I : '"4 ' f-W H ■ it ■ '' ■ 1/ Prvi slovenski dnevnik v -Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov. -——-4> Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. VKL£TON PIBAJELNE: 1279 RECTOl. XiUnd a* SMOii-CIu« Matter, September lt03, at tli« Poet Office at Few JTork, N. Y., under the Act of Goncrae* of March S, 187t. TELEFON PISARNE: 127» MOTOM. NO. 224. STE V. 224. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 30, 1907. — V PONEDELJEK, 30. KJMOVCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Izgredi proti papežu - v New Yorku. NEWYORSKI ITALIJANI SO SKUŠALI RAZGNATI SHOD ITALIJANSKIH KATOLIČANOV. Pri tem je prišlo do pretepa. — Proti psovanju papeža in kardinala Mery del Vala. RAZGNANI FANATIKI. -o- Včeraj zvečer je prišlo v newyor-škej Cooper Union Jo divjih prizorov in vsestranskih demonstracij proti papežu. V imenovane j dvorani s. namreč zborovala katoliška italijanska društva, toda zborovanje so italijanski soeijalisti, kteri tvorijo med ameriškimi Italijani večino, raznali. ^ Katoličani so priredili shod, da ^protestirajo proti italijanski vladi, ^kiera baje v novejšem času preganja papeža in njeg vega "državnega'* tajnika kardinala Mery del Vala. kakor tudi druge duhovne v Italiji, kte-ri no nedavno povzročili velike ne-nravne škandale. Proti socijalistom tudi policija ni ničesar opravila in še le potem, ko je prišla rezerva na liee mesta, bil je konec pretepu. Osem Italijanov so zaprli in jih l obsodili v plačilo denarne kazni po $3. S dnik jim je naročil, da ako hočejo v nadalje zopet protestirali proti papežu, naj si najamejo svojo dvorano, kjer lahko protestirajo, kolikor jim je drago. "Ako pa še to ne pomaga, pojdite v Rim k papežu in n.u povejte, kar mu gre", — tak) je zaključil sodnik i rane svoj govor. Pretep me«l katoličani in socialist i je bil tak. da se je več žensk onesvestilo in da so fanatiki na vse strani bežali. Pri papeževem zborovanju s«. bili člani IS cerkev in v>ak sedež v veli-kej dvorani je bil oddan. N.i tribuni so duhovni skušali govoriti v prid papeža, toda \ tem trenutku je vstalo kakih -"»O Italijanov in pričelo kričati: "Lažnivci, pasji sinovi y (*' Ficli dei eani!"') 4 * Proč s p.ipežem!" * * V pekel - katoličani!" itd. Tem kričačem so se pridružil.- še druge stotine, tako da v dvorani ni bilo slišati druzega. nego r-To/.ne ki.-t ve. Duhovni s,. prosili za mir. i>olieaji mirili, toda ako je na jed nem mestu nastal mir, pričelo se je kričanje na drugem in z zb ro-vanjem ni bilo nič. Končno -o tudi duhovni bežali in še le potem, ko je prišla policijska rezerva, so pri praz-nib sadežih sprejeli res.du«*ijo v prid papeža. --o-- INAGRADE JAPONCEM VSLED ODLIKOVANJA V VOJNI. Vse polno novih plemičev. Iz lista 1'Japanese-American Compere ial Weekly" {*•snamemo, da je Japonski cesar imenoval markije Ito, j)vama in Yamagaia princem; grofe [atsukata. Inanye in Nodžu marki-pm; admirala Togo in Yamamoto ter »nerale Kur« ki. Nogi in Oku gro-»m. za nagrado njihovih zaslug. kte-so si pridobili v vojni z Rusijo. Princom dosed a j še ni bil nihče Inenovan. razun sorodnikov cesarja. Štirinajst mrtvih. Nesreča na železnici. PRI BELLAIRE, O., ZAVOZIL JE EKSPRESNI VLAK B. & O. ŽELEZNICE V TOVORNI VLAK. V razvalinah so našli štirinajst mrtvih in nad dvajset ranjencev. MALOMARNOST ČUVAJEV. Wheeling1. W. Va.. 20. sept. Včeraj popoludne ob 3:15 se jc na Baltimore Ohio železnici pri postaji Bellaire, < >hi. . prijietila grozna železniška nesreča. Kk s presni vlak imenovane železnice, ki vozi med Chicagom in Wlieelinirom. je za vozil v nek tovorni \lak. Štirinajst potnikov j" bilo na mestu ubitih in nad dvajset družili j.* bilo deloma težko ranjenih. Ponesrečeni vlak je osi avil Chica-• v petek zvečer ob 9:30 in je vozil v Pittsburg- in Wheeling. Vlak so v Chicago Jiracti« n razdelili v dva dela. kterih j eden je odšel preko Ak-i■■mu, Ohio, v Pittsburg. Pa., in drugi v \\ heeling W. Va. Semkaj vozeči del vlaka je imel šest vagonov. Nesreča se je pripetila vsled malomarnosti čuvajev izogib -č. kajti jeden izmed njih je po/.^.ul odpreti >r.i o izi^»ibališče. Proti zapadu vozeči tovorni vlak je imel nalog v. -zi i memo ekspresnega vlaka po tiru memo tovornega kolodvora. To se je tn«li z-zodilo. toda ker izogibalisče ni bilo zaprto, je ekspresni vlak z vso -ilo priv. zil na ravno Ta tir in za vozil v tovorni vlak. Ob- lokomotivi sta razdejani. Strojevodje iti kurilci ni-neli časa jxskakali raz lokomotiv i:i -o bili ubiti. Največ ubitih in ranjenih je bilo v vagonu za kadilce. NESREČA NA ZELEZNICI. Na Pennsylvania železnici je biio 21 osob ranjenih. ITarrisburg. Pa.. 28. sept. Včeraj "lopoludne je pri mostu Juniata skočil raz tir nek tovorni viak Pennsylvania železnice in večina vagonov je padla na tir za osobni promet. N*ep<)-s redilo za tem dospel je na ono mesto nek lokalni vlak. kteri je zavozil v razvaline tovornega vlaka. Pri tem je bilo 21 potnikov ranjenih. Ubil očeta in samega sebe. Medina. N. Y.. .10 sept. Včeraj >poludne je Bert I^ewis ustrelil svo-?ga očeta Jerome Lewisa, nakar je La isti način izvršil samomor. Oče in sin sta se prepirala ves dan t popoludne je sin izvršil grozni čin. POZOR ROJAKI! ■ Današnja številka "Glas Naroda" HinaŠa oglas novo ustanovljene hra-Bnice v Kostanjevici. Ker je zavod II pila rn o varen, to se pravi, da nalagajo vanj tndi sodišča denar za mla-Loletne otroke, ker jamči občina z vso B*ojo davčno močjo in ker je pod nad-»ratvom c. kr. vlade, ga najtopleje ■kporočamo zlasti ožjim rojakom Ko-■njeviiikim. Uredniitvo. VESTI IZ MAROKO. Fanatizem v Maroku. Položaj se izboljšuje. Tangier, Maroko 2S. sept. Iz mesta Maroko se javl ja, da je lanatičen duhoven Melajnin na podlagi korana naprosil za dovoljenje, da sme čifu-tom odvzeti denar in njihove hiše prodati. ila na ta način dobi potrebni denar za pričetek svete vojne. To prošnjo je priposlal novemu sultanu Mu-Iaj Hafidu. kteri je na to odgovoril, da je Melajnin goljuf, kajti v koranu ni ni jedne besede, ktera bi opravičevala njegov nastop. Casablanca. 28. sept. Položaj se iz-boljšuje vsaki dan. kajti upor Arabcev je popolnoma prenehal. Sedaj so se Francozom udali štirje nadaljni rodovi, tako da ostane za prepodajo le še šest ^odov. Umeševanja novega sultana Mulaj Hafida f>e ni bati. "!ZnižaneTcene. velja sedaj vožnja v Ham-burg, Rotterdam in Antwer- pen. v Havre s'francoskimi" brzo-parniki. flJ^C v Havre 8 francoskimijpost-nimi parniki. * v Havre s francoskimi na-vadnimi parniki. IH39 S 23 v.®remen z navadnimi par- ^^^ v Bremen z ekspresnimi par- 521 v Trst ali Reko na parniklh 1 A us tro-Americana Line. Te cene veljajo do preklica. ST Origlnelni listki m dobe pri Fr. Sakser Co., L09 Greenwich St., New York. Vsestranski napredek ameriških Poljakov. V NEW YORKU ZGRADE VELIKO POSLOPJE ZA POLJSKE NASELJENCE. Odkritje spomenikov Košciuszku in Pulaskemu v Washingtonu, D. C. POLJSKO VSEUČILIŠČE V WIL-KES-BARRE, PA. -o- Baltimore, Md., 29. sept. Konvencija združenih ameriških poljskih organizacij v Ameriki, ktera se vrši v tukajšnjem mestu, še vedno ni kon-ana. Vendar je pa že dosedaj dokazala. da se ni jedna druga narodnost tako ne zaveda, kakor baš Poljaki. Konvencija je sklenila, da se odkrijeta spomenika generaloma Košciuszku in Pulaskemu v Washingtonu dne .1. maja leta 1910. Mala spomenika obeli imenovanih poljskih rodoljubov že sedaj stojita v kapitolu. Nadalje je konvencija jednoglasno sprejela predlog, vsled kterega se v Xew Yorku zgradi veliko poslopje, v kterem bodo bivali poljski doseljenci, dokler ^e jim formelno ne dovoli ostati v Ameriki. A" to -vrhn potrebni denar bodo dobili potom mesee.iili prisjjevkov j>o ] cent od vsakega člana p»>ljskih organizacij tekom dveh Vt. Xadalje l»oost a vljenje sj»omenika Košciuszku v "VVasbinirtonu. Nadalje se je včeraj ustanovil poseben odbor, čegar naloga je izdelati načrte, po kterih se dobavi £15.000 kot ustanovna svota za gradnjo polj-skeira vseučilišča v Wilkes-Barre v Pensvlvaniji. IZGREDI V SRBIJI. Dva srbska nasprotnika morilcev kralja Aleksandra Obrenoviča so v ječi zadavili. Belgrad. Srbija, 30. sept. V tukajšnjem vladinem zaporu prišlo je do izvanrednega dogodka, čegar žrtve sla dva bivša častnika. Slednja sta bila nasprotnika vlade po takozvanih morilcih kralja Aleksandra in kraljice Drage, radi česar sta morala v ječo. Sodno obravnavo proti njima so namenoma vedno zavlačevali. tako. da sta končno obupala. Pri vsak da njej še t nji sta odvzela stražarjem puške in pričela streljati skozi okno na ulico. Poveljnik zapo rov je ukazal častnika prijeti, in temu je sledil obupen boj. Dva vojaka sta bila ranjena in — uradoma se tako trdi — častnika sta se ustrelila. Dmcri pa trdijo, da so straže častnika zadavile in šele potem vanje ustrelili. Med tem so se pa na ulici nabrale množice ljudi, kteri so obsojali "vlado kraljevih morileev". Tudi na dru-?rih ulicah je prišlo do izgredov, pri kterih sta bila jeden častnik in jeden orožnik ranjena. Vladini nasprotniki trdijo, da so jednemu vjetih častnikov, imenom Novakovien, kteri je bil urednik ne-eega protivladinega časopisa, obljubili prostost, ako obljubi, da preneha napadati dinastijo Karagjorgjevičev. Denarje v staro domovino poilljama: sa $ 10.30 ............ 50 kron, tt f 20.50 ............ 100 kron, »a f 40.90 ............ 200 kron, sa % 102.00 ............ 600 kron, sa $ 204.00 ............ 1000 kron, sa $1017.00 ............ 6000 kron. Poštarina Je vSteta pri teli svotah. Doma se nakazane svota popolnoma [splačajo bras vinarja odbitka. , Ksia denarne poftOJatva izplačuje e. kr. poilal hranilni urad t 11. do 12. dneh. Denarje nam porinil Jo najprfti*-aoja do $26.00 ▼ gotovini t priporo-Senem ali ragistariraMi ptenn, večje PO Douieallc Postal Money Order aH pa Htm York Bank Draft. TRAMK BATffKB OO. 1M Greenwich at, Haw Tork. C1M mL OMr Am, V. m, Svarilo rojakom! V novejšem času pričeli so razni newyorski goljufi razpošiljati našim rojakom razne cirkularje, s kterimi jim ponujajo delnice za neke zlate rudnike, kteri baje sploh nikjer ne obstoje. Rojake svarimo radi tega, da ne kupujejo teh listin, kteri nimajo nikake vrednosti, kajti vsak denar, kterega bi kedo poslal za delnice, je prav gotovo zgubljen in nihče ga ne bode več videl, kajti dobiček bodo imeli le goljufi, kteri so si omislili naslove naših naročnikov, ktere je nekdo ukradel. Rojaki, bodite toraj previdni! * Ur- * Zopet drugi goljufi, kteri so z zgoraj navedenimi v zvezi, razpošiljajo rojakom in tudi Hrvatom cirkularje, s kterimi jim ponujajo "vino" in poleg tega tudi razne "nagrade". Tudi to ni dmzega. nego navaden švindelj, čegar namen ni druzega, kot poslati rojakom navadno brozgo in ničvredna "darila" za njihov desetak, kterega zahtevajo, da se jim ga v naprej pošlje. Rojake svarimo, da se za te cirkularje ne zmenijo in da jih takoj uničijo. Tudi priporočamo rojakom, da posvare Hrvate pred temi goljufi, kterim se ne poljubi delati in žele udobno živeti na račun poštenih ljudi. Kdor dobi take cirkularje, naj jih uniči, ali pa pošlje nazaj s priporočilom. da naj lopovi sami pijejo tako vino. "Banzai" Taftu na Japonskem. NAŠ VOJNI TAJNIK DOSPEL JE S SVOJIM SPREMSTVOM NA JAPONSKO. V Tokio se je vršilo več konferenc med ameriškim in japonskim vojnim tajnikom. NASELNIŠKO VPRAŠANJE. Tokio, 30. sept. Ameriški vojni taj nik Ta ft je dospel s svojim spremstvom mi nolo soboto srečno v Voko-hamo in včeraj v tukajšnje mesto. Nastanil se je v sta rej' eesarskej pa-lači Sluha, kjer je včerajšnji dan preživel mirno. Kazni japonski dostojanstveniki in uradniki so Tafta obiskali s svojimi damami. Ta f to v sin je včeraj z japonskimi sovrstniki igral baseball. Med drugimi je Tafta obiskal tudi japonski vojni tajnik, generalni po-ročnik Terauclii. kteri se je z njim dalj časa posvetoval. Tekom popolu-uneva se je vršila Še jedna konferen ca med obema vojnima tajnikoma. Posvetovala sta se tudi o naseljevanju Japoncev v Ameriko in sedaj se zatrjuje, da pride do sporazuma tudi glede jedine sporne točke z ozirom na to vprašanje. Dne 2. oktobra sprejme cesar Mu-tsuhito Tafta v posebno avdijeneo in tem povodom pride tudi japonsko naseljevanje do razgovora. Taftova rodbina se je popoludne peljala na sprehod v eesarskej kočiji. Na ulici ga je množica spoznala in pozdravljala z "banzai''-klici. Južne republike. Gubanski banditje. V POKRAJINI SANTIAGO DE CUBA SE JE POJAVILA TOLPA BANDITOV, KO-JO SO RAZKRO-P ILI. Aretacija mehikanskega revolucijo-narja-patrijota v Los Angeles, California. KRIVIČNA ARETACIJA? Havana. Cuba. _9. sept. V okraju Santiago pojavila se je te dni tolpa banditov. proti kterej so včeraj poslali orožništvo, da jo razkropi. Ko sta se približali četi jedna dragej, se je takoj pričelo streljanje, na kar se je orožnikom posrečilo četo razkrojiti. Vlada je mnenja, da ti banditi niso v zvezi z zadnjim revolucionarnem gibanjem, temveč, da se gre tu za zločinee, kteri niti Cubanei niso. Kapitan Dougherty, poveljnik orož-ništva v Santiago, odšel je danes z drugo <"eto orožnikov v ono pokrajino. Tudi iz St. Luisa so odšli orožniki v Oueto Niepe. da prepode tam drugo četo roparjev, kteri se mude v gozdu pri Herrera. Los Angeles, ("'al.. "JO. -ept. Včeraj zvečer so tu are to val i L. < \ n tie rez de Lara, člana mehikanske revolucijo narne junte, ktera ima baje tu svoj glavni sedež. Lara je tovariš že are-to' anih patrijotov Magona in Villa-real. Obdolžen je ropanja. Preje je bil ugleden odvetnik v Mexico Ciudad. Njegovi prijatelji trdijo, da je areta eija krivična, kajti njemu se nima kaj očitati. Havana. Cuba, 2S. sept. Položaj, ki je postal ra.li odkritja ustaške zarote zelo zamotan, se vsaki dan izboljšuje. (I o verne r Magoon dobiva redno poro čila iz vseh krajev otoka in povsodi vlada popolni mir. Iz vseh okrajev prihajajo poročila, ktera obsojajo zaroto. Zasliševanja vjetih zarotnikov >e danes prieno. Mexico Ciudad. Mexico, 30. sept Sedaj -e ni več bati. da bi zadržanje guatemalskejra predsednika Cabrere motilo srednjeameriški mirovni kon- jih in izganjajo iz šol. a v kratkem bod«> Madjare iztisnili iz življenja in ^•<•1 židje. Ni biwlimpestanski itni-ver/.i je bilo leta lOlNi 2792 katoliških dijakov in 231.1 Židov. Ivalvin-cev je bilo samo 650! In vendar je na O".rrskem samo nekaj čez en milijon Židov. Ako p mislimo, da vsak Žid dovrši študije, ali ne vsak Mad jar. aemp;>k velik odstoiek madjarskili (lijakov ne napravi izkšenj in potem pisari, torej se da lahko izračunati, da v- nekoliko letih ne bode Madjarjev v višjih izobraženih krogih, ampak sami židje! Kazen za greh! Budimpešta, 29. sept. Ludwig Riess in Maks Fischer, lastnika istoimenske čifutske tvrdke v tukajšnjem mestu. sta neznano kam zgimila. Pone-verila sta 200.000 kron t $49,000). Xajbrze ^ta bežala v Ameriko. Dunaj. 30. se[>t. Ogrski minister-ski predsednik Wekerle je doskel na Dunaj, da prif-ne iznova izravnavanja irle^le nagodbe. Dunaj. 30. sept. Na Tirolskem st* sedaj obsodili one domačine, kteri so pred meseci pretepli in prepodili tje-kaj d< šle nemške izzivače. Obravnava se je vršila v Trident u in za vršila se je s tem, da so 14 Italijanov obsodili vsakesra v 12dnevni zajx>r. Dunaj. 30. sept. Znani avstrijski nadvojvoda Leopold, kteri se je ne davno ločil od natakarice Adamovi-čeve in ki je brat prineezinje Luize. sedanje Tosellijeve žene. se bode te dni zopet oženil, in sicer s hčerjo kmeta Ritterja. Marijo Ritter, iz avstrijske Poljske. Poročila se bodeta v Ouribu. Švica. Avstrijski davkoplačevalci mu bodo morali še v nadalje dajati vsako leto po 50.000 kron. NA FRANCOSKEM SO NAPRAVILE ZADNJE POVODNJI ZA $4,000,000 ŠKODE. V Benemargose na Španskem se je vsled povodnji podrla cerkev. RAZNOTEROSTI. valiti je že gri-: ih je i uni- v Be-pri- ■ d-rr.a->! i/.vo-»iv-i še-velike a ratanč-e raj opo-rd-mavor . novem- t-pt. Y«"e-irtiri -tari Pariz, 29. sept. Položaj povodnji v južnej Franciji se je nekoliko p<-lx)lj-šal. Samo v departenientu Herault se ceni škoda na j?4.00O.O0O. I hi j.' škoda tolika, se ima prebivalstvi uničevalcem gozd« v i r sod; pričela agitacija za p- lt*-če v. Tudi v druzih depari-škoda velika in trirat' v cena. Madrid. 2!J. sept. V i- iv, je vsle 1 povodu!; jmi!i\:> < • nemargose. Pri Ma'agi nesla več mrtvecev v u < ' London. 2!*. |,t. X,, vorjem tukajšnjega i - i Ijen Sir dolu. < "bari.-s l: tit" mesta L »n l<- i i:-pivovarne. Volitev vr- no p^i starih ceremonijah -ludne v Guild Hail. X'.vi prevzame uni>liiva:: V d: <-bra. — Karlsruhe. Xem<'ii;i L1;', raj doj),ihidne ob !i. tiri j«-veliki vojvoda badenski Friderik. Peking. 2S. sept. Vlada -kuša storiti vse. k;»r je v njenej moči. da ublaži sovraštvo meti Kita -i i:i !Man-d/.uri. Sedaj je izdala odredbo, ktera nalaga provincijonalnim oblastim, da kupijo za odslužene vojake mandžur-skeira naroda zemljišča, na kteriu se bodo naselili k^«t p«>ljedelci. Snangliai. 2S. sept. V Nankongsie-nu se je pričelo gibanje ustaških bok-serjev. kteri so v Ta vru-1 i umorili ne-cega italijanskega duhovna, d o čim so v I\on-cno\v-fu požgali n n : ece- ga laza ris ta. kteri je tam skušal 'preobračati" domačine. Misijonarji so bežali. Protestantskim n :sijonarjem se ni nič zalega zgodilo. Petrograd. 28. sejit. V nekem bližnjem gozdu so teroristi umorili organizatorja moštva, čegar namen je bilo preganjati teroriste. Ime organizatorja je Možajko. Vjeli so ga socijalni revolucijonarji, kteri so ga počasi do smrti mučili, da bi od njega izvedeli, kake tajnosti Sneg in mraz. Lyon Mountain, N. Y., 27. sept. Po vseh krajih Adirondackov je včeraj nastala zima in prvič v letošnje j jeseni je zmrznilo. Pri Lake Placid, Chateaugay Lake in drugod kaže toplomer le 28 stopinj nad ničlo. V Blooming-dale je včeraj v prvič snežilo. — . Philadelphia, Pa., 28. sept. V pokrajinah osrednje in iztočne Pennsyl-vanije je včeraj zapadel prvi sneg. Mraz ni napravil škode. Četrt milijona dolarjev zapravil v dveh letih. Grover Cleveland Fuller, kteri je bil še pred par leti najpopularnejši jockey v New Yorku. moral se je mi-nolo soboto zagovarjati radi pijanosti v policijskem sodišču na Essex Market. Fuller je pripoznal svojo krivdo, da je tekom zadnjih dveh let zapil vse svoje prihranjeno premoženje v znesku $250,000. Sodnik Droege ga je oitel in potem odpustil. Fuller je pred trend leti padel ras konja, si pri tem zlomil nogo in postal sa nadaljno delo joekeya nesmoSen. Pomanjkanje delavcev. V tovarnah doline Blaekstone pri Pawducletu, R. L. primanjkuje mnogo delavcev, med tem ko so tovarne z naročili preobložene. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Kaiserin August e Victoria 28. sept. iz Hamburga s 1876 potniki. Franc-esca 28. sept. iz Trsta z 974 potniki. Xew York 28. sept. iz Southamptona s 1016 pomniki. Caledonia 29. sept. iz Glasgowa s 1511 potniki. Dospeti imajo: Queen Wilhelmina iz Rot ter dama. Pallanza is Hamburga. Ryndam iz Rotterdam a. Kroomland iz Antwerpena. Krouprinz VVilbelm iz Bremana. Gnekenau iz Bremena. Odpluli bodo: Kaiser Wilhelm H. 1. oktobra v Bremen. Franeesca 1. oktobra v Trst. Majestic 2. okt. v Liverpool. Noordam 2. okt. v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 3. oktobra v Hamburg. La Savoie 3. okt. v Havre. Baltic 3. okt. v Liverpool. Friedri^sh der Grosse 3. okt. v Bremen. New York 5. okt. v Southampton. Campania 5. okt. v Liverpool. Kroouland 5. okt. v Antwerpen. Caledonia 5. okt. v Glasgow. President Chant 5. okt. v TTmhIiui^, The first Slovenje Daily" in the United States. Issued every" day* except H Sundays and Holidays. jj "GLAS NARODA 99 ;Slo>enic Daily.) Owned an«l published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a trorporacton). FRANK oiKSKIt, president. VICTOR VA1J A VrX*, Secretary. LOUIS BKXKDIK, Treasurer. Place of of the <-orf»oration and addrtf***« of above otiii-erw: lusi lireen with Street, Borough of Manhattan, Ntw York City, N. Y. Za leto velja li^t za Ameriko . . . $3.1*1 nol leta.........1.50 ,, leto za mesto New York . . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . I'.Od ,, Kvropo za vse l«-to ..... 4.50 ,, ,, ,, pol leta.....2.50 ,, ,, ,, » etrt leta .... 1.75 V Kvropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. "QUAS NARODA" ("Voice of the People") Issued "every, day, except Sundays anil Holidays. Subscription yearly $3.00. AJvertisement'on agreement. bolj po volji, je vsejedno, toda nekaj je gotovo: denar za vstajo, kteri je prihajal iz dolenjega Broadwaya, prihaja le iz tacih krogov, kteri žele, da se Cuba osvoji in ki pri izberi tozadevnih sredsiev niso bas izber-ljivi. Kadi tega je tudi pričakovati, da se bodo take "revolucije" ponavljale, dokler se ne. dosežejo končni cilji. Proti tem vplivom se tudi najjačja vlada ne bode mogla braniti — niti naša, niti cubanska, Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da >»* nam tudi prejšnje bivališče natnini, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi-oui in pošiljat vam naredite naslov : "OIum Nuroda" lt>l CJreenwrit Tele JStreet. New York City, m: 1 "JTo Rector. Proslava monopola. ■h >t< a li'OO. < z i roma tx> preteku let, slavili bodemo v New ^"or-istoletuieo odkritja reke ilud-t proslava ne bode nič dru-, o,. — odcijelna proslava prve-mopola ali trust a. - ptenibrn leta ItioO je Henry ■ ti •-•Ikril vele tok. kteri se ime->o njem Hudson Kiver. T> tri-iin' b« o Hudsonu s hitrostjo po pet milj na i re. seveda že leta 1S07 i ne 1 SOD. vcdai pa slavu stui odbor povdarja, da je tudi za Kultonovo slavnost boljše. ak.> se vrši leta 1901), kajti po~ta-voda.ju države New York je dala Ful-t<'. i in vijepivemu finančnemu dmgti leta IStHt — mono|»ol za plovitbo reki Hudson. Fidiunov finančni di-ug je bil R« -h. K. Livingston. Leta 17S7 si je « :i«»vil 'leto 7.a letom d< uspešne vo soparni kom Claremontom. Po-tcM -j jc-dnoletno dobo spremenili a pel 1 ci:.o s pravico obnovitve za na>la!,'iia pet let, tako da skupna do' -i n.* pri-seza tridesetih let. Proti t«*iu.il t! -tu -o meščani nastopili v ra/.ni!i sodiščih, češ, da je monopol }■ stavna stvar, ktera tudi ni v iu>iii z ustavo. Končno so sodi-- : 1 dtoaov monopol »mejila le na r-! > li i U > i in nn*u j>ol v tej obliki < "'sta! nes;»re: )enj-n, dokler sta živela. 1' tem tru.-tu se ravnajo danda-na-. .i v-i trusti, kreri so se od one da\ue dobe nepopisn . pomnožili, tako da vladajo ne le na Hudsonu, temveč na vseh oceanih. "Revolucija" na Cubi. Da bi prišlo na Cubi do kake revolucije, ktera bi bila večjega pomena, za sedaj ne moremo misliti. V dobi okupacije ]>o Zjedinjenih državah se \ staja nikakor ne more razširiti na širše kroge in vsak tak poskus ne pomenja druzega, nego po nej>otreb-nem zapravljati ljudske moči, ktere niso posvečene blagostanju eubanske-ga ljudstva. Da je t-emu v resiniei tako, nam dokazuje v polncj meri izjalovitev vstaškega gibanja, o kte-rem smo v "Glasu Naroila" poročali v minolem tednu. A ko se pa tam kljub temu bavijo z vstaškim gibanjem, zamoremo si tako '4 revolucijo " tolmačiti le na sledeči način: Vstaško gibanje so priredili ljudje, kterim nikakor ni po godu, da bi vladal na Cubi mir. To gibanje so brezdvomno uprizorili ljudje, kterim ni po volji, da bi Cuba v kratkem dobila zopet svojo lastno vlado in vsled tega je tudi opravičen sum, da namen sedanjega gibanja ni drugi, nego doseči, da bi Zjedinjene države Cubo jednostavno anektirale. Da je temu tako, nam dokazuje tudi poročilo, da so "vstasi" dobivali potrebni denar iz newyorakega finančnega kraja. Da se doseže ono, kar žele neworski trustijani, ni treba nikake prave revolucije. Treba je le mnogo upi tj a, pretiravanja in družeča, potem prične kmalo ves svet govoriti, da Cuba ne pride do miru in da cnbansko ljudstvo ni sposobno za samostojnost. Iz tega sledi: Cobo je treba vladati po Zjedinjenih državah in jo anektirati. Se li ta to politiko skriva sladkorjev ali tobačni trust, kterima bi bila anekeija Cobe haj- Potopisni paberki. (Konec.) Šestnajst celih let, to je od zase-denja biskupskega prestola leta 1S50 do L't a lStk3, se je veledušni apostol Jugoslovanov pripravljal na izvršitev sti letega načrta o zgradbi nove stolue cerkve v Djakovem (Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je izdala monument alno delo o tej cerkvi; dobi se v 14Narodni knjigarni"), v izvoljenem sedežu srem-sko-bosanske vladikovine. V to svr-ho je prepotoval vso Italijo, Francosko in Nemško, kjer je proučeval razne cerkvene stavbe in njih sloge ter objednem nabiral raznovrstne u-metnine, zlasti slike, izvirne in pojete po umotvorih znamenitih slikarskih mojstrov, ki jih je potem podaril ]hi njem ustanovljeni tigaleriji slik'' na ".Juuoslt venski akademiji znanosti i umjetnosti** v Zagrebu. Po svojem predniku, škofu Josipu Ku-kovič-u, je pri svojem zasedanju ško-■ '1 skega stola djakovskega J. J. S t r. i~smayer prevzel 300,000 goldinarjev stavbnega zaklada, ki ga je bila nabrala v teku jednega stoletja petorica prejšnjih djakovskili škofov. Ulagor. dni vladika Josip Juraj Strossmaver. ki j;> z ogr« mnimi svojimi prispevki Hrvatom usiauovil že . e< !: i at imenovano akademijo znanosti in umetnosti ter z njo združeno galerijo slik, kakor tudi zagrebško vseučiliš e. — biskup Strossmaver je dodal pač tudi tej zgoraj navedeni -lavniei za vzgrajenje st lne cerkve v Djakovem veleizdatne svote denarja iz svojega zasebnega imetja, od-nosn.i iz svojih škofovskih dohodkov; objednem pa jo* did najbr/e nekoliko; - avbenili stroškov \ knjižiti na ško-i ;~ka jMisestva. ki jih bod imeli pla-e vati njegovi nasledniki, naj si bodo že domačini ali inorodci, še dol,iro vrs .. h-t. Saj je pač menda slutil in je to neki tudi izrekel, da čerih oralov; nadalje okolo 200 oralov vinograd v in kakih 40 oralov slivja. Ogromne so pač svute, ki jih je veledušni djakovski vladika žrtvoval na cltai^u domovine, na prospeh znanosti in umetnosti ter v obče na korist narodne prosvete, in to ne samo svojih ožjih rojakov Hrvatov, temveč vseh Jugoslovanov, med kterimi je odlikoval posebno nas Slovence; saj ga v nas ni skoro narodnega društva, ki bi ga blagosrčni biskup Strossmaver ne bil obdaroval bodisi z gmotnimi prispevki ali pa ga vsaj počastil z bodrilnim dopisom. Saj je še za ljubljanski 11 Narodni dom" daroval 300 goldinarjev, poslavši jih v svojeročnem pismu z lapidarnimi pis-menkami. Skupnega zneska vseh. svojih denarnih žrtev za kulturne namene bi pač menda blagopokojni da-ro vatel j sam ne bi vedel povedati. Vrh unec-, takorekoč krona vseh njegovih nevenljivih dobrih del pa je tolikrat že omenjena stolna cerkev v Djakovem. Za osnovanje njenega stavbnega načrta ter dejansko nje-ga^, izvršitev je veliki jugoslovanski apostol posvetil in porabil nad tretjino svojega devetdesetletnega plodo-nosnega življenja---Namislil ter podelil jej je, kakoT sem že omenil, zgovorno obliko vidnega simbola svojih teženj za združenjem pravoslavne cerkve s katoliško, ki mu je bil najsvetejši življenski vzor vzvišenega blagovestniškega poklica. In kakor je to svoje stremljenje izrazil v zunanji podobi cerkve, ktere zidovje je proizvedeno v bizantinsko-romanskem slogu, d očim ima taisto gotiške por-tale in okenske okvire z običajnim rosetonom nad glavnimi vrati ter go-tiŠki prikrojeni strešni kap takozva-nega frontona na piiamidastem pročelju katedrale, — takoisto je go-nijalni snovatelj njenega načrta i notranjSčino svojega svetišča bil is-umii kaj virtuozno -obran sklad ro-mansko-gotiškega sloga. Cefkva ima namreč okrogli evod, čigar rebra podpirajo aopižasti gotiški slopi; takisto so vbočti v. postranski cerkveni lsidiji, v presbiterij in absida zidani v okroglih lokih. Vzgrajena je cerkva v slogu bazilike, ki ima tloris v podobi križa; posneta je očividno po svetovno znani baziliki sv. Petra v Rimu ter je tudi posvečena temu izvoljenemu glavarju apostolov. Po svojem veličastnem rimskem vzorcu je postavljen tudi v djakovski katedrali veliki oltar na sredini cerkvenega križišča z dvema žrtveniškima mizama, nad kterima se dviga visoki belo- ložil imenovanemu njegovemu, tajniku. Ta mi je pravil, da je bil' nedavno naš ravnatelj Ivan Hribar skozi d\ ajset dni Strossmayerjev mizni frost in da biskup v obče kaj radodarno p gosti slehernega slovenskega posetnika, čimer da morajo izpovedati rasne deputacije s Slovenskega. Navzlie vsemu bodrenju se nisem dal pregovoriti ter sem bil ostavil Djako-vo, ne da bi bil takrat videl z obličja v obličje velikega dobrotnika Jugo- kameni baldahin na štirih rdečemar- slovanov. m rnih stebrih. Ostalih šestero postranskih oltarjev je veleumni graditelj bazilike posvetil z dobro premišljenim namenom zgolj izbranim zaščitnikom svoje sremsko-bosanske škofije. Po stenah glavne cerkvene No, gledal sem zavzet v mil osojno njegovo aopstolsko obličje ter čutil stisek njegove veledarežljive, posvečene roke — devet let pozneje, in sicer na povabilo istega našega ravnatelja, ki me je bil poslal takrat, leta ladije je dal naslikati desetero naj- !SS5, med vesele brate Srbe v ravni znaroenitejših cfogodb iz sv. Pisma stare zaveze od ustvarjenja prvih roditeljev Adama in Eve do maziljenja kralja Davida; v križišču pa so uprizorjena najpoglavitnejša dejanja iz življenja našega Odrešenika in njegove matere Marije. N"a slikah: Kristusovo rojstvo** in "Sv. Trije Kralji", je rodoljubni vladika dal posneti nektere najznačilnejše tipe iz slavonsko-sremskega ter bosansko-hereegovskega ljudstva v slikoviti narodni noši in na veliki sliki v presbi-terski absidi je upodobljena apete-oza. ko biskup Josip Jurij Strossmaver v spremstvu svojih dveh zaščitnikov sv. Josipa in sv. Jurija poklanja glavnemu patronu svoje cerkve. sv. Petru, model djakovske bazilike. Tri dni. kakor sem že povedal, za-poredoma sem h'^dil ogledovat ta stavbni čudež Strossmayerjev ter proučevat njegove umetniške okraske. Tale novozavezni ' 'Salomonov tempelj"7 slovanski v modernem stavbnem slogu naj bi si hodili ogledovat in proučevat ter o bčudovat vsi Jugoslovani, zlasti pa njihovi umetniki: arhitekti, kiparji in slikai-ji. . . Ob-žal »vati je le. da stoji ta čudokrasni na-robni mavzolej velikega jugoslovanskega apostola in umetniškega mecena tako oddaljen od glavne kulturne proge, tam doli na samotnem slavonsko-*»remskem p< lju, kjer so se mu zavistni Mad j ari nalašč bili iz-o^nili v toli Širnem ovinku s svojo oseško-brodsko železnico, da so pot-!likom prikrili ta predragoceni biser n o.lerne stavbne umetnosti, ki bi bil kaj dostojen < krasek n. pr. — pre-jk>!> jenemu mestu Zagrebu. Človeka kar srce zaboli, ko zagleda ta čtula-polni hram božji v sredi preprostih, tu in tam še s slamo kritih hiš neznatnega provincijalnega mesteca, ki ima jedva kakih 4000 prebivalcev. Tu ie videti baš tolikajšno protislovje, kakor da bi stala bogato in ele-gantno opravljena velemestna dama med bosimi, borno oblečenimi kmet-skimi ženicami... Veledušni jugoslovanski apostol in pospeševatelj lepih umetnosti se je bil narodil pač za pol tisočletja -— prepozno! Ko bi bil Strossmaver žive! v dobi umetniškega preporoda italijanskega, v zlatem veku toli opeva nesa ' * cinquecenta' % on bi bil nam na kulturni cesti zaostalim Jugoslovanom to, kar je bil Italijanom papež Julij IT. in med ice j ski papež Leon X,, kakor sta ta dva s papežko triaro kronana mecena k sebi privabila božanskega Rafaela in gigantskega Michelangela z ostalimi umetniki. takisto bi bil tudi veliki djakovski vladika < kolo sebe zbral širni zbor izvoljenih, ljubljencev vseh de-vetei'o umetniških Modrie. Nastopivši polje narodne prosvete, nepričakovan kakor starozavezni veliki duhovnik Melhizedek, je bil no-voimenovani, z Dunaja prišedši biskup Strossmayer nepoznan in osamljen med svojimi neprobujenimi rojaki, ki niso ibili navajeni, da bi jim kak višji cerkven dostojanstvenik — s pomočjo vere prižigal luč prosvete, znanosti in umetnosti. . - Pri zidanju svoje katedrale -djakovski mecen ni imel na izbiro domačih stavbenikov in umetnikov; naročiti jih je moral iz tujine. -Kipar Ivan Bendič, ki se je bil vežbal v svoji stroki na beneški akademiji di belle arti s pokojnim našim Janezom Subičem, je bil menda edini slovanski umetnik pri okraše-vanju djakovske bazilike. Ttretji dan svojega bivanja v Djakovem sem se bil zglasil pri takratnem Strossmayerjevem tajniku Milku Cepeliču. Sprejel me je jako prijazno ter me 'hotel takoj predstaviti *' njegovi vzvišenosti'Moj izgovor, da nimam za to potrebne "svatov-ske obleke", je rekše ovrgel: "Pa nista zato! Naš Prevzvišeni ne gleda na odjelo! Ta "Vi ste p#tnik!" Ko pa je še dostavil, meda, da bi iz-podnesel mojo slovensko maloduš-nost: " Znate, On če Vas pozvati na ručak!" upalo mi je povsem moje plaho srce. Spomnil sem se bil namreč hipoma vseh velikanskih dobrih Činov St rossmayerj e vih na kulturnem polju, kakor tudi onega gromo-vitega njegovega govora leta 1870 zoper — papeževo nezmotljivost, pri čimer mi je stopila pred oči moja pre-neznatna malenkost, da se niimi smatral vr^čbjtega, kakor bi^ že jaastveoifeou'V kar M Srem. Kje in kako se je to vršilo, o tem poročam — drugokrat- V Soluogradu, na dan sv. Tilha 1907. ProstoslavT Kretanov. Nekaj besed o novodobnih popotnikih in izlet na Cetinje. i. Ves poln sem popotnih načrtov, posebno p' zimi. Sedim pri topli peči in premišljujem, kam bi jo udaril spomladi ali na leto. Ob, ta radovednost, koliko se je nahaja pri ljudeh! Kmalo bi verjel tistemu, ki je razsodil, da smo iz same radovednosti prišli na svet pogledat, kako je kaj tukaj, in ko smo se do sitega nagledali, pa gremo raz čarani zopet nazaj v nepoznane kraje. Fantastni in bizarni so moji potni načrti in dovršeni ter opisani bi koristili knjigi. Nihče n? ve, koliko sem jih že skoval in vse bi bil dovršil, da mi je eprosvetljeni minister prosvete pošiljal primeren prispevek za potovanje. Same koristne izlete imam na piki. Na primer: vedno sem hrepenel in še hrepenim poleteti kdaj na Švicarsko. da bi proučil tam, kako se v tej majhni državi vlada v treh jezikih, v tem, ko se jim pri nas ne posreči, da bi vodili vsak narod v njegovem jeziku; dolgo seia nosil željo, da bi pogledal na Indijsko morje ter se prepričal, se li res od tam že vidijo mogočni vrhovi himalajskih gor, ki so pon; sno kvišku dvigale svoje snežene glave, ktere so obsevali solnčni žarki, namree takrat, ko je o njih pisal Andreje ko v Jože, ki jih nikdar ni videl. In Še dalj? bi se peljal tja zad v Avstralijo, je li res tam vse tak >, kakor je napisal profesor Vrhove«-. Pa bi potem pošiljal dolgogolke P' datke, pojasila in popravke v naše leposlovne liste, ziv kar bi dobival lepe denarce. zadostne za nove izlete. Oh. radoznalosti je v meni več. nego v naših turistih, in domatega toliko, kakor v petletnem dečku. Zal, da ni sama sebi namen, tako da bi ute-sena sama uživala plod spoznanja in izkušenj: ob njej visi neločljivo kakor uho i lj <;lavi neukrotljiva slavo-hlepnost. Blebetava starka je, ki zato vsepovsod vtika svoj nos, da bi vedela povedati kaj takšnega, kar vzbudi zanimanje in priznanje. S čemu i koli bi se rad izkazal za mnogo-koristnega zemljana, tako da bi ljudje meruogredoč stikali glave, spoštljivo gledali na-me ter govorili: Ta pa ta! Ali dandanes se je človeku težko izkazati s klativiteštvom, tako izkazati, da bi se ljubemu sobratu pokadilo pod brk in bi začel same zavisti kihati. Ljudje so že vse videli, vsega so se že naslišali in povsod so že bili. Kako bahato so nekdaj vedli tisti "hri-bolazei, ki so se osmelili pohoditi vrh Triglava! Čudeže so pripovedovali o svojih vratolomnih kozjih potih in jaz sem gledal k njim, kakor bi bil k bogovom, ki so v starih časih plesali na vrhu Olimpa tam, kamor za-saja zdaj hribolazec svoj cepin. No zdaj, ko leze že vsak o t ročaj na Triglav, ker "je to zaslužno delo, se turistom več ne čudimo in nibČe jih ne posluša. Njih podvige ne spoznamo več za spomina vredne in jaz jih ne maram posnemati. Čemu bi hodil na gore, če s tem ne porinem svojega imena v prvo vrsto maziljenih glav! Ko bi kot prvi veleturist mogel poleteti na mesee in bi se Tni začudile same zvezde in bi me hvaležne poslušale. onda bi si hotel iskati priznanja v stroki modernega klativeteštva. Pa glorija pohoda na mesec je prihranjena poznejšim rodovom. V prejšnjih časih je bil češčen tisti romar, ki je videl Rim. Jaz, ki bi bil rad čislan, pa rad pozabim, kako se časi in nazori spreminjajo, in vedno prepozno pridem, sem bil tndi pošetal Rim, celo dvakrat, da bi lahko rekel strmečim ljudem: Glejte me, tndi jaz sem bil tam! P aznenif te, da sem s tem kaj pridobil na slavi t Prav nič. Ko sem bil začel v Gabrovcu razkladati o svojem romanju, je snih dedec s pipic omed ^eobmi "NorjJetov, 9a sem tndi jaz videl sveto mesto. J&ž&k td> tako irf%IT«hir gsSe. V«ak vidi s svojimi ofcni in r * — - ____ kolikor parov oči, toliko podob. Vem, da ti papeža tudi nisi videl, ker si ( sam po potoval, mi smo ga pa videli, —* ker smo šli z romarskim vlakom. Pa mi povej, v kterem mestu od Trsta' doli se pije vino iz kozarca, v ktfrem iz majolike in kje čaka kar poln Štefan na ruizi?!'* Ostrmel sem ob učenem dedcu in le jetrljaje sem še ktero nameknil na Italijo. Kar ni pokvaril dedec, je pokvarila trizoba baba, ki si je natanko zapomnila, kje je videla na Laškem najlepši krompir, kje je stala koruza dobro, kje slabo, kje je bilo tisto, ko so smatrali romarji, gredoč preko trga laško čebljanje — kvatrečink — za molitev ter se spodobno odkrili in podveznili sklenjene roke pod klobučke. Vse je vedela baab bolje nego jaz: Ktera cerkev ima največ oltarjev, koliko je po mestih nagnusnih malikovalskih podob, božjega znamenja pa zunaj cerkev nikjer nobenega, kako so romarice v Bolonji pred tisto v kamen izklesano ogromno vražjo podobo, ki stoji sredi trga, spodobno povešale glave in glasno pljuvale, kakšni imenitni vrtiljaki in gugalnice se vidijo v FtorencL Milo, nežno in ubrano je pripovedovala baba, kakor bi potoček žuborel med zelenjem in cvetjem in Gabrov-čani so jo odprtih not poslušali in na-me so se pomilovalno ozirali, češ: To si jo zavozil s svojo rimsko potjo, ti, ki si nisi nič pametnega zapomnil s popotovanja! Še večkrat sem se hotel kosati z rimskimi romarji, pa i vselej so mi zaprli sapo in žal mi je postalo lepih denarcev, ki sem jih potrati! na Laškem v ta namen, da. bi vedel kaj pametnega in spodobnega povedati ter priti do priznanja in veljavnosti. Koira r muci slavohlepnost, tisti je gotovo udarjen s škodaželjnostjo. Kako d« bro mi dene še danes, da dedec in baba nista dolgo nosila zvonca. ki Lra nista hotela privoščiti meni. Zasloveli so novi vešči in zgovorni po]>otniki-pripovadniki, tisti ljudje, ki so se povrnili iz Amerike. B:«s te \ podp. društvo - Sedež: Forest City", Pa. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTEN OBERŽAST. Bos 51, West Mineral, Kaus. L tajnik: IVAN TELBAN, Box «07, Forest City, Pa-XL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. _ NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest CityTp« KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik j»orotneira odbora. Weir Kan JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban. P. O. Box G07 Fo-j rest City, Pa. Društveno glasilo je ' GLAS NARODA". Gompagnle Generale Ttansadaotigue. (Francoska parobrodna družba.) f ' bili duševni ebčutki in 4 lopi — to naslade ob teh fx> amerikanski zavi- , liantli povestih, ki smo jih poslušali ! zimskih večerov dolgo v noč! Kar romali smo k Amerikancem, |>osebno I jeden je bil v veliki slavi, tisti, ki ! je prinesel živo opico z novega sveta | tlakihSX ITj DIREICTIM ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUOUANE. Svoje široke povesti je lahko osolil s svetlimi dolarji, s kterimi je cvenk-Ijal po mizi. Z Amerikanei se kajpada nisem mogel kosati; le poslušal -eni jih, občudoval, spoštoval in zavidal, ker novi svet sem videl san?o v medlih panoramskih slikah in dolarjev še nikdar nisem imel v svoji žepni oblasti. (Dalje prihodnjič.) Morilec otrok. V Berolinu je neki elegantno oblečeni, 25 do 2S let stari, očividno blažili mož zabodel mimogrede na ulicah pet otrok, kterih dva sta takoj umrla. Oblasti so razpisale večjo nagrado tistemu, ki bi morilca izsledil. Napad na predstojnika. Postajni načelnik v Sv. Antonu pri t rgu Kaltern Kroiss je bil ponoči, ko je šel domov, na cesti od lastnega železniškega sluge Gruberja napaden. Pravočasno so pritekli ljudje na pomoč. ki so Kroissa rešili. Poroka pred smrtjo. Predno je bil zarotnik proti carju Sinjarski obešen, je prosil še za dovoljenje. da se peroči s svojo ljubimko. Prošnji so ugodili, prišel je v jetniš-nico duhovnik ter poročil obsojenca. Kot pričaj so nastopili uradniki. oglas. delavci, ogibajte; se min- nesote! tam je še vedno štrajk za pravico delavcev. ne poslušajte agentov, ki nagovarjajo v mzn-nesoto! Poštni pamiki so:j na vijaka..................14,200 ton, SO.OOO konjskih moči. «LaSav01e" „ „ „ ..................i2,000 „ 25,OoO "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 "^Tourune" „ „ ..................10,0o0 " 12 000 £ "La Bretagne"................................ 8,000 ,, 9,000 "La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,<>00 \\ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parnlki od plujejo od sedaj nap roj vedno ol> četrtkih ob 10. uri dopoladne iz pristanišča št. 42 North Itiver, ob Morton St., N. Y. 3._okt. 1P«>7 *LA PROVENCE 10. okt. 1907 *LA T OUR A IN E 17. okt. 1907. * L A LORRAINE 24. okt. 1907 *LA S A VOLE 31. okt. 1907 »LA PROVENCE POSEBNA PLO VITBA: La Bretagne 27. sept. ob 3. uri poj. La Case0gne 12. okt. ob 3. uri popoL Samo za II. in III. razred. Pazniki} z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijak*. JVI- W. Kozminski, gen mil ni a-enr za z.npad, ZTi Dea.M>rn S ' .. C?-. - . "a o, Hi, •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE 7. nov. 1907., 14. nov. 1907. 2L nov. 1907. 2S. nov. 1907. 5. dec. 1907. AVSTBO-AMERICAN LISI Rt-j;ultirnl potni parnikl "Francesca" odpluje 3. oktobra. **Ouili£l** odpluje 12. oktobra. "Laur'CL99 (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. "Alice" (nov z 2 vijaki) odpluje 31. oktobra. voarljo med New Yorkcm, Tratom In Reko. x zahvala. Src na zahvala eenjenim delegatom in društvenim bratom društva svete j ^ Barbare v Forest, City, Pa., ki so nas o priliki zborovanja tako lepo pozdravili in postregli. Srčna hvala g. Tomšiču, istotako g. Zalarj-u, glavnemu predsedniku, za njih lepi nagovor in pozdrav pri veselici, lepa hvala pevcem za njih lepe pesmice, ktere so se tako lepo raalegale v dvorani g. Muhiča. Posebno pa izrekava zahvalo g. Josipu Zalarju (in vsej nje-govej družini za lepo in dobro postrežbo. Vsean članom društva sv. Barbare srčni in bratski pozdrav. — Na svidenje čez tri leta v Cleve-landal Anton Oštir in Mihael Jalovec, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Najpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le CO centov« Potniki dosix> isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CB> Co., General Agents, J 3 Washington St., New York. Kja je moj brat LUKA VOLGE-MUTt Letos spomladi je prišel v Pueblo, Colo., izf je potem nekam odpotoval. Ža njegb* " naslov bi rad zvedel: Andrew Volgeamit, P. O. Bo* 89, Sopris, Colo. (27-9—3-ltf) ' .4; Telefon 246. Frank Petkoy§ek 720 Market Street. Waukegan, 1U.; priporoča rojakom svoj ^ S A L O O N,^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra Tink in whiskey, ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAdALN1CI ima vedno sježe po nizkih cenah. Pošilja denarje f staro domovino zelo hitro in eeno; v zvezi je s Mr Frank Sakserjem v Nerw Yorkn. • ' "r '' ■ ' € ^^^^ + m m m rfc aliAmd^^Bfej:,,. 'TO.} ^lo v ensb—> katoiiSko nju karbolna kislina. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je umrla. Steklenica s karbolno kislino je pa bila nedotaknjena in tudi sicer niso našli ni-kakega sledu o strupu. Deklica je pila iz steklenice neko popolnoma neškodljivo mešanico, ali prepričanje in domišljanje, da pije karbolno kislino, je melanholično deklico ubilo. šno so predložila poslaništva prizadetih velesil ostalim evropskim velesilam. Turška vlada hoče glavne točke programa že v naprej izvesti, da vzame veljavo tujim reformam. Seveda bodo njene reforme le polovičarske, a odklanjala bo vsako tuje umešavanje. Jubilejna obsodba na Bolgarskem. Drugi dan po jubilejni slavnosti kneza Ferdinanda je zaplenilo okrožno sodišče časopis "Den" ter začelo takoj razpravo proti glavnemu uredniku Velčevu zaradi obrekovanja in žaljen j a kneza Ferdinanda. Inkriminiran je bil članek, v kterem se je govorilo o grupiranju strank v dva bloka, ena za državo, druga za državno glavo. Po kratkem zasliševanju se je izrekla obsodba ter je bil Vel če v obsojen na 16 mesecev ječe in v globo 5000 levov. Značilno je, da se je ta obsodba izrekla tisti dan, ko je knez podpisal ukaz, naj se pomilosti 57 kaznjencev, med njimi 19 razbojnikov — dočim bo moral urednik kazen prestati. Brez Zdravja-ni Sreče. The Collins New York Medical institute. V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na Čelu zdravnik "specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih bolezni j. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ŽENSKIH IN OTROČJIM. Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mne^obrojnimi pismenimi zahvalami. Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni - kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati ii zdraviti, da čim prej popolnrn-a ozdravite, — r.ko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti. V dol •:az njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. inlcorporirana dne 24. janunija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, "MINNESOTA. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s -Knajpovim praškom, kdor Želi poskuSnjo na] poSlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboIjSe mazilo pa katerem se v 6 tednih lepi brkovi, braaa in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu £500. Jakob Wahčič9 111 •« b. <»3. kilpoyle street, CLEVELAND, OHIO- JOHN VEINZliL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, OHo izdelovalec kranjskih in nemSkih URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Alley, Pitts-Pa. Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. Ozdravljen od ninocoletnega reu-matistna. bolečin v kosteh in živčne bolezni. Slavni Medical Inštitute! Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili meje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Va^ih dobrih zdravi!. — 3j.it som pri mnogih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti, Sično se Vain toraj zahvaljujem in dovolimi da se to natisne v časopise. da vidijo rejaki. da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pomogaii. Toliko na znanje naSiin rojakom v Ameriki. — liilei im se do groba Vam hvaležni Sem Antulič 1950 Washington Ave, Columbus O. Ja-z se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdta\ili. da sedaj popolnoma dobro slišim, kakor da ne bi bil nikdar cltih. Priporočam Vas vtem rojakom širne Amerike kot najboljieea zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Sikontja Kos 285 Trimountaiu. Mich, Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šurueniu v ošesih. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. 1, Ohio. Ivan Primožič, lil. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. Vam naznanim, da sem rKM»<">l-notna ozdravi la po VaSih. /druvitih da ne čutim ni k. ke bolečine več. za kar seVam srečno zahvaljujem. Če Inidern še kedaj bolana. *-e bodem r ft vedela kam obrnil i in ttid i drn-rini Vas pripročam. — V.is p«-zdravl-jam Vaša. do groba Yum hvu.le.ina Al aria Mtirl:4. s t(V8 Western Ave, Chicago Ills. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreetj ■Calumet, Mich. Ivan Keržišnik, II. porotnik, Box 133, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, 111. uuciuvdicv. MdiijsKiu 111 ncmsKia HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PioSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim te od $45 do $80. Mike Novak 125S Mohlen Ave. Pneblo, Colo, Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: Tohn G' uze, Box 105, Ely, Minn., po .svojem zastopniku "in nobenem - !-T'*m. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-.Ijatve tudi na glavnega tajnika Jednote. ^ Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali prsamezni-naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, ' 15 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsa-*:e pritožbe. . ^ :. . ' V"* - - \ NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABTJKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure popoludne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Pozor, Slovenci, Pozor ! Neovrgljiv«. resnica, je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaikega zdraviiča Hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ; Veleučeni jrospod profesor: — Poslana mi zaravila sem v redu sprejel ir ista natanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes opit popoln« ma zCi.iv. sir d če ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu rojakv, ker vem, .11 >t>i lep spotnin z«>>ronj. Dr. J. E. Th o m pson, ravnatelj. ■ ...i- ................mi.. mljfll'vlltftlF—'tP^ NAZNANILO. Rojakom v Chicagu, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nsa zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo 44Glasa Naroda". Drobnasti. KRANJSKE NOVICE. Obstrehl - ■ je 1:1. septembra zjut-. aj v vojašnici 27. pešpolka prostak M stotnije Ivan Koeli. >in poštarja z Turracha pri M uran. Zadel se je v levo ramo in poškodoval živčevje in žile tako. vmrenke in je dejal v puško le slepo jtatri'iio, >»• -u i i, «la -e ni hotel usinr- j titi, ampak ^e je le toliko poškodoval, j i» bi -o odtegnil vojaški službi. Koeli j jt- prišel pred letom prostovoljno k j »jakom v Ljubljano. Stanje legarja v vojaški bolnišnici. V izolira r.i-Mi paviljonu je vseh bolni-~ i :: .."'.. i - it cil njih jiii na 1 poloti o ie '.pa/.ujojo in niso nevarno bol-SI -.čajev, ki so nevarni, je šest do »- n.. Ker se zmanjšuje število bolnikov, so podrli eno bolniško lopo. Umrl > re>tavrater Ludovik Fan-tini v 1ul >!.i;i ni V Komenskega uli-•i 1 -r. "JO V miri brivski mojster Fr. 7\ »j.ar,. Xa Cesti na Kodeljevo umrl prir-ilne delavnice Matija Mrtvega so našli 76Ietnega preužit-.:i: a Martina l'«»dgornika iz Cirknice . ;.jr'.jar>ki koči v javomiskih hribih. 1 "mrl je vsled starosti. Ogenj. V Spodnjih Bitnjah pri Kranja je p jrela hiša in hlev po-. <-tnika Martina Porente. Škode je 10,000 K, zavarovalnine pa le 2200 iron. Porentovi so s sosedi meli pro-so na p i]u. petrolejska svetilka se je prevrnila, vsled česar je nastal ogenj. PRIMORSKE NOVICE. Istra-Pazin. I>asiravno je bila teko-«ejra leta v Istri tuintam toča, vendar bo letošnja trgatev splošno dobra bodisi z oziroru na količino bodisi z ozi-rom na kakovost. Vinogradniki pravijo, da ni bilo take letine za vino že 40 let. Iranskega vina ni skoro nič več na razpolasro. Pokončavanje podgan z elektriko. V Trstu so nedavno poknčavali pod-pane z elektriko. Ker je v Trstu veliko podaran in ker je aparat Floren-tinov dobro funkeijoniral, je bil prav zadovoljiv u^peh. S tem aparatom ubite podg-ane se ne ožive in ga je m«»g\>ee uporabljati povsod, kjer je električni tok na razpolago. ŠTAJERSKE NOVICE. Železniška nesreča v Mariboru. Na postaji v Mariboru se je stroj s tako silo zaletel v prazni osebpi vlak, da sta bila dva vagona zelo poškodovana. Ker se je nesreča zgodila na prelazu pri mostu čez Dravo, bi se bila lahko zgodila večja nesreča, vendar se ni noben človek ponesrečil. Iz vlaka je skočil v Dobovi pri Brežicah ondotni župan Iv. Zaje tako nesrečno, da je obležal mrtev. "Vlak ni obstal namreč na novem postajališču ▼ Dobravi in Zaje je skočil rajši iz ▼laka, kakor bi se peljal na Hrvatsko. — S kosami sta napadla brata SorSak ▼ češnjevcu na Štajerskem nekega Godca, ki se je pa branil s pištolo in obsrtrelil Martina SorSaka. hrvatske novice. Obesila se je v Osjeku 43 let stara JaH^uta Salzer. Z možem je bila ▼ 4> » Rejaki, naročajte se na "Glas Na-oda'največji in najcenejši dnevnik. Rojaki, naročaje se na "Glas Na-i reda'največji in najcenejši dnevnik izvrstno podeče vino od lanskega leta po SOct. go Ion«, v ]K>sodali po 40 50 gralon je u;t prodaj. Vino je izvrstno ua kranjski način jnešano. George TravniKar, 6102 St. Ciair Ave., N. E., Cleveland, O. Rojak.! SlovencH VI nimate časa odlašati z naročnino, kjer —— samo do 10, oktobra — imate priliko, da si naročite jedno od teh ur p>o ^=== nevrjetno nizki ceni. ===== s^šZ^^. Tukaj je, kar tako dolino že iščete: Ura močila in tr- /^terq^. pežna. sigurna proti prahu in vodi, točna in » vsakem \iP pogledu zanesljiva, naibidjša in naj pri pravnejsa za (i duill«)^ /j) delo. popolnoma dobra /a eelo Vase življenje. V^^fflaaaEPV/^ Ta ura je i« Silveroida ali solidnega Nemškega srebra Urh je otip rta. z dvema pokrovoma ua vijake. Prvi tm ''Sl " pokrov ima močno francosko kristalno srek.o, na zadnjej (čia^^ strani ima krasno vrezano sliko lokomotive. To uro si lahko omislite z najboljšimi različnimi stroji in sicer: . z 7 kameni N. Y. Standard strojem za samo $ 2.75 7 io ,, N. Y Standard „ za samo $ 3.50 m^ z 7 99 Elgin ili Waltham „ za samo $4.75 z 15 99 Waltham ,, za samo $ 5.90 B ^PftSi &mgBSjb*L ![ ^ m Z 15 „ KSgln „ za samo $6 50 mJ^SMJZ^^Bm^^^^^ » z 17 ** Elgin Hi Waltham ,. /a samo $ 7.50 fffirFi^-lfl Rojaki Slovenci! Kaj nwj Vam rečemo o teh urah ? Prve fjffi'' ' jfc'dfl^fllč^gj^^^^^gjgj^f J in druge vrste so dobre in točne v rasu, prva Vas bode 1|£ - enako zadovolila kot druga. Vse so p<>p<»luoina garanti« W ^g^^^^BBfjpr rane. Vam samim je najbolj znano, da so Elgin ali Walt-'^^^^^^SffW^tSsB^'-'i^m ham najbolji stroj9 na cel^m svetu. > ' Enako veste da morate plačati v malih trgovinah naj- ^il^^.-r^lpSp^P**^ ..^kŠS^r slabeje ure po $ 4 in i .— Zakaj pa da si ne priskrbite Elffin ali Walthalm nro, ki 10 morete lahko dobiti setlaj mnogo ceneje, kot pa po malih trgovinah najslabeje ure. Izgubiti ne morete nič, ker dobite aa vsako prodano uro pismeno garancijo. Ako Vam pa ura dela pogrešek, zamenjano dobite uro za novo ali Vaš denar nazaj. Zato rojaki, ako sre si kdaj mislili kupiti tako uro, naročite si io sedaj. Mi Vam nebi mogli svetovati da kupujete, ako nebi bili prepričam", da je to pouudb.-t, kakoršne ne bodete dočakali. Naročite si torej s popolno sigurnostjo, d « dobite v resnici t.iko uro, ki si jo izberete Ne odl tSajte ua jntri, ampak naročite še danes. Pazite da ne zamudite prilike, ker čas beži 10. oktobra je pred durmi. . ^ Kako naročevfrti ? Pišite štev. 7T9 in naznanite ime stroja, ko ikokamenov ter ceno ure. Pošljite S 1,- na račun in uro dobite po ekspresu na povxeij-. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite uro po pošti priporočeno (registered) poštnine prosto. POZOR SLOVSNCl IN HEVAT1 Podpirani priporočam v^etu potnjo žim rojakom v C^hiea^i, ILL, in »^kol;^ svoj dobro urejeni - —: SAILOOK. :— Na razpolago imam tudi lepo keg IJttSa. Toiim vedsko svež« in dobro Seip pivo, j ako dobro domača vino razne likerje ter prodajam fine aznot-ke. Postrežba solidna. Prodaj em tudi iq preakrlrajem puo* brodn« listka za tm preikomorake irta po izvirnih cenah.- Pošiljam denarji ▼ staro domovino zanesljivim potom po dnevnem knrsn. —V avsai som a banko Frank Hakaag ▼ Haw Točka. Srsji k svojim! Z vel sspoitovaa jem JOHP KOMPAl^ -8908 Grssnbay Avn, So. Ohkifo, HL Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tndi naznanja™, da ffnmn T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: Mobase, rebra, jezike, iunke itd. • Govorim v vseh slovanskih "SLAV I A" Watch & Jewelry Co. 27lThames Stret - New York, IN. Y, Pišite po cenik - dobite ga zastonj. obilni obisk. Jugoslovanska Katol. Jednote, vednem prepiru. Hotela je nekaj dni prej skočiti v Dravo, a je to mož preprečil. Iz dna življenja. X a dna tak ar Kosal ka v Zajrrebu je živel v divjem zakona 7. Gračanko EIlo Ertl. Ker je živel razkošno in £rrdo. se je El!a 13. septembra na irrobu svoje sestre na pokopališču zastrupiki. Ko je Kosal-ka to zvedel-, se je ustrelil. Madjarska agitacija v Dalmaciji. Kakor znano. p..tuje po naročilu mi-nistei>keira predsednika Weekerla po j Dalmaciji neki dr. Ilavas. ki skuša j a A ita", ki izhaja v IJimu. prinaša namreč sledeče be-

re>i tlalniatin-skih Italijanov se popolnoma krijejo 7. oqrskimi. Tudi trgovinski minister Kossuth je tesra mnenja. Če lx> Dalmacija pod oa-rsko vla lo, l>o italijanski živel j, ki sedaj izumira in bi vsled krutejra zatiranja Slovanov moral kmalu izginiti, zopet čudežno vstal." Hrvatsko-srbska koalicija. Zagreb in. septembra. Stranke hrvatsko-srb-- koalicije razvijajo zelo živahno delovanje. Nedavno je imel osrednji odbor napredne stranke sejo, v kteri je sklenilo, da se sklice občni zbor tia dan fi. oktobra v Osek. Tudi izvr-~ovalni odbor stranke prava je imel k«>nfereneo. Včeraj pa se je pričela v >aborn v predsednikovi sobi konferenca hrvatsko-srbske koalicije pod predsedstvom dr. Medakoviea. O razpravah se izda komunike. Splošno se nairlaša. da izstop radikalnih Srbov ni odvzel koaliciji parlamentarne mo-— Zader, 13. septembra. Poslanec Supilo se mu«li že več dni v Zadru ter konferira z dalmatinskimi p>oliti-ki. Baje namerava Supilo doseči novo resolucijo, s ktero bi se na novo uredilo skupno delovanje dalmatinskih in hrvatsko-slavonskih politikov. O vsebini resolucije še ni dosedaj ničesar znanega. BALKANSKE NOVICE. Turški ognjegasci. Dasi je Carigrad prestolnica turškega cesarstva, vendar živi v njem ognjegasno društvo, ki je začudo dobro organizovano. Ali da kdo ne bi mislil, da so turški ognjegasci pravo čudo, kar se tiče reda. moramo takoj omeniti, da ima Carigivd svoje izvanredne ognjegasce t. j. tulumbagi. Ko se sliši klic: jan-ghin vaar! (ogenj!) pridrve se tulum-baji napol nagi, razcapani, v gručah okolu svojega vodje, ki s konja šiba z bičem. Oni so močni in drzoviti, ali kar ogenj ne požre, to postane njihov plen. V Carigradu je ogenj eno zlo, a tulumbaji dva zla. Ako dlje časa ne izbruhne kje ogenj, zažgo sami tulumbagi, ker ne morejo živeti brez dela. Ker v Carigradu ni dosti telefonov in telegrafov, imajo ognjegasci na gradu stražo, ki jim javi požar tako, da razobesi rdeč koš, a ponoči prižge dve veliki sveči. Takrat poči top na Beylerbeinu sedemkrat, a rdeče oblečeni * * carooolachi * * leta po mestu, vpijoč: Janghin! Takrat se spuste tulumbaji kot čete divjakov, da ga se in plenijo. Justična reforma vv MacedonijL Carigrad, 13. septembra. Turška vlada se je zaupno poučila o programu maeedonske justične reforme, kakor- Društveno srlasiio je '' GLAS NARODA". RAZNOTEROSTI. Mestno pekarno bodo ustanovili v Budimpešti. Mestna finančna komisija je zato dovolila že pol milijona kron. S tem se bo odpomoglo nezaosn, draginji kruha. Gigantsko umetniško delo. Umetniško delo gigantskih proporeij misli stvoriti glasoviti lrancoski kipar Rodin. Delo bi se imenovalo *'Grad dela" in bi predstavljalo človeško delo 1 v veličastnem, velikem simbolu. V nekem razgovoru se je Rodin približno tako-Ie izrazil o ideji tega dela: Grad se bo vzdigal na kripti. v kteri se bodo nahajali rudarji, potapljači itd., sploh vsi tisti, ki delajo pod zemljo. Streho kripte bosta stražili dve priliki: dan in noč. Celi niz drugih delavskih poklicev: kovači, mizarji, zi-darii. lončarji itd. bodo na spiralnem frisu. ki bo ovijal grad. Z neba letajo angclji in kronajo eelo grupo. Stroške ceni sam Rodin na milijone. Dobil je že arhitekta/ nekega Nenoisa. ki bo napravil arhitektonsko osnovo, medtem ko kiparski izdelki pripadajo Rodi nu. Rodin govori zanesljivo o tem delu in se nadeja mednarodne pomoči" Dedščina po stradajoči vdovi. 75-letna dekla Terezija RafFelseder. ki je umrla nedavno v Sindburgu. je tako skoparila, da si niti jedi ni privoščila in je skoro st radala. Po njeni smrti so v skrnji med cunjami našli vrednostne papirje, hranilnične knjižice in precej denarja v gotovini, vsega skupaj 10,000 kron, ki sta jih podedovala njena brata, ki imata tudi že ]>o sedem križev na hrbtu. Boj s hazardnimi igrrmi na ruskih železnicah. Ruska vlada je sedaj začela strogo postopati proti hazardne-mu kvartanju v železniških vozovih. Zelo strogo je namreč zaukaz da železniškim sprevodnikom, naj vsak slučaj hazard ne igre naznanijo. Ribe proti malariji. Švedskemu konzulu v Av>traliji grofu Buergerju. ^e je ]*>sre<'-il-> najti neko \rsto rib. ki se hrani z zalego moskitov, ki prenašajo mrzlično bolezen malarijo. Ta ribica mora živeti v zelo plitvi vodi. so poslali v Italijo, kjer v močvirnih pokrajinah ta bolezen najbolj razsaja, mnogo tisoč živih takih ribic ter jih pometali v stoječe in tekoče vode v močvirnih krajih. Razširjenje telr ribic je prevzel poseben odbor uglednih 111 učenih mož. Podivjani vojak. Na dopustu bivajoči vojak Adalbert Bucznik od 20. pehotnega polka je 12. avgusta udri v hi.ššo osti rja Eiehhorna v Onieezki V Galiciji, ga z ^bajonetom prebodeL onečastil ženo in služkinjo oštirjevo ter nato pobegnil v bližnji gozd. Hitro se je preoblekel ter jo hotel popihati v Ameriko. Na kolodvoru so ga prijeli. Štrajkovci, ki mečejo bombe. V Da- vosu v Švici so že več mesecev štraj-kujoči krojaški pomočniki vrgli pet bomb proti stanovanjem mojstrov. Dvoje ljudi je bilo pri tem težko ranjenih. Železniška nezgoda. Dne 12. sept. je pri Castel Giubilo blizu Rima zadel vojaški vlak na osebnega. En častnik in 30 mož je lahko ranjenih, en podčastnik pa težko. Feminizem na Ogrskem V Budimpešti se je vršil shod žensk, na kterem je govorila znana Angležinja Miss Dore Montefiore za žensko volilno pravico. Avtomobil, kmetica in novorojenec. Na Švicarskem se je dogodil sledeči zanimivi slučaj: Po poli je dirjal z vso mogočo brzino avtomobil. Na križpoti so zagledali naenkrat neko avtomobil se je ustavil, gospod je stopil iz njega in je prosil ženo, da mu drži toliko časa jerbas, da se on vrne, ker mu dela napoto na avtomobilu. Ko je žena odprla jerbas, je našla v njem otroka, denar in pisemce, v kterem je bilo napisano: Vrnemo se po otroka čez 10 let. V Bremena se je ustanovil "Poljski Sokol". Vpisalo se je takoj 60 Članov. Mož domialjanja. Angleški časopisi so zadnji čas mnogo pisali o smrtnem slučaju, ki je nastopil vsled domišlja-nja. V Liverpoolu je neka melanholična deklica pila iz steklenice, v kteri je bila po njenem trdnem prepriča-■ ■ - - ■ •-- •• - j Mr. JANKO PLEŠKO v državi Colorado; potem ide v državo Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y NAZNANILO. Rojakom nasnanjuno, da je sedaj iaš potnik Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučnju ohrnt-te na naš zavod - t«.-daj žt-limo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari - Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE | 140 W. 34th St.? ^ R- Mielke> Medical Director. ^ ^^ ^ y g Ako osebno pridete, javite se v offisu naš- ifa zdravniškega zavoda, —ordinir.ij • ■ - zdrav- S niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne. Ob ned iji;i m pzazitikih ■ od 10 dopoludne do 1 popoludne. Številka trinajst. Slika iz vesele družbe. — Napisal Venerin. Sedeli smo pri mizi in govorili o narodni poeziji. Prišel je pogovor tul na vraže. * * Velika moč narodne i>oezije," je govoril s suhim, doktrinarnim glasom, e priučenim patosom in pretirano profesor Str«>ka. ''velika moč narodne poezije leži v vražah in pregovorih. Zdi se mi, da s»i >1 j karakteristične za k ter i koli narod njegove vraže, ne-«ro njesrove p< -tui v vezani besedi. Ke-dor hoče študirati dušo narodovo — mora študirati njegove vraže. Vse čuvstvovanje narodovo, vsi utiski, vse njegovo mišljenje, vsi pojmi o življenju — vse to je izraženo v vražah. — Sicer pa vraže niso tako brezpomembne kakor mislijo to nekteri: niso sama poezija.... " "Pa! Gospod profesor veruje v vraže! Smešno!*' je ugovarjala z visokim glasom gospodična Mufi in krepko potegnila iz cigarete. "Smešno!" je ponovila in puhnila gost kolobar dima prolesorju v obraz. Treba je pripomniti, da je bila gospodična Mufi zelo emancipirana ženska : bila je revolurijonarka prve vrste in prvoboriteljica za zatirani žensk i spol. "Xi smešno, gospiea . .. . '' "Kdo bi veroval v take beilarije!" ga je prekinil z gromkim glasom trgovec Struke'j. "Ali — pn>sim vas. to vendar niso bedarije." je popravljal profesor Stroka n žaljen in se obrnil proč. . . . Vnel se je l.iut l»esedni boj. I~.leležil «e ga je vsak po -vojih močeh. Vo,l jednim pogojem: ako ni bilo njegove žene zraven. Pred njo trepetal.... In čudno! Danes ni bilo njegove /ene, in gospod Rucek je molčal, on je molčal! Čudno, žare« čudno! Tn kakor da smo vsi naenkrat spomnili, da n o]."-i gospod Rncek — tako smo skoro vsi naenkrat zakričali: "In kaj mislite vi. gospod Rucek?! Razsodite nam vi!" "Jaz se," je začel gospod Rucek počasi in tehtno, "jaz se potegnem /.a vraže." "O!" je zacvilila gospodična Mufi; "o!" je pariral po jnpiter^ko trgovec Štrukelj. "Dokazov, dokazov!" "Da. dokazov! Povedal bi vam po-ve>t iz svojega lastnega življenja —' pa se bojim. ..." in gospod Rucek je ( pogledal po strani na dame; bil je namreč zelo galanten. "Ne ženira ite ! " ga je krepko zavrnila go-pi<*a Mufi in si jela prižigati novo cigareto. "Torej bom povedal." in glas mu je polagoma oživel. "Povedal vom bom dogodek iz svojega lastnega življenja — a pod tem pogojem, da ostane v ta jno in med nami. Ali mi obljubite to T" Mi smo seveda slovesno obljubili, fposptca Mufi pa je dejala zadovoljno: "To bo nekaj interesantnega!" ".Taz namreč -e opiram tu na številko trinaj-t. ki -pada tuli k ljudskim vražam. Mislim, da je to zelo. zelo neugodna številka.--Zgodba. ki je odločila tek mojega življenja, se je pripetila že precej davno, v tistih veselih «"-n-ih. ko smo kot vredni si-■novi "alme mater" flankirnli po dunajskih ulicah, letali za guvernantami in ljubili sUhe. bledolične kasirke. Takrat sem bil ia/ zelo fin dečko; pravi kavalir. In dekleta so ;ne imela rada — jaz pa n je. Uganjal sem pravo don- jiunstvo---- tam i»o Dunaju...." Gospod Rucek je obstal, kakor da se hoče z vso dušo zamisliti v tiste vesele <"-a>e. i «ospi<-a Mufi -e je n**-st ry~»n«> premikala na stolu, profesor Stroka je fiksiral njene kretnje s temnim pogledom. "Ali ča*» mojih študij." je nadaljeval gospod Rucek z mirnim, nekoliko otožnim glasom, se j«, žal, bližal h koncu. Moral sem začeti misliti na izpit; kajti življenje "stare hiie" me ni mikalo posebno in tndi očetovih groženj sem se z bal. Pustil sem torej d-onjuanstvo in se poprijel učenja. — Ko sem hodil a knjigo v roki po vrta, ki je bil pri bili, ▼ kteri sem stanoval — sem srečal večkrat gospodično, hči hi^nikovo. Poznal sem jo sieer že prej, a «e nisem dosti menil zanjo. Zdaj pa •e mi je kar naenkrat zazdela zanimiv«. Tn tako sva ae zaljubila. — Včaai sva sedela v lopi, jaz sem Študi- ral — ona je mirno citala poleg mene. Rilo mi je dobro.... Ko sva se zvečer izprehajala po vrtu, sva govorila i o različnem. Rika — tako ji je bilo , I ime, kakor veste — me je vedno -pro- I^ila. naj se pridno učim, da naredim . izpit. Prosila je lepo in jaz sem štu-j diral zelo pridno; saj je želela ona..." Zopet je obstal gospod Rucek. "Naredil sem svoj eksamen," j'e povzel besedo i znova, "in sem se zaročil v svojem veselju z Riko. Ze od nekdaj so se mi zdele Dunajčanke zelo simpatične. — Zaročil sem se torej. Predno pa sem odšel z Dunaja, sem hotel uničiti vsa tista pisma, ki so jih pisale različne Gretke. Karle itd. — iz časov mojega donjuanstva. Tn glejte, naštel sem ravno dvanajst imen! "Ti si torej trinajsta. Rika!" sem si mislil in obšla me je neka temna. nejasna slutnja. Vzbudil se je v meni slovenski kmet. . . . Ali kaj bi mislil mlad fant in povrhu zaročenec •ia take stvari! Jaz sem pozabil vse -kupaj in se udal sladkostim zaročen-eevim. ... Ivo sem dobil na Slovenskem svojo službico. sem poročil Riko." — Go-spod Rucek se je oddahnil. "In kakšen je moj zakon, to veste i!" je hitel z razdraženim glasom. • * Vrag je. ako človek, Slovenec, zaživi z Ni mko, vrag je. ako se zakonika ne razumeta ! — (ilejte, je pripovedoval gospod Rucek zopet s čisto mirnim glasom, "glejte, sedaj, ko ste vi prepirali o vražah in sem jaz mislil na svojo trinajsto številko — -eni -e spomnil >e nečesa, na kar ni-m mislil nikoli.... Jaz sem se po-ročil trinajstega, 13. Avgusta! Da, trinajstega !' * Gospod Rucek je obmolknil in izpraznil svoj kozarec vina na dušek. "Rravo! Rravo!" je basiral trgo-vee Štrukelj. "Živio, številka trinajst! Živ io gospod Rucek!" je z visokim sopranom vriskala gospodična Mufi. To je bil kontrast! Vsi smo trkali z gospodom Ruckom — samo profesor Stroka je sedel kakor okamenel. mršil obrvi in zrl tem-?!o predse. Menda se mu je zdela vsa zgodba premalo rosna. . . . X<>. «s>-pi-ea Muti mu je puhnila parkrat krepko v obraz. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 3uietni rekord svojega vspeha. Brez varnostne znamke 'sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RfCHTER & Co. vazkajhlo ur pbipobočilc Rojakom Slovencem in braton rvatom ▼ Kansas City, Mo., nana ajamo, da je aa tamoinji okraj in oke lico na* zastopnik Mr. JOHN KOVAČIČ, 1930 W. 9ta St., Kansas City, Mi kjer ima svojo gostilno in stanovanje. Slovenci so dobro postreženi. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Oo Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravniitvo ne uredništvo. Pearl St. New York. ZOBJE IN ZNAČAJ. Xekteri hoeejo po zobeh spoznati znaeaj eloveka. Tako razlaga dr. Sti-rup. da ljudje, ki smeje -se odpirajo usta tako. da -e vidijo vsi zobje gornje in deloma tudi spodnje čeljusti, s° odkritega in dobrega značaja. Kdor pa nasproti pri smehu stisne usta, ni v reden zaupanja. Kdor brez pravega vzroka kaže zobe. je omejen. Komur -e koneniki stikajo, a prednji zobje so proti sredini vse redkeji. temu je dal Bog nekoliko manj duševnih darov. kakor navadnim ljudem. Žena. ki ima preveč zob, je nepriljubljena in preveč brbljava. Tisti, ki jim zrase četrti veliki kočnik, so nagnjeni k zločinom. Krivo zraščeni zobje so neugodni posebno pri ženskah; znak so ne le pega značaja. Xeki ru-ki kriminalist je dognal, da imajo ubijalci, tatje in sleparji nepravilno zraščene gornje zobe. Ženskam, ki se rade prepirajo, -o zrasli gornji zobje preko dolnjih; take ženske so redno potuhnjene, hudobne in maščevalne. Podočniki so l»osebno važni za presojo značaja. Če -o pri korenu široki, potem pa se naglo zožujejo, se sme takemu človeku takoj zaupati. Ako sta v gornji čeljusti dva prednjaka. je to znamenje dobre prevdarjenosti. Ako je zobna kost debela in rumena, znači to nizke -trnst — po jedi, pijači in kadenju: modrikasto l,ela kost pa je znak u-nu-tniškega temperamenta. — No, ! i ud je že imajo svoje vzroke, ako zo-i>e kažejo ali prikrivajo ne glede na značaj. TRAGEDIJA NA VASI " Novo je Vremja" pripoveduje o d v t-h strašnih dogodkih, ki sta se dogodila eden v vasi Kosdoisenski, a drugi v (»lukovku. Dne 19. avgusta se je \ uel v hiši kmetov Duvasova in Riknja ogenj, ki se je brzo razširil tudi v sosednje hiše. Vsi prebivalci so -li ven. Nekdo je rekel, da sta dva kmeta zanetila ogenj : tedaj se je množica razvnela ter ju vrgla v ogenj* Zopet je rek1! nekdo, da je ogenj delo neke požigalske družbe in masa je šla v hišo železniškega vlakovodje. ki je baje pripadal tej družbi, ga je prijela, mu zlomila roke in noge in ga vrgla v ogenj. Ali ni se končalo s tem. Množica se je nato obrnila proti kmetu Nosovu. ki je prosil odpuščanja reki »r-. da mu je organizacij«, plačala 25 rubljev za vsaki požar, ter je tudi njega vrgla v ogenj. In tako se je odigrala v kratkem časa grozna tragedija na vasi, ki je tirjala Štiri človeške ftrtve. ^TVUT za brzoParE"k dobiš za IIVpj I ktero družbohočeSnajceneje in bodeš najso-neje postrežen pri Fr. Sakserju. 7 Greenwich Str., New York, zate ; se vsak Sl^n^r na niega obm'1 VZTRAJNOST PISANJA. Razume se, piše neki francoski profesor, da ljudje pišoč niti ne pomislijo, koliko moči potrošijo in koliko de-la proizvajajo. Oseba, ki piše s srednjo brzino, napiše v eni minuti 30 besed, kar predstavlja daljino pet metrov, ako se vračunijo tudi vse krivine. To znaša 3000 besed na uro, 30,000 besed na dan, ako se računi deseturno dnevno delo, ali to znaša na leto 1095 km. Ako se napiše 30 besed na uro, tedaj napravi pero 480 krivin ali 38,800 krivin v eni uri, ali ob deseturnem delu 105.120 km na leto. — NAZNANILO IN PRIPOROČITA; MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemangh, P»., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsen. cenj. rojakom iz Conemangh, Pa., ix. okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tndi v zalogi razne vrstne slovenske knjige po kavim.il: cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. M JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104, Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo. PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St.. New York, N. Y. SMRT NIMA OBLAST DO TISTEGA, KATERI RABI 'PROSI zdravila* SLOVENCI PREPRIČAJTE SE SAMI, KER ZDRAVJE JE ČEZ VSE NA SVETU. mUAKl. NAJKOt^A.fTE Si-, s" •OLAS NARODA" NA.?VF/'Jj MA.TCEN?:jŠI DNEVNIK! NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Eve.lethn Mino.. i* okolici naznanjamo, da je za umohj, okraj nai zastopnik MR. GEO. KOTZE. P. O. Box 541, Eveleth, Mina Ker je z nami v zvezi ga vseiu u. plo priporočamo Frank Sakser Co NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. g al on s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica ->d $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo demur, ozxro-ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, CaL ^^c^iP^t jrt^C? irt^^t^^^ ! SLOVENCI! Berite ta dva pisma, katera smo dobili iz hvaležnosti od našega rojaka T- GRČIČ in nase rojakinje g« -spe ELIZABETA ZELISKA, ker gotovo bi že nebi več živeli, ako bi ne rabili "OROSI ZDRAVILA". OROSI ZDRAVILA POMAGAJO VSAKEMU BOLNIKU V NAJ KRAJŠEM ČASU GOTOVO IN IZ NAJ BOLJ IM USPEHOM IN MI JIH NOČEMO VEČ HVALITI KER JIII ŽE DRUGI DOSTI HVALIJO. d&liflfc ^Ait^'^ gi!il M) čfe: m ^ fUl" fit rfdu aSu iWu ^ ^ 9 1 Nov denarni zavod v"stari domovini, !| [ Občinska hranilnica v Kostanjevici (Dolenjsko > I edina hranilnica v k ost« njo H li < m «ti a ju i naznanja, * da je pričela s poslovanjem v za čet k n nie.seea avgusta t. 1. in se |j nahaja v I občin s^k i hiši | zraven župa ns k e g a* urada. | S strankami posluje vsako nedeljo in torek cd S. do 12. I ure dopoldne | i >b navednih dneh sprejema hranilne vlo^e in jih obrestuje Slavni zdravniki in Profesorji od AMERICA-EUROPE CO. v New York Jest Elizabeta Zeiiska se Vam zahvaljujem od celega srca, da ste me tako dobro ozdravili od moje tako dolge in hude bolezni. Vsi zdravniki pri katerih sem bla, so mi že naravnost v obraz pove-da i, da zamene ni vee pomoči in vsa obupana sem se na Vas obrnila slavni prosesor Dr. Roof od America Europe Co. in Vi ste me ozdravili in me rešili gotove smrti-Bog- Vam naj plača in priporočala Vas bodem vedno, ter ostanem Vaša večno hvaležna, Eiizabeta Zeiiska, 38 St, Marks Place, New York po 4°; O ^ ter pripisuje nevzdignene obr< sti vsakega pol lrta h kapitalu. m. Za varnost vlog jamči občina kfstanje^i^ka z v s* m svojim M premoženjem in vso davčno močjo, braniln ca sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varžči- jj na v znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po 5 •], J nice in vrednostne papirje po 6 na leto. , na me- Občinska'hranilnica v Kostanjevici meseca avgusta 1907. Ivan Globočnik 1. r.f\/ Rajmund Doležalek 1. r. predsednik upravnega o