeti! včlanjevanja nu-viii deiavcev v.uiu sme K,.s..e-je. Leizvci. vciaujeiu v En«i-rnn razrednih sindikatih, pa nnrajo s svojim o-iom prepričevanje se nadaljevan. Predvsem je važno, aa prikažejo .lioaKcmu uelaVatVU. KI Sl po veliki večini ne zel. povi-auca pod itanjo, kakšno je pravzaprav oeiovanje sindikalnih organizacij. katerim je morda uo Svoaj pr-padaio. Delavška zoornica oz.roma njeno vodstvo m vsega svojega delovanja usmerijo v ooroo za pravice delavskega razreda, temveč v ooroo za priključitev Trsta k Italiji. Da je to res. nam dokazujejo ze besede glavnega tajnika DE Noveiiija. ki je na kongresu. italijanskih gsvobod-imj« sindikatov izjavil, da je želja tržaškega delavstva, da se Trst priključi k Italiji. Kakšno je delovanje in kakšni so resnični nameni Enotnih razrednih sindikatov, ne bomo še poseoej naštevali, saj je tržaškemu delavstvu jasno, kaj se ped besedo «sind.kalna« oorba Es skriva. Naloga delavcev, včlanjenih v Enotnih razrednih sindikatih, res ni lahka ter zahteva požrtvovalnosti in mnogo truda. Toda delavci se teh težkoč ne plašijo; nasprouio, približali se bodo še večjemu številu delavcev ter jih prepričali, da bo edinole močna razredna sindikalna organizacija lahko porok bodočim zmagam delavskega razreda, ki bodo prispevale k izboljšanju sedanjih težkih delovnih in življenjskih Pogojev. Trst za poplavljam Se vedno se nadaljuje nabi. rsnje prispevkov za poplavljen, oe. Tako je združenje «Associa-zione nazicnale Imprese assjcu. razioni« darovalo za poplavljen, ce vsoto 8,600.000 lir. Vodstvo ((Riuniane adriafica di sicurta« je darovailo v isti namen 6 mi lijcnov lir poleg 565.000, ki so jih nabral; že pred dnevi tamkaj zaposlenj uslužbenci. RAS je poklonila še 360 parov čevljev. 20 zvezkov «Zbranih spisov« Ivana Cankarja, katere je osvet. lil s predgovori in opombami Meramo-zgodovinsko in estetsko. V umetnostno snovanje ne. katerih naših vidnih pisateljev nas je uvedel privlačno, jasno in estetsko utemeljeno in poglobljeno s svojo zbirko duhovitih umetniških esejev . V eDomu in svetu» je objavil leposlovne in znanstvene članke, knjižna in umetnostna poročila. Obenem je prevajal iz francoščine in angleščine. Izidor Cankar je zelo razgiban, a obenem temeljit in sila tenko. NARODNA in stoduska knjižnica bo imela JUTRI 3. decembra 1951 ob 20.30 v Ul. Roma 15/11 svoje tretje predavanje iz (Jfngtnosino-zgodovinshega cikla Predaval bo dr. Izidor Cankar; SLIKARSTVO XIX. STOLETJA • ASLLVENSK M /atoila se dobe v knjižnici, UL Geppa 9/IV. :uten za ljudi, časovne prilike, duhovna razpoloženja in potrebe našega kulturnega Življenja. Kjer koli je zasiuv.i svoje pero, povsod je vedno postavil :elega moža in nikjer ni čutai, j a b-i bi.o to ali ono področje njegovega, delovanja kakor koli ckrnj-'no zaradi pmogoštranosti njegenizga dela. Vse svoje Uro. ko razgledano in temeljito znanje na najrazličnejših poljih znanosti, likovne in besedne u-metnc&tj, je uporabil, ko je tolmačil v svojih znanstvenih de. lih bodisi likovno umetnost bo. disi literarno-zgodovinska ob. dobja in probleme. Njegova znanstvena dela so zato res živj to jasni ter celotni prijam, v katere se z užitkom poglabljaš. V leposlovju se nam je pred. stavil z leposlovno umetniško obdelanim dnevnikom tS potiš, kjer se lahko zazreš v dušo čio.’ veka in dobe. Izidor Cankar je na univerzi imel vedno polno predavalnico. Na področju umetnostne zgodo, vlne je omeniti njegovo knjigo «Uvod v umevanje likovu-mebnastis. Ze pred vojno je začela Slovenska matica izdajati «Zgodovino likovne umetnosti Zahodne Evrope». Letos je izdala Slovenska matica 2. snopič III. dela te knjige, ki obsega razdobje od leta 1400 do leta 1564. V tem snopiču obravnava «Razvoj stila v severnih deželah«, V svojem v začetku navedenem predavanju nam bo Izidor Can. kar predPeii bistvo in po men našega slikarstva v. XIX. stoletju, njegovo razvojno pot in slovensko dušo, H odseva v delih naših slikarjev v tej dobi. S tem nam bo dal tudi povezavo z našo novejšo in najnovejšo umetnostjo. Dr. Izidor Cankar je bratranec našega velikega duha Ivana Cankarja. Zaradi mnogostrano. sti svojih sposobnosti se je Izi. dor Cankar lahko posvetil tudi političnemu delu in je v tem svojem, svojatvu zastopal kot poslanik pred vojno Jugoslavijo v Buenos. Airesu in po vojni v Atenah. Stroje pomoči in svojega uspešnega sodelovanja ni nikoli odrekel. J. K. SLAVA PADLEMU BORCU! Toi\ (jtegolič Hall Rojen je bil dne 27. IV. 1925 v Aleksandriji (Egipt). Kot borec III. bataljonu Kosovelove brigade je bil na enem izmed bojnih pohodov pri Prvačvni težko ranjen; ranam je podlegel 29. XI. 1943. Slava njegovemu spominu! Zimovanje v Marloljku Zveza antifašistične mladine organizira letos zimovanje na Gorenjskem in sicer v Martuljku pri Kranjski gori. Udeleženci zimovanja bodo stanovali v udobnem domu «Staneta Rozmana«, kjer bodo poleg vse oskrbe, imeli na razpolago tudi zabavne prostore in plesno dvorano. V okolici Martuljka so primerna smučišča, vendar bodo smučarji lahko smučali tudi v Kranjski gori (3 km od Martuljka - 10 minut vožnje z vlakom) ali pa v Planici. Vsi smučarji se bodo lahko vpisali v smučarski tečaj, ki bo posebej za začetnike in posebej za tiste, ki že obvladajo smuško tehniko. Udeleženci zimovanja bodo odpotovali v Martuljk k vlakom in sicer 26. decembra t. 1„ v Trst pa se bodo vrnili 3. januarja 1952. Celotna oskrba z vožnjo znaša 5000 lir. Prijave za zimovanje sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13 - II., kjer dobite tudi vse nadaljnje informacije. Vpisovanje bo zaključeno nepreklicno 12. decembra. Obnovitev osebnih izkaznic Županstvo obvešča vse prizadete, da bo urad za osebne izkaznice v Ul. Malcanton 3 od 1. decembra dalje poskrbel za obnovitev osebnih Izkaznic, ki so bile izdane januarja in 'februarja 1949. Poleg stare osebne izkaznice morajo prizadeti predložiti tri Slike, napravljene pred kratkim. Gledališče Verdi Danes ob 16. uri ponovitev Rossinijevega ((Seviljskega brivca« pod vodstvom Antonina Votto za abonmaje «D». Jutri zjutraj se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za tretjo predstavo ((Seviljskega brivca«, ki bo v torek za abonmaje «B» v parterju in v ložah ter za abonmaje «A» v galerijah. Sedaj pripravljajo ((Lucijo di Lammer-moor« G. Donizettija. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČ za Tržaško ozemlje UPRIZORI Danes 2. decembra ob 16. uri na KONTOVELU Gorinškovo mladinsko IP° v štirih dejanjih ttebslmca V • VSTOPNICE SI NABAVITE V TOBAKARNI BA' KOVEC NA PROSEKU. IZLET V BUJSCINO Osvobodilna fronta iz Stra-marja, Škofij in Plavij organizira enodnevni izlet 9. decembra 1951 z avtobusom v Umag, k reki Mirni in v Buje. Vpisovanje pri tov. Veljaku Lazarju v _Stramarju, pri tov. Jamšku Jožetu v Plavjah, pri tovarišici Hrovatin Mil) na Badihi in pri tov. FurJaniču Dorotu v Škofijah. Vpisovanje do srede 5. decembra. IZLET NA TOLMINSKO OF IV. okraja organizira dvodnevni izlet 25. in 26. decembra v Kanal, Sv. Lucijo in Tol. min. Vpisovanje na okrajnem sedežu OF v Skednju vsak dan od 3. do 12. decembra od 17 do 21. ure. V PRIPRAVI Nušičeva komedija v 4 dejanjih (johpa mmibltiffl PREMIERA bo v 501,010 8. decembra ob 20. ud 1 AVDITORIJU v Trstu. SINDIKALNE VESTI Člani vodstva ERS mešane stroke so vse dneve na razpolago članom za razna pojasnila od 16. do 20. ure na sedežu, Ul. Machiavelli 13/11. Novoletna jelka Sektor Sv. Vid vpisuje otroke za obdaritev vsak torek in sredo od 16. do 18., v četrtkih pa od 18. do 20. ure v Ul. San Vito 17. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. decembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, poroke so bile 4, umrle so 4 osebe. Poročili so se: električar Lui-gi Chinese in šivilja Giovanna Sossj, brivec Giovarmi Tasso in gospodinja Rosita Ravasini, trgovec Danilo Visintin jn gospodinja Gemma Visintin. foto. tehnik Latino ColudTOvdch in zdravn. pomočnica Nerina Co-mel. Umrlj so: 63-1 etna Eugenia Micol por. Polacco, 23-letni Giuseppe Smotlak, 75-!etna Antonia Vatovac vd. Toscani, 65 letna Ida Castellan vd. Peco rati. | Smrt Mačkovljana zaradi paoca z motorjem 25. novembra je 23-letni Josip Smctlaka doma iz Mačfco-velj št. 36 padel skupno s svojim bratrancem na Trgu Baia-menti z motorja in si zlomil stegnenico ter se nekoliko ranil po nosu. Medtem ko so Josipa sprejeli s prognozo treh mesecev na ortopedskem oddel. ku. so njegovega bratranca sprejeli na opazovalnem Mladeničevo stanje je bilo v pnrih dneh dobro, ker ni imel vročine. Teda predvčerajšnjim Pa se je njegovo stanje znatno poslabšalo in ob 18.15 je Smo-tlaka podlegel poškodbam. 12 IS t RS Odkritje spominske plošče v Kavaličih SMUČARSKI TEČAJ PDT V PODKORENU PRI KRANJSKI GORI ,PDT priredi svoj III. smučarski tečaj od 26. decembra do 4. januarja 1952 za začetnike in za obiskovalce prejšnjih tečajev pod strokovnim vodstvom priznanega smučarskega trenerja. Vpisovanje v Ul. Machiavelli št. 13 ZDTV do vključno 13. decembra. ZABAVNI VEČER V NABREŽINI Drevi bo v Nabrežini v kulturnem domu «Igo Gruden« zabavni večer. Zabava se prične ob 20.30 uri. Vabljeni vsi člani in somišljeniki. S prevrnjenim avtom nadaljeval pot Včeraj popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico in sprejeli s prognozo zdravljenja 10 do 60 dni na ortopedskem oddelku. 31-letnega šoferja Bogomila Ka-vreftiča. stanujočega v Šmarjah pri Kopru. Mož je imel m°čno poškodovano desno koleno z verjetnimi kostnimi poškodbami ter razne rane na mečnici desne noge. Kavrečič Je izjavil, da je vozil z avtom «Ford» po cesti iz Škofij proti Trstu. Ko je privozil do križišča s cesto, ki pelje v Plavje, je nekoliko zavrl, da bi zaprl vrata, ki so se mu odprla. Ker Je zavrl ravno na ovinku, je vozilo naravnost obrnilo in ga poignalo kafleih 16 metrov po cesti naprej, dokler ni Izdrlo iz tal obcestni kamen in se ustavilo. Vozilo, ki je bilo precej poškodovano. so gasilci dvignili in ga odpeljali v Škofije, kjer Je na razpolago policiji. Cesta zaprta za promet 6. derembra bodo zaradi pola-ania električnega kabla zaprli rolo, ki gre od Ul. Cumano do hiše št. 382 v Rocolu-Callaia. 1 LUTKOVNE PREDSTAVE Danes v nedeljo ob 14. uri bo , Da,n.es 2l decembra ob 11. uri V K»vaiiči vi snaHa doP°Mne v Slivnem; ob 15. uri v zaselku KavalltL to spada pa v Mavhinjah. pod krajevni ljudski odbor naše vasi odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bilo v novembru leta 1944 prvo zasedanje okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za okraj Koper. Te s'avnosti se bodo udeležili v velikem številu ljudje iz naše in tudi drugih okoliških' vasi. Kraj, kjer stoji hiša, na kateri bomo odkrili spominsko ploščo, je za nas kot spomenik iz dni, ko smo postavljali temelje naši ljudski oblasti. Vabimo bivše, borce, aktiviste in ljudstvo, da pride na to slavnost v velikem številu! IZ GORICE Popravilo občinske ceste v Sovodnjah Sovodenjska občinska uprava je sklenla zasilno popraviti ob. činko oesto. Pred dnevi so pripeljali gramoz in pričeli z delom. Občinska uprava nadalju. jle s postopkom, da b) sovodenj, ska cesta prišla pod pokrajinsko upravo, ker je pravzaprav pokrajinskega značaja in je nje. no oskrbovanje v veliko breme 90vodenjsk) občini. V četrtek predavanje v Ljudski čitalnici Ker bo prihodnjo sredo zve. č«r tniklavževanje, je Ljudska čitalnica preložila preda \ a nje na naslednji dlan, četttek 6. t, m. ob 20. uiri. Znan gospodarstvenik bo go. voril o perečih gospodarskih vprašanjih. Vsem udeležencem priporočamo točnost. Miklavževanje v Dijaškem domu V sredo 5. decembra bo ob 17. uri v Dijaiškem domu na Svetogorski cesti 42 miklavže vanje. Po kratki prireditvi dijakov tega zavoda bo Miklavž delil otrokom koristna darila Vabljeni vsi otroci in starši. Predpisi zo sekanje božičnih drevesc TRST, 1. — Urad ZVU za poljedelstvo in ribolov objavlja, da je od 1. decembra do 6. januarja strogo prepovedano sekanje iglastih dreves. Posestniki, ki nameravajo sekati taka drevesa v označenem času, morajo vložiti pravočasno prošnjo pri poveljstvu oddelka gozdnih čuvajev — Ulica MontegTappa 3 I, tel. 3643 . Trst. V prošnji je treba navesti: kraj sečnje, vrsta in količina dreves in na-men^ za katerega se bodo posekana drevesa rabila. Vsaka sečnja brez predhodnega d vo-ljenja se bo imela za prekršek in bo kaznovana. Mne Meniške številke: VENEZIA PALERMO MILANO FIRENZE NAPOLI CAGLIARI BARI TORINO GENOVA ROMA Prihodnje sto 8. t. m. šele v ponedeljek 10. t. m. V soboto bodo loterijske sprejemnice ves dan zaprte, odprte pa bodo v nedeljo in ponedeljek, 9. in 10. t. m. do 13. ure. darovj in prispevki I. repriza: Danes 2. decembra ob 20.15 IVAN CANKAR: KRALJ NA BETAJKOVI drama v treh dejanji*1 Reš is er: Evgen Frelih - nograf akad. slikar Herman Jožef Kantor, fabrikant Venturini Oskar; Hana, nJ gova žena . Mlakar Francka, njuna hči - U°r , Tončka; Pepček, dvail jal leten, njen otrok -Saša; Francelj, desetlet ' njen otrok - Žerjal Zor ’ Nina, sorodnica Kantorl k. . Lukša Lada; Krneč. n , danji štacunar in krčrt" . Pukšič Stane; Maks, nJe.c , sin - Kralj Dušan; ZuPJ11^ Klasinc Tugomir; uri-Bernot, posestnik, abs°‘ . ran tehnik - Tomšič Vu)®., Sodnik - Martinuzzi Edv5 Adjunkt - Usenik A1°izjf^r žarica - Vrečko Sonja:.f ,j torjev oskrbnik - Kahž81 Oktavij. « Kantorjevi gostje, k®* dva otroka. ^ V ostalih vlogah nastoP8,^ Vatovec Zdravko, GasP® Zdravko, Kosmina van Pertot Ivan, Vodopivec nilo, Markežič Jadran- Godi se v jeseni, v m8*®111 trgu Betajnovi. Inspicient: Usenik Al®?. Sepetalec: Lukša J ' Cena vstopnicam od f? -eji navzdol. Vstop mladin 14 letom ni /dovolj*"’ vrstk} Dne 30. t. m. je P°,g jetd in mučni bolezni v,..,bijen8 umrla naša lju*3 starosti Šiiitanija vd. Vre10®^ Pogreb drage pokojn^Vi i2 v nedeljo 2. t. m. domače hiše. ob 15.30 Žalujoči: sinovi E®tj’.»ud*2, ir. Henrik, VirglWi lfinie $ mir. Henrik, Virgnu. ■r]J1je ter neveste, vnuki, vnU ostalo sorodstvo. .jj Opčine. 1. decembra OGLA?! MALI SOLSKE POTREBŠČINE I .,-(K’V prodam po ugodni cen • na upravi lista. POPRAVLJAM IGRAČE. na upravi lista. DOMAČE COPATE,_ za vjlj* f ii'..Vl/\(. f. uurn i —i -„2 male dobite po ugodmn Trtvisani Ul. Vasari ia DEŽNE PLASCE za moške prodam. Naslov lista. 12 7 54 70 50 25 11 70 7 36 51 9 71 88 81 75 58 9 2 15 85 88 60 43 48 54 51 16 56 45 4 31 1 57 35 27 48 58 78 24 14 22 51 87 56 40 56 32 65 88 žrebanje bo n- me- Grgič Anton iz’Padrič št 52 daruje 500 lir za Dijaško Matico in 500 Ur za Kulturni dom. Za «Našega dijaka« daruje Petrič Karel 100 Ur. V isti namen daruje Kariš Josipina 50 Jir. Za strokovne jn praktične nasvete o zavarovalnih vprašanjih sem na razpolago brezplačno in brezobvezno. Vozači! Zavarujte se proti nezgodam tn civilno odgovornost napram tretjim za svoje vozilo. Kličite zato v vašem interesu št. 88-15 od S. do 9. j„ od 21. do 22. ure. IZLETI _ za BOŽIC (4 tfn«vn^v„l) NOVO LETO ua (3 dn«vB Bled Vpisovanje od 26. no bra dalje- .ved- Od 23. do 26. d*ce' Ljubljeno Ajdovščino Vipavo ‘1'otnaj Pulj Pazin Vpisovanje od 3’ r» d«' z izleti od 30. _ do 1. januarja '"ari* cembra Vpisovanje Express», do 20. bra 1051- IZ DNEVNIKA ITALIJANSKEGA OKUPATORSKEGA GENERALA CAVALLERA VOJAŠKI POSVET V GORICI - napoved Krvave sodbe*, slovenskega naroda 1951 ZDKUZENI NARODI NA DHL ,U AVJITO J MU^OLIMI: « (Ju e sin tovm? ?Jem članku o Cavalle-oali ,, evniku smo napove-Gori~j 1?sk° posvetovanje v i 31> ju-Lija 1942, ki Hni v,pri d°val sam Musso-temi posvetovanju je rana Visoka generalite- 1 veljaki, manj Amhi-o!?0 Cavallero, Roatta in , rosio, tisti Ambrosio. ki je »ti w.aYgUsta istega leta, to-sisi A113-' P^t dni kasneje, pri-jjj^aanjemu ministru Cianu, CrS0. ne verjame -V takšno v!? As>. ki bi mogla uničiti • amPak da upa sa-k?? to> da bo Rusija iz za-lii 's*tega tabora »dezertira-Msn - 1 b°d° ŽDA irn Velika ulljene Pogajati se r.t, " ■ Kljub temu da je Cia-ia v svojem dnevniku dodal, '^au- eni. Ambrosijeva izjava j^sKO-politiino mn,enje itali-“i am£» generalnega štaba, so ^Vana. vojaškem posve- VeljniCl Veijaki in vojaški po-i»rodn ne meneč &e za med-Jt; .J:9. Pravo haske konvenci. >o’ r ’ ukrePe- s katerimi No ,-ti1 Paa narod kratko in Sloven?rebiti ter napraviti iz °dsk^S1Jp bodisi za Italijane tisi ttn?T desko za Balkan, bo* tor n? a *rmce ozemlje za pro-| «3 Adrijo. lej ^ sestanku je imel to* JiBoP?r,!toIYčani vojni spisal “»icm*H ^ 0 milioni solto l^Vl’JQda fr -ia iugoslt* ? .zahtevala od ita-kJ• H®i izroči tega čiove-Jlmn Y°i?dga zločinca, so. v ^attoVrulc,'N..Davili, J s- a je 0 fvi0 bivališče «neznano». 1 mnt,t? er.u pa hočemo nave. !1‘tnpa e Dina Grandija, faši h jioIh Prvaka in dolgoletne 5'iai'? v Londonu, fci je &Bra *^Uel mascalzone si pre-> vorreKi?ye ^ Pctain Italiano Jta J ,« ammazzarci tuitti. pL* Ja testa la faremo a «i »n,. s zanima samo ozna-v 8lovllSC-al2cnfc)>, bar pomeni Cavat^ ~ Podlež! {»Svil o, 0 pa le drugače na-|11 0njfa nar°da \ Gorici ohra. ki pomeni važen zgo* ; *»* vatiui SvliA?1 dokument. Zato ga ob-*? j? dobesedno: %ruietalom sem odpotoval v in sodeloval pri Duce-jj ?raPortu. Navzoča sta bi-4w"*broaio in Roatta. Gen. pojasnil položaj v itf in bližnjih ozemljih k incia* 0 vojaških ukrepih, k “ d teku. ** -—-*—:j J «Wr da zagotovijo red 7 Otivrfili conati; pri tem tudi program za bo- fejf njim je govoril duce ta-jJjjtPoročilp gen. Roatta je in tudi obeta, da bo Nh ' Pol°žaj je znan. Po iii ,u Jugoslavije smo se zna-tolo“0> do amo dobili v roke SJ^too pokrajine, vendar je - ®. dodati, da najbolj revno Rco. Nemci so nam sporo-8ij' Vene meje in mi nismo mo* 4..,;’ru0ače. kakor vse to eno-sprejeti- (April 1941.) Slo etku ?« le zdelo, da se fcoijt razvijale stvari na naj-*e|0 način. Prebivalstvo je vi-kii/^njše zlo v tem, da ja 'moliPCc* italijansko oblast. Ku. smo dalj poseben sla-kfetjAjrjti razen v primerih ie Jr^Oa značaja ozemlja, ki n^Jran alpskega (trebena, mdi 0,7,0 kot nacionalne " * irJl smo, da je cona mir % Pozneje, ko je izbruh-NfeTiI^0* smo spoznali, da po-» da “f0 bde dovolj odporne "« ojJE*, nismo mogli -potreb-Z fiepit 1. 1501..j JUntjem, ko so se zace- v to DrpM0^1 pr0ti Rusiil> se J?Ncn valstpo ki se čuti slo jo. • čutilo solidarno z Ru- Pd S Ntis^daj so padla vsa opti-j^ic ? tipanja. Nastane vpra-j%-’a S, je bila, naša politika i Je ha emo lehko samo to, naivna. i? nn,®.nemšfcem delu Slove--aj ni boliši. 3em.misiim, da je bolje„ da 1. Crn vi revnati s prebival-”resto dobro, kakor do C°Aser!lu ugtedu. Ne bo- ■ iref, besed. Uverjen’ sem, aa , ortr,r.r‘a nastopanje partiza-\ v “Darili 2 ognjem in me-|*ii/cn it v>°ra splošni izrek ita-lijane za sentimen--Sr 1 nesposobne biti trdi, A J® to potrebno. Ta tradi-e dobrohotnosti in I? J, A m°ra prenehati. Ko th/Us t .®cj“l, začel se je 'not) V Prikazuje Italijane J « j® pripravlje- treba imovino upornikov dati družinam naših padlih vojakov. Duce: Odobravam ln pričnite s tem. Tako ravnajte brez -razločevanja s komunisti: slovenskimi ali hrvatskimi, če so komunisti, ravnajmo z njimi na enak način. Cete naj uporabljajo partizansko taktiko. Biti moramo zagrizeni! Znano mi je, da divizije «Mačerata» in «Cacciato-ri» napredujejo; ne tako dobro divizija «Granatierii>, ki je zavoljo predolgega garnizijskega življenja v Ljubljani postala nekoliko okorna; enako divizija «Lazio», kjer je bila pomanjkljivost morda v poveljstvu, ki smo ga sedaj zamenjali.» Cavallero je svoje opombe zaključil s temi besedami: «Ra. port je irajal dve uri. Z letalom sem zopet odpotoval v Rimu« Zapiski Cavallera so umljivo kratki in si lahko mislimo, kdo vse je na tem vojaškem posve tavanju še govoril in kdo vse se ga je še udeležil. Kdor je bil ostrejši in neizprosnejši v pred. logih, tisti je Mussoliniju bolj ugajal. Dejstvo je, da so Gra-zioli in generali točno izvedli sprejete sklepe toda, ker so morili «samo» slovansko prebivalstvo in slovanske partizane, niso prišli predi mednarodno vojno sodišče kot vojni zločinci! Spominjamo se še groze in trpljenja, ki so sledili gorišketnu cfcioejevemiu vojaškemu raipor-tu in jih ne bomo nikdar pozabili! Višek zločinskega nagnjenja pa so pokazali Cavallero, Roatta, Ambrosio vprav s tem, da so z ognjem in mečem zapovedali iztrebiti naš narod, medtem, ko se je isti Ambrosio in z njim ves generalni štab zavedal, da Italija im Nemčija ne moreta zmagati in da upajo samo na to. da bo od zaveznikov dezertirala Rusija, kar bo ZDA in Anglijo prisililo, da se bodo začele pogajati za mar...! Značilno je navodilo, naj zasedbene oblasti ne skrbijo za prehrano slovenskega prebivalstva. čeprav vemo, kako je njihova soldateska izropala in požgala vasi, ali pa streljala na domačine, ki so delali na polju, da me govorimo o tisočih im tisočih mož, fantov in deklet, ki so bili najboljša delovna sila, pa so jih' odgnali v taborišča, zapore, na prisilno delo jn podobno. Roatta pa je že tedaj zasnoval načrt naseljevanja italijanskega elementa v naše kraje! Vrnimo se h Cavalleru; ki je takoj naslednji dan, I. avgusta zapisaj v dnevnik, da je sprejel Roatto. Ta je bil še vedno Jezen na Bastianinija, guvernerja v Dalmaciji, geš ker se vmešava v vojaška vprašanja im ker hoče prevzeti obrambo 3wtt RoI?til€r° je ** V~iak Toda Bastianini je vedel, kaj so godi na terenu in je povedal Cavalleru, da so 6e koncen/tri-rali partizani v Dalmaciji na osmin točkah, zato potrebujejo večje posadke na meji im v zaledju. Zaradi močnega pritiska Nemcev na Stalingrad (6. avgusta) in1 italijansko-nemške ofenzive v Afriki, so naši partizani napeli yse moči, da ve- zejo čim več okupatorjevih divizij. Tako so silovito napadali v Črni gori, Bosni in Hercegovini. Cavallero je zaznamoval 23 avgusta v dnevniku, da so bili težki boji v Crni gori, :a pa so Italijani ta dan zasedli Fočo. Mesec dni kasneje pa je izrazil gen. Biroliju «svo. je zadovoljstvo za njegovo delovanje v Crni gori«. Vendar se je B;roJi komaj poslovil od svojega vojaškega šefa. ko je ves zaskrbljen Mussolini telefoniral Cavalleru, da so partizani ((prestopili meje in napadli v ozemlju med Slovenijo ir- Hrvatsko«, rta kar je Cavallero za 1. oktober odredil akcijo. Skoro hkrati, leo je v palači Venezia. nemški poslanik Ma-ckensen zaupno izjavil Cianu, da bo Nemčija premagana, da jo čaka žalosten konec, je 11. oktobra, tik pred polomom v Afriki dejal Mussolini, v svoji megalomaniji prestolonasledniku, da bo leto 1943 za Italijo in Nemčijo trdo, toda 1944 bo že ugodnejše 1- 1945 pa bodo Italijani in Nemci dosegli zmago! 9 &atadcL\ fJT! f-* '* 'MM lAU~9KJ vofp (* v*vyM*af gg« b*jc in » v ži*r*i <8> *C0JU*MW HAlVJ&Stl v MUfUJ * C^vfščrvta.fr* iAia/ii* in ct*vr* vori ItiAHvm* so±poch»skm Milit «• *»rJt**n c pcmoc »rtu biLt/Jt o»iC£-r •cutnt r t n a c*Lc ZMAGA revolucionarnih načel nad politiko interesnih ster Kako so propadli inešotarski računi Sovjetske /.reze z usodo Jugoslavije Po zaključku generalne debate na zasedanju OZN v Parizu so začeli s sejami razni odbori, ki v svojih diskusijah posegajo v nafrazličnejša področja mednarodnega življenja. Na zemljevidu so označeni sedeži ustanov po vsem svetu. Kakor se lepo rsr™Jf. z*'n*1^VMta’ k celoten teritorij obeh Amerik in Avstralije vključen v OZN, medtem ko so na ostalih treh celili ^7 - Mam, M predvsem zaradi svoje protizavezniške vojne aktivnosti v zadnji vojni niso, oziroma še niso članice združenih narodov. Zanimivo, čeprav logično pa Je dejstvo, da je največ takih držav na najmanjši celini — Evropi. Politična tradicija Kdor razume povezanost gospodarskih, etničnih in političnih pogojev celotne zgodovine Trsta, ta ne more pred bodočnostjo vzeti nase odgovornosti, da bi predlagal priključitev Trsta k Italiji Etnično stanje tržaškega problema je dobro znano. Slovenska okolica loči to mesto s pre. težno italijansko večino od teritorija, ki je kompaktno naseljeno z italijanskim prebival, stvom. Kar se tiče naseljenosti italijanskega in slovenskega prebivalstva v raznih delih tržaške občine, pa izkazuje popis iz leta 1910, ki je še najbolj ve. rodostojen in ki ga je leta 1946 potrdila komisija strokovnjakov za proučevanje vprašanja itali-jansko-jugoslovanske meje. naslednje: «Vse kaže, da je središče mesta skoro popolnoma italijansko; v večjem delu neposredno bližnjih predmestij so Slovenci v večini. Italijani pa tvi rijo močno manjšino; bolj obrobna naselja pa so popolnoma slovenska.« Prav tako je dovolj znano zgodovinsko poreklo tega etničnega stanja. V začetku 18. stoletja je bil Trst majhno italijansko mesto (z manj kot 4000 prebivalci) obdan s slovenskimi vasmi. Konec beneškega mo nopola v plovbi na Jadranskem morju pomeni začetek razvoja modernega mesta; prebivalstvo tržaške občine je neprenehoma rastlo v vsej avstrijski dobi JAPONSKA Po vojni je Japonska že dokaj obnovila svol« trgovsko mornarico, ki .... ., . šteje tudi več ladij za lov na kite. Naša slika prikazuje slavnost na novi, doslej največjl Japonski kitolovki, ki bo te dni nastopila prvo vožnjo na čelu 22 ladij različnih severnih držav, v vode Antarktike. $0u°,led___________ nas hš bo vojske. To prebi-..---venci) nas ne bo lTU>0U0 — qnesta po 0 non cj amera mai. (••e rw n amera mai. ‘ife C,sen«a nie’dri »e h%o l tcani — klerikalci, te pertizamka zvezda » priti v ospredje. Na K|V(.„se razode vajo dvoumne da> ker jih ne mo-&'Hhn,rniti. t“hko sprejme-*Ce*i?n Prispevek skoraj kot ki j0 dajemo kleri-Pr&čnc^r brez obveznosti opo°ia.se je končala. Riti- h« m J moramo pospe-P ha n^N0 'meti toliko di- b0 kanu. — £»li> zannri Pomnožiti vojne Slku' sedZ?ni fVmtl in v Tri' ^ V n Vehi prestavlja za nas % \cra>bo vojske in r -v je treba zmanj-«2*01 tukaj precej . bs, ~ .' T° ozemlje foi^elaitp -ei? Sni teren. ¥k!r>klhnnmSkrbi Mrad‘ 00-Sb si je t 0 prebivalstva. Potiske ‘.J1 ar„aaje, dohitelo! f bn ttnivIL ne delam skrbi ? “ ogni,,'/ v Ljubljani, ki (Ari- , delovanja pro- dJVL3?nod «rt° Sev rt,,A. predstavlja uni-siani' kot nekakš- P1) i? Ur»Ori Xln'ne* ®redi8Če \ i hi fi Proti okupator. Esi Pretri ^kroten, če g^glilt prebivalstvo. ■ Vlagal sem, da je i - H ’ (1800 ~ 28.000 prebivalcev; 1850 — 117.000 prebivalcev; 1800 — 179.000 prebivalcev; 1910 — 230.000 prebivalcev). Ta naglj napredek se konča šele z nastopom italijanske dobe, — (1936 leta — 252.000 prebivalcev). Naseljenci, ki so ustvarjali moderno mesto, so «ljudje iz vseh dežel« (kakor je dejal Marmont) in vse do srede 19. stoletja so pisatelji označevali Trst kot kozmopolitsko mesto. Končno je italijanščina prevladala in postala jezik večine prebivalcev. Z eno samo izjemo; slovenski in srbohrvatski naseljenci, ki predstavljajo najmanj polovico vseh priseljencev, so se nehali asimilirati v drugj polovici 19. stol. in zato tvorijo Jugoslovani, vsaj po podatkih popisov iz 1910 leta (število •59.319 Jugoslovanov so ti sami imelj za nižje od resničnega števila) »koraj tretjino vseh avstrijskih državljanov in več od četrtine celotnega prebivalstva tržaške občine. Tudj ekonomski položaj trža. škega problema je znarj vsaj v glavnih obrisih. Za časa beneškega gospostva nad Jadranskim morjem Trst nj ničesar predstavljal; doba njegovega procvita se sklada z gospodarskim in političnim procvitom avstrijske monarhije, medtem ko ne nasprotuje propadanju tržaške trgovine za časa italijanske nadvlade niti eden resen opazovalec. Jugoslovanske dežele bivše monarhije predstavljajo v začetku procvita tr_ žaške trgovine skoro vse njegovo zaledje; konec avstrijske nadvlade, ko je politika duali-stične monarhije favorizirala industrijski razvoj nemških in madžarskih dežel na škodo jugoslovanskih dežel in ko je Madžarska dajala prednost Rekj na škodo Trsta, }e obseg železniškega prometa jugoslovanskega ozemlja s Trstom malo presegal obseg katere koli druge države naslednice avstro-ogrske monarhije; za fašistično Italijo se je jugoslovanski promet usmeril od Trsta k jugoslovanskim lukam. Vloga jugoslovanskih dežel v tržaškem prometu ni bila vedno ista. Medtem pa bi bilo težko zanikati, da bj jugoslovanske dežele ne mogfe v bodoče postati najvažnejše zaledje cvetočega tržaškega prometa Razumljivo je, da so tudj druge dežele tržaškega zaledja važne. Predvsem Avstrija. Italije ni med temi; železniški promet današnjega italijanskega terito. rija s Trstom ni verjetno nikdar dosegel 10 odstotkov tržaškega železniškega prometa. Za časa Avstrije je bila tržaška industrija tipična industrija pomor, ske luke, medtem ko je za časa Italije imela tipičen značaj industrije, ki zasleduje predvsem cilj, da prepreči gospodar, skj propad ki ga je povzročilo upadanje trgovine. Kako se vsi ti etnični in go-spodarski činiteljj odražajo v politični orientaciji Tržačanov kakšna Je njihova politična tradicija? Objektiven odgovor na to vprašanje moramo iskati v dejstvih, v zgodovini. Stoletja je bil TTst samo eno izmed malih mest vzhodne oba le Jadranskega morja; m niti ni bil najvažnejše med temi mesteci. Vendar pa je nekai kar Trst odlikuje. Majhna S ska in dalmatinska mesta so med. 13. in 15. stoletjem prišla pod jarem beneškega gospostva, čeprav so se hrabro borila in so tako potem pripadala beneški .državi vse do padca esere-nissime« 1707 leta. Edino Trst se Je ..uspešno upiral beneškemu pritisku; leta 1382 prizna Trst nadvlado Habsburžanov in od tedaj predstavlja del njihovih nasledstvenih dežel. To malo mesto uživa privilegije, Habsburžani priznajo njegov statut, njegove prebivalce navdušuje duh lokalnega patriotizma, ki jih spodbuja, da zasovražijo beneško republiko, kj s svojim monopolom plovbe na Jadranu in še drugače preprečuje gospodarski razvoj Trsta. V Trstu ni beneške stranke, kajti vsakega, kj je naklonjen Kserenissimi«, ga nujno označujejo za izdajalca. Novo kozmopolitsko mesto, ki se poraja konec 18. stol., se malo briga za srednjeveške privilegije. bolj živi v njem sovraštvo do Benetk in bolj se zanima za dežele m države zaled. ja glede na napredek tržaške trgovine. Za ljubkovanje ZSSR s kraljevsko e-migransko vlado, četniki in nj-hovimi emblemi, forsiranje kornbinacije s Svbaliiem in eai štev Ini zakulisni intrigant-ški manevri proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Drugič je pokazal Stalin pravi namen ZSSR z Jugoslavijo takrat, ko je v Jalti v svojih iz.avah c povojni ureditvi sveta odrekel mai-m narodom enakopravnost v sodelovanju z velikimi silami za mir. Ta dva dogodka nista osamljena; sta le rezultat teženj, ki jih je kazal Kremelj ves čas vojne. Pripravte za uresničenje takih teženj datirajo že iz leta 1941, ko je Stalin načel vprašanje povojne ter torialne Evrope ir, je v Londonu zahteval sporazum, ki naj bi vseboval tudi teritorialna določila. Takrat je zahteval Estonsko, Le-tonijo in Litvo, dele finskega ozemlja, dele Polj-ke in Romunije ter is očasno predlagal delitev madžarskega ozem ja itd. Kot rdeča nit se vleče skozi sovjetsko politiko težnja, da bi se s tajnimi dogovori že v naprej določila povojna slika Evrope, po možnosti taka, ki bi najbolj zadovoljila oživljene carske ekspanzionistične cilje ZSSR, sedaj prikrite s plaščem kremeljskega amternaconaliz-ma». Vse to je delala sov jetika diplomacija brez ozira na voljo in zahteve ma'ih narodov m kljub dokazom zgodovine, da je vsak tajni in nasilni dogovor o razdelitvi sveta, predigra novih krvcrprelitij. Gledajoč vse to iz današnje perspektive, moremo neovrglji. va ugotoviti,, da če se je Stalin v svojih mešetairskih računih kjerkoli zmotil, potem se je prav gotovo najbolj zmotil gle. de Jugoslavije. — Tukaj je propadel s svojo politike aflfti — fifli», kakor je propadel pri vsiljevanju svoje prokraljevske in pročetniške orientacije jugoslovanske osvobodilne borbe (češ da to mora biti tako, zaradi politike ZSSR z njenimi vojnimi zavezniki in zaradi zunanje politike ZSSR, ki je vzdrževala normalne diplomatske in druge odvtosr z begunsko kraljevsko vlado). Stalin in njegovi svetovalci so od vsega počet k a zanikali slovanskih narodov in potrebo vzpostavitve resnične ljudske oblasti na področju Jugoslavije. Dokumenti o tem dokazujejo, da je Moskva vedno sovražno gledala na -i-ast in širjenje ljud. ske revolucije in da je hotela na najperfidnejši način prepre. čitj konsolidacijo naredno-esvo. bodUnega gibanja in vseh ukre. pov vrhovnega štaba in maršala Tita. da bi ta borba dobila tudi pred inozemstvom podporo in zadoščenja. Proti koncu l. 1942 so obstojali v zapadnem delu Jugoslavija veliki predeli osvobojenega OSemlja, kjer so že delovali stal. ni organi ljudske oblasti, kj so zra&tli na. ruševinah starčga dr, javnega aparata. Istočasno s tem procesom se je ustvarila tu. di redha vojska, kar je narekovalo potrebo. d:a se konstituira vrhomnl politični organ posebno še zato, ker o bila 'zdnja buržmzn;h grupacij že popol- noma očitna. Prišlo je do pri 9"„usZanr.rncoa ' zasedanm AVNOJ v Bihačn 20. nov. 1942 in ustanovitve Izvršnega cdbo. r?’ j ! -pa n’ ime! značaja vlade, čeprav je vseboval neka tere državne resorje. Ta dogodek je bil izrednega zgodovinskega značaja za nadaljnji razvoj osvobodilne borbe in za izgrajevanje ljudske oblasti Kaj naj bi bilo bolj razumljivo kot to, da bi tek razvoj dogodkov neka socia'istična država (če bi v resnici bila taka) z navdušenjem pozdravila Toda kako se je v takem položaju obnašala Moskva? Prav v tem času je Moskva s svoj mi zakulisnimi st.ki z begunsko vlado v Londonu potrjevala svoje stališče iz l. 1941, da je sDraza Mihajlovič vodja vstaje v Srbijo, in ponudila Slobodanu Ivanoviču odpos anie višjih sovjetskih oficirjev v Mi-hajlomčev štab, formiranje letalske eskadrilje v Rusiji izro. čitev pomoči Mihajloviču Rilkejeve »Devinske elegije« so Ptzi ^ živetja neskončnosti (pogled na m? jn variacija starih pesniških misli o vecnos^. smrti. Nastale so v času od 1. 1912 do ■ .ja arja 1922. Na Devin je prišel Rilke 20 Le 1910. Sem Se je večkrat vračal vse ij # svetovne vojne 1- 1914. Devinski rar®„-iušal ga opajali, v gaju pod gradom je ‘jPV; ^e, tišino® ah pa vpijal vase z vsenu on? OI0. kar ga je tu obdajalo. Idilična omejeno« štora, ki je onkraj gozda prehajal V gledno morsko plan, mu je, kakor » t Leonardiju, vzbujala misli na nesk?™ ^ vesoljstva in gibala njegove metaf‘je njarije. Kneginja von Thurn und ,,S2ot> skrbela, da se je v tem prelepem jadranski obali počutil kakor Pah J , Ln v gozdovih. Večkrat je delal izlete v Trs1 Koper in se naslajal s «siestami» . aw_. . krčmah. Včasi je prihajal na Devin tefas tetto Triestino® in igral na grajskj Beethovna in Mozarta — tudi v lePin z mesečino nad morjem. gjepi' Prva in druga izmed »Devinskih je sta nastali prav na gradu Devinu, ajizU-deloma, ker jo je dovršil 1. 1913 Nadaljnje elegije so nastajale na Rl'pafi^' poteh po Evropi, v Monakovem, v na Chateau de Muzat v Švici. Povsod s seboj duševno podobo Devina in Ji C*1 nom na dneve In noči, ki jih je PLuječ®' njem, je ustvarjal svoje čudovite, z|jrajde)' težke stihe, iz katerih govori v h3 gjed3, ših simbolih duša človeka iz fin duša generaoije. ki jo je v «Die ‘P Gestern® tako krasno opisal Stefan tto.eifcj' ob Rilkejevih stihih verjamemo ° us0“J-tožbi, da «v našem,' od vseh orkan®? previharjenem času tak pesniški ^]](eieV, več naslednikov®. Zares jih nima' r?.. izr®" - - - " f$n- v1*- pa niso in ne bodo propadli, marvgv.^ v'«' VCV iiaoutAaiutJvvv/#. GOICS JLiA . :§] J*" zf poezija je po svojih oblikah na\^ tega zašlega sveta, njeni umetniški pre®3' pa niso in ne bodo propadli, m^&ajo 31 jajo v dediščino, ki jo vekovi zaP kovom. — KO BOŽIDAR HRVATSKA KULTURNA DELAVNOST skozi stoletja Hrvatski pisec Pribojevlč Pr r6 r—dobi’ (1530) Prt Gorice i*1 da je v njegovi dobi (153U/ jek' »Bi «51* bivalstvo Trsta, Dorice d* okoliških mest govorilo (Nadaljev. Iz prejšnje številke) Znani protestantski pisec Mate Vlačič, imenovan Flacius II-lyricus, rojen 1520 v Labinu v Istri, umrl 1575 v Frankfurtu, je izdal v Magdeburgu 3 knjige, v Bazlu v Svicl 1556 pa eno knjigo proti papeževemu primatu. To so izredno zanimivi primeri založniške dejavnosti naših protestantov. Tudi hrvatski humanist in diplomat Dudič je postal kakor Vergerij protestant, čeprav je bil katoliški škof. Poleg drugih piscev je še pomemben Zagrebčan Skallč Pavao, ki že v 16. stoletju poskuša s svojo knjigo ustvariti splošno enciklopedijo. V kulturnem delovanju Južnih Slovanov je zelo pomemben pojav dveh Sibeničanov, strica in nečaka Vrančlča. Antun Vrančič je bil ostrogonski nadškof. V Zagrebu je bilo razstavljenih šest njegovih pisem nečaku Faustu, ki je opravljal razne misije na ogrsko-hrvat-skem dvoru. Filozof, leksikograf, zgodovinar Faust Vrančič je 1595 tiskal «Riječnik pet najplemenitijih evropskih jezika®: latinskega, italijanskega, nemškega, hrvatskega In madžarskega. Istega leta je Faust Vrančtč izdal v Benetkah knjigo s slikami in opisi 49 novih strojev. V tej knjigi je narisan tudi prvi padalec. Dinka Zavoroviča Je beneška vlada pregnala iz njegovega rodnega mesta Šibenika, ker je v svoji knjigi: «0 zgodovini Dalmacije® zastopal narodno načelo proti benečanski nadoblasti. Knjiga je iz 16. stol. in je pisana z roko na pergamentu. Dalje smo na zanimivi zagrebški razstavi videli italijanski prevod latinskega dela Vinka Pribojeviča, ki je 1525 v svojem rodnem mestu Hvaru predaval -ga mora sirena®, prevod Zri- sv< njade in ostalih pe!^sta''i„ii( brata Nikole. Na ^fi bili tudi dve tiska , r|n«. Petra Zrinjskega Kat ^ Zrinjskega in štvo, medtem ko J sl0vi Juraj v knjigi «VUa proslavljal 'irva.t3 ,8. sto1' <10-skupnost. Do sreoe jn di še nekaj pomeh" ;ak>‘ stoletju seJ|ieif| 1 ptr in ,K» varjev. delavnost na HrV’J\|ann': posloveni Ji naglo f^JJsKi " 1« javljajo se prvi hr KnJ]8}eljH venski časopisi končno zrnata v t narodni preporod.!P^ nar^ je' teklost jugoslovanskpj #( posebno hrvats'k*8 'go n pit«' prepričljiv doka ^ tien 0v. na in slepa je šov ^ nja iredentistov ib polI,a ki imajo veA?,.lturne,f3nCen1' psovk proti 0.1‘k3 K3' kanu® in zaoftz^ delih.KaKc na Toda, ko vidimo ^»vt. kor na pr. krčevito so Juim- za n i 1 i SVOjO Pra . KOI I** gj0V 81 ni kulturnih narodov so PreHH. daSfn 05Vobode v in kol£~pr^ vr aP*dorn 'tedaj kaj vsem na. J‘htla^am “lastjo oP" se. čeno vpra5amo.b- ge&£{. pr. zgodilo. 400 let P°d in Hrvatov, 3 pod °v pi Istra in Dalrn%ani sm0' )ri p3' Benetk. Pr.ep[edu razk°5 ^rine bilo niti . žin m ar> lač doževskih trg0'- »'•»i “f stokracije. £ b) 0„3J^ 5e bi 5%il( pili s'3.# verujemo, da ki zagovarja dedlSv.-- i3 ,■ novano beneS zm0žna. tavi' ...... ne itnarodo! p o*3, mei Lreb*k*. PK3( kakor j» b|13 fco tiS^ipijft zatl niti rteuai''^!^ Je pokazala na H vanov. ItaliJdiščin°n//o‘ na neki užnitl v-euu do< MUii> rOTIIJČEVAlRIGE ! UfilUSKIH USIH Nedolgo od tega je »Dete* k drugim «zaslugam)> ziljskega kominformovske-ga občinskega odbora prištelo tudj zidavo nove šole * Božičih. Ne bi se spu-teali s kominformovci v ni-kakšno razpravljanje, če bi oni to šteli samo kot neko zaslugo, saj pač vsi vedo, kako je s takšnimi deli. To-Jte oni trdijo, da je novo solsko poslopje tudi prispe-Vek za slovensko šolo. Misli-m°, da bi mnogo bolje storili, če bj molčali. Kaj nam Pomaga nova šola, če pa bo Potujčevalnica naših otrok! Saj so tudi fašisti zidali no-ve šole v slovenskih krajih, Pa jih nismo bili prav nič veseli. Vsi vedo, da je pred resolucijo Kominforma hodila v Božičih večina otrok v slovensko šolo. Sedaj pa je stanje obupno, saj slovenske otroke, ki hodijo v slovensko šolo, lahko našte lemo na prste. Nihče >e ne zanika; da je “Ho ob osvoboditvi narodnostno stanje pri nas mnogo slafcšg kot po drugih krajih tržaške okolice, v Bregu in na Krasu ter da se pozna še vpliv delovanja »Lege Nazionale« iz časov Avstrije, saj je «Lega» ustanovila takrat v Sv. Koiom-banu svojo potujčevalmco. Toda za sedanje stanje so v glavnem krivj kominfor- movci, ki imajo žal še mnogo vpliva na ljudi. Ne nekoliko .boljši je položaj, kar se slovenske šole tiče, pri Sv. Barbari (Korošcih), kjer je bilg slovenska šola ustanovljena že leta 1910. Tu je bilo ljudstvo zmeraj zavedno, toda z hovim «kulturnim» delo-Vanjem kominformovcev, za katere je višek vsake kulture ples, tudi tu narodna zavednost vedno bolj peša, Zato je novi »ljudski dom» Pravo nasprotje kulturnega delovanja. Tudi iz Jelerjev hodijo mnogi otroci slovenskih staršev v italijansko šolo na Škofijah. Tu celo deluje nekako slovensko prosvetno društvo, toda nekateri njegovi člani ne store glavne narodnostne dolžnosti in sami pomagajo potujčevanju svojih otrok. Pa ima to društvo vendar za seboj precej tradicije, saj je bilo Prvo Prosvetno društvo v Jeler-iih ustanovljeno že leta !901. Takrat je krepilo na-rodno zavest, kaj pa sedaj? In še nekaj. Zakaj nam miljska občina ne pošilja dvojezičnih objav? Ali je to borba za naše pravice? Sicer pa bi bilo prav, da bi s® iz naših krajev bolj Pogostoma oglašali, da bi ljudje tudj drugod poznali naše težave. Kot drugod sr«o tudi pri nas pol kmetje poj delavci, ki nam naša Ped j a in vinogradi ne zado-s6ajo za preživljanje. Letoš-b)a vinska letina je bila srednje dobra, sedaj pa obi-ramo oljke, ki jih je pri na* še kar precej. ^a nas kmete se ni dolgo ®asa nihče brigal, sedaj pa smo mnogi včlanjeni v Kmečko zvezo, ki nam je v yeliko pomoč. Občina pa ne ka. ze za kmečka vprašanja nobenega zanimanja. Res so naredili novo glavno cesto ■z Milj čez Campore, Božiče in pod Korošci nazaj v Mil le, stranska pota pa so Pustili popolnoma vnemar. P tem so s* že pred kratkim oglasil; v »Primorskem dnevniku« iz Brage-dov, toda popravila so potrebna še marsikje. SLinftUKflJPfiflKLJEUKfi lil DRII6E NADLOGE Naj; kmetje so te dnj ze-° zaskrbljeni zaradi slinavke in parkljevke, ki sta se Pojavili tudj v naši vasi. Okr< '°g Tabora je obolelo že ®č glav živine in neka-, ,ri kmetje imajo kar po bolna goveda. Zato so nit- mno§i živinorejci ce-1 živino. Vsaka injekcija ne 50o lir, od katerih mo-alc Vico t 1 kmetje P0'0" va ■ Tak0 je sedaj v nemost j naša živinoreja, ki i * eiviiKucj«, a nase kmete poleg vi* bodfe)vniŠtVa Slavni vir d°" l€tina te bila le-še *®dovoljiva m vino gre Broftav^ dobr0 v denar.* Stilničarv° §a, doma4im 8°-i- rjem, ki ga plačuje- jo ni.lrr.iV ’ ' plačuje- te Trst b°ije kot kupci rem0 n tVPda pa ne m<>- ka 0 Prodati vsega pridel-a doma. Sedaj oljke'*J[?a' ^daj obiramo • ki s0 dobro obrodile. Največ jih je blizu Dolge krone v kraju, ki mu pravimo Vouče. Nerodno je le to, da moramo voziti oljke daleč v mlin, in sicer celo na Plavje. Nekoč. smo imeli torkljo v Dolini V kiletj občinske hiše. Tudj pretekli teden nas je obiskala smrt. Umrli sta šivilja Prašelj Jožefa, stara okoli 70 let, kateri so med vojno Nemci ustrelili sina, in Cesnik Ana. Končno še nekaj besed o novih hišah v Dolini in Domju, kamor so se naselili tudi esUli. V Doniju je dobila stanovanje neka esul-ka, ki. je živela doslej v ' Mačkovljah, ter italijanska družina Arancio. Na naš , zadnjj dopis o teh hišah, je »skupina dolinskih občanov)) odgovorila v «DeIu», da mi samo blatimo in napadamo; to nam očitajo prav ljudje, kj že tri leta in pol ne delajo drugega. V dopisu pravijo tudi naslednje: «Prj stanovanjih IACP občina ne odloča, marveč samo priporoča. Zavod IACP pa je občini odgovoril, da je samo on kompetenten zg dodeljevanje stanovanj, in da nima občina prj tem nič opraviti.)) Shj se tu sami tolčejo po r zobeh. Ce občina lahko vsaj »priporoča«, ima vendar le neka-j «opraviti». Pa kaj to. Ne bomo očital; županu/da je priporočil le svoje pri-. staše m niti teh ne vseh, ' ker je pregovor, da je bog najprej sebi ustvari] brado, pač star. Niti ne napadamo župana zaradi napadanja samega, saj se nam že revež smili, ko povsod terna, da je županovanja čez glavo sit in žalosten. Hoteli ■' bi ga le opomniti, da je za vsa nova dela, napravljena, v občini, pripisoval zaslugo samo sebi in svojemu odboru in vedno kazal, da .ie vsegamogečen. Sedaj pa sam spokorjeno priznava, da «ničesar ne odloča,1 temveč samo «priporoča» ip da niti. teh njegovih priporočil ne poslušajo. Sedaj vsaj priznava, da razna nova dela niso njegova, zasluga, kar smo že zdavnaj' vedeli in trdili. mmm lllillilllllllllllllllllllllil MTgllblllllllllllllllllljllliillllllllllllllllllilllllbilllllllllllllllllltlllllimilliltij ilIIIIH1111IItil11111II)IIIIt)|:i:Ul)IItIliIIIIfllitIIIli111!I!))tli 1111:i't!HI IIM11IItilIIIIItil111liliIIIIill!111111111!!E -!'iII;tl11tl!IHl<11(■ I)IIlil)l11IIlilIIIIIII SAJENJU SADNIH Mnogi naši kmetovalci se dobro zavedajo gospodarskih koristi, kj jim jih pogosto dona-ša sadno drevje in so ponosni, kadar lahko podarijo in prodajo svoje prav lepo in okusno sadje. Vendar pa so še premnogi,^ ki posvečajo vse premalo Eažnir in skrbi satenju in oskr-ovanju sadnih drevesc. Pravilno sajenje sadnih drevesc je pa najvažnejše opravilo v sadjarstvu, ker j? "pač od tega v prvj vrsti odvisen bodoči razvoj vsajenega drevesa. Pogreški, ki jih napravimo lahko pri tem važnem opravilu, se navadno maščujejo, do. kler drevo raste. Zsiadi tega moramo pri sajenju paziti, da Se kolikor _mogcrče izognemo ta. kim pogreškom in napakam ter se držimo pravil in nasvetov, k; jih., dajejo stare dolgoletne izkušnje izvežbanih sadjarjev in strokovnjakov. Za saditev si moramo preskrbeti le zdrava in krepko razvita drevesca, ki so p. iz ano dobre vrste in po mož os i v n: šem kraju tudi že preizku dne. Dre. vesca lahko sad mo a i pr saja-m pvčkastrga plemena, to so h uške in jablane, pa sadimo lahko p zneje, oziroma kasneje pa smemo saditi o.e-he in tudi kaki jabolka, ker pač navadno zadnji poganjajo. Jame, v katere h č’emo saditi sadna drevesca, mo.ajo b ti pripravljene po možnosti mnogo časa pred sajenjem, da se zemlja v njih dob. o prezrači tudi v glob no. Skopane morajo biti dovolj široko in tudi glob ko. Sirčke, oziroma dolge naj bodo vsaj' 1 meter, globoke pa tudi 1 meter v težki, ilovnati zemlji, ki zelo težko popušča vodo. V zemlji, ki ima tudi spodnjo plast bolj rahlo in ka-menito ter prepušča vodo pa zadostuje, če skopljemo jame samo 50 do 60 cm globoko. Zavedati se pač moramo, da sadno drevje jemlje večino svojih hranilnih snovi v globini od 30 do 50 cm, dočlrni gre s koreninami globlje predvsem zaradi pomanjkanja vlage v su. hih let.h UD PRAVILNEGA SAJENJA JE ODVISEN BODOČI RAZVOJ VSAJENIH DREVESC V OSREČIMO cim uec tliaShotiak Ob bližajočih se otroških praznikih so se tržaške trgovine zopet napolnile z vsemogočimi dobrotami predvsem so pa postale vabljive trgovine z igračami in ’ slaščicami Razumljivo, da imajo te izložbe veliko občudovalcev in to predvsem med otroki, ki ne morejo odtrgati oči crd prekrasnih lutk, električnih železnic, drugih iger itd'. »Mamica, poglej, tole punčko mi boš kupila, to ki je najbolj velika in je kot živa» je'prosilo dekletce, kj je stalo prav v naši' bližini. Pogledali smo mater: bila je slabo oblečena, v naročju je držala še majhno dete, zavito le v skromne oblekce in odejice. «Ne vem, če bom mog"a, punčka stane preveč». «Pa vpraša) očka, bo že on dal denar, saj mi je obljubil, da bom dobila, ko bo šel delat tako lepo punčko s pravimi -lasmi«. Mati se je žalostno nasmehnila ter odvlekla skOTajda s silo hčerkico od izložbenega okna. Cene na razstavljpnih lutkah so nam zaplesale pred očmi — 5000, 7000, 12.000 in tudi 17.000 lir ena sama lutka. Bile so res prekrasne, saj migajo z očmi, kličejo mamo, znajo jokati in še mnogo cTugih stvari. Kako bi si deklice ne zaželele takšnih igračk? Kako bi si ne zaželeli dečki prekrasnih železnic z vsemi postajami, predori, signali itd. Kako naj ti otroci razumejo, da so omenjene igračke le za bogate, ki lahko izdajo toliko denarja, _ Medtem ko se morajo sami zadovoljiti z najcenejšo igračko ali pa niti s to ne? Prepričani smo, da ni staršev, ki bi ne želeli podariti svojim otrokom lepih igračk ter jih razveseliti posebno ob otroških praznikih s primernimi darili? Toda koliko je danes v Trstu takih staršev, ki bi lahko te igrače tudi kupili? Morda tisti brezposelni, ki prejemajo dnevno 300 do 400 lir podpore? Ali pa tisti delavci, ki prejmejo za svoje težko delo komaj okrog 30 do 32 tisoč lir mesečne plače? Ali pa vsi tisti uradniki in uslužbenci javnih ustanov, ki se s svojo plačo komaj preživljajo? Gospodarski položaj v Trstu je obupen; posledice tega občuti ogromno število prebivalcev, ki _ zaman protestirajo in zahtevajo, da bi se izboljšale tudj plače in delovni pogoji. Obetajo se novi poviški cen in nove podražitve. Kako potem gledati vse te prekrasne izložbe, v katerih so razstavljene stvari z astronomskimi cenami? Kako dopovedati našim otrokom, da so to le stvari za nekaj izbrancev? Otroški praznik bi moral biti tak, da bi čutil njegovo blagodat najprej tisti otrok, ki pogreša v življenju drugih dobrot. Sele če bi bili na ta dan srečni tudi vsi revni otroci, bi lahko govorili o resničnem otroškem prazniku. In takšen praznik hočemo ustvariti letos naš m otrokom; zato smo vsi na delu, da bi letošnja novoletna jelka čim bolj uspela, da bi čim večje število otrok okusilo dobrote, ki bi jim jih sicer starši ne mogli nuditi Seveda ne bo lutk s pravimi lasmi, prekrasnimi oblikami itd; bodo pa igračke, ki jih bodo izdelale naše požrtvovalne žene, ki vedo, kaj pomeni otroku igračka. NASVETI 2eleznlh ponev ne smemo sna-žitl z vodo in krpo, ker postanejo lepljive; najbolje je, da ponev segrejemo, vržemo vanjo pest soli in jo drgnemo s časopisnim al1 jvllenim papirjem. * « I* Čipkaste zavese pereš tako, da jih najprej namoč!š v vodi, nato pa v mlačni milnici, j'h po'em na lahko ožemaš, splakuješ v mrzli vodi ter končno razpneš preko papirja, da se odcede in po- suše. * * # Sledove, ki j h pusti likalnik na perilu, lahko odstrar imo s 3od-stotno raztopino vodikovega peroksida. * * * Ce t| majoneza ne uspe, je naj-boi.e, da de eš v drugo skledo rumenjak in jo začneš delati znova s pomočjo pokvarjene. Tik pred saditvijo moramo drevescu obrezati korenine. Te skrajšamo na pr bližno 30 cm dolžine. Ako je katera izmed teh na tej dolžini zlomljena ali pa tudi samo močno odrgnjena, tedaj jo skr a 'šamo do Celiva in zdravega lesa. Za obrezovanje potrebujemo ostre in močne Škarji in vse korenine moramo obrezah navp čno, da bo površna reza č)m manja. Tako bodo tam najhitreje in enakomerno pognale nove korenine v zemlji. V jamo, v katere dno smo že prej zabili primerno močan in dolg kol, nasipljemo skoraj čo vrha rodov .'tre zemlje, po-m šane z dob,0 izdelanim mešancem ali kompo t m. Ce tega nimamo pri rokah, potrebujemo zre' gnoj. Za sajenje d eve~ca sta potrebni dve osebi. Prva samo drevesce drži v jami ob kolu. Pri tem moram0 paziti, da ne bo .drevesce prišlo pregloboko v zemljo. To napako dilajo še danes premnogi naši kmetoval-ci-Drevesce naj pride v zemljo tako globoko kakor je prej rastlo. Korenjača uli koreninski vrat — to je nabrekli riei drevesca med koreninami in deto'om ■ više kot jemo z ostalo zemljo in napravimo ob drevescu ob'iko sklede iznad ravnine zemljišča. Ko smo drevesce vsadil:, ga meramo še obrezati v krošnji ali kroni. Nekateri sadjarji obrežejo drevesca tudi tik pred mora priti 10-15 cm j sajenjem, kar pa nima znatneje ravnina zemlji j ga pomena- Ker se pa lahko o krog jame. To višino določimo! zgodi, da se še med sajenjem najlaže tako, da postav mo čez zlomi kaka veja ali odrgne ka- ko!, ki ravnine jamo raven drog ali nam služi za merilo zemlje. Oseba, ki drevesce drži. mora paziti, da stoji koreniški vrat dovolj visoko nad koloni ki služi za merilo. Druga oseba pa zasipava korenine 'S prav rafa’o in rodovitno zemljo in pazi, da so korenine razprostrte na vse strani in da • pridejo po možnosti v svojo pr^jšojo naravno lego. Zemljo v hu korenin je tr ba potem še narahlo poteptati z nogrmi ali pa dobro po"ač'ti z rekami. Na potlačeno zemljo vrž mo ob robu korenin in jame še nekaj vil dobrega hlevskega gnoja, nakar jamo popolnoma zasu- MPLIH Mraz zelo ugodno vpliva na čiščenje vina. Racionalno kletarstvo dandanes opremlja kleti s hladilnimi napravami samo zato, da pospešijo čiščenje. Kdor 'pa nima hladilne naprave — in med te spadajo vsi naši vinogradniki. oziroma kletarji — se lahko poslužuje naravnega hladilnega stroja, to je mrzle zime. Mraz ustavi usatoo vrenje in povzroči, da se povezne čreslovina in tudi del barvil, če niso tesno združena s kislinami vina. Mraz vino strdi, tako da dobimo končno čisto in svetlo vino. S snovmi se obenem pogreznejo v vinu tudi različne glivice in mraz vpliva na vino kot neke vrste sterilizator (razkuževalno sredstvo). MRAZA na vino Mraz pa ne vpliva na vino takoj ko odpremo kletna vrata, ker traja dolgo, preden prodre v notranjost sodov; zato pustimo okna ali vrata kleti dolgo časa odprta, Ni se bati, da bi dolgotrajen mraz varno vplival na vino. Ali tudi pretakamo na hudem mrazu? s pretakanjem hočemo predvsem odstraniti drožje od vina. pa tudi vino prezračiti, to e ,’ ruiiti z vinom čim več kisika, kj je v zraku. Izkušnje in poskusi pa pravijo, da se mrzlo vino izdatneje združi s kisikom kot pa toplo vino. Torej lahko pretakamo na zraku. Ali se vino ne prehladi? Prehladi se lahko samo ono vino, ki ni prej dobro prevrelo, ker mraz zadržuje delovanje vrelmh glivic. Vsak. vesten in skrben kletar pa bo pazil, da vino dobro prevre v prvih tednih po trgatvi in zato bo takrat skrbel za tako toploto v kleti, ki je za vrenje najbolj primerna. Pozneje bo pustil, da vpliva mraz na vino in se ne bo bal, da se bo prehladilo, pač Pa bo dosegal s tem čisto svetlo in sta nov itn n ji ino i ko oko. pr pcločajo v;čnoma končno obrezovanje krošnje po sajenju. Upoštevali bomo tukaj seveda le vzgojo normalnih, srednje in visokodebeln h dreves/ ki so za naše kmetovalce bulj koristna. Ne bomo tu opisovali obrezovanja za vzgojo vsakovrsnih oblik, ki jih.lahko d mo sadnim drevesom oe navadne piramid; preko vretenca pa do n zk h kordonov, špalirjev itd. Za vzgojo takih ob ik je po rebna pač i temeljitejša strokovna izebr zba m tudi precej potrpljenja in stroškov. Pri obreze, vanju mladega presajenega drevesca pustimo navadno le 3 do 4 veje v krošnji. Te veje morajo biti tako uravnane, da pridejo kolikor mogoče enakomerno razvrščene okrog in vzdolž debla proti vrhu. Veje skrajšamo sorazmerno z močjo korenin, ki jih ima presajeno drevesce tudi pr:bliž-no samo do 30 cm dolžine. Zadnjo vejo na vrhu pus im0 nekoliko da išo. pribl žno 50 cm, ker bo služila pozneje za deblo. Pri k.aj.-anju vej mo amo j ' dati na prav Ino razvrs it e v o-ziroma na !'ego zadnjega oč sa. Pri drevesih sadnih vrst, ki imajo bolj pokončno rast, naj bo zadnje oko na os‘r'ženi veji obrnjeno navzven. Pri vrstah z visečimi vejami, kakor so na pr. mare'ice in tudi renklo, pa je bo’j'e. če je zadnje oko na veji obmj no ‘avznoter oziroma navzgor. Na zadnji veji pa naj bo za/nje oko v dno obinjeno navznoter, da d1 taimo tako kolikor mogoče pokonci rastoč vrh, ki predstavlja ne-k- ko nadaljevanje dzbla. Rogovil ali postranskih vijic pa ne puščamo nikdar na m'adem drevescu, ki smo ga komaj presadili Ko smo drevesca pravilno obrezali ga še priv žemo h kolu. Ker je kol zabit trdn0 v zemljo, da ga burja in veter ne bi razmajala, ne smemo drevesca pretrdo privezati, Dreve. sce se bo nanveč v prihodnjih mesecih z zemljo vred znatno znižalo — zato smo ga tudi vsadili 10-15 cm iznad ravnine zemljišča — in če bi bilo pre- Pravilno vsajeno drevo. Koreninski vrat (korenjača); a) naj bo 10-15 cm nad površino zemlje; b) kot nad jamo; c) vez v obliki ležeče osmice. KMETOVALEC V DECEMBRU POLJEDELSTVO tesno privezano h kdlu, bi na njem nekako obvis ’o in b tr- pelo pri rašh. M d kol in drevesce postavimo kos vrečevine, ali usnja, da ne bo veter drgnil di ev: šca ob kol. Vez s ma pa naj bo iz bele ali ka .e trpežne in nepretrde snovi ter v obliki ležeče osmice. A. C Ce vreme le dopušča, ne puščajmo njiv, kj so določene za spomladansko setev, pr znih. obdelati jih m rame, še pred n zmrznejo zg arije plasti zemlje. «C:m bolj se zemlja obrača, več ram vrača«, pravi st ri slovenski pregovor. Nobeno obračanje zemlje s plugom pa tol ko ne koristi kakor prav jestnsko ali predz msko. Z rana zem'ja se čez zim-o navzame dovolj vlage. zlas'i v globljih plasteh, kar pride prav posebno ob suši. M"az zorano zemljo pretrese, zdrobi in zrahlja kepe. Kdor zorja svoje njive že jeseni ali p.-ed zimo, sp mladi m: ogo laže obde’uje kot tisti, ki pušča svoje n-jive preko zime ne-zorane- Tu pa tam je po njiv/h še nekoliko zelenjave, repe, zelja ali kaj podobnega; paziti moramo, da vso zelenjavo pravrč sno P beremo, c’a nam ne pomrzne in ne zgubi na vrednosti. Vse poljsko orodje, ki ga čez i zrno ne potrebujemo, d tro I očistimo in shranimo v primer- nem prostoru. Mokrota in vlaga škodujeta orod u( leseni deli začno gniti, ž-tizni pa rjaveti), P kvarj no in polomljeno orodje popravimo. ŽIVINOREJA ORJAŠKI TRAKTOR Kot vsako leto Je škotsko kmetijsko društvo «Royal Highland and Agricultural Society ol Scotland« v Hazelheadu Parku v Aberdeenu nedavno priredilo kmetijsko in živinsko razstavo. Poleg znane aberdeenske plemenske živine pasme Angus, Red Polis, Shorthorns hi Airshires, lepih konjev, ponijev, ovac, koz in prašičev Je bil na tej razstavi med drugimi poljedelskimi stroji tudi tsMe orjaški traktor. Kolesno zobovje tega traktorja je iz trdega gumija, da lab ko vleče tovore tudi po cestah. Ko n;:s opi mraz. je treba po. svetiti živ ni p sebno p žnjo in skrb. Važn0 je, da-, so trevi in svinjaki t-pji. V mrzlih prostorih p .tre.najejo ž vali več hrane in n; m prinašajo manj dohedkov. P irnerna hlevska gvrkota za vso živ.no znaša po-vpr-čno 15 st .p. C, prenizka je, če zn:.ša manj kot 11 st p. C, p.’ev soka pa, če znala nad 18 stop. C. Da bomo vid sli za hlevsko toploto, imejmo v h e-vu na pr mer nem p.osioru to. plomer. PoUg primerne topi te pa je sk.beti, da je v hl vu hj svi jaku tudi z .rav in čist zr k. Tudi peruioiik, z-vai\ jmo pred mrazom. Kok ši — v prim rno t ip'em, s-uhem kuvn ku in ob p.ime.nem k mljsnju — zač o neAi januar,a, februarja. Da se prašiči hitro in d.taro sp t jo, j.m priv ščimo popoln mir, krmimo jih rt dno ob določeni uri. s p im m mi in raznovrstnimi k mi’i, da jih ohranimo pri dobrem teku, pckla-dajmo le r ujno petrebno mro-ž no krme. daj:jmo jim piti čisto in sv žo vodo ter skrb mo za največjo snago v sv!n:aku. Ker se je ppjavTa slinavka in parkljevka, držim :e t č-no navo-.il ž vinozdravnika! TRAVNISTVO N daljujmo z brananjem in čiščenjem mahu. Iz ,Kam. nit.ta in zaraščenih travnikov (pašni-k v) počutimo kam nje in '-z trebimo grmovje. Kjer . pazimo po travn.ku mnogo gladeča, ga potlcč mo m nek 1 ko ootn simo s kal jevo solj , Da.es je krma p ecej d aga, zato'm ramo s-rbe i, da je na vsak način pridelamo toliko, kolikor je potrebujemo za živino. Pri nas je bistveni del našega g^sp darstva živinoreja, a kdor nima doma dovolj ki me bo irrel cci živinoreje le malo dobička. Ako pa hočemo dobiti od travnika mnogo prvovrstne krme, mora biti travnik d toro p/gnojen, spomladi pa posejan z dobrimi travami. VINOGRADNIŠTVO »iy- se obleke Kar brez vsakega uvoda preidemo k novim in lepim idejam, kako naj se oblečemo za zimske bližnje in daljne izlete. Naši skici prikazujeta dve jopi, ki ju nosimo v kombinaciji z ostalimi deli, od katerih je nekaj narisanega, a nekaj samo opisanega. Prva skica 'predstavlja obilno, a vendar ravno jopo iz najdebelejšega progastega žameta. Barvo izberemo tisto, Ici nam je najljubša ter nam bo obenem za podi. go za vse ostalo. Na primer; rumeno -rjava bo osnovg sivi in rumeni; temno-rjavg k zeleni in lešnikovi barvi; modra k rdeči in rjavi; črna k sivi in rumeni. To lepo športno jopo podložimo v isti barvi ali pa s kockastim blagom. C e premoremo, pa kar s primernim krznom (z janfkom ne, ker je že blago debelo). Krilo, malo više od pasa, je stisnjeno s tankim usnjenim pasom; dve gub; dopuščata svoboden korak. Izpod pletene jopice, k. si jo napravimo same. nosimo drobno kockasto bluzico lepega špor.nega kroja. Druga skica je videti manj zimska, ker je jopa izdelana MODNI ZAPISKI V gabardinu, ki ga uporabljamo za dežne plašče; ali to je le na videz. Spodaj se skriva topla, krznena podloga. Isti model lahko izvedemo v izredno modernem materialu, namreč v usnju. Ali to ie le malokaterim dosegljivo. Dolge hlače naj bodo iz volnene jlanele. Odlična in praktična kombinacija je sledeča: napravimo si preprost siv kostim iz volnene jlanele ter dodajmo še hlače iz istega blaga. Pripravljene smo *ako za nešteto prilik. Tak kostim nosimo lahko ves dan. Za izlet oblečemo namesto krila hlače, krilo pa sftisnemo v torbo, mogoče nam bo potrebno. Pod lepo ruto se skriva še lepša preprosta športna bluza. Seveda }e potreben še športni žemper, vedno izdelek naših rok. Če tmate doma potovalno odejo z velikim kockastim vzorcem, vedite, da tudi iz nje nastane prav lepa in originalna, izletna jopa. Sonja Mikuletič-Palme STAROSTU REKORDI PRI LJUDEH, živalih in rastlinah Zgodovinsko je dokazano, da je Abrahamovo starost 175 let, dosegla cela vrsta oseb. Leta 1797 je umrl Anglež John Surrigton v starosti 160 let. Ob njegovem gro. bu sta jokala dva njegova, sinova: najstarejši je dočakal 102 leti, drugi je preminul v starosti 169 let. Kot stoleten mož Se je še udeležil s svojimi tovariši — ribiči plavalne tekme. O grofici Desmot poročajo, da je hodila, ko je bila stara že 140 let vsak teden na sedem kilometrov oddaljen trg. Desmotova se je rodila leta 1464 in je umrla leta, — 1604. Anglež Thomas Pa.rre, rojen leta 1483, umrl star 152 let’ se je znova poročil, ko je imel’ 130 let. Mogoče, da bo ta ali oni temu oporekal, češ da so navedbe starih kronistov netočne m nezanesljive, saj poročajo še danes o starih ljudeh vprav iz tistih dežel, kjer je največ analfabetov in kjer niti ne znajo pravilno šteti. Toda v našem stoletju imamo zanesljive uradne podatke, iz katerih se da starost popolnoma točno ugotoviti. Da je na primer Nemec Anton Adner umrl leta 1822 v starosti 117 let, je razvidno z njegovega nagrobnega spomenika. Friderik Sadowski, k' je obhajal leta 1935 stodesetletnico v nekem pruskem zavetišču za onemogle, je dokazal svojo starost z rojstnim listom. K.asična cežela starih ljudj je Rusija. Markovska univerza je pred nedav-n.m časom sporočila, da je najstarejši sovjetski državljan star 154 let. Leta 1861 je bilo v carski Rusiji preko 20.000 oseb, ki so bile stare nad sto let, in leta 1950 je bilo v Sovjetski zvezi okrog 2700 stoletnikov. Pri nas računajo, da imamo povprečno vsako leto 8 moških in 21 žensk, ki dosežejo stoti rojstni dan. Zanesljivo torej lahko trdimo, da imamo danes na svetu ljudi, ki živijo 100-120 ali še več let. še v visoki starosti i.n stari umrli. Na splošno gledano, doseže človek danes višjo starost, kot so jo dosegli naši predniki. Povprečna starost meščana v starem Rimu je znašala samo trideset let, za časa tridesetletne vojne se ie dvignila na petintrideset let, v začetku devetnajstega stoletja je znašala štirideset let, proti letu 1900 45, leta 1920 55 let, danes pa znaša že preko šes.deset let. Dandanes podajamo torej starejši in vemo, zakaj. Temu sta pripomogli higiena ter zatiranje nalezljivih bolezni. Manj pa nam je znano, zakaj se staramo. Nova raziskovalna veda tako imen. gerontolo-gija (grški geron-starec) si je stavila za cilj, da raziskuje vzroke Človeško telo lahko doseže tako visoko starost. Fiziologi so izračunali da lahko srce, ta neumorno delujoči motor, vzdrži o-krog sto let. Znameniti raziskovalec možgan Oskar Vogt, ki je star osemdeset let, je dokazal, aa lahko dosežejo možganske celice starost 120 let. Možgani delujejo po čisto določenih prirodnih zakonih in se starajo po letih, nikakor P* ne zaradi duševnega dela, saj imamo prav med -intelektualci visoko število starih ljudi. Bernard Shaw je bil star 95 let, prav toliko tudi znameniti zoolog Korschelt. Tizian je ustvaril v 95. letu svojega nesmrtnega «Kristusa s trnovo krono«. 8l-'etni Edison je prijavil svoj 1033 patent. Verdi je komponiral ope o ((F^lsUff«, ko je imel Uspeh je odvisen predvsem od vašega prizadevanja staranja. Pri staranju igrajo važno vlcgo hormoni in fermanti, celice retikulo-endotelialnega sl. stema ter spremembe v možganih. Kadar bomo v resnici poznali vzroke staranja, bodo stoletniki prihodnjih pokolenj tako zdravi in delavni, kakor so današnji štirldesetletniki. Vedno je človek z zavistjo gledal na tiste živali, o katerih trdijo, da dosežejo visoko starost. Sicer je pa treba takoj omeniti, da ni vse zanesljivo, kar se trdi o večstoletnih papigah, o starodavnih slonih in krokodilih. P:av pri papigah se često dogaja, da stare ali poginule živali nado-mest jo z mladimi, potem pa pripovedujejo, da so papige še iz sem eset let. Toliko star so umrli i davnih časov pr?de 'ov. Vendar Kant. Nerst in Httlor.. Vsa ta i. mena so pa le reznaten odstotek znamenitih mož, ki so ustvarjali kažejo vino skem zoološkem vrtu kakaduja, kj mu je ime »Old Bill« in je tam že od leta 1851. Med pticami naletimo na celo vrsto takih, ki živijo zelo dolgo. V berlinskem zoološkem vrtu so imeli preko petdeset let nekega avstralskega žerjava. O štorkljah vemo, da živijo sedemdeset let, or!i_ sokoli, sove in gosi dosežejo prav toliko let kot človek ali pa še več. Golobi dosežejo 40 do 50 let, kokoši in race 20, kanarčki 14 let. Sesavci navadno ne dosežejo tako visoke starosti. Divja svinja živi 30 let, govedo 20 do 25, psi in koze 12 do 15, zajci 5 do 7, podgane in miši tri leta. Opice ostarijo mnogo prej kot ljudje. Opice, ki dočakajo 20 ali 30 let, so že precej redka prikazen. A-meriški učenjak Yerkes trdi, da je na primer šimpans,' ki je star dvajset let že tako zdelan, kot človek pri petdesetih letih. Slon doseže visoko starost, niso redki primeri, ko je slon živel v zverinjaku nad sto let. Zelo stari postanejo mrzlokrvni vretenčarji. Kr.kodil d seže sicer le štirideset let, medtem ko žive želve tri sto let. Karpi in ščuke živijo do sto let. Kratka je življenj: ka doba pri žabah in močeradih, ki dočakajo komaj deset let. Praživali, mikroskopsko majhna živa bitja so pravzaprav nesmrtne Enocelično bitje se vedno deli v dvoje celic in temu deljenju praktično tako rekoč ni konca. Rastline cvetnice živijo le kratko časa, eno do dve leti. So pa tudi' med fastlinami take, ki žive zelo dolgo: rododendron 88 let, tulipani in magnolije preko sto let, mirta 156, preko sto let vrtnice. Pri drevesih so tako imenovane letnice zanesljivo merilo starosti, bolj zanesljivo celo kot vsako ustno izročilo ali pa zapisek, kajti letnic na drevesu ni mogoče potvarjati. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da dosežejo na primer topoli 300 do 600 let, hrast 500 do 1000, prav tako tudi lipe, tise celo do 3000 let. Monte. zumska močvirna cipresa v Oaxa-ca v Mehiki, ki je bila znana že Cortezu, je stara preko 6000 let Vse starostne rekorde pa presega neka amer ška rastlina, ki se .učeno Imenuje Gaylussacia brachycera. Dva učenjaka ameriškega poljedelskega ministrstva V vinogradu je glavno opravilo okopavanje in gnojenje trt. Pri okopavanju paz.rn-a, da odrežemo zgornje kopnine tik stebla. Sedaj imanto čas za tč. Kot gnojilo upo.afcljamo domač gnoj, kateremu dodamo nekoliko superfosfata. Ze seda ji kepajmo tudi za no-ve nasade, tako, da bomo spomladi trte kar zasipali. P: rprav. Ijamo tudi ko) če. ki jih pa moramo pred uporabo namočiti v raztopini modre galice ali pa jih namazati š karboline-j .m, oziroma katranom (vsaj oni del, ki se zatakne v zemljo). SADJARSTVO Ce nisi poškropil in namazal dreves, da zatreš razne škodi Ijivce, stori to čimprej. Cas je tudi, da nalepimo lepilne pasove proti malemu zimskemu pte-dicu. Ne pozabimo na gnoj, ki ga drevje tako potrabuje. Starejšemu drevju gnojimo z gnojem in gnojnico. Z debel str-ga j mo mah in lišaje; odstranjujmo goste vrhove, žagajmo b.ine m polomljene veje. Sedaj lahko kopljemo jame za nove nasade in pripravljajmo potrebne kole. KLETARSTVO Vino prvič pretakamo. Skrbimo, da bo v kleti primerno toplo (7 stop. C). Paziti moramo na barvo vina, posebno na rjavenje. Ko pokaže vino kakšno napako, jo moramo odpravi- , ti, K d r si ne zna pomagati, naj vpraša za svet strokovnjaka, a skrbi naj, da bo vino naravno in zdravo. Zapomni si, da ni dobro, ako hranimo v vinskj kleti kislo zelje ali kaj. podobnega. VRTNARSTVO V tem mesecu bo namreč dela s prekopavanjem. Ce je zemlja primerno suha, prekopljimo in preorjimo jo. Tudi za zimske gredice, je zdaj najugodnejši čas. Vrh zimske solate naprav mo streho iz slame aH sirčja. Streha mora biti odprta proti jugu. Zimski radie, peteršilj in drugo zelenjavo, ki bi lahko trpela zaradi mraza in slame, pokrijemo z listjem alj pa listnatim vejevjem. Pripravimo za gredice gnoj in kompost. Zelenjavo, ki ' jo imamo ža v kleti, meramo pregledati in vso nagnito odstraniti, posebno pa nagnite zeljnate glave. CVETLIČARSTVO Snaž mo lepotične grme. Pri teni pazimo posebno na to, da odstranimo s’ab les, ki ne da cv -tja. Obču lj ve trajnice pokrijemo z listjem, če jih še nismo. Iste veka za vrtnice, ker ne vemo. kakšno vreme bo. Lahko še posadimo čebulice hi-jacint in tulipanov, ako tega nismo storili še v novembru. Gomolje dalij in pelargonij moramo redno pregledovati in varovati pred plemobo. Vbž e Coville in Wherry sta ugotovila, g molje obrnimo n robe in jih da je rastlina stara 13.000 let. Ta potresimo z oglje, im prah m v Pennsylvaniji rastoča rastlina] k. vsrkava pr,oblo vlage ter je torej starejša kot najštarejši j zataranjuje plesen in gnilobo zgodovinski dokazi č oveš va. 8000 Sobne ra"t in ' zal vajmo prav let starejša od eg ptovsk h pira-] m lo. Varujmo jih pr p ha in mid. Ko je začela rasti, je bila preg stega menjavanja topT te. se ledena doba, j Enak merna toplota najbolj Dr. S. S, I prija sobnim rasJa/am. MIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllU lllllllillll!llll!!l!l> MLADINA V SVETU V mali državi Izraela na azij-»kem kontinentu nimajo tamkajšnji študentje lahkega stališča, kajti njih edino popolno vseučilišče v Jeruzalemu je danes zaprto in se pred njim saipo izmenjavajo straže. Najpotrebnejši del knjižnice pa je nastanjen v modernem delu Jeruzalema, kjer go začasne fakultetne zgradbe. Med tamkajšnjimi visokošolci srečaš ljudi vseh narodnosti, predavanja so po večini v hebrejščini, medtem ko so znanstvene knjige v tujih jezikih, tako da mora vsak študent poznati vsaj tri do štiri moderne Jezike. Zanimivo je, da nima medicinska fakulteta prvega in drugega letnika, kajti po veri je seciranje prepovedano, tako da morajo medicine! dokončati študij v Inozemstvu. ,'Ml|IIIUIHIHT1||||lllII||l||||H|HlllillH||||||||||||||i||||||||||||||||i|||||j|||„|„|,||||1|i||||(|||1||,M1|||1|||||||||||||||l||||||u||||m|||!|1!lj,!||||)||,|m|n||||!||H|||1|1|ljl|||(| V V v TRŽAŠKI VISOKOSOLCI NA OBISKU V LJUBLJANI Potrkal je po ljubljanskem asfaltu in začudeno vzkliknil: «Saj so tudi v Ljubljani ceste tlakovaneIv. Potem je naguban-čil čelo, dvakrat odmikal in zavil v sosedno ulico, da spozna tuje mesto. Bil je tržaški študent, eden tistih, ki je prvikrat videl slovensko prestolnico.. Naši skupini skoraj tridesetih študentov, med katerimi so žal manjkali nekateri starejši kolegi. zadržani zaradi službe, gotovo ni manjkalo živahnosti, ko smo v četrtek proti večeru zavzeli vlak. Po opravljenih formalnostih 'na obeh mejah smo zdrveli proti osrčju Slovenije. Prijetna je bila vožnja, polna pesmi in šal; zleknjeni v udobnih kupejih so mnogi kovali pajoče svetilke so od daleč naznanjale Ljubljano. Na kolodvoru sta nas čakala dekan itn prodekan pravne fakultete ter skupina študentov, povečini starih znancev iz njih obiska v Trstu. Odpravili smo se v hotel Union, ki nam je bil prijetno zatočišče v dneh našega ljublja.nskega bivanja. Naslednje jutro je bilo ljubljansko: nizki oblaki in monotono pršenje dežja. Mimo Prešernovega spomenika smo zavili proti univerzi, a pustili kmalu tudi njo za hrbtom. Končno smo se ustavili pred monumentalno univerzitet- ? , j za bližnje štiri dni, da,- no knjižnico. V čudovito mirni Af. utirjenega življenja. Ta četrti med sta-n.mi gosposkimi laua se je bližala koncu• Utri-1 hišami vzbuja Plečnikova moj- strovina na prvi pogled nenavaden vtis. Vendar ti notranjost tega templja iz marmorja in lesa uniči pomisleke. Nenavadno smo bili tihi, človek nas ne bi spoznal. Deloma je na nas vplivala zavest, da je tu spravljenih pol milijona dragocenih knjig, deloma pogled na stoletja stare knjige in zapiske, še najbolj morda čitalnica zasedena do zadnjega mesta z ljudmi, ki so pustili izven palače vse razen volje do študija. Naša vest prenese marsikaj, a tu je mnoge zapeklo. Se isto jutro smo si Ogledali tehnične institute. Povsod smo lahko opazili kako zelo so študenti navezani na te prostore. Na vsakem koraku smo slišali: Izdelava ostale r kemijske opreme Potrebujete še preprosto pripravo, stojalo za epruveto, kakršno vidite na levi sliki zgoraj. Za to vam siužj škatla iz lepenke. Odstranite eno stransko ploskev, v gornji pa izrežite tri ali štiri luknje, ravno dovolj velike za obseg epruvete. Prašek najlaže vsujemo v posodo Po žlebu, narejenemu iz kosa trdega papirja, kot je videti na zgornji desni sliki. Na sliki pada prašek v merilni kozarec, kj je tudi koristna naprava za naš laboratorij. Kozarec, ki drži osmiriko litra, s prilepljenim trakom ob strani, je že merilni kozarec. Trak razdelite na štiri enake dele in jih zaznamujte, kot vidite na sliki. Ce potrebujete tri četrt prostornine kozarca, napolnite kozarec do znamenja «3/4». Za vlivanje tekočine v steklenico z ozkim vratom si napravite lij, kakor kažejo spodnje tri slike. Izrežite si 15 cm velik kvadrat papirja; voščen pa. pir je najboljši, a tudi močan ovojnj papir je dober. Papir dvakrat prepognite, kot je naznačeno. Odrežite konico prepognjenega ogliča. Razpnite papir v obliki stožca, tako da je ena plast papirja na eni, ostale tri pa na drugi strani. Lij je tako pripravljen la uporabo. Uganka z vžigalicami Nekdo je stresel iz škatlice vse vžigalice in jih začel razporejati v tri kupčke. »Ali niste zakurili ognja?* so »e šalilj poslušalci. »Uganka*, je pojasnil ugankar, »bo z vžigalicami. Tu vidite tri različne velike kupčke. Vseh vžigalic je 48. Koliko jih Je v vsakem posameznem kupčku, vam ne povem. Zato tj zapomnite naslednje; g prvega ku. pa preložim na drugj kup toliko vžigalic, kolikor jih je bilo na tem kupu; nato jih z drugega kupa preložim na tretji kup toi ko, kolikor jih je bilo prej na tretjem; končno preložim s tretjega kupa na prvi kup toliko vžigalic, kolikor jih bo tedaj na prvem kupu — če vse to naredim, bo na vseh kupih enako število vžigalic. Koliko jih je bilo spočetka na vsakem kupčku?* •••In rešitev Naloga se začne reševati pri koncu. Začeh bomo s tem, da je bilo po vseh preklalanjih no vseh kupčkih enako število vžigalic. Ker se prt vseh teh prekladanjih skupno število vžigalic ni izpremenilo, ampik je ostalo isto (48), je bilo na koncu na vsakem kupčku 16 vžigalic. Na koncu je bil torej razpored vžigalic naslednji; 1. kupček 2. kupček 3. kupček 16 16 16 Neposredno pred tem je bilo 1, kupčku dodanih toliko vžigalic, kolikor jih je na njem te bilo, z drugimi besedami, število vžigalic na tem kupčku je bilo PODVOJENO. To se pravi, da ni bilo pred zadnjim prekladanjem na 1. kupčku 16 vžigalic, ampak samo 8. Na 3. kupčku, e katerega je bilo vzetih 8 vžigalic, je bilo pred tem 16 + 8 =s 24 vžigalic, Sedaj imamo naslednji razpored vžigalic po kupčkih: 1. kupček 2. kupček 3. kupček 8 16 24 Dalje vemo. da je bilo pred tem preloženih z 8. na 3. kupček toliko vžigalic, kolikor jih je bilo na 3. kupčku. To sg prani, da je 24 PODVOJENO število vžigalic, ki so bile na 3. kupčku, dokler smo jih preložili. Tako ugotovimo razpored vžigalic po prvi preložitvi: 1. kupček 2. kupček 3. kupček 8 16+12«=28 12 Lahko je razumeti, da je bil preden smo prvič preložili (t. j. preden je bilo preloženih s 1. kupčka na 2. kupček toliko vžigalic, kolikor jih je bilo na njem) razpored vžigalic naslednji; 1. kupček 2. kupček 3. kupček 22 14 12 Toliko vžigalic je bilo spočetka na posameznih kupčkih. •.Vi1. ■ ' Upi - v *' . i To smo zgradili pred letom dni, to dva meseca od tega in podobno. Ta odnos do stvari pa tudi do profesorjev je bilo za nas ugodno odkritje. Vtisi so se potem kopičili in preganjali drug drugega; tudi v spanju: narodna galerija, Tratnikova razstava, Tivoli. Pa še visok nivo, za tamkajšnje razmere povprečne zasedbe, igre «Cez noč rojenau; samo mesto z velemestnimi tendencami brez Figovčeve gostilne in da ne pozabimo: ni nam bil neznan niti bar v zadnjem nadstropju nebotičnika. Po koncertu, ki ga je priredila v soboto zvečer Glasbena akademija v čast tržaškim študentom, smo odšli v stavbo univerze. Sprejem pri rektorjih ljubljanskih visokih šol je bil osrednji dogodek našega potovanja. V klenih besedah, ki so zadele v polno, je rektor prof. dr. Kuželj izrazil željo, da bi obisk tržaških študentov ne bil le osamljena epizoda, marveč samo začetek plodnega sodelovanja. Po recitacijah in petju vaškega kvinteta je stekel pogovor ob pogrnjenih mizah. Pozno je bilo, ko smo se poslovili. V sončni nedelji smo se poslavljali in obenem že kovali načrte, kako bi se vrnili. Govorilo se je o smučanju, o... pa drugič več o teh stvareh. Zaključke prepuščamo posameznikom. Ko hpdo tehtali za in proti ter si ustvarjali lastno mnenje, ne bo do mogli mimo dejstev: da na ljubljanski in torej na vseh jugoslovanskih univerzah ni vpisnih taks. Da imajo po zaključenih študijah naši slovenski kolegi zagotovljen zaslužek, saj bo Po besedah profesorja ljubljanske ekonomske fakultete n. pr. šele čez dvajset Ud nasičena potreba po absolventih te fakultete. Radi bi videli, komu se to zdi malo. Po-mislimo samo na perspektive novopečenega doktorja ekonomije pri nas! 2324 otrok je tabokilo V FLRJ posvečajo posebno veliko skrb otrokom, ker se dobro zavedajo, da bo le zdrav in krepek rod lahko kos naloaam. ki jih bo postavljalo predenj življenje. V počitnicah si nabe. re otrok največ ^.eiiavja jrs vedrine. V letošnjem letu je bilo v kolonijah bodisi ob morju, v planinah in na deželi samo v Sloveniji 2340 pionirjev, poraz-deljenih v 28 taborov. Skupina tržaških slovenskih visokošolcev, ki je prejšnji teden odšla v Ljubljano te +?1™ vrnila obisk, ki so ga napravili pred časom v Trstu visokošolci iz Ljubljane. Za mnoge izmed naših vtsokošolcev je bil to prvi obisk v Ljubljani in so se tabo lahko prvič z življenjem in delom ljubljanskih kolegov, kakor tudi z ljubljanskimi univerz, ustanovami. JUCA fUee- I»EPI Draga Pepc! Duobus litigantibus tertius gaudet. — Ta poskus iz latinščine nekdanje mi zapustil je nečak, ko potil se kot dijak v srednji šoli je za znanje. — V govorici pa domači ta pregovor to-le znači: «Kadar dva sta si v laseh, tretji se drži na smehu. O pregovorih trdijo, da resnico govorijo.... Toda močno bi se spekel, kdor bi to o gcmjem rekel. Danes vse narobe kaže, danes tud' pregovor laže. In famozni ((ljudski glasu danes rvi več «božji glasu, temveč zastarel le špas. Le ozri se preko mej, kaj se tam godd, poglej! Kakor dva zbesnela bika ruvata se «dva Velikau, kdo bo drugega prekosil, ZA BISTRE GLAVE A B C C D E K G H IJ iIViiZdiihti Vodoravno: l. drevo _ stran sveta; 2. žival; 3. predgorje . kos pohišja - oziralni zaimek; 4. vek - Stevntk . reka v Sovjetski zvezi; b. slovenski skladatelj - povodna žival; 6. ljudska republika; 7. tekočina - planet; 8. del obleke - ljubljansko predmestje - žival; 9, osebni zaimek - okra* iz rastlinja - veznik; 10. kraj v Grčiji; 11. hunski vladar - drevored. Navpično: A. bivališče žen -razdobje; B. junak VVagnerjeve opere; C. igralna karta - mesto v Franciji . osebni zaimek; C. število - zbor - fizikalni pojem; D. moško ime - žensko ime; E. kraj na STO; F. zarja - krdelo; G. turški gospodar . mesto v Evropi - kraj pri Vipavi; H, veznik - šolar . nikalnica; I. kraj na Goriškem: J. pritok Save - prostor za živino. Dopolnjevalka R I-------------— — H I------------ --------r I---- ------------R I — --------------R I vrsta vina, besedna vrista, mesto v Sloveniji, travnata planjava (v Ameriki), slovenski književnik, italijanski književnik. Namesto črtic postavi črke: AAABBCEEEGH I 1 J LLLMNOOOO P P R R S V Z. ftp&ite i* u tj uit h Pregovor: Dober začetek je pol dela. Posetnica: res avrater, Premikainica: Matajur, Opatija, Korotan, MARK TVVAIN 'OO' PuMolmSčlm Ilustriral Bogdan Grom XXX. £S(Vs Ko je Sid povedal, da namerava gospod Jones povedati, kako je Huck zasledoval ropat je je Tom stresel Sida za ušesa češ. da je on ščenčal skrivnost. Cez nekaj minut so sedeli vdovini gostje za mizo, Nenadoma je gospod Jones vstal, zahvalil vdovi za čast In dejal, da je še nekdo, ki bj zaslužil vso pohvalo ln vdova je izjavila, da namerava nuditi Hucku dom pod svojo streho in da ga bo izšolala. Tedaj pa je prišla Tomova ura! Vstal je in dejal: «0. Hucku tega ni več treba! Huck je bogat!* Samo dobra vzgoja je družbo zadržala, da se ni zakrohotala ob tej ljubki šali. Toda tišina je bila nekoliko nerodna. Tom jo jo prelomil: »Huck ima denarja na kupe. Nikar se ne smejte. Mislim, da vam lahko dokažem. Le počakajte trenutek*. Stekel je skozi vrata lr vsi so vprašujoče pogledova-li Hucka. Tomova in Huckova nenadna sreča je silno vznemirila ubogo malo mestece St. Pe-tersburg, Kjerkoli sta se pojavila Tom in Huck, so jima postregli in ju občudovali in vse kar st« naredila, se jim je Mlelo zelo pomembno Njuno staro zgodbo so spet izkopali in odkrili na njej sledov,, izvirnosti. Krajevni časopis pa je objavil celo življe-njeplsne članke o obeh dečkih. Douglasova vdova je naložila Huckov denar na šest odstotne obresti, sodnik Thatcher pa je storil prav tako za Toma. Sodnik Thatcher je Toma visoko cenil in pravil je, da bi navaden fant njegove Becky gotovo ne rešil iz jame- Sodnik je izjavil, da se bo po brigal, da bodo Toma sprejeli na vojaško akademijo in da bo šel potem na najboljše pravne šole, tako da bo lahko postal velik advokat ali velik vojak. 5 Hucku je bogastvo prineslo več trpljenja, kot ga je prenesel. Vdovmi služabniki so umivali in snežili, česali in krtačili; jesti je moral z nožem in vilicami, moral se je učiti in besede pravilno izgovarjati in kamorkoli se je obrnil, so ga oklepale in mu vezale roke in noge zaprekp in vezi civilizacije, Junaško je prenašal svoje muke tri tedne, potem pa je nekega dne nenadoma izginil- In šele tretje jutro ga je Tom našel v nekem sodu za mesarijo. H za orožje več potrosil; kdo z več tanki se bo dičU in več bemb bo nakopičil. Vsak o novih divizijah sanja le in o morijah, Cuješ-li atomske poke? Tekmo to ne ravno bratsko spremlja «delo» diplomatsko, tinta teče na poteke. Azijec, Američan sta v laseh si d/a na dan... Spričo takega prepira bi bila domneva prava, da Evropa se zabava. — A nasprotno: Nima mira, na vseh koncih se podira, že na tem je, da škrahiram Tak je dandanašnji čas; Ljudski glas ni božji Oldsl ((Ona dvau sta si p laseh, toda nam ne gre na smeh. — Zdaj povodnji smo imeli in že glas gre po deželi, da atomske eksplozije krive so te polomije. Ker na vzhodu in zapodit se ozračje je pretreslo, nad ljudi ob Dolnjem Padu to povodnji je prineslo. Taik’ atomske te zabave spremenijo se v poplave. - Kes je, da se učenjaki še o tem prepirajo, če poplavni se oblaki radi bomb nabirajo. Vendar taka govorica dušo s strahom mi polni, ker izkustvo nas uči, da na dnu je te resnica. Tudi če verjamemo in kot točno vzamemo, da nam zakoni narave dali zadnje so poplave, dejstvo to pa le stoji, da poplava nam grozi; ne krajevna in vodena, ampak splošna in — ognjena. Vsak atomrki pok je bodoči jok! Komur tukaj gre na smeh, bog vrti odpusti mu greh! Kdor se zadnji sme!e.„ (Ko je bil na pariški konferenci prečitan ameriški predlog za razorožitev, se je Višinski glasno zasmejal). VISINSKI: Povej, očka Stalin! Ali je bilo prav, da sem se zasmejal? STALIN: Prav je že bilo. Samo počakati bi bil moral, da se smeješ kot zadnji. Ponesrečena aRflia (Poročali smo že, da je «Undta» skušala izrabiti v svoje politične namene poplavno katastrofo, ki je zadela Severno Italijo, da pa ji to ni uspelo). LONGO; Skoda! Tako imenitno akcijo smo si zamislili, ha nam žal nd uspela. TOGLIATTI: Res škoda! Pri toliki vodi smo — pogoreli! Čemu um ho? (Leta 1945 so Američani zasegli s Zahodni Nemčiji ogrsko krono Sv. Stefana, ki je bila med vojno tam spravljena. Budimpeštanska vlada zahteva zdaj vrnitev te krone kot nekako povračilo za to, da je bil ameriški novinar Vogoler izpuščen iz madžarskih zaporov). AMERICAN: Čemu vam bo krona? Saj vendar na Madžarskem nimate kralja! MADŽAR: Ampak zastavljalnice so še po svetu! Po nuiM zborovanju TOVARIŠ X: Kako naj to razumem, compagno Vidali? Prej si vedno govoril za priključitev Trsta in da se bo potem videlo, kaj bo. Zdaj pa zahtevaš guvernerja. To uganko mi razloži! Tega ne razumem. VIDALI: Dragi compagno! Zborovanja nisem sklical, da me bodo razumeli ,ampak da me poslušajo. fflfhec in Jakec MIHEC: Po objavi ruske note je najprej brzojavil tržaški župan Maliku, da zahteva priključitev. Nato mu je brzojavil Sporer, da samo on zastopa Tržačane, ki vsi zahtevajo guvernerja in odklanjajo priključitev. JAKEC: Potem so brzojavili delavci Tovarne strojev, ki tudi hočejo guvernerja. Odgovorila je z brzojavko Delavska zbornica in zdaj se je oglasil še Vidali. MIHEC: Kaj si bo neki mislil Malik? JAKEC: Mislil si bo, da so se Tržačani udali — malikovanju. Rinili POŠTNA SLUŽBA NA KITAJSKEM V PRETEKLOSTI Zdi se, da so že štiri tisočletP pred Kristusovim rojstvom iW*U Kitajci organizirano redno pošM® službo, ki so jo opravljali P®*1 in konjeniki. Drugi pa so mnenja, da je M* poštna služba pri Kitajcih o®" novljena komaj tri stoletja Pw Kristusovim rojstvom, ali pa v časa cesarja Tsinsci-hoanti, ki c vlada! 230 let pred našim stelje«; Dognano pa je, da so že pred vec kot dvatisoč leti pošiljali narov nikom po pošti Uradni list kitaj' skega cesarstva, to je «Chlng* Pao»; ta list lahko imamo za P® vaka periodičnega tiska, ker J’ Izhajal več kot dve tisočletji leta 1935, ko je bil ukinjen. V trinajstem, stoletju Je znanj italijanski potovalec Marco P®1® potoval tudi na Kitajsko, v dal)®1 Kotaj, kot so Jo tedaj imenovali. Vsa čuda, ki jih je tamkaj v del. je opisa! v znani knjigi «B ne». V njej čitamo o pošti slede«! »Poštni sli — konjeniki, ki dejo iz Cembaluk-a (Pekinga) 9° katerikoli cesti, najdejo na raz«* Ijl petindvajset milj eno jamo. ® Je poStni urad z razpoložljiv'® konji. Tamkaj dobi poštni sel jej po palačo, ki Je na razpolago «* mo poštnim slom velikega kana w ki ima vse udobnosti, tako da “ se vsak kralj v njej dobro počutu. Tam dobi sel tudi štiri sto kong ki so njemu in njegovim Potn®, tovarišem na razpolago — po U" zu velikega kana. . m Take palače dobimo tudi V tezj» dostopnih krajih z vsemi ud®« nostml, kot jih imajo ostale pos«' postaje v dolini. Tako razpolag«* poštni sli velikega kana z veC 1, dve sto tisoč konji in dospejo?” najbolj oddaljenih in nepn3*0® nih pokrajin cesarstva. Med temi velikimi poštami, razpostavljene ob cestah v ra* dalji treh milj majhne staje; skupina okrog št‘r®L». hišic tvori tako postajo; v ten stajah prebivajo ljudje, ki s® službi poštnega sla pri ve,ll\ej kanu; to niso konjeniki, temj;^ pešci. Ti imajo okrog života pas, obložen z zvonci, da jih vsak sliši — ko tečejo — fe,.i0 daleč; v izvrševanju službe tec t kar se da, a samo tri miUe- -j koncu te poti pričakuje sla * sel, ki je že pripravljen, ker i* ‘ slišal prihajati od daleč; pr® me poštno torbo in mali P3Pir„eS potrdilo od tamkaj nameščen^ pisarja — in nadaljuje p0X,auo isti način kot prejšnji. ' -j lahko dobi veliki kan v dnevu in eni noči novice 'Z “S, jev, ki so tudi deset dni oddaljeni. „ u Vsaki izmed teh malih P^.-c dodeljen pisar, ki zapisuje ^ in uro prihoda ter odhoda s', igi poštarjev; — nadzorniki, Kl $ imenuje veliki kan, morajo časa do časa pregledovati (* Tu Ste; in če kaj ni v redu, kaznujejo*. Tako opisuje ureditev pošte raziskovalec Marco stari Kitajski pa niso imeli redne pošte, marveč tudi spresno brzo pošto. Takole Jo opisuje Marco Polo: A »V veliki sili, ko je bilo tN^ obvestiti velikega kana o kakega podložnika ali Patvar, naznaniti kako drugo važno s (1)j so bili na razpolago brzt sil, ki so v enem samem napraviti lahko dve sto ali 9* ,{t. milj. Taki sli si obvežejo v» K0. buh in glavo, nato z dobrim nji odidejo na pot čim hitreje e rejo. Ko dospejo v bližino velike pošte (za konjenike'’[uj. trobijo v rog in tamkajšnji ® jjj* bencl jim pripravijo naJoStaje. konje. Ko sli dospejo do P gjp, ne izročijo poročila drugem nJ, temveč le zamenjajo konja pfj daljujejo pot; to se P°naVli, “ vseh postajah, dokler ne ® ,aK do cilja ali jih ustavi noč. 1 jne način lahko dobi veliki kan novice v najkrajšem času. y Poštno službo na Kitai^1poj prejšnjem stoletju Je opis® gi dinand Guaita, neki Jgill je bil v službi pri kitajski^ ^ »Vsaki teden* — Pi5“ T ste* odšlo iz prestolnice dolov® vilo poštnih slov. Tibet m pj džurijo so potovali konje® , • pi- jug Kitajske pa pešci. Sre,.«n» st® trost konjenikov je bili deset kilometrov na dan,_* ^ jr »Sid, kam pa cika Torrt?* je vprašala teta Polly, »Ta fant...* še preden pa je Izgovorila stavek do konca, Je vstopil Tom z dvema težkima vrečama in, nasipal rumene kovance na mizo. ((Vidite? Kaj sem vam rekel: pol je Huckovega, pol mojega. »Pri tem poglenu je vsem pošla sapa. Vsi so strmeli, nato pa zahtevali pojasnila. Tom je dolgo pripovedoval zanimivo zgodbo, potem pa so denar prešteli in ugotovili, da je nekaj nad 12 tisoč dolarjev. 8 nih in nujnih primerih P* v v zvišala na štiri sto kilo®a J® štiriindvajsetih urah. Pes® n) -* — izbrani in dobro tren pretekli v eni url dvajset ^ pl-trov; če so se menjavali. J trost ostala ista. PeH*£ Čeprav so državni sli e : fi ga odnašali le uradno t' sprejemali po poti tudi P .^1) pošto, za katero so Po5J J,|& plačevali določen honorar na razdaljo. nriv,t’'L Prav poštno službo za P ke pa so izučevale Priva ip be. ki Jih Je odobrila viada^ dr so bile razkropljene P? vaje £ žavl. Tarife so se razliko^,, t« dolžini poti ln P° vreL% tarifo pa so bile za vso Ko mu je prigovarjal, naj se vrne, je Huck dejal, fja ne prenese življenja po pravilih. «Biti bogat, ni tako prijetno kakor kričijo*. »Poglej Huck*, mu je dejal Tom, »tudi če sem bogat lahko postanem ropar. Toda ne moreš biti član naše tolpe, če niai ugleden človek*. Te besede so Hucku pomagale, da se je odločil, da se povrne k vdovi... in Tom in Huck sta bila srečna, ko sta se domenila, da še tiste noči ustanovita s svojimi prijatelji novo tolpo roparjev. KONEC C žavi. Tarife so se razlik0 ,|; t« dolžini poti in P° \redn C tarife pa so bile za vso ^,jiU nake. Poštnmo je Plaže^ JTb'{i tel j ali prejemnik; vehKj«W* kam, ki so se večkrat P pg6 pošt, so dovolili posebne^jj F Sele v začetku tega stoj sVoJ® kitajska vlada sprejela.^ t območje vso t^Stno evr sprejela v službo wir* ske uradnike, ki so r .gfull» kitajsko pošto po mode čelih. REŠITE I „ kombinacijo. . _ , i lg m s ZAKAJ DISKRIMINACIJA? POVRAČILNE OBLASTI IN POSTOPEK MKAZ RESTITUCIJSKEGA PRAVA V ZAHODNI NEMČIJI IN DRUGOD V PRIMERJAVI S STANJEM V TRSTU 4. „Pt'av° obravnavanje za raz-tev n6 0 ^tevku na vrni-J Premoženja se uvede pri , ■menovanem «Wiedergut- tenW?Samtl)l ki more izdati razsodibo, če so in .V: ,.I50darii dblcčehi pogoji, Ako n’ P^sdovati poravnavo. Prav (L?rMte do 'cpora> P® če' MtiwT s®111« glede obreme-nadaljnjega cb- keztio« a 1 ^mstva za ob-ie mora odstopiti stvar vKrat omenjena «Wieder-IJ^nungs^anuner)), ki ,,e ne. prva za sP°re te vrste. "" ti ,le sei t pritožba, ki jo re-iU^^t višjega deželnega so. 1 'ati ; ^tti^žba Pa se sme opi-I Qj!a,n,D na kršitev zakona. "Pral0^3- Prizivnega senata bi to .. biti dokončna. Vendar HamifJa|w>. ^len 61. brit zak določa, da mora tako (revS^i «Board o-f Review» ^jašS svet), ki ga postavi uprava na predlog pri-K le Preizkusiti vse dlcč-s° bile izdane na pcdla-l%5a zfkona, jih proglasit; za njih '. jih dopolniti, odložiti ter ali pa jih ka- p *i dirugače spremeniti, tili^bno so Američani posta-namene posebno of 2®^, ki se imenuje «Ccurt l),s^titution Appeals of the of the Allied High p^asion for Germany», l Z ^itansk; izvršilni uredibi J k 21. febr. 1950 se vestav-“"'Urd of Review iz treh in sicer iz enega sodni. ^ Ua-jvišjeg-a sodišča kontrol-K^nisije, ki je obenem pred--J .k. te-r iz dveh drugih oseb, ^.katerih je morala vsaj ena IftjNmanj 5 let pripuščena k l^r^anju odvetniške prakse tjs. ate ali sclici tor) pred so-j britanskega imperija ali hjif. tam izvrševala funkcijo sS-Vl^' -.................... Ut morajo *6 i-.^Stešeim, na Boardi of biti sesta vi je-obravnavanje 1*2» Pp posebnih predpisih. išhw7\* visoki komisar sme vi^ ®ti, ^ jZ(jla Roard of Re. N " mnenja; taka mnenja se razglasiti in so potem h j. a za vsa nemška sodišča ^ bfid nem.škp oblasti j/Uknskem področju. %J] Court of Restitution jjšltjv s.je sestavljena po ame-^ ost!KVršilnii'b prepisih iz Sj n ' ki x imenujejo iz-v ameriških sodile V:is°ke komisije za pdtočbe tega ame. 'btjj r®yizijskega sodlišča sc S tiče,, avhi >n so, ko-likor *i obv,^razlage zakona štev. j,, ~ie z® vsa nemška so-oblast; na ame-V J1. Pnbročju. v spomih vprašanjih jasno kaže, da so si nS. k ^rr ■ Jtbeh ew.5a,ni z ustanovitvi. ' li ,_5®btucij ne sa-mo pri. v*i ?.vno sodstvo, nego i I kontrolo nad u- - vbijem zakona štev. 59 ki ga r/ni imajo za ega. določbe {% ‘Z »ra* p -polnosti orne. r^išlri ima la britanski in ] ■ o ‘ zakon tudi še doloi-j ^kc«r^ Pl!u pri prijavi za-I h z ’ n pristojnosti, o stro-!&■ ravnava-nje, o zava. It^ba .',n"v'ne z začasnimi - ,'n z zaporom, potem tf^nj= *>l°čbe za cotujittv, K ako,a't poškod'bo povračil-določbe o vzpo. ‘dednih pravic in aoop-j'dišžern' kl 50 ob hH"1 reviib P°*®boii aganje s pirtrno. i^' ki VV, »vicami in 22?*^ Jan. Pravicami jn -0 po 30 ,. . -, jp “Tf2 la«tn,ik. vega ^slv^ledHL111600. koliko, ,e di^^' kl j’ (Utl *Wrprin ' zairadi držav. « pripadnosti, 2a- tovračilno pravo drugje in v Irstu Slik® osamljenost] tržaških Slovencev glede restitucije od. vzetega premoženja bj na bila popolna, ako bi ne prikazali vsaj v površnih obrisih tudi stanje povračilnega prava \ drugih deželah, kj so jih zavezniki zasedli, in pa reparacij-skega in restitucijskega prava, k!i ga je Zavezniška vojaška uprava v Trstu uveljavila gle. de Zidov. Izmed ukrepov, ki jih je iz-dala Vojrn uprava Jugcslovan-sek armade oziroma bivše Poverjeništvo naroctaoosvobodil nega odbora v Ajdovščini, zbuja posebno pozornost Odredba PPNOO štev. 22 z dne 30 okt 1945 glede prenosa lastnine kul. tumoprosvetnih društev, razpuščenih po fašističnih oblasteh (Ur. 1. PPNOO št. 3/45), in sicer zaradi velike sličnosti ukrepi zaveznikov v Zahodni Nemčiji glede nasledstvenih organizacij. Po njenih določbah je prešla namreč vsa premična in nepremična imovina. ki je bila last kultumoprosvetnih, športnih in drugih društev, ki sc jih razpustile italijanske la. šistične oblasti, v last in posest prosvetnega društva, včlanjenega v Slovenski prosvetni zve. za Vzhodne Primorsko, ki je ustanovilo v istem kraju ali v kraju, ki spada v krajev. delokrog razpuščene g-a kul-tumoprosvetnega društva. Vsj zasebniki in vsP pravne osebe, ki so kakor koli pridobile ali ki so posedovale ali hranile imovino ali iir.ovinske dele raz. puščenih kultumoprosvetnih društev, so bile dolžne izročiti to imovino ali itnovinske dele novoustanovljenim prosvetnim dauštvom. V Avstriji so posvetili repa-racijsjeemu in zlasti tudi resti. tucijiskemu vprašanju veliko pozornost. Kot prvi je izšel zvezni zakon z dne 15. maja 1946, ZUL št c; v. 106, s katerim je Avstrija sprejela načela Ion. donske deklaracije z dne 5. jan. 1943 o ničnosti pravnih poslov take vrste, o kakršnih v tem prikazu razpravljamo. Izza ti stega časa je zvezna skupščina izglasovala in je vlada objavila celo vrsto reparacijskih zakonov («Wiedergutmachungs. gesetze«), ki sa delijo v tako imenovane «Rueckgabe-» in «Rueckstellungsgesetze». Vsak izmed njih obravnava posebno področje reparacijskih vprašanj, tako na pr. vrnitev premoženja demokratičnim organi, zacijam, zlasti socialistični in komunistični stranki (prvi Rueckgabegesetz); vrnitev premoženja, ki ga je odvzel sam nemški rajh (prvi Rueckstei-lungsgesietz); premoženja, ki je prešlo v last avstrijske republike; ostalega premoženja, ki je bilo odvzeto s preganjalnim namenom fizičnim in pravnim osebam (tretji Rueckstellungs-gesietz); dalje zahtevke zakup, nikov in najemnikov, zahtevkp delavcev in nameščencev, vzpo. stavitev imen tvrdk, zahtevke razpAiščenih pravnih oseb, mia-terialOp imovinske pravice. Za naše namene je nedvomno najvažnejši tretji povračilni za. kon (Drittes Rueckstellungoge. setz), pred čigar razpravljanjem so bile zaslišane tud i raz. ne organizacije preganjanih antifašistov, židovski Jewis-h VVorld Counoil in razne cerkvene ustaneve. Pri skupščinski razpravi je poročevalec Ludwig to poudaril in še navedel, da nudi formulacija zakonskega besedila tudi koroškim Sloven. cem možnost restitucije. Zaradi prevelikega obsega teh zakc-nov se v podrobnosti tukaj ne moremo spuščati; zadošča naj SKORKLJA: Kovač 300 lir, Majcen Albina 150, Škrinjar Rozina 200, Kuret Romana 500, Rudež Cilka 200, Vitez Lidija 500, Semen Jolanda 100, Agu-štinčič Marija 100, Vitez Srečko 300, Pertot M- 500, T S. 1000, Pirc B. 200, Košuta Slava 200, Faljan 100, Fragiacomo 100, Verginella 100 Macibol Marija 80, Trebbi Zofija 50, Vertovec Lojzka 100, Košec Andrej 200, Pavšič Josip 100. Guštin Albina 200, Filipčič Marija 100, Keber Ivanka 100, Ščuka Avgust 200, Vodopivec Tereza 400. Vodopivec Rudi 400, Sirca Grozdana 200, Obad Mila 500, Spacal 500. Kocman Anton 100, Kaučič Milka 300. Orel Albina 200, Cevnja Josip 100, Strgar Marija 100, Benčina 100, Mahnič Antonija 100, Peric Josip 100, Bandin Fani 70, Guli j Kristina 100, Fabrinl Počkar 150, Svagelj Gizela 80. Vescovo Ana 50, Žerjal Franc 50, Trampuž Ladi 50, Reni Maks 300, Žerjal Anica 150, Kavčič Dragica 300, Vrabec Ema 500, Kariž Ivanka 100, Škapin Marija 50, Trampuž Ri-ko 150. Coretti M. 100, Maver 100, Sergas 100, Klun 300. Brandolin 150, Vouk 150, Rudolf 100, Ferfolja 100. Farovel 100, Montehiro 100, Pertot O. 100, Filipčič Štefanija 100. LONJER - KATINARA: Biščak Beta 1500 Ur, Cok Tončka 1000, Cok Danica 150, Cok Ka rej 100, Cok Pepca 150, Cok Marija 100, Cok Angela 200, Pečar Antonija 300, Gombač Anica 200, Glavina Vesna 100 Gombač Anton 200, Kjuder Franc 100, Cok Milka 100, Posega Berta 100, Lavrenčič Justa 70, Cok Rudolf 100, Cok Maks 100, Pečar Roža 100, Cač y ZPOHŽ | U ŽIVE JADRANSKE O BA EE MED ELAFITSKIMl OTOČJEM Ustno izročilo o spopadu rimskega brodovja - Dubrovniška republika v zagati zaradi špansko turškega incidenta Sto in tisoč lepot se nudi vzhičenim očem popotnika, ki hitj s parnikom vzdolž divne, slikovite in prostrane obale jadranskega morja. Nepozabni so vtisi taiko s kopna kot z oto. škiih bregov. Ce ponekod utrudi popotnikovo oko enoličnost razbičanih čeri, skalovitih otokov in od sonca ožganih vrhov, se mu pogled drugod spet odpočije ng svežem večno brstečem zelenju, med katerimi se skrivajo lična naselja. Zlastli lep je pogled na zele. no obrežje in bujno poraslo otočje niže Korčule. Podolgovati Pelješac s svojimi temnimi šumamd in bevskajočimi šakali, zeleni otoki s pisanimi mestj in z bogastvom cvetja. Tam dremljejo pravljični Ela- fitskj ali Jelenji otoki, kot so jih nazivalj v starem veku. Doli do skalnega Dubrovnika se natieže njihov raztreseni roj, sedem p0 številu, ki ga zaključi biser jadranskih voda, tajinstven; otoček Loknim tik pred vrati nekdanje svobodne in mogočne republike. Prelesten je oni predel te zemlje; in sinjega morja. Izbrani južni vrt Trsteno z mogočnima platanama, največjima drevesoma v Evropi. Njemu nasproti otok Lopud, svo-je. vrstna znamenitost, pa dalje največji dubrovniški otok SL pan, ovit v trto in oljko. Poznaš ta divni svet, ckjer se razkošne rože valov dotikajo in mehko jih božajo, se jim dobrikajo« (Kette)?! Poleg naravnih lepot govori Kadar je lepo vreme. Imajo otroci mnogo zabave z golobi na Velikem trgu. (Foto Magajna) todi vsak kamen, vsaka bilka, vsak val o turobni pa tudi slavni preteklosti teh krajev. Ustno izročilo trdi, da se je v davni dobj pred1 našim štetjem v teh vodah izvršil spopad Cezarjevega in Pompejev vega brodovja. Premagani Ok. tavijan se je zatekel v Sipan-sko luko, kii je, znamenita po svojem pred vsem; vetrovi za. varovanem pristanišču. Luko je na večer blokiral poveljnik Cezarjevega brodovja Vatinij, prepričan, dQ mu naslednje ju. tto ^ pade vse Pcmpejevo bro-dovje v roke kot miš v pasti. Pa je bila luka zjutraj prazna, Ototavijan pa že pri Visu, kamor je pobegnil skozj skriti oreliv med Sipsanm in Lak-Ijanom. Se danes se imenuje oni preliv Harpoti ali Pompejeva vrata. Ti številni otoki in otočki, ki 90 raztreseni tam naokoli, so naravni čuvarji obale. Vsi so polni tajinstvendh dogodbic in mičnih pravljic. Koliko bi vedele povedati le Nevestina špilja tam med Trstenom in bližnjim Orašcem, ali pa Bar. banat, samotni gTeben v večnem objemiu bisernih valov! Sonce in cvetje, pesem in ve-seljse Sp bohotijo daneg tam na. okoli. Nekdiaj, pred- štiri ste, pet sto leti rvi bilo tako. Tedaj so križarili rraed onimi pisanimi seli in zelenim] otoki gu-sneji* morski roparj] vseh na-rodlracsti. Vse; je hotelo živeti in obogateti na lahek način. Dubrovniška republika je’ bL la hude boje z roparskimi Albanci in Grki in Turki, pa tudi z Italijana, Spanci jn Francozi. Tedaj so morale biti tudi trgovske ladje močno oborože. ne. Mestom ni pretila nevarnost, toliko več pa so trpela zunanja naselja. Oktobra meseca leta 1530 je pripeljala neka španska ladja iz San Sebastijana v Biskajskem zalivu dubrovniškim trgovcem mnogo prvovrstnih angleških tkanin. Namesto v Du. broynilcu to ladja pristala -kdo ve zakaj — v map luki Zaton blizu Trstena. Na nesrečo španskih trgovcev je ravno tedaj priplulo mimo sedem obbroženih turških ladiij, ki so ■•atonsko pristanišče takoj za. rle in zahtevale od Spancev, da se jim preda to Ker sc Sprane; zahtevo odločno a no. benem natečaju zg specifično nalogo in ki nima niti r aziva svobodnega docenta, da je zre: la za to disciplino.« «Ni dvoma, da je bil prof. Giovarmibattista Picottj (eden izmed profesorjev, ki je podpisal izjavo, češ da Cusin nima dovolj velikih sposobnosti za katedro srednjega veka in ka je izjavil, da je Cusin z nekaterimi svojimi knjigami «oškodoival italjjanstvo Trsta«), sam klerikalec in je bil pod vPlivcm tržaških klerikalnih elementov.« Poleg teh tako hudih obtožb nam tudi sami datumi izključit ve Cusina govore o tem, da gre za čisto politično akcijo. Profesorska komisija, ki je raz pravljala o Cusin« 12. julija na natečaju za stolico zgod>> vine srednjega veka milanske univerze, je iola relativno n(-gaitivno mišljenje 12, Ailija, medtem ko je tržaška univerza že 28. julija poklicala drugo osebo na mesto ki ga je do ta krat zavzemal prof. Cusin. Nj dvoma, da je imel prof. Cusin vse pogoje za mesto, J^i ga Je že več let zavzemal. On je pazljiv in vesten raziskovalec starih arhivov ter ima obenem redko sposobnost da ne sledi že izhojenim potem, tem več sii raje ustvarja na csnvvi dejstev svoje mnenje sam. Prvo je študiral v Trstu. Na-pisal je več knjig o začetkih srednjega veka, tako o evrop Mci politiki in dve knjigi; »Vzhodna meja Italije v evropski politiki 14. i« 15. stoletja«. Ta knjiga je zbudila preoejšnje zanimanje Dudi pri znanstveni, kih izven Italije. Ne bi naštevali vseh njegovih del, katerih pomen in resnost je narastla po pade u fašizma, ko lahko piše svobodneje. Omenimo samo, da bo v teh dneh prišla iz tiska njegova knjiga, kii je po. sveče na zgodovini njegovega rodnega mesta. Primer prof. Cusana nam jasno govori o razmerah, ki vla-dajo na tržaški univerzi, nam jasno govori, da bi morale odgovorne oblasti vendar enkrat preprečiti Dako šovinistično ravnanje. Antonija 80, Pečar Pierina 100, Kalan Anica 500, Cok Irma 1000, Lavrenčič Kristina 300, Lavrenčič Marija 50, Orel Ada 100, Spetič Meri 100, Pečar Albina 100, Marc Marija 100, Maver Marija 100, Lavrenčič Ema 50, Okretič 300, Lavrenčič Ana 300, N. N. 500, Lavrenčič Josip 300, 2srjal Marija 200. Cok Mirko 100, Maver Marija' 100, Batič Bianka 100, Mijot Jelka 100, Cok Amalija 100, Kjuder Slavko 100, Pečar Anton 100 Pečar Angela 100, Cok Zofija 100, Cok Stanko 100, Perhavc Bianka 100, Vouk Viktorija 1.00, Kjuder Amielia 50, Cok Laura 50, Kjuder Fiančiška 200, Moro Ana 100, Batič Gize-la50. Pečar Amalia 100, Cok Andrej 100, Cok Antonija 100. Glavina Celestin 100, Lavrenčič M. 50, Cok Marija 100, Ba-rovina Antonija 100, Cok Anr tom 1000. ŠKOFIJE I-: Pechiono Marija 100 lir, Cetin Andrea 400, Furlanič Dore 100, Zupin Luci-jtoc 50, Pečarič Elvira 100. Mu-žič Ferdo 50, Spagnoleto Paula 50, Uliveti Vanda 500, Pečarič Josip 50, Spagncleto Kozimn 30, Zugna Andrejina 200, Ter-lov Peter 200, Cupin Eda 100, Kolarič Ida 50, Cupin Dora 100, Dolenc Amelia 100. Cupin, Zora 50. Sancin Franc 100. SALEZ: Stubelj Stojan 500, i Obad Janko 500. Rebula Aloj- | zija 150, Grilanc Milka 200 Budin Marija 100. Pegan Gizela 50. Peric Ivanka 100, Grilanc Ivanka 150, Pegan Marija 200 Grilanc Pierina 300, Grilanc Anica 450, Budin Slava 100. Mi lič Anton 200, Kocman Marij 100, Cekuta Lidija 100, Skrk Ivan 100, Kocman Milka 100, Grilanc Roman 300, Grilanc Jožef 300, Grilanc Milka 100, Gruden Ivanka 100, Milič Anton 50. Skrk Štefanija 50, Ščuka Franca 50, Peric Celesta 100 Rebula Danica 300, Budin, Ani ca 100, Skrk Štefanija 100, Sardoč Alojziia 50. Perčič Milka 200, StoKa Karlo 100, Štolfa Alojzija 30, Ostrouška Marta 150, Rebula Jože 200, Batič Ivan 30, Skrk Angela 150, Furlan Elizabeta 50. Skrk Milka 100, Milič Justa 100, Pegan Ivanka 100, Milič Frančiška 200, Skrij Amalija 150, Pirc Ivanka 100, Pirc Ivanka 100, Skrk Jo že 50, Skrk Alojz 50, Gruden Meri 50. Kocman Jože 100. Pirc Aloiz 50, Rebula Vlado 100. TREBČE: Krali Marija 50 lir, Krali Emil 25. Kralj Brana 50. Kralj Bruno 250, Kralj Milka 50. Možina Cezar 50, Kralj Ivan 1000. 2ivec Marija 200. Čuk T;-na 60. Kralj Alojz 150, Cuk Viktorija 100. Možina Dana 150, Kalc Marija 500, Kralj Marija 200, Kalc Julka 100. Grgič Marija 50, Križmančič Elizabeta 50, Kalc Marija 50, Pellegrin! Lidija 250, Krali Kristina 250, Kralj Pierina 100. POZOR! ZADIMI DNEVI po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke moški jopiči moške obleke j/ 900 3.800 5.600 velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Trgovina m Gin mn Trsi Largo Barriera Vecchia 15. laslnik L Broni IZKORISTITE PRILIKO I TRGOVINA /rej/a Ut. G. Vmmmr! 10 OGLEJTE 9*1 ,\AŠK IZLOŽBE! vam nudi najboljše jamslvo Sivalm stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji ;n domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej, pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z garancijo 2o let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej Na obroke 50 Ur dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne ZTJ o lzvršule specialist za najboljše nemške znam- ke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za ka-krsno koli vrsto stroja električne motorje, svetilke itd. itd Staroinana tvrdka Tu‘iak vam nudi najboljše jamslvo TRST, Ul della Guordia 15 - Tel. 95089 Pozori Kadar imaš raztrgane čevlje, se spomni, da boš pri LUŠI zadovo-ljen s ceno in prvovrstnim blagom Popravila v usnju pari in vibramu Barvamo, širimo in prenavljamo točno in solidno v najkrajšem času ZAPOMNI SI: Trst - Ui. sv. rrančiška št. 20 RADIJSKI APARATI on 29.000,- lir nougor - v 24 obrohih Ako izročite stari aparat tvrdki RADIO TRIESTE Ul. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 sl m nabavile za nizko cono nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNOA-AOLER Modeli 1952 4 / r" l i f* Iz Zahodne Evrope se proti l/ L/ L h A L alpskemu pasu polagoma širijo f |\LIVl L vremenske motnje. Predvideva- jo, da bo v teh krajih v najkrajšem času postala pooblačitev večja z možnostjo manjših krajevnih padavin. Trenutno prevladuje še vedno jasno z delnimi lahnimi pooblačitvami. Temperatura neizpremenjena. Danes smo imeli v Trstu najnižjo temp. 4.7 in najvišjo 9.8 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 2. DECEMBRA 1951 v«if liniii ! m m . . Kara are Soujetslia ziieza? Rushi atomski strohnvnlah iioliednil v zahodni Berlin (Nadaljevanje s 1. strani) Kominforma. Ta časopis je med drugim pisal: «Takšno požrtvovalno delo albanskega naroda ne bi moglo dati tako velikih rezultatov brez nesebične tovariške pomoči, ki jo je Albanija dobivala od bratskih narodov, predvsem od Jugoslavije in Sovjetske zveze...«. Prav tako je D ji las pokazal tudi na nesrečno usodo tistih, ki slepo služijo politiki Komin. fcrma, in je navedel primer Trsjča Kostova, voditelja bolgarske delegacije na zasedanju Kominfcrma, na katerem je bi. la sprejeta znamenita resolucija, ki pa je bil nagrajen s tem, da so ga kma'u nato obesili. Voditelj češkoslovaške delegacije Rudolf Slansky, je bil te dni aretiran. Tajnik poljske partije, ki je dal tudi svoj podpis na resolucijo, leži v ječi kot izdajalec. «A kaj je z drugimi? je dejal Bjiiss. — Kaj bo s tistimi, ki se danes tako lahko uvrščajo v gonjo proti Jugoslaviji in ne* vidijo, da je to istočasno samo ena ot«Iika zasužnjevanja njihovega lastnega naroda?« Sovejtska vlada — je dejal na koncu svojega govora Djilas — si ne 'more niti zamisliti drugačnih odnosov med neko večjo in neko manjšo državo, kot od. »ose ukazovanja. Sovjetska zve. za si ne more niti zamisliti, a kaj šele da bi priznala prijateljsko sodelovanje na podlagi vzajemnega spoštovanja, kakršno je n. pr. danes med Jugoslavijo z ene in ZDA, Anglijo, Francijo in drugimi državami z druge strani. 80.000 tujcev je samo letos obiskalo Jugoslavijo in na samem kraju spoznalo pravo stanje stvari. Zato so nastopi delegatov vzhodnega bloka očitno iziačunani na to, da bi nudili novo hrano propagandnim napadom na Jugoslavijo izven dvorane, v kateri so bili izrečeni, a da hkrati na mestu služijo kot izgovor za odklonitev predlogov, ki po mnenju ogromne večine delega. tov lahko služijo kot resen korak k popuščanju napetosti ne samo v juhovzhodni Evropi, temveč v vsem svetu sploh. Djilas je poudaril tudj dejstvo, da je bila z jugoslovanske strani večkrat, posebno pa v izjavah Edvarda Kardelja na glavnih skupščinah OZN 1948, 1949 in 1950 leta in v govorih maršala Tita 1950 poudarjena pripravljenost Jugoslavije, da s svoje strani vpliva na poboljša-nje odnosov z omenjenimi državami. Resolucija, ki jo je letos predložila Jugoslavija, je dala zainteresiranim državam nove 'možnosti, da pokažejo pripravljenost za normalizacijo medsebojnih odnosov. « Borba za nacionalno neodvisnost — je zaključil Djilas — ki jo vodijo danes s takšno odločnostjo narodi Jugoslavije in njihova vlada, je hkrati izraz njihovih teženj, da živijo In delajo v miru in ne vznemirjajoč drugih narodov. Prav zaradi tega kažejo v vsem tem vprašanju — kakor doslej, tako tudi v bodoče — narodi Jugoslavije in njihova vlada takšno dobro vo'jo, da uredijo na miren, sporazumen način sporna vprašanja s sovjetskim blokom. Na te i poti bodo ostali tudi v bodeče — necmjano bodo čuvali svojo neodvisnost in težili, da se na njihovih mejah zavaruje m r in m5r na svetu sploh«. Pododbor za razorožitev, ki je bil ustanovljen včeraj, je imel danes zjutraj svojo prvo seio v uradu predsednika glavne skupščine. Po sestanku je predsednik Padilla Nervo izjavil, da so se š ir je delegati sporazumeli o postopku in da je delo p tekalo v prisrčnem ozračju. Dodal je, da so se sporazumeli, da b -do seje tajne. Morebitne infnr-m clje o razgovorih bodo dajali tisku po vsaki seji. Od ponedeljka dalje se bo p- (i;>dbor sestajal dvpkrat dnev. no in če bo potrebno tudi ponoči. ker mora izročati svoje poroSilo političnemu odboru do 10 decembra. Odbor se bo ponovno sestal v t^rek in začel razpravo o tret’i točki dnevnega reda. ki se nantiša na predlog za imenu, vanie mednarodne anketne ko. misije, ki naj v Vzhodni jn Zahodni Nemčiji ueotovi. ali so dani pogoji za izvedbo volitev v vsej Nemčiji. Gospodarski odbor pa je danes nadaljeval razpravo o pro. gramu pomoči nezadostno razvitim deželam. Delegati Velike Britanije, ZDA in SZ so odločno zavrnili obtožbe, ki so bile izrečene na račun njihovih vlad. Britanski delegat je med drugim zavrnil obtožbe iranskega predstavnika v zvezi s petrolejskim sporom. Ameriški delegat je s svoje strani zanikal, da bi oborožitveni progra. mi služili povečanju dobičkov ameriških inductrijcev. Sovjetski delegat oa je nonovil svoje dosedanje utemeljitve in dejal, da korist, ki izhaja iz investiranih kapitalov, bogati ameriške monopoliste in ne izboljšuje noložaja množ:c. Skrbstveni odbor je danes proučeval poročilo posebnega odbora, ki zbira podatke o ne-avtonomnih ozemljih. Iz zanesljivih virov javljajo, da se bosta Egipt in Burma potegovali za sedež v gospodarskem in socialnem svetu OZN, ki je do sedai pripadal Indiji. Tozadevne volitve bodo v sredo. Vodil je družbo Wismuth. ki je pridobivala uran v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 1. — Glavni sovjetski voditelj za izkopavanje urana .v Vzhodni Nemčiji polkovnik Fedja Nikolajevič Astavpčov je prekinili sleherne vezi s svojim režimom in pribežal v zahodni del Berlina. Zahodno nemški list #Die I najvažnejši funkcionar Krem- Welt», ki je danes sporočil to vesit, je med drugim zapisal, da je Astapčov, ki je bil. nagrajen s Stalinovo nagrado, po 240 kilometrov dolgem dramatičnem begu preko sovjetske cone v Vzhodni Nemčiji pribežal prejšnji torek v zahodni del Berlina, od koder so ga z letalom nemudoma odpeljali nekam v Zahodno Evropo. Vest v uradnih krogih še niso potrdili, vendar ie ta molk pripisati dejstvu, da zahodni funkcionarji zanikujejo te vesti jz varnostnih razlogov. Nadalje «Die Welt» piša o položaju pobeglega znanstvenika in pravi, da je bil polkovnik Ija in glavni geolog družbe Wi.smuth katera je bila pod rusko upravo. Družba je izkoriščala uranove rudnike y Vzhodni Nemčiji in pošiljala uran s Sovjetsko zvezo. Po poročilih ruske in nemške izvidnice strogo nadzorujejo rudniški bazen, ki je obdan z dvojnim obročem. Ždi se, da iščejo Sovjeti uran tudi v okolici Dresdna, in sicer okoli 80 km severno od Aue in da so kraji ob nemško-češkoslova-ški meji najbogatejši kraji z uramem. Prav tako po nepotrjenih vendar zelo verjetnih vesteh so osebje družbe W:smuth po 1 čr;p ijjp ..K DULOCBNA je olimpijska reprezentanca Ai/strijski smučarji v izi/rslni inrnii DUNAJ, 1. — Končal se je prvi skupni trening avstrijskih smučarjev za olimpijske igre. Strokovnjaki so se zelo povolj-no izjavili o formi posameznikov, zlasti Pravde, Schneider-ja in Sengerja, ki naj bi bili naravnost fenomenalni. Avstrijska okipa za Oslo bo verjetno takole sestavljena: Pravda, Senger, Schoepf, Spiess, Lind-herr ter Hedien, katerim naj bi se priključila kot rezervi še Schuster in Huber. Po zadnjih informacijah bi morala biti ženska smučarska reprezentanca sestavljena tako; Dagmar Rom. Trude Beiser-Jo-chum, Erika Mahringer, Anne-liese Schuch-Prohaiuf, Trude Klecker ter še dve tekmovalki, ki ju bodo določili kasneje. OB POVRATKU NA DUNAJ SO REKLI : »Premagali bomo Anq!eže na njshovi zemlji" DUNAJ, 1. — Včeraj zvečer se je vrnila v prestolnico nogo. metna reprezentanca. Na kolodvoru io je sprejelo nad 3000 navijačev. Spregovoril je mini. s«er za vzgojo in leader avstrijskega športa Felix Hurdes. Odgovoril je predsednik nogometne . zveze, ki je ob navdušenih ovacijah dejal: «Leta 1932 so nas Angleži premagali s 4-3, v sredo smo remizirali. V prihod, nji tekmi na angleški zemlji bomo zmagovalci mi». Vsi Švedi eliminirani KOOVONG, 1. . Na ttn,š..em prvenstvu Victorie so po drugem kolu eliminirani v^i Šved. ski igralci. 17-letni Avstralec Ken Rosewall je porazil Berge-lina s 6-1, 6-2, 8 6. Sved je igral znatno pod svojimi sposoor.ost-mi. Sedgman je odplavil Jo-hanssona s 6-1, 6-1, 6-2, Rose pa David'.'na s 6-4, 1-6, 5-7, 8-6, 6-3. Johansson ni nudil niti najmanjšega odpora, Davidson pa je odpdvedal iele v četrtem setu. ko je bil v vodstvu s 5-3. Ob koncu matcha sta oba igralca šepala zaradi krčev na nogi. V tretje kolo so se plasirali tudi Schroeder, M Gregor, ki je porazil Richardsona in Vie Seixas. Spored tekem II. kola nogometnega turnirja ZDTV Polet Giulisna, igrišče »Prvi maj» ob 9. uri; Zarja - Olimpija, igrišče Opčine ob 14. uri; Inter - Ilirija, igrišče «Prvi maj# ob 11. uri; Aurora - Sv. Ana, igrišče Opčine ob 9. uri; Skedenj . Študenti, igrišče Opčine ob 11. uri. PLAVANJE Kopellstetter 1:07.7 na 100 m hrbtno DUNAJ, 1. — Helmut Kopeli, stetter je postavil nov avstrijski plavalni rekord na 100 metrov hrbtno s časom 1:07.7. Ostali rezultati dvoboja Avstrija - Južna Nemčija, ki se je končal z zmago domačinov s 102-81, so povprečni. Astapčovem begu preselili preko meje na Češkoslovaško. Sovjetskim četam, ki so stražile rudnik, so sporočili, da so njihovega poveljnika med begom ustrelili. Takoj nato pa so razpustili osrednji geološki oddelek. ki je deloval pod vodstvom pobegljega polkovnika. Oddelek so nato preimenovali. Pri izkopavanju urana je zaposlenih 380 tisoč Nemcev, ki so pod. nadzorstvom okoli 5.800 ruskih tehnikov in znanstvenikov. Vse skupaj pa straži več kot 11.000 ruskih vojakov, da bi preprečili morebitne nevšečnosti, ki bi omogočile drugim državam, da bi vtaknile svoj nos v kraje, kjer Sovjetska zveza izkopava tako dragocen element za izdelovanje Va. TRST UL. ORIANI Št. 7 (Zraven Trga Garibaldi) KINO V T Itft> T l Rossetti. 15.30: «Brez zastave' Serato, Vi vi Gioi in K. N***; Excelsior. 14.30: «En Vozači! Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. in se zayarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in drugim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče. Za proračun in nasvete kličite tel. št. 88-15, Urnik 8. - 9., 20. - 22. i Zvesta svoji tradiciji poklanja TVRDKA UNIVERSALTECNICA pri nabavi katerega koli električnega aparata za gospodinjstva šivalnega stroja ali radioaparata zabojček s srečko K ST® C K s katero, se kupec vrhu tega ydeleZuje še srečolova, ki obsega bogate ragrade RAD 10APARATOV - ELEKTRIČNIH PRALNIKOV - L1ČILCEV PARKETOV SRKAICEV PRAHU - ELEKTRIČNIH ŠTEDILNIKOV IN ŠIVALNIH STROJEV Pras&je Ra obrabe pod naiupdnejSirci pogoji samo pri UNIVERSALTECNICA KORZO GARIBALDI št UL. DELL’ ISTRIA št. 13 SMUČARJI POZOR! V trgovini na Trg tra i Kivi 2 si lahko nabavile po zmernih cenah smučarske čevlje A. PERTOT TRST • UL G1NNASTICA 22 TEL. 95-998 m Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah J Yorku», F. Smatra, G. Ke^-Nazionale. 15.00: «Mesto Je šenoi). v, Fenice. 15.00: «Hoiel Sahara«, De Cario in P. Ustlnav.^, Fiioiirammatico. 14.00: »Nen* rio srce«, K. Del Foggi°- mj, Arccbaieno. 14.30: »Otroci ?3T)). • v,.» Astra Rojan. 14.30: tovanje«, G. Brent in ^ povelj. Alabarda. 13.30: «Ma!e Taylor, M. 0'Br!en, J. kjVu, Armonia. 14.15: «KrvcloCm j G. Slorm A. Murphy. *ar Angelino. ... Ariston 14.00: «Totd. ^pjnlnl. Fr. Marž. m K. ca™ Ri Aurcra. 14.30: «Divja Taylor in Mary Howara Garibaldi. 14.0C: «Kastilj»i nik», A. Nazari in M„,'2tKar.»« Ideale. 14.00: «Tat v Bene1* Maria Montez. nol* Impero. 14.30: «Me(iianocne -noč» A. Cordova. M. Italia. 14.30: «Tri dekU« * rem», J. Haver Vera »e vj. Kino ob morju. 14.30: *c' harja», režira Wyler; *• ron in L. Oliver. Moderno. 14.00: «KIoncf^r. Joh nny». G. Cooper, J. v ^ Savona. 14.C0: »Življenje tom», Irene Dunne. E-in VVilliam Powell. »-mdei" Viale. 14.00: «Tragifn° Stvo«. . d S Vittcrio Veneto. 14, 1"> n(zvf in 22.00: «Tvoja, čfprsj ‘ stas, Linda Darnell in 146 14.00: «Rio Br3V< ■o!» rison. Aiturro. _________ _____ Wayn« in M. 0’H?.ra. pi* Belvedere, 14.00: «Gi?nnl u3cSs notto v tujski legU1*-smeha. . ^vorf Marconi. 14.00: «FrandS. * . «a mula«. A* Massimo. 14.00: «Beii 5t01K Valli in G. Ford. . sVetu* Novo Cine. 14.: «S?.m Pr(r n, B. Odeon. 14.00: «Velikl tira' Field in Harrv Carey. vk(». Rndip. 14.00: «Ulične poP' gmef Vittoria. 14.30: «RX--l^,jan!eO. Mesec«. L. Brid;es. O. RADIO JIJfcOSLOVA*^ C O K K T® « NEDELJA, 2. decemW* 1 ^35, Poroiila ob 8.00, 8.15 Jutranja glasba ‘jV .„vsl£f koledar. 8.30 Za naše P' 9.00 Mladinska oddaja ^cf15^ de »Slavec in roža». f" duhovne pesmi. 13.45 G* željah. 16.30 Slovenska glasba. 17.30 Pester 9 koncert. 18.00 Glasbena Bujštino. 19.00 15 minJJ.nfiF 19.15 Športna poročila- *»• ba za lahko noč. 1 11 »T » *• . i&V 8.00 Jutranja glasba. glasba. 9,00 Kmetijska., v». citre. 11.15 Komorna g« jj 0>S Oddaja za najmlajše- 1 mel«,,, bena medigra. 12.15 Od * lio melodije. 13.00 ijah. 14.3'J Musorgski K" jda 1. in 2. oejanje. 15 kih orkes.iov. 16.00 P g,, '-j koncert. 16.30 Pol ure J8 ja To, kar vsakdo rad ,5 P15?,.} Iz delavskega sveta. piaP‘ K: čajanka. 18,30 Koncert Gab.ijcla Devetaka. l ' <|(1 Koncert za v.olino v 3‘‘ g]o',£ pr Vesela glasba. 20.00 21’3 <63- dueti, kvarteti in g-i» j stra glasba. 21.45 L*„niia 22.00 Čajkovski: Sirnf® pn(Ca 22.43 Ples za vse. i3-3 in nočni motivi. 1 «»T *• ,3.25 8.45 Odlomki iz oper. [a> t orkester tod vodstvorn 5' j goiia. 14.30 Iz delav K« 14.40 Jazz zasedbe. 15.30 Oaaaja drugega ‘No- gometne tekme. 16.3° v B '".crf Iz gledališča A;gentin3 p do prenašali sim.on B°e esll< pod votirtvom KarW e ve 19.05 Valček. 19.40 , 21.03 Cperna sezona ** 1. u v K * 1 r 8.15 Za veid ga dopoldneva. 9.30 P ^kcs1 d5 polcanski koncert vijic«lCi> gh.sbe. 11.00 Od Pr*s r^.i« t.ravljice 11.30 Zelinru) sBj vr 12.40 Zabavna tj* j5.lV riti Želeli ste ■seli zvoki. 15.30 KiT»e ti - Ing. Ježe j1* foJsl11 il živine. 15.45 lgra.’0 *IfieeH.uu s,r: t /o^prhe: :.te Tavridi, raaijsk^ 18^40 B...-- zakladnice v r ... kaj ,gram 1 ‘ I.esmi poje kvartet « nit 115.M iz zajv!u^»-- if. | -skladateljev. 19.10 Ki .ciV‘ 10.30 Jikov Gotovac- j5 M pera v 3 dejanjih. : bavo i n odi ih. 1111111111111111 .................................................................................................................................................................................................................................................. um...............1111............................................... umi......umil...................m.....mm.......im.......iiiiiiiiim'i""IIH" 11111"" Napisal sem vse svoje žive j ponavljal prvi razred gim-d i le dve pesmi in obe sta nazije. m: tolikanj Škodovali, daj Sam ne vem, kako se je sem moral popaziti, kako se j v mani pojavil nagon, da bom okrepil ih popravil. S sem zafel pisati pesmi Ne' svojo prvo pesmijo sem užalil neko žensko, s poslednjo pa nekega kralja. Ako upoštevamo da so kralji in žen. ske najbolj občutljiva in najbolj maščevalna bitja, si kateri pravijo, da se človek tega naleze kakor garij; pri meni pa ni bilo tako, kajti jaz sem gairje obJutil in se Cehljal, cim sem napisal prvo pesem in spoznal nje pač lahko mislite, kako sem ne posledice. Drugi pravijo, odrezal. Neki moj tovariš, ki! da je pesniški nagon nekak- xr 9i«1^an4ii + n Ir1 c>+ r\ nnni I fun' nohA^ Ir i {a hlirln na. je v življenju takisto napisni vsega le dve pesmi, je odrezal mnogo bolje, kajti moZ je s prvo pesmijo Čestital neki prav bogati tetki k sedemdesetemu rojstnemu dnevu ter ji poželel se mnogo, mnogo let, z drugo pesmijo pa je Čestital nekomu, ki je postal minister, in Je stihe zaljuCil z besedami: «Taki sinovi so ponos svojega naroda!» Temu mojemu tovarišu ni bilo treba nikakršne diete, marve' je uspešno dalje pisal stihe, ln lejte ga: še danes pise stihe za nagrobnike in napise na obdnskih slavolokih, ki Jih postavljajo ob velikih sveča-nost.ih. Prvo pesem sem bil napisal že prav zgodaj, ko sem en' nahod, ki Je hudo na lezljlv- Morebiti, — samo to je: kadar pri navadnem nahodu kihneš, sežes v žep po robec in si obriSeš nos; kadar pa izkihaš slabo pesem, ti kritiki tako obrišejo, nos, da ne bos. nikoli več prav ki-hal. In sem cul ie tole: mlad pesnik zasuti v duši nekakšen navdih, na priliko tako. kakor začuti ženska svoj blagoslov v četrtem mesecu In tudi nadalje se ta reC, kakor vse kaže, razvija podobno kakor pri otroCnlcah. Nosni mladenič čuti nekakšne težave, marsikaj se mu gnusi, nato nastopijo tudi bolečine, naposled leže v posteljo in rodi pesem. Primerjava utegne biti točna spričo posameznih pesmi v nasi književnosti, vendar pa m res, da bi tako nastajale prve pesmi. Pesni, kovanje se pojavlja kot ko-letivna bolezen gimnazijskih razredov, ki Jih navdihujejo zlasti tisti stihi, katere so predniki napisali po stenah bolj skritih oddelkov. O, kolikšna zbirka nežnih liričnih pesmi, ki so prišle pozneje v javnost, ima svoje zametke v tem daljnem, v tem prvem navdihu. To sled celo občutimo pri posameznih pesmih v naSi knji-ževnosti. In potem navdihujejo mlade pesnike tudi platnice starih knjig, saj Je v naših šolah staro izročilo, da brž po končanem razredu razprodaš knjige tistim, ki stopajo za teboj v razred, in jih kupuješ pri tistih, ki so stopili v višji razred Na platnicah teh knjig in pogo. stokrat tudi znotraj na straneh, kjer je količkaj mesta, najdemo dragocene sledove pokolenj. Tu najdemo stihe, modre reke. aforizme pa tudi prav koristne zapiske. Poleg posameznih beril, iz katerih Je pri Izpitu padlo nekaj prednikov, ki so imeli te knjige v lasti, so tudi MO JA BRANISLAV NUŠIČ fioTj Pfcuci in pabledmin pebei/vt zelo koristne opombe, podobne tistim tablicam na ulici, ki Je razkopana zaradi kanalizacije, z opozorilom: «Pazi, ne hodi na ievo!> Lejte, tu tiče prvi navdihi, kt okužijo ves gimnazijski razred, da začne pesniti-Seveda so med njimi taki, ki prenehajo ie pri pivem poizkusu; so taki, ki čečkajo stihe ne samo po svojih, marveč tudi po tujih knjigah, in so taki, ki so kar objedeni in vztrajno pisarijo stihe Se potem, ko so že vsi drugi opustili te norosti, -I11 takega tovariša oglasijo dijaki za pesnika svojega razreda. Ako se naprej odločno vztraja, postane pesnik svoje gimnazije in sl pusti rasti dolge lase. po- vršno se oblač-i. hlini raztresenost in tako postane pesnik z vsemi prilastki-Zanimivo je vendarle, da že tl prvi plodovi gimnazijskega pesnlkovanja pogostokrat naglašajo smer, ki ji bo pripadal mladi mož, ako ostane pesnik, kakor tudi okolje, ki Je dalo navdih za pesem. Vzemimo, mar tile stihi, ki se jih tako dobro spominjam, ne kažejo razlomo in natan&no pesniško smer kakor tudi okolje, ki je navdihnilo mladega pesnika, mojega takratnega tovariša: Ljubim mlečni ril in kislo mleko, ljubim kislo zelje in slanino, ljubim rezance in pito z mesom, zlasti rad imam pa dftivet z govedino. Na notranji strani platnic neke latinske slovnice, ki Je prav zagotovo bila v lasti nekega popovskega sina z dežele, se dobro spominjam, da sem prebral naslednji stih. Oj Gospod nebeški, vladas vsemu svetu, z milostjo okrepi našo nacijo in pomagaj meni v tej zadregi hudi, da bom zmogel tretjo konju-gacijo Takisto se spominjam tovariša godCevega sina. ki je pred koncem šolskega leta pogostokrat prepeval: Hopa, cupa, kolo raja, fantje in devojke, hopa, cupa, — pred izpiti, jaz imam pa dvojke... Tisti, ki so ponavljali- raz red, so po navadi pesnikova, li v guslarskem desetercu. Ne vem, ali zato, ker so z njim bolje izražah narodno bol. Tako jr na primer Zlv ko, po rodu Užičan, takole potožil, ko je zvedel, da bo moral ponavljati tretji raz-red: Ojme meni zdaj in pa ne vehe kt sem padel, da ie bog usmili: ne v spopadu niti na boiVSu, ne od pu$ke ne pod tjutim no~em, pat pa pod roko profuju Luke na prokletem jeziku latinskem! Tudi jaz sem svojo pesem napisal v desetercu. Le tega ne vem, ali sem jo jato napisal v desetercu, ker sem ponavljal razred, ali pa sem razred ponavljal zato, ker sem bil napisal to svojo prvo pesem- ' Kakor je tistega, ki sem ga bil pravkar navedel, na vdihovala kuhinja s svojim okoljem, kjer je bržčas stregel; kakor so onega popovskega sinu navdihovali psal. ml, godCevega pa poskočni- ce, tako je meue bržčas navdihovalo opravljanje v 0-kolju, v katerem sem živel, med svojimi tetkami in strinami. Moja prva pssem, ki se je kaj prida ne spominjam več, bi se obnovljena glasila na priliko takele: Rano vstaja mlada tenka Anka ob nedeljah pred "are? im soncem. po. hiti odpirat svoje oleno, tja na okno mlada se nasloni, gleda levo, pogleduje desno, prVakuje Paja, sekretarja, ki bo šel tod mimo na na-eelstvo■ Pesem Je zbudila senzacijo, kakor se sicer spodobi, kadar se pojavi nov m mlad talent. Najbolj so zavre.sča-II na mojem domu In začeli vzklikati: «Joj, joj, joj?» Ti vzkliki pa nllo pomenili, občudovanja, rajši osunlost, podobno, kakor če bi bil kdo razbil veliko ogledalo v dvorani. ' «Le kako si mogel kaj takega napisati!* so v en glas vzklikale vse tri tetke. «KaJ ne bi napisal, ko je pa res!> sem se otepal. «Jojme. odkod Pa je resnica?» t3K0 «Saj ste vendar le». « Ali ni"" d» trd1' sto. zaboga. de;e kar me govorimo. •,, se ut biio i1-?- ba, da bi ow *t,ca. e50 branila srednja 0ti- «Joj, joj! ZA^ e fif j« rekli, da smo ga cerf>'V le, naj naptjfc vzkliknila WI2L t® ki je sicer v 1P zadovoljna s ' ja bržčas Poskrbela. napC pesem naokoli j0), ■ tudi gospo Anikt T ^ In res, tudi Psde» dobila pesem #e v p3pr» if-to slutil, in 3edotlei.> pravi polom■ ,evepi ^ v»‘ nem lekarnar!^ iD_s«]g^, Gospa tleh razc i_n 1 /3 U* 10 F' Je v.rls*? ruvalf 'SV si ru~bil9 S„1< •10 5 troji lekarni » ves sifon. da m m^t,# la,LenraerS- piobo g k;; se'1 pred Mihaela. 0, 0 nadangela M* sla' ^ terem slavi k* j me bo premlatil ■ Gavni urednik BRANKO BABIC, - Odg urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St, 6, III nac>. - Telefon štev. »S-UUa In 94 638 - Po“ni Dred, l M2 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 . 18 - Tei. 7-Ua —'cen. oelasov Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finantr.o-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mn-, širine 1 stolnca ?a vse vrste ogiasov po 10 din. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.- Gorica, Ul. S, Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I. Tel. 70 ----------------—------------—-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 „,esefn° *" „sk» NAROČNINA: Cona A. mesečna 350. tetrtletna W>0, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, meseino 150 din. FLRJ: izvoo ^glt0sHtl* ^$1-Postni tekoCI raiun za STO . ZVU: ZaloJniStvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija <,emokr::,ICnegatls({a p.Z0'2' ' ’ ^ Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoSI račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo trž^1 tesa