Šfev. 284.
PoStnina platana v gotovini?
V Ljubljani, sobota, 17. decembra 1921.	Leto	I.
Izheja vsak de-tek popoldne
CENE PO POŠTI:
ta celo leto H t44‘— «• 0**1 lete K 72"—
UresniStvo in uprsuništvo • Kopitarjevi ulici 'Ita«. 6 — Ielc'on urctiniitvc štev 50 — felsion = ucraviiiitva ste#. ?28 «=»
CENE PO POSTI:
za četrl let« R 36*-— xji en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10*-	UEIa2^.VS1[0[	LIST	P0SA'	;ZNA	ŠTEVILKA	80
ti rešeta prsmisiel?.
t V zadnji številki znane avstrijske socialno ueinuiiiaisKe revije »Kampi* je neki sodrug objavil zanimivo razpravo o »socialni vzgoji«. Konstatira dejstvo, da tano-2vani tovarniški obratni sveti, ki sestoje iz flelavcev, čestokrat niso kos svoji nalogi, delavcem manjka žal večkrat socialnega *uta, smisla za celoto, umevanja za splošni P*agor. Vslea tega mnogokrat zjiitevajo ukrepajo, kar )e v škodo celoti in seveda tudi lastnemu stanu.
io je povod, da imenovani socialistični članiiar poudarja z vso resnostjo po-“®bo globoke socialne vzgoje proletauata.
P« ne vidi kakor mnogi kratkovidni, od 'oeralizma prožeti socialni demokrati in ooiunisti, v lem, da se razširjajo samo raze o razrednem bo,u, ampak v prvi vrsti * |e®i da se delavske mase vzgojijo v mo-De® duhu, da se — čujie in strmite, so , 'ji1 — spoznava vrednost vere, da se e'ovno ljudstvo navduši za božjo drža-0 zemljil To je vesel pojav, ki ga na
tem
mestu beležimo z največjim zaaošče
n)e®. To je priznanje, da resni socialisti lačenjajo misliti v smeri, ki se bliža te-®ljnim naukom krščanskih socialistov, °gelsanga, Solovjova, Kreka.
Mi smo že večkrat poudarjali, da 'e 0aivečja slepota, če se socialisti Sore zofi61' vero, jo v najboljšem slučaju trpijo brezpomembno zasebno zadevo, namesto da bi spoznali v njej najmogočnejše orodje v boju za izpremembo sedanjega krivičnega družabnega reda. Vsak nepri •banski človek si more to razlagati le s [em, da so ti voditelji delavskega gibama “Odili v šolo brezverskega racionalističnega nemškega socializma, oziroma komu-“«ma. Socializem bo krenil na novo pot,
,1 »Ul mora prinesti največjih uspehov, ta-ra*> ko se osvobodi vseh svojih proti-Versl?ih predsodkov.
Nič ne velja izgovor, češ da je cerkev •Opirala kapitalizem. Cerkev je vedno j2naniala boj tiranstvu enega stanu nad izkoriščanju, tako teptanju osebn;h Pravic, temelječih na neskončni vrednosti kakor zapostavljanju splošnega bla-“ra za sebičnimi interesi. Zakaj v tem je Ve* smisel, vse bistvo cerkve, da pred-!£avlia solidarno celoto, kier so vsi eno v Kristusu, Kristus pa v vseh, da je vsak za v«e odgovoren in vsi za vsakega, — prin-C,P. kakor ni izveden v nobeni drugi človeški družbi, ki slone vse na skupnosti ^‘nljivih interesov, dočim je cerkev obče-stvo ljubezni. To cerkev podirati se pravi kodirati temelj resnično socialni misli.
Če so se vsled sile razmer, ljudske s*abosti in raznih ozirov tu pa tam delale naPake, da se je časih zdelo, kakor da *niotljivi krščanski faktorji podpirajo dru-*abni red vladajočih slojev, je to zgolj ča-'°ven, prigoden in mimoidoči pojav, ki ne ^ore izbrisati dejstva, da je cerkev bila 8plošno prvi zagovornik ljudstva proti na-*lIiu in krivici od zgoraj, da ni nikoli zata-načela socialne pravičnosti in večne Pijave socialnega moralnega zakona.
Sicer pa — če so bile ali so ?e kak-*ne napake — ali se bodo popravile s tem, •*a se oznanja boj cerkvi? Ako bi tak boj •Ploh uspel, bi ne imel nobene druge posteče nego io, da izgine zadnji neodvisni ^ibunal krščanske moralne vesti na svetu. Kajti: ali bo potem socialistična država Vzdrževala načelo večne veljavnosti naj-j^šjih moralnih zakonov? To je čisto izključno, ker socialistična država v smi>u '‘arksa sploh ne priznava večne, absolutni v bogohotenem vesoljskem redu za-lldrane veljavnosti ne moralnim zakonom, družabnemu ustroju družbe. Danes ka-'•talizem, jutri komunizem, pojutrišnjem Morebiti zopet kapitalizem ali pa kaj dru-lega. Ni večnih pogledov, kjer ni Boga in fere v bož;o vlado nad svetom.
Kdor želi zmage resnično socialnemu <aČelu, ne sme iti proti krščanski vesti, ,erj in cerkvi, ampak mora z njo sodelo-'ati, da bo cerkev kot organizacija nas 'Seh tudi z czirom na preuredbo družab-ll« razmer na zemlji vedno našla pravi lačin socialnc odpomoči in napredka. Čc ? socializem ubral čisto nasprotno tak je to storil iz mržnje proti verskim dciam in verskemu čustvu sploh, česar se ® navzel iz takratne ateistične smeri nem-'kih katedrskih filozofov, ki so bili vse kaj
drugega nego socialno čuteči ljudje. To so bili učenjaki, ki sploh niso bili v nobeni zvezi z živim življenjem in so zametavali sploh vse, kar ni imelo prostora v njihovih izumetničenih sistemih. Marks je temelje svojega socialnega nauka vzel iz najbolj življeniu tuje filozofije, kar jih ie spioh bilo kdaj zasnovanih na svetu, iz Hegla. To je zelo značilno.
Danes se množijo pojavi, ki kažejo, da s^ začenja tudi v tem najglavnejšem oziru
Prdi nzsipaMu drž-- vaa;a dKarju.
Br Gorar za znižane dnevnic rczn.h komisij. —Zmani-
i&n e šttviEa isradnlitvB.
temeljita revizija pojmov v socialističnem taboru. Kadar pade najbolj brezmiselna trditev, ta namreč, da je vera privatna stvar, ne pa najmočnejši faktor socialnega prevrata v ljudskih umih in srcih, bomo lahko zaznamovali začetek nove dobe socializma. Naj bi to naši socialistični in komunistični propagatorji nekoliko pomislili in marsikaj bi se izpremenilo do temelja! Proletariatu bi zasijala nova zarja.
Belgrad, 16 dec. Danes je finančni odbor imel svojo 9. redno sejo, na kateri so razpravljali o kreditih za delegacije v inozemstvu. Takoj ob početku seje je bilo sklenjeno, da pošlje finančni odbor pismo vsem ministrstvom, v katerem predlaga, da se uradniška mesta, ki se sedaj izpraznu-jejo, ne popolnšjo v interesu varčevanja. Finančni odbor se je s tem predlogom strinjal in ga sprejel. Nadaljni predlog, da se osnuje odssk, ki bi v sporazumu s komisijo popolnjeval izpraznjena mesta, je bil tudi sprejet, Istotako je bil sprejet predlog da se osnuje še en odsek za proučevanje dravinjskih doklad. Ta odsek se je takoj sestavil in šteje tri člane. Potem odbor preide na dnevni red. Poročevalec dr. M. Novakovič, vseučiliški profesor, je poročal o izdatkih za delegacije v inozemstvu. Komisija za povračilo škode ima 13 uradnikov, komisija v Budimpešti 5, na Dunaju 6, razne komisije v Nemčiji pa imajo skupno 40 uradnikov. Ugotovilo se je, da dobiva načelnik našega poslanstva v Parizu po-
leg redne plače 200 frankov dnevnice, pod-šef 150 frankov, izvedenci pa po 120 frankov. Razen tega se je ugotovilo, da šteje naša misija v Nemčiji, ki biva v Wiesbad-nu, 40 oseb in da dobiva šef et misije poleg redne mesečne plače še 5000 frankov mesečno, ostali člani pa po 2500 frankov mesečno.
Proti temu razsipanju džravnega denarja je odločno nastopil posl. dr. Gosar in zahteval, naj se članom našega poslanstva v Parizu znižajo dnevnice na 50 frankov, članom poslanstva v Nemčiji pa za eno tretjino. Odsek je to zahtevo sprejel in jo naznanil Nikoli Pašiču pismenim potom. —
Belgrad, 16. dec. Finančni odsek je razpravljal o zvišanju draginjskih doklad uradništvu in o predlogu posl. dr. Šečero-va, glasom katerega naj se število državnega uradništva do konca avgusta prih, leta zniža na 32.000 oseb. Izvolil se je poseben odsek, ki naj prouči obe vprašanji. V odsek je bil izvoljen tudi dr. Gosar.
Pratites JiJsJtl za -on.
na Msmoncvi tlak!. — Zvodenela račrt
Belgrad, 16. dec. Zakonodajni odbor je na današnji seji sklenil zakon proti draginji. Tekom razprave so zastopniki Jugoslovanskega kluba podali naslednje predloge: 1. Zdravila spadajo med predmete, ki se ne smejo nesorazmerno podraževati; 2. v nerodovitnih letih mora država v potrebnih krajih osnovati državne prodajalnice za živila; 3. čisti dobiček trgovcev ne sme presegati 25%. Predlogi so bili sprejeli. Dr. Šimrak je naglašal, da od zakona, ki je preteoretičen, ne pričakuje veliko. Večjo korist bo imelo ljudstvo od kmetijskih in delavskih kensumnih zadrug, ki naj se povsodi osnujejo. Isti poslanec je tudi nastopil proti čl. 21. protidragin;skega zakona. Ta člen določa, da se revidirajo vse kazni, ki so bile izrečene temeljem starega zakona, a se še niso izvršile; obsodbe naj se izvrše po novem zakonu. Dr. Šimrak je naglašal, da se hoče s tem členom pomagati velikim trgovcem in verižnikom na debelo, ki so bi'i obsojeni na 50.000 do 150.000 dinarjev globe, a kazni še niso plačali, dočim se je od malih grešnikov globa že davno izterjala. Radikalcev in demokratov se ta očitek ni prijel in so vstrajali na čl. 21., da si je bila vsa opozicija proti njemu; č’en je bil sprejet.
Belgrad, 16. dec. V razpravi o preti-dra^injskem zakonu so si stala nasproti najnasprotnejša si gledišča. Socialist Di-vac jo priporočal sistem rekvizicije, zar stopnik samostojnih kmetov Drofenik je pa zahteval, naj se sprejme v zakon načelo svobodne trgovine Zanimiva so bila izvajanja ministra Kukovca, ki je priznal, da se je zakonskemu načrtu v odseku prililo toliko vode, da je prvotnemu načrtu komaj še podoben. Visoke prejšnje kazni so se znižale na minimum, a sodniku je dana možnost, da se v vsakem slučaju izogne kaznim, ki se mu ne zde umestne. ■MBnMBBMBlIBMM
Oxsiaa Sera — pofe&-pati£.
Belgrad, 16. dec. »Politika« poroča, da je pariška banka Marchal & Co, ki je hotela pod imenom »Omnium Serbe« osnovati družbo, katera bi v Jugoslaviji dobila v roko monopol za izdelavo vojnega orožja in gradbo železnic, umaknila svojo ponudbo, ker je jugoslovanska vlada zamudila določeni rok za odgovor. Država si lahko oddahne!
Istotako se nimajo nad čem pritoževati poljedelci, ker se je maksiranje cen iz zakona izključilo.
Belgrad, 16. dec. Ker se radikalcem ni posrečilo, spraviti v zakonodajnem odboru z dnevnega reda zakonski načrt proti draginji, so v današnji seji napadli sam zakonodajni odbor in zahtevali, naj ustavi svoje delo, dokler se vladna kriza ne reši. To so utemeljevali s tem, da sedaj ni ministrov, ki bi nadzorovali in vodili delo parlamenta. Ta izvajanja radikalca Petroviča so zadela na splošen odpor vseh drugih strank. Predsednik Trifunovič je odgovoril, da so se vse skupine zedinile za to, da zakonodajni odbor nadaljuje svoje delo tudi tekom vladne ostavke. Sicer je pa zakonodajni odbor sam odločil o svoji pristojnosti in on kot pred.ednik izvršuje le odločbo odbora. Krepko je zavračal radikalce posl. Gjonovic, ki je rekel, da vlada nikakor ni kak jerob parlamenta, ampak samo njegov izvršilni organ. Za varstvo interesov celote je v prvi vrsti poklicana tkupščina, ne pa vlada. S tega stališča vrši zakonodajni odbor le svejo prvo dolžnost, ko dela tudi začasa vladne ostavke. Posl. dr. Š i m r a k je opozarjal, da je radikalec dr. Laza Markovič še nedavno zastopal stališče, da mora zakonodajni odbor delati in se požuriti; sedaj ko je na dnevnem redu zaken, ki je radikalcem neljub, pa pravijo, da ni treba delati. A mi hočemo, da zakonodajni odbor dela. — V dvorano prideta orožniški načelnik polkovnik Uzunovič in načelnik za javno varnost Zika Lazič. Predjed:,tvo prevzame Popovič, ki konča debato z izjavo, da zakonodajni odbor sklepa 7 lastnim odlokom; ker je zakonodajni odbor skTenil, da svoje delo nadaljuje, r^o-ra ostati pri tepi. Na dnevnem redu je zakonski načx1 o pobijanju draginje.
DANAŠNJA PREDB0RZA.
Ziirich, 17. dec. (Izv.) Na današnji predborzi so dopoldne notirali sledeči kurzi: Budimpešta 0.72, Berlin 20.55, Italija
23.10, London 21.45, dolar 5.16, Pariz
40.10, Praga 6.20, Dunaj 0.20, Zagreb 1.95, Varšava 0.16, Holandska 187.
Zagreb, 17. dec. (Izv.) V prostem prometu so notirali danes: Budimpešta 89.50 do 40.—, Berlin 137—138, Italija 12.—, London 1100, Pariz 20.75, Praga 320—324, Dunai 4—4.05. dolar 26ft
Mitični položaj o
I?a i I.
(Od našega dopisnika.)
Trst, 15. dec.
Bor1 orni jev govor v italijanskem parlamentu je kakor z reflektorjem osvetlil sedanji politični položaj v Italiji. Dasirav-no bi človek v govoru italijanskega ministrskega predsednika zaman iskal državniško velepoteznost, je pa ta govor v infor-mativneem pogledu neprecenljive vrednosti, pravi zgodovinski dokument. Bonomi nam z isto odkritostjo, kakor je svoječasno bivši ministrski predsednik Nitti orisal gospodarsko propadanje, riše v svojem govoru politično razpadanje v državi. Namen njegovega govora ni bil ta, da bi bil zbornici podal načrt, po katerem naj bi se uredila razstrojena država, marveč povedati •vzroke, radi katerih ni bilo mogoče napraviti reda, radi katerih so bile paralizirane prejšnje vlade, njegova sama in radi katerih ne bo mogoče tudi eventualnemu je-govemu nasledniku vspostaviti državne avtoritete.	0
Ivanoe Bonomi je, po primeru nekdanjega ruskega ministrskega predsednika Kerenskega apaliral na zdrav razun vsega prebivalstva, ki naj bi vladi, ki ne uživa več potrebnega prestiža, pomagalo sposta-viti red v državi. To je brezupno klicanje na pomoč ne le potapljajoče se vlade, temveč potapljajočega se državnega sistema. Vlada, ki mora voditi državno politiko pod pritiskom izvanparlamentamih političnih struj, ki nima niti moči niti poguma, da bi preprečila prihod nad deset tisoč oboroženih fašistov v prestolno mesto, katerim mora celo dovoliti javni obhod po mestu, ni več vlada, temveč le nekak centralni urad za nameščanje državnih uradnikov in nameščencev, za pobi.anjc davkov, za izplačevanje državnih stroškov in za — uradno registracijo gospodarskega in političr ga propadanja države. Taki vladi more seveda stati na čelu le taka politična ničla, kakor je današnji italijanski ministrski predsednik, ker nikak državnik, ki ima svoj jasno začrtan politični program, ne bi mogel hladnokrvno gledati, kako se v državi vodi oborožena borba med nasprotujočimi si strujami, ki se niti ne zmenijo za vse vladne prepovedi in naredbe. Bonomi se je v parlamentu pohvalil, da so polic, oblasti v zadnjih mesecih odvzele kakih 40 tisoč orožnih listov, medtem ko ve vsa Italija, da so se fašisti na svoj državni kongres v Rimu vozili z bombami v svoji prtljagi! Vlada, ki bi bila res vlada, bi ob taki priliki enostavno obkrožila fašistovski vlak (fašisti so se namreč vozili celo s posebnimi vlaki), preiskala vse »potnike« in zapr> la bombonosce.
Tega se pa Bonomijeva vlada ni upala storiti. Zakaj? Zato, ker ve Bonomi jako dobro, da se sme on ponašati z naslovom ministrskega predsednika le tako dolgo, dokler se ne bo posluževal svojih pravic načelnika centralne vlade in dokler bo skozi prste gledal na izvenparlamentamo borbo struj, predstavljajočih interese kapitalizma in proletariata. Borba med tema dvema strujama je v zadnjih mesecih nekoliko ponehala in to je Bonomi v svojem govoru spretno pripisal v aktiv svoje politike, kar mu je še bolj utrdilo njegovo stališče v cen-trumu zbornice, ki ne želi nič druzega, nego da bi se povrnili nekdanji časi mirnih parlamentarnih borb in urejenega državnega življenja v okviru zakonov. Skrajni eksponenti kapitalizma in proletariata se seveda požvižgajo na vse to, ker jim gre v prvi vrsti za svoje razredne interese, brez obzira ra to, da li so isti v skladu z obstoječimi zakoni in obstoječim režimom ali ne. To je vodja italijanskih fašistov Benito Musolini tudi izrecno potrdil v neki svoji izjavi, ko je rekel, da je mogoč pk’'nen nastop skrajne desnice (fašistov) in skrajne levice, torej najbolj izrazitih predstavite-ljev buržuazije in proletariata proti vladi, ako bi ona hotela resno ovirati delovanje teh struj.
Bonomi je to Mussolinijevo iz > porabil v svojem govoru v dokaz nemo. losti energične vlade v sedanjem momentu. In res označuje ta kratka izjava s čudovito jasnostjo današnje politične razmere v Italiji. To pomeni, da skrajne struje v državi dopuščajo Bonomijevo vlado ali le pod pogojem, da ona le navidezno vlada. Seveda
iO te skrajne struje v italijanskem parlamentu tako jjabo zastopane, da s svoj mi glasovi nikakor ne morejo odločevati pri glasovanjih zakonov in zaupnic vladi, tem večji pa je njih vpliv izven parlamenta, na ulicah in po deželi; in nobena vlada bi se ne mogla dolgo vzdržati, ako bi oborožena borba obeh nasprotujočih si elementov za-dobila ostre oblike.
Ako vlada sedaj v Italiji relativno zatišje, ni to nikakor zasluga državniške modrosti pred ednika Bonomija, temveč je to le povod krize, v kateri se nahajata obe skrajni struji: v stranki fašistov na eni in V strankah socialistov in komunistov na drugi. V fašistovski stranki se sedaj — kakor je to omenil Bonomi v svojem govoru ■— vrši proces diferenciiacne med pristaši čisto kapitalistične, antisocialne politike in onimi, ki bi proletarskemu gibanju hoteli dati nove, nacionalistične smernice, v socialistični stranki pa se nadaliuje borba med revolucionarno in reformistično tendenco. Iz vsega tega sledi, da se nahajamo sedaj v Italiji v dobi vrenja in bistrenja političnih načel. V mno?ih strankah se nahajajo skupaj trije razni elementi: brezobzirni pristaši kapitalizma, srednji reformistični elementi in zastopniki skrainega p’oMarske-ga levpna krila. Med take stranke spada več ali manj tudi italijanska ljudska, stranka. Čim bolj bo napredoval proces bist*-e-nja, tem izrazitejša bo po-tajala borba med kapitalizmom in proletariatom, ker se bodo kapitalistični in proletarski elementi Vedno bolj polari7:rali proti ob^ma skrrvni-ma točkama Vsled tega pa bodo postajale tudi vedno bolj nemogoče take ncrd'oč"e in kolebajoče se vlade, kakor je sH-nja Eonomijeva, oziroma bodo take vlade — ako ne bodo dogodki jrMnvali krepkih vlcJ, ki se bodo odločno postav’1« na desno ali levo — obsta!a’c le na papirju, med tem ko bo burro politično življenie nadaljevalo svoio pot brez vsakegra obzira ra ljudi, ki bodo scde’i na nnrlamenta" rh klopeh in ministrskih foteljih.
Italijanska državna jadrnica ima torej v orehi Toromija nesposobnega krmi-larja, ali to rima posebnega pomena, ker vlada sedaj relativno zatišje in se ladja komaj vidno pomika dn!Te. Pridejo pa viharji, ki to lndro z ncpremogbivo silo požer^io na eno ali drugo stran, in takrat bodo potrebni spretni in enereični krmilnrji, ki lsdjo z železno roko povedem po vetru Ako bodo takrat stali pri krmilu možje Bo-nomijeve vrste, je težko predvideti, k"m bodo viharji pogreli in kaka osoda bo doletela državno ladjo.
Kmetbs&t	sm
Belgrad, 16. decembra. Danes dopoldne ob 11. je bila seja plenuma poljedelskega sveta. Najprej so se prečitale resolucije večine in manjšine, katere ie včeraj izzval referat dr. Ludovika Prohaske. Nato so sklepali o uredbi za zemljoradniške kredite. Prečitalo se je besedilo zakona c ustanovitvi državne agrarne banke. V svr-ho, da se daje kredit zemljoradnikom m upravi fondov, se ustanovi direkcija za zemljoradniške kredite. Zaradi tega bo uprava fondov ustanovila potrebne podružnice v vseh večjih krajih naše države Po tem projektu se bodo nezadolžemm poljedelcem in korporacijam lahko daiala posojila do 10 000 din. z 2% obrestmi. Posojila se bodo vračala po pravilih, ki jih bo
predpisalo poljedelsko ministrstvo. Poljedelski svet bo nadalejval sejo jutri predpoldne.
„RazGro£enJe
<1
iMssžila — sklenjena.
KAKO SI MILITARISTI MISLIJO »RAZOROŽENJE«.
London, 16. dec. Iz V!z ': Vigtona poročajo:	Pri včerajšnjem sestanku pomor-
ske podkomisije je predložilo franc, c’;0* slanstvo svoje predloge, ki se tičeio gradnje-pomorskih edinic. Francija se je zopet začela baviti z m!slijo, da bi začela graditi dest križarjev po ?5 OfO ton. ir* nicer v dobi de:etih let, štetih od 1. 1925. dalje. Reuterjev urad meni. da bo Italii" «*t—ila podoben program, če bo Francija izvedla svojega.
Ofctefa premcžen;a na Pol;sk m.
Varšave, 16. dec. Zbornica ie danes v tretjem čitaiju sprejela zakonski načit glede oddaje premoženja, kateri zakon je predložil finančni minister.
PLENITVE V BERLTNU.
Berlin, 13. dec. Danes opoldne je prišlo na različnih krajih v mestu do novih plenitev. Plenilo se je po večini po starinah. Roparji so bili večinoma mladi ljudje, Okrog poldne jih je kakih 2C0 vrdlo v trgovino z obleko na Colnovvi cesti, kjer so povzročili nad 59.000 mark šk< de s tem, da so odstrli veliko obleke. Ko je prišla na lice mesta varnost, policij«, so looovi že Izginili. V vsem mestu so jih aretirali samo šest.
IZJEMNO STANJE V NEMČIJI ODPRAVLJENO.
Berlin, 16. dec. Državna zbornica je danes razpravljala o predlogu nemških na-cionalcev, komuni-tov in neodvisnih glede takojšnjega razveljavljenja naredbe z dne 28. septembra, ki odreja iziemno stanje za vso Nemčijo. Predlog je bil sprejet.
flvsirli?.
AVSTRIJA SE PRIBLIŽUJE MALI ANTANTI.
Praga, 16. decembra. Zvezni predsednik dr. Hainiscb je poslal češkoslovaškemu predsedniku republike dr. Masarvku iz Gmiinda, kjer je zapustil češkoslovaško ozemlje, nastopno brzojavko: »Ko zapuščam tla Vaše lepe domovine, naj izrazim Vaši ekscelenci mojo najsrčnejšo zahvalo za prisrčni sprejem, katerega mi je pripravila Češkoslovaška. Ure, katere sem prebil v Vaši lepi deželi, mi bodo ostale vedno v prijetnem spominu. Upam, da bo ta sestanek veliko pripomogel k vzpostavitvi prijateljsko sosednjih odnošajev med obema republikama in da bo imel kar najboljše posledice.«
Dunaj, 16. decembra. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in «oproga sla priredila danes na čast avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Schobru diner, koncem katerega sta si oba ministrska predsednika prisrčno napila. Po dinerju so se vršili sprejemi.
Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Kakor Vam je Vaš poročevalec že takoj v začetku krize in pozneje javil, tako se je tudi zgodilo: Demokrati in radikalci so se sporazumeli in bodo še nadalje vladali v splošno nezadovoljnost ljudstva. Sporazum, ki je bil dosežen včeraj, ni vzbudil v Belgradu nobenega presenečenja in je bila ta vest sprejeta povsod s popolno ravnodušnostjo. Edino v znanih bankirskih in Špekulant-skih krogih je bila sprejeta z veseljem. Sporazum je bil sprejet na sledečem temelju. Razdelitev ministrskih resortov o tane ista kakor doredaj. Radikalci obdrže ministrsko predsedništvo, dcmo!;rati ministr-tvo policije Pri ministru policije pa se ustanovi mastno plačano mesto podtajnika, ki bo radikalec. Demokratom se prizna mesto podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo ali pa v ministrstvu za promet.
Belgrad, 17. decembra. (Izv ) Takoj po sporazumu se je pričel v demokratskem klubu živahen boj za ministrska mesta. Zdi se, da je to jako občutljiva stvar, kajti na svojih sejah .se niti demokratski niti radikalni klub ničta upala razpravljati o tem, kdo naj postane minister. Od novih radikalnih ministrov se imenujeta dr. Laza Marinkovič in dr. Srcklč, dočim je kandidatura dr. VeRzarja Jankoviča, ki se ie veliko trudil, da je nastala kriza, po vseh znakih sodeč, propadla. Od radikalcev ostanejo še stari ministri: Trifkovič, Gjuričič in Jovanovič, Miletič pa bo odšel na razpoložerje.
O drugih Jcandidatih se še ne da ničesar *
trditi. Od demokratov bo Svetozar Pribito* vic kot suplent brez izpita ostal minister prosvete, dočim naj bi policijo prevzel Vo* ja Marinkovič. Za ministrstvo za šume la rude bodo vadljali Rafailovič, dr. Kr stel j in dr. Žerjav, dinarsko valuto bo pa še nad#* lje popravljal dr. Kumanudi.	.
Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Sin«1 je demokratski klub na seji sprejel z večino glasov sporazum med demokrati in radikalci. Sklenili so, da bodo zahtevali mesto podtajnika v mini t" E u za nemarno reformo in ne v železniškem ministrstvu. -Tudi radikalni klub ie na svoji seji sinoči sprejel v načelu sklenjen sporazum in s® je večina zadovoljila s tem, da dobe radikalci mesto podtajnika v ministrstvu poli' cije. — Na sejah klubov se ni raznravljal° o ministrskih kandidatih. Samo ožji odbor radikalnega kluba je včeraj razpravljal 0 tem, vendar se č’cni odbora niso mogli z®* diniti in so pustili vprašarve nerešeno.
Belgrad, 17. decembra. (Izv.) V po"' tičnih krogih se govori, da bo muslimanski klub zahteval me to ministrskega podtajm* ka v ministrstvu policije zacc. Ta zahtev« muslimanov ne bo političnega položaja ni* kaj zaostrila, ker je ja-no, da muslimani * svojo zahtevo ne bodo uspeli. Pač pa je ta korak dobrodošel tako —‘tkalcem, kakor demokratom, ki bodo najbrže ust£*,^"il* ministrske podtajnike pri vseh roinUtf* stvih, da spravijo še par svojih ljudi do korit.
4«
ZA STRADAJOČO DALMACIJO.
Belgrad, 16. decembra. Dalmatinski poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Duli-bič je posredoval pri ministrstvu za socialno politiko za stradajoče sloje v Dalmaciji. Živil v mnogih krajih nedostaje in draginja je ogromna Vlada naj za potrebne sloje preskrbi živil po znižani ceni, najrevnejšim družinam pa naj se preskrbi brezpiačna hrana. Minister je obljubil pomoč.
TEKMA ZA BOSANSKO UPRAVO.
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Eoranrki radikalci se trudijo z vsemi silami, da bi potisnili muslimanski klub iz vrst vladnega bloka oziroma, da bi popolnoma oslabili njihov vpliv. V tej smeri delata največ dr. Srškič in dr. Laza Markovič.
KARLOVA IZJAVA.
Budimpešta, 16. dec. Na popoldanski seji narodne skupščine je prečitnl poslanec Vaszoni izjavo kralja Karla, v kateri ta navaja svoje vzroke za to, da se ne odreče mažarskemu prestolu. Ti vzroki so: 1. Ker bi moral, če bi se on odrekel prestolu, v teh viharnih ča ih zasesti pre tol mladoletni prestolonaslednik. 2. Ker je v njegovi la tni ocebi zastopana legitimistična misel. 3. Ker je vladar vse Mažarske. 4. Ker bi ontenti itak ne bilo všeč, če bi se on odrekel prestolu.
~H!=M~lliSW=M=lil=!ll=l!l
Vsak imčnfR na! tirl-tfeisi vsa! 2 nova!
tTolitičnt dogodki.
+ Zb lizanje med Češkoslovaške In A V'
sirijo. Pogajanja med Češkoslovaško *® Avstrijo na gradu Lana, ki se jih udeležujejo najvišji politični činitelji obeh dežela se po vsej priliki ugodno razvijajo. PrC®‘ sednik avstrijske republike dr. Hainiscbi ki je bil več dni gost predsednika dr. M** saryka, se je 16. t. m. s spremstvom vflW na Dunaj. Do meje so ga spremili češkoslovaški državniki z ministrskim predsednikom dr .Benešem na čelu. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober je ostal v Pragii da nadaljuje pogajanja. Iz Berlina ie gospel v Prago tudi tamošnji če&kosloVafln -posl** nik Tušar, da se vdeležuje posvetovanj * avstrijskimi delegati.
-f Tudi Mažarska hoče v malo euten* to. Spričo ugodno potekajočih pogajanj med Češkoslovaško in Avstrijo se je Mažarska začela bati, da bi ostala popolnoma osamljena. Mažarsko časopisje se je za* čelo petezati za to, da se mora sprejeti v malo entento tudi Mažarska, ki jo vežejo z nje politični in gospodarski interesi.
4- Italijani sejejo veter. Italijanski vlada je za kvestorja na Goriškem imenovala zloglasnega Wenzla, dosedanjega kvestorja v Cremoni. Pod njegovo vlado se j® v njegovem področju strahovito razdivjal fašizem in je bil baš te dni ubit predsednik kremonske pokrajinske uprave, ki je bil socialist. Italijani sami so v rimskem paf* lamentu zahtevali, da se Wenzel preme* sti. Vlada je ugodila in določila Wenzl® za — Gorico. Goriško ljudstvo — tudi furlansko — je vstalo kakor en mož proti
Arkadij Averčcnko1 — J. T.:
L.HltJe.
Ivan Vasiljevič Sicilistov se je naslonil z laktom in prisluhnil...
»To zvoni pri nas,« je rekel svoji ženi, ki je že dremala. »Vendar enkrat!«
»Pojdi in jim odpril Ni ravno prijetno popolnoma premočen stati v veži.«
Sicilistov je vstal in odlmcl pol opravljen v predsobo. Udprl je vrata in pogledal v vežo.
Ubraz mu je zažarel v veselem, toplem smehu.
»No! No! In jaz sem vas pričakoval že predvčerajšnjim, včeiuj... Me veseli! Zelo me vedeli! Le vstopite, proMim«
Žandarmerijski častnik, ki je vstopil prvi, je pričel mežikad, ker mu je svetloba udarila v oči. Na njegovem obrazu se je risalo veliko čudenje.
»Pardon!« je opomnil, »najbrže ste napak razumeli. Mi smo namreč prišli k vam... radi hišne pieEkave...!«
Sicilistov se je začel tako glasno smejati, da je pričel kašljati.
»Originalno!... Ameriko ste odkrilil Saj r.e mislim, da ste prišli na partijo pre-feransa!« —
Uslužno in veselo se je pričel motati okoli došlecev.
»Dovolile, da vzairem plašč...! Težko, da bi ga sami slekli. Ah, kako ste
‘ Arkadij Averčcnko, mani ruski satirik. Dasiravno pod car-kim rtiimom xelo revolucionarno razpoložen, je sedaj od lot en protil>olj4>vik la je »£cl, ko je priJ* I v }*rUr	koutra-
revolucionarni humoristični list »uit«.
premočeni! Takoj vam bom posvetil... Previdno, prosim, tu jo piag!«
Žandarmerijski častnik in policijski komisar sta se razgledala začudeno po sobi, prvi je stopil naprej in rekel odločno:
»Torej, da pričnemo. Tu je ukazni nalog.«
»Ne! Ne! Ne! To vendar ne gre! Ravr.o izpod dež^a in še z mokrimi nogami in že na delo. Nič lažjega, da se vas loti prehlad! Predvsem se moramo proti temu zavarovati! Vaš ukazni nalog lahko podarite tetki. Kaj resnično ne more dostojen človek drugemu dostojnemu človeku brez pisanega nič več zaupati? Izvolite seAi. Ali oprostite, vaše ime? Krstno ime?«
Častnik je zmignil z rameni, gledajoč na komisarja, ki se je — stoječ na strani — smehljal izpod brk in rekel v trudu, da so mu bile bese» kar najbolj mogoče hladne in ostre:
»Ker smo uradno prišli, da preiščemo ...«
Sicilistov je zamahnil z rokami.
»To vem, vem! Ali, moj Bog! To ste tudi... Ali vam bo ušla hišna preiskava? Kaj ne vem tega?! Saj vam bom sam pomagal! Toda zakaj bi se branili dobrih ljudskih običajev? AH ni res?... Nikodim Ivanovič, če te ne motim! Ali ne? Ha, hal Poznam vas, poznam! In gotovo ne boste uganili, odkod? Na notranji strani čepice sem bral v pred obit Ha! Ha! Ha! Da, da!... Lizočka! To je moja soproga ... izvrstna žena! Seznanil vas bom ž njo! Lizočka, daj, prinesi nam — gospodje
oficirji se morajo po dežju malo ogreti! Ne, r.e, gospoda moja! (Je odklonite, sera na smrt užaljen!«
Iz sosedne sobe je prišla krasnolepa mlada žena. V tem, ko se je bliža’a in si popravljala svoje bleščeče lase. se jo smehljala, vila svoje sanjave, lepe oči in pripomnila:
»Moškemu že lahko odklonite, toda dami — to bi ne bilo kavalirsko!«
Mož je predstavljal:
»Moja soproga Elizabeta Grigorjevna — Nikodim Ivanoviči Gospod policijski komi:ar, oprostite, nisem imel časti...«
Policijski komisar je izgubil v trenutku, ko se je pojavila lepotica, popolnoma svojo glavo, vstal je, — udaril s petami in se predstavil svečano:
»Krulilov Valerijan Petrovič!«
»Ah, kaj pravite? Zelo me veseli! Tudi eden mojih sinov se zove Vale. — Lukerijal«
Kuharici, ki se je na poziv prikazala, je ukazala:
»Vojake in druge pelji v kuhinjo! Pripravi paštete, vzemi klobase, kumarice ... Žganja je tudi če pol litra, kot se mi zdi. Z eno besedo, pobrigaj se zanje; jaz se bom za cenjena gospoda!«
Nasmejala se je v njo strmečemu policijskemu komisarju in odbrzela.
Žandarmerijski oficir je pričel popolnoma zbegan:
»Oprostite, toda .. .<
Zunaj je zašumelo, ropot, zazveneli j so otroški glasovi in v sobo sta se pri-drenjala dva kričota divjačka petih, šestih let.
»Hišna preiskava! Hišna preiskava! Pri nas je hišna preiskava!« sta pela v taktu in plesala in skakala, kot da a® veseiita kolačev.
Eden je stekel topotajoč z bosimi no gami k častniku in ga zagrabil za prste.
»Servus! Daj, poujčkaj me na kolenih tako, hop, hop!«
Oče je jezno stresnil glavo.
»Ah, vidva nadleznežal Ze oprostit®; gospod! Tako so mi jih namreč razvadili v Odesi. Tam so te vršile pri meni skoro po dvakrat na teden hišne preiskave *— no, in za njiju ni boljše zabave. Z vsemi sta se spoprijateljila... Verjamete —* čokolado, igrače so jima donašali gospodje.«
Ko je opazil žandarmerijski častnik« da približuje svoji mali roki njegovim rdečim brkom, se je priklonil in ga srčno poljubil.
Drugi je sedel jezdč na kolenih policijskega komisarja, preiskoval njegova pleča in vpraševal v resnem tonu:
»Koliko zvezd imaš? In sablja? Ali se lahko vzame iz nožnice? V Odesi sem jo sam izvlekel — bogme!«
Mati, ki je ravno stopila v sobo 8 tas® polno različnih steklenic in konfekta, j® opomnila z umetno strogim glasom:
»Kolikokrat sem te že učila, da j® kletev greh! Nadležen vam je, brez dvoma-Dajte, spustite ga na tla!«
»Nič ne de... Niti malo! Kako ti j® ime, mrcinica mala, a?«
»Milan. —- In tebi?«
Policijski komisar se je smehljal:
»Vale. Sedaj bova znanca.«
štev. 284.
VNovT Casf, dne 16. deeemlbra 1921.
Stran X.
temu imenovanju, a poslanec Šček je v parlamentu podal protest. Bomo videli, ali bo imela italijanska vlada pogum, da izzove na boj celokupno Goriško.
+ Fašisiovske tolpe se razpuste? Italijanski listi poročajo, tla je itallj. ljudska stranka pri vladi najodločnejše nastopila to, da se fašisiovske oborožene tolp nemudoma razpuste. Ako vlada na to ne "‘pristala, bodo min.siri in državni podtajniki, ki so člani ljudske stranke, takoj podali ostavke. Vlada Bonomija se je udala
* odredila razpust iašistovskih akcijskih »rdel.
+ Italijani proti izpraznitvi tretjega P*SU v Dalmaciji, V iial janskem parlamentu e posl. Federzoni interpeliral radi vesti da namerava i!atija izprazniti tretjo *asedeno cono v Dalmaciji, predno se popolnoma izvrši rapallska pogodba, Italija-bi silno radi spravili pod streho svoje gospodarske interese nasproti Jugoslaviii, posebno pa ribolov na Jadranu. Zato za-
* evajo, naj vlada ne dovoli preje v izpraz-jUtev tretjega pasu, dokler Jugoslavija r.e Podpiše že domalega sklenjene trgovinske Pogodbe, Italijanska vlada je to stališče °*vojila.
OlslllslllštllšIltšlllš-lliElItS Januarja meseca
začenja izhajati
Sociaina misel
Mtstlna revija, ki bo pod uredništvom
dr. A. Gosarja
MnaŠala v moderni, poljudni in kratki obliki tonke o aktualnih, socialnih, kuliuri.ih in političnih vprašanjih.
Rtvlja odgovarja nu 'ni potrebi po orientaciji naših krogov v sedanti dobi.
dobrodošla bo ziasti tudi izobraženemu delavstvu I
Cena na leto 100 K.
Iii5iii=in=iii=iii=iii=iii=iii=
2)nevni dogodki
Velike poneverbe na južni želcz-'\Na južni železnici na Dunaju so v
nev u® ^asu Pr‘šl' na sled	P°*
, ®rbam, ki znašajo do 20 milijonov
Zaprli so doslej i>tiri uradnike. j . "* Prošnje za dopotovanje inozemskih te ®v v*aSa*i interesentom pri po-Va^^ih podružnicah Državne posredo-za delo, ki se nahaja v Ljubljani, / ®r,boru, Ptuju, Murski Soboti in Celju j*® otvori v kratkem), te jih pa vodijo pori«^ dalje. V prošnjah, ki morajo biti za-no kolkovane, je točno navesti ima in
w	.UUV,
rt ?.°y vsake delovne moči, ki jo kdo želi °biti iz inozemstva.
— Zavratni roparski morilec obsojen *®»rt na vešalih. Dne 15. t. m. se 's pred e*jskim porotnim sodiščem vršila razpra-* proti Janezu Spilerju, ki je obdolžen *vratnega roparskega umora. Spiler se je 'fisko leto peljal skupaj s kmetom Jns. *kopinčidemt katerega je v Kosovi Vrbi P*1 Brežicah udaril z zato pripravljeno pa-,c° tako močno po glavi, da je Jakopin-
HGostom se smehljajoča, je nalila mati ak v čašice in ponudila častniku »aviar.
^ »Prosim, gospoda moja. Ogrejte se!
resnici nam je neprijetno, da sle se radi r?3 tako potrudili v tem slabem vremenu!«
» »Vale, daj mi kaviar!« je vpil Milan otipaval s prstom gumb na ooleki poljskega komisarja.
« *
, Eno uro pozneje si je žandarmerijski ^3tnik — naslonivši se na mizo — na-8al cigaro, ki mu jo je ponudil Sicilistov, ® Poslušal.
, >Kazlika med nami in menjševiki ob-poji v glavnem glede taktičnih vprašanj,« m i^?*aga* *van Vasiljevič. »Kajti naše ‘ališče glede terorja ...«
v Policijski komisar je zibal na rokah Peeega malčka in je poskušal se.sti brez Utna tako, da bi sij luči ne lil spečemu avno v oči.
»
j. V kuhinji: stražnik Harlampov je ob-_ .°val debeli prst, in metajoč karte na > govoril:
kr u>r*ako» ‘n sedaj bomo vzeli vašega J^ajjal Sedaj pride — fant — princ, in vi Lukerija Adamovna — kraljica. Kakor a Primer angleška Viktorija. Ha! Ha!« n«v ukerija se je neumno smehljala in “•uvala pivo v prazne kozarce.
8i vse ne ^m^lite... Ne pravijo l°ni o vas da ste birokrati!
čič takoj izdihnil. Spiler se je nato polastil konj, voza in Jakopinčičeve den* aice z 2000 K in se preko Žužemberka, ».ter je mimogrede ogoliufal kmeta Hnlka za 14 kg ovsa, odpeljal proti Ljubljani in nato v zasedeno ozemlie. Tam ie bil aretiran in zaprt v postojnske zapore, odkoder pa «e mu jp aprila t. 1. posrečilo pobegniti Prijet je bil zopei v Brežicah in prepeljan v Cel,e. — Obtoženec je dejanje priznaval. Porotniki so krivdo potrdili, nakar *e ic razglasila obsodba v smrt na večaiih. Obtoženec je sprejel sodbo silno potrt. — S tem je zaključena jesenska sezona celjske porote.
— Umor dveh Slovencev v Trstu, Pretresljiv razbojniški dvojni umor v pripreti {'ostiini »Pri Kr>rlu« v samolni ulici della Tesa je vzbudil med ljudstvom, bivajočim \ temošnji okolici, nepopisno ogorčene in vznemirjenje. Pred kakimi petnajstimi leti se je poročil v Ajdovščini ajdovski postajenačelnik Kirl Kof-ufa z A.dri-jano Pajkovo. Meseca februarja t. 1. je zapustil Košuta Ajdovščino in se preselil z družino, z ženo in 2 olrokoma v Trst, kjer je kupil skupne s prijateljem Jakičem lepo štirinadstropno hišo, ki leži v ulici della Tesa št. 47, in sicer nn nas-roini strani cunjarne, Družina se je nastanila v drugem nadstropju kupljene hiše. Pozneje je odpri hišni poglavar v pritličju gostilno, ki ie dobila naslov »Pri Karlu«. — V pondeliek 12 t. m., ko je legel mrak m mesto, j® bila priprosta gostilna »Pri Karlu* natlačena s pivci. Toda pivci so sčasoma odšli in v gostilni so ostali le Ka»l. njegova žena, sin Marijan in hčerka Silvana. Okoli 7.15 ie vstopila v gostilno 9 letna deklica, baje hči nekega »šepastega Marjana«, zahtevala naj se ji natoči v steklenico liter vina in nato prosila gostilničarja, naj ji napravi račun, koliko znaša vino, ki gs je bila kupila ta mesec na uoanje. — »Napravi ti račun« — je dejal Košuta 12 letnemu sinu. Sin je vzel v roke košček papirja in začel računati. V tpm hipu ro se odprla vrata na stežaj in na pragu sta se prikazala dva razbojnika. Čepico sta imela potlačeno na oči, obraz zakrinkan, v reki samokres. Ko ju jc zagledal deček, je zavpil od cfrahu. Tudi oče in mati sta se prestrašila te nenavadne prikazni. Toda kaj sta hotela storili? V trenutku se je odigral v gostilni strašen prizor: prvi tolovaj, velike postave — drugi tolovaj mu je stal ra hrbtom — ni zinil besedice, nameril je samokres proti Košuti in izstrelil, V tem hipu s« je zgrudil nesrečni Košuta v krvi na tla. Hladnokrvni tolovaj je nato nastavil v drugič samokres in ustrelil proti ženi. Tudi ta se je zgrudila na tla. Ista krogla, ki je smrtno ranila mater, je tudi nevarno ranila sina, ki se je skrival za njo. Po storjenem činu sta tolovaja pobegnila, ne da bi vzela v gostilni vinarja. Oba strela in dečkovo klicanje na pomoč je slišal čuvaj cunjarne in pritekel v gostil-no/Tu se mu je nudil strašen prizor: pri vra‘ih poleg banka je ležalo truplo umorjenega Košute; okoli njega mlaka še gorke krvi, ki se je odtekala na ulico. Njegova žena, ki je še živela, ko je stopil čuvaj v gostilno mu je ležaja z glavo na prsih. Kmalu je prišel zdravnik rešilne postaje in ugotovil, da je Košuta umrl vsled rane na sencu, žena je bila smrtno ranjena v trebuh, sin pa nevarno ranjen v levo roko. Deček je bil odpeljan v mestno bolnico. — Policija je aretirala 5 oseb. Najbiže gre za osebno maščevanje.
— Ker je vodil tihotapce. Brezposelni delavec Kersnik Ulrik je kaj rad zaslužil s tem, da je vodil tihotapce čez mejo. To se mu je večkrat posrečilo, toda 14. t. m. je pa imel smolo. Vodil je zopet dva moža čez mejo in bili so že par ki'omeirov na jugoslovanski strani, ko so jih zapazilo pograničr.e čete in jih pozvale, naj se ustavno. Toda trojica je začela b£i.au, čete pa streljali. Kersnik je bil zadet v stegno, druga dva tihotapca pa sta srečno pobegnila. Keršnika so oddali županstvu na Jezerskem, ki ga je spravilo v ljubljansko splošno bolnico.
— Priljubljen minister. Iz listov posnemamo: Predzadnji petek so pokopali v Zagiebu mater ministra Pribičeviča. Kakor poroča »Hrvat«, je prišla na pogreb velika množica, od te pa samo peščica cor rodnikov, nekaj radovednežev kot k vsakemu pogrebu — vse drugo pa policaji vseh vrst iz vseh strani države. Dočli so, da čuvajo svojega osovraženega šefa, kakor so poprej čuvali nepriljubljene vladarje. Minister sam je prišel pozno, da pokaže svoje veliko go^podstvo in pa zalo, da so imeli njegovi policaji dovolj časa, pripraviti vse v njegovo varstvo. V sprevodu je bila okrog njega cela Topa preoblečenih žandarmerijskih oficirjev, ie-teklivov, drugi so pa venomer švigali na vse strani. Sto in stoterim pazljivim očem nič ne uide in tako je bil naenkrat na pokopališču obkoljen neki človek, ki ‘e po siromašni obleki zbudil 6um kakega atentatorja. Detektivi so ga obkolili, kar na icu mestu med pogrebnimi obredi so mu nastavili več revolverjev na pr-a ter med pri tno-balkanskimi kletvicami so začeli pretipavati njegove žepe. Vsi pogrebe! »o *mell nriliko. da sleda Jo f* nri?Ar snm
minister je moral iti mimo, dvomi se pa, da je to sp oh opazil, ker se je trecel kot šib'; na vodi. Končno so šli pogrebci na eno, policaji s »sumljivim« pa na drugo stran — v policijsko stražnico, kjer so ga naposled le morali izpustiti. Piavijo, da so se starejši zagrebški policijski uradniki na ves glas smejali, ko so zagledali tega »atentatprja«, ker ga prav dobro po-zrajo in vedo, da bi bil za vse drugo prej pripravljen, samo za atentate na noben način. — Tako so prišli policaji Pribiče-vičeve teJesr.e straže ob dober »uspehe, on sam pa ob sloves državotvornega »mu-čeništva«.
— Žolcsnice »e še oo podraže. Prometno ministrstvo je ra<ii težkoč, ki so nastale, sklenilo, da se odgodi uvedba nove železniške tarife m blagovni in j>otniški promet, ki bi imela stopiti v veljavo od 1. januarja 1922, da do tedaj oslait" stara tarifa in da se izprememba izvrši pozneje.
— Mariborska porota. Kvartet roparskih uzmovičev. 15. dec. so bili na obtožni klopi štirje mladi fantje: Podgorelc Jak., sedlarski pci*iočnik iz Huma, Drevenšek Ivan, delavec iz Sv. Bolfenka, Šulek Mati a, mlinar iz Huma, l.ah brane, pekovski pomočnik iz Huma. Ublotba jih dolži, da so: Podgorelec, Drevenšek in Šulek dne 29 julija v tjustilni Katarine Visočnik na Meljskem hribu izvršili na gosti ničarki rop, n sicer da sta prva dva gostilničarko prijela, grozila z revolvenem, ji zamašila usta ter io prisilila, da jima ie izročila ves denar 2C00 K in nekaj dragocenosti; Šulek pa ie med te"i stražil zunaj, dočim se i«5 Lah te£a zločina udeležil z nasvetom in spre etiem deležbe. Dne 30. julija so prvi trije zopet po nasvetu Lahi. I:i je bil dobro poznan v gostilni Lukas v Ma^nhergu, odšli tja; l’od-gorelc in Drevenšek sH si pod tujim imenom najela sobo. Šu ek je ostal v gostilni ter zabaval orožnika in financarja, medtem ie Drevenšek mofil sobarico, Podgorelc p1« iz zaprte omare gostilničarki pokradel dragocenosti, cenjene na 60 000 K. Ko ie bil Podgorelc gotov, ie odšel v gostilno k Šulekovi aružhi ter Šuleka skrivoma obvesMJ o srečno uspeli tatvini. Nato s*!', Šul«k in Podgorelc poslovila, Drevenšek, ki iti ie prezrl, ie Pa čakal pred gosti nc. To se ie zdelo I udem sumljivo; prijeli so ga in zalotili pravega tiča Po<lgot»lc in Lah sta obdolžena tudi veli!<e tatvino v gostilni Jančič v Gosposki ulic’, kjer je bilo iz spalne rob-* ukradeno 36 000 K denarja'fer dragocenosti, Podgorelc sam 'm-' š*> nekej drugih manjših tatvin n" 'vesti. Dočim Podgorelc in Šulek skiro vse pr^nata, skuSa Lah skoro vse utajiti, Drevenšek pa ves čei trdovratno taji tudi take iopov*čine, katere priznajo vsi triie. Razprava, določana za dv»» dni, ie končala že v četrtek ob 1. uri zvečer. Porotnikom ie bilo stavljenih nad 20 vprašan1. Potrdili so glede vseh štirih vprašanje ropa na Me jsken hribu, istotako glede tatvine v Marenb^mn, tatvino pri Jančiču rpnikali, pri Lahu r^en ■tega tudi potrdili vprašanje obrekovanja policije, da je nemreč gostilničarka Planinc obogatela s pomočjo policijskih organov, ki da so ji daiali konliscireno blago v prodajo Obsojeni sot Podgorelc na 8 let, Drevenšek 12 let, Šulek 4 leta, Lah 4 K leta težke ječe.
— Avgijev hlev. Te dni se je oglarila pri sarajevskem mestnem načelniku dep'!-taciia občanov, da se pritoži zaradi slrašne nesnage, ki se je nakopičila po mestnih ulicah. Ulic že cel mesec ne snažijo in nesnage se je nabralo toliko, da treba za prevoz praznega v07a dva para težkih konj.
— »Zagrebški Dnevnik«, glasilo dr. Trumbičeve skupine, je prešel v drugo lastništvo. Ne bo pa spremenil svoje smeri.
— Vodsivo oddelka za socialno politiko v Zagrebu je 13. t. m. od bivšega po-ver;enilia Anccla prevzel banski svetnik Ivan Potrenovič.
— Divji šport. Budimpeštanska policija je pred kralkim izdala naredbo, v kateri se pozivljejo voditelji nogometnih tekem, naj delujejo zoper divjo in nevarno igro, ker bi sicer imeli opraviti s kazenskopravnimi naredbami. Kljub temu pa je zadnje čase vseeno prišlo do velikih nesreč pri nogometnih tekmah, radi česar ie budimpeštanska policija sploh prepovedala vse nogometne tekme Dovolila ie zaenkrat samo tekmo med reprezentantnimi moštvi Poljske in Madžarske, ki se bo pa vršila pod policijskim nadzorstvom.
ZA BOŽIČNA DARILA posezite ziasti inteligentni krogi po dr. Opskovi knjigi
Za resnico,
ki brani v govorniški obliki glavne temelje vere. Vsi naši Usti so t>e o knjigi zelo priporočilno izrazili. Najnazadnje piše »Sedanjost? ZA RESNICO — osemnajst obrambnih govorov dr. M. Opeke... je eno najznamenitnejših del v obrambo vere. — Najboljše znamenje zanimanja za knjigo pa je to, da se je taiste venem mesecu razprodalo pol naklade, t. j. 1500 izvodov./ — Naroča se v prodajalni K. T. D. H. Ničman v Ljubljani za 28 kron (7 D), p0 pošti 32 K 18 D.)
BaaBBBBBBiaaaBBBH
»ŽEPNI KOLEDARČEK 1922« je izdala tudi za prihodnje leto Jugoslovan-ska knjigarna v Ljubljani v prav lični in i priročni izdaji. Letošnja izdaja se razlikuje od prejšnjih lot po jako finem papirju s perforiranimi listi in ~e že popisani blok lahko zamenja z novim. Cena najbol^i pe-j gamoid vezavi je 24 K, priprosti a trpežni 1 16
£jub!janski dogodki. .
lj Poulična organizacija SLS za koli« zejski okraj je priredila sinoči lepo obiskan shod svojih somišljenikov. Poročala sla glavni tajnik dr. Kulovec in načelnik SLS za Ljubljano Fr. Kremžar. Prvi je razpravljal o političnem položaju v drZavi, drugi pa o občinskih zadevah. Po daljši in zanimivi razpravi se je soglasno sprejela resolucija, ki izraža zaupanje JugosL klubu v Eelgradu, posebno načelniku dr. Korošcu in poslancu za Ljubljano dr. A. Gosarju, in klubu obč. svetnikov SLS V3 Ljubljani.
lj Poročila se bosta jutri popoldne v
trnovski ccrls vi g. Avgust B e r c i e r i t uradnik »Gospodar. Zveze« in gdčna. Pepca Požene lova, hčerka našega vrlega somišljenika in strojnika Jugoslov. tiskarne. Bog daj obema poročencema obilo sreče!
lj Seja ohfinskega sveta se bo vršila v torek 20. decembra ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu javne seje je 39 točk.
lj Samovoljno razpolaganje v stanovanji. estni stanovanjski urad nas naproša, da prinesemo sledeče: Ker se je dogodila por primerov, da so stranke samovoljno razpolagale s praznimi stanovanji, opo* zarja mestni*' magistrat kot stanovanjsko oblastvo I. stopnje vse hišne posestnike, da je samovoljno oddajanje stanovanj prepovedano in da z njimi razpolaga izključno le mestni stanovanjski urad, kateremu! morajo hiani posestniki izpraznjena stano-' vanja tekom treh dni po izpraznitvi javiti.: Mestni magistrat bo strogo izvajal Člen 30.; stanovanjske naredb“, glasom katerega sa vsako samolastno oddajanje stanovanj kaznuje z denarno globo do 50.000 kron oziroma v slučaju neizterljivosti z zaporom do 6 mesecev.
lj častnik obkolil z vodom vojaštva policijsko ravnatelistvo. Včeraj zvečer sta se v »Narodnem domu« nahajala v restavraciji med civilisti tudi dva kapetana. Ko j» prišel stražnik mpovedati policijsko uro, so civilisti, kakor se spodobi zavednim državljanom, mirno odšli domov, omenjena kapetana, katerih imena žal še nismo izvedeli, pa sta kričala na stražnika: »ma-garac!« in ga psovala še z drugimi neolikanimi priimki, tako da je bil policist primoran enega izmed njih aretirati. Nato je drugi kapetan hitel v vojašnico, tara alar-uiral celi vod 30 mož in sam z njim na čelu prikorakal pred Kraljevo pol:c;jsko ravnateljstvo! Moštvo je bi!o seveda oboroženo s puškami, |e obkolilo policijo in kapetan je zahteval, da sc tovariš takoj izpusti. Dobil je odgovor, da je policija kapetana že prej izpustil". Nato je z moštvom odšel. Ker je častništvo v Ljubljani dzodaj s civilnim prebivalstvom in oblastmi živelo v najlepšem razmerju, je ta dogodek izzval seveda presenečenje in upravičeno nevoljo. Od g. poveljnika Dravske divizije, ki jo znan po svoji korektnosti in strogem pojmovanju službe, se po vsej pravici pričakuje, da se taki mučni dogodki v bodoče preprečijo. S tem se ne spuščamo v kritiko, ali ni tudi z druge strani bila storjena kakšna v obstoječih predpisih za aretacijo častnikov ne utemeljena napaka.
lj Hrvatsko pevsko druitro »Kolo« dospe i* Zagreba v Ljubljano v nedeljo že dopoldne ob 11.57, ker se je vozni red vlakov 15. t m. spremenil. Vabimo ljubljansko občinstvo, da *e v velikem Številu udeleži sprejema milih gostov, hf> vatskih pevcev in pevk in da jih pride pozdravil na kolodvor ob pol 12. predpoldne.
lj Vsa ljubljanska pevska društva, ki so doslej pristopila k Zvezi slovenskih pevskih zborov, to je pevski zbori: Glasbene Malice, Slavca, Ljubljane, Ljubljanskega Zvona, Zveze jugoslov. železničarjev, druživa K rakovo - Trnovo, drufitv* Slavija — Vič-Glince in zbor Rokodelskih pomoS* nikov — -e po sklepu Zvezinega odbora vljudno vabijo, da se udeležijo sprejema hrvatskega društva > Kolos na glavnem kolodvoru. V to svrho naj se vsa pevska druživa v nedeljo 18. doc. zbero točno ob 11. dopoldne na Kongresnem trgu pred Univerzo (ne kakor je bilo pri odborovi seji naznanjeno). Odtod odkorakajo druSlva v sprevodu, na Čelu z godbo jugoslov. železničarjev na glavni kolodvor. Prihod vlaka po novem voznem redu j* ob 11.57 predpoldne.
lj Koncert »Kola« se v nedeljo prične 1» ob pol 8. uri »večer in ne šele ob 8. uri, ker se društvo po koncertu ie ob 11. uri z nočnim vlakom vrne v Zagreb nazaj. Slovenci, udeležite «a v velikem številu znamenitega koncerta »Kola« v Ljubljani.
lj Tramvaj je povozil danes ob y4 2 popoldne neko staro ženico v Florjanski ulici. Vlekel jo je nekaj časa seboj. Bila je vsa krvava in nezavestna. Tudi tla so bila okrvavljena. Duhovnik jo je dal v sv. poslednje olje, nakar so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Kdo je kriv nesreči, dožene preiskava. Pomniti pa je, da se je to zgedilo na strmini v Florjanski ulici.
lj Ubog trgovski sluga je izgubil včeraj na potu od glavne pošte do Jugoslov. knjigarne ves svoj mesečni zaslužek. Pošteni najditelj naj vsoto proti nagradi odda v naši upravi.
lj Ponarejeni lOfldinarski bankovci, V. restavraciji tukajšnjega Narodnega doma J
je hotela te dni neka ženska izmenjati potvorjen lOOdinarski bankovec. Falzifikat Je slabo izvršen in ga je lahko spoznati zlasti po tem, da nima podpisov.
lj Vse pride prav. Iz veže Pred škofijo fe bilo gostilničarki Bizilj ukradenih dvoje namiznih prtov, vrednih 150 K.
JCaša društva.
d V Mostah pri Ljubljani se bo jutri v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri popoldne vršilo v Ljudskem domu predavanje JSZ. Ob 5. uri popoldne po predavnaju igra. Pridite!
JCultura.
k France Bevk: Pesmi. — Gorica 1921. — Te pesmi so izšle in se dobe v vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena broširanemu izvodu je 8 din. Vez. stanejo 10 din. Pesmi so ilustrirane.
^Raznoterosti.
r Sadovi boljševizma. Iz angleškega tednika *Over Seas Daily Mail* posnemamo sledeči opis, o katerem seveda ne vemo, v koliko ie resničen: Pred kratkim je dospelo 137 otrok iz, Varšave v London, kamor so jih Angleži pripeljali. Samo sirot® so, stariše so jim pomorili bolševiki. So različne starosti, od 2 in pol do 12 let, dečki in deklice, katerim se na obrazih poznajo strah in grožote, ki so iih prestali. Mnogi ne vedo za svoja imena, Povpraša-ni, kako je v Rusiji, jeli so pripovedovati strašne reči, drug za drugim ie pravil, kako je videl, ko so mu ubili mater, očeta; brate in sestre so videli mučiti. Desetletni deček je pripovedoval: Banditi-bolševiki so prigrmeli v hišo njegovega očeta, trdnega kmeta, in ker se jim ni hotel pridružiti, so ga ubili vpričo otrok, kakor tudi
mater; nato so sestri izdrli očesi, njemu pa odrezali roko v zapestju, hišo zažgali in odšli. Sestra je umrla. on. deček pa je pohabljen za celo življenje, — Anglež Sy-kes, ki je bival 23 let v Petrogradu in je zdaj ubežal, pripoveduje: »Na teritoriju 14 gubernij se dogajajo strašni prizori. Nikjer ni videti mahu, ali skorje na drevju. Stradajoči so vse obrezali, zdrobili in spekli v zmes, ki naj bi bila kruh. Stare čevlje so zrezali na drobne koščke in si iz teh skuhali nekako juho. Ob Volgi umira tisoče mož. žena in otrok.«
0ospodarsfvo.
S Velike električne centrale na rokama Bosni in Orini nameravajo zgraditi. Na reki Bosni zgrade električno centralo z 8 do 12 tisoč konjskih sil, na spodnji Drini pa električno centrale s 25 do 30 tisoč konjskih sil. Na ta način nameravajo preskrbeti z elektriko del Bosne in Srbije, večino Slavonije in pa Bačko tja do mažar-ske meje. Stroški za te dve centrali bodo znašali okoli SOOmilijonov kron, zgradila jih pa bo >Splošno stavbeno društvo« v Mariboru, ki je zgradilo že tudi znano elekrarno Falo pri Mariboru.
Pridelek bombaža r Združenih državah
bo prihodnje leto po dosedanjih cenitvah znašal okrog 10—12 milijonov bal. Plantažni posestniki so sicer sklenili, da ne bodo za pridelovanje uporabili več zemljišča kot letos, posebno ker se je omejitev dobro obnesla in je cena poskočila. Toda rsled raznih drugih vzrokov se pričakuje, da bo pridelek obilnejši ter dosegel gornjo množino v primeri s približno 7 milj. balami letošnjega leta.
. Koncesije za izrabljanje nsbestovih ruil-nikev ▼ Rusiji. Nela ameriška družba je dobila obširne koncesije za izrabljanje asbestovih rudnikov v Jekaterino6urškem okraju. Koncesija vrija za 20 let, vendar si pa sovjetska vlada pridržuje pravico odpovedati pogodbo po preteku petih let, Družba mora oddati vladi 10% celotne produkcije ali pa ekvivalent v denarju.
Ameriška rananja trgovina r prvih 10 mesecih tekočega leta se je zman'ša!a za 50% Do-čim je lansko leto za isto dobo znašal izvoz 6% milj. dolarjev, uvoz 4% milj. dolarjev in re-
eksport 2 milj. dolarjev, je leto« znašal eksport do konca oktobra le okrog 3% milj. dolarjev, im-port ‘2 milj. dolarjev in re-eksport t^ milj. dolarjev. Vse to je posledica visokega kurza dolarjev. Železniški promet zelo nazaduje, ker se železnice branijo konjunkturi primerno znižati svoja tarife, čeprav so tekom l*ta znižal* plač* svojih uslužbencev za 12% in jim nameravajo utrgati še nadaljnih 10%. V industriji Se vedno prevladuje velikansko brezdelje, tako da so tisti srečni ljudje, ki sploh dobijo kako delo, prisiljeni sprejeti zelo znižane plač«. Cene so vobčs tudi zelo padle, vendar s* pa *o zeliko bolj pozna pri trgovini na debelo krt pa pri cenah livljen-skih potrebščin v detajlni trgovini. Za vse te ne-prlk* se imajo Združene države zahvaliti dvorezni in popustljivi politiki bivšega predsednika Wilsons.
Povišanje monopolne takse na cigaretni papir. Podpisana trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odlok Upravnega odbora samostojne monopol-ske uprave z dne 26. novembra t. 1., Pov. Mbr. 216, ki je bil odobren od g. finančnega ministra s Pov. Mbr. 873 z dne 30. novembra t. 1., s katerim je povišana monopotska taksa na cigaretni papir na sledeče zneske: 1. Na cigaretni papir v risih, na katerega se je doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, to ie 3200 dinarjev v srebru od 100 kg. se plačuje ods ei 3200 dinarjev v zlatu, t i. 6400 dinarjev v srebru od 100 kg bruto teže. — 2. Na cigaretni papir v knjižicah in stročnicah, na katerega se :e doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, t. j 3200 dinarjev v srebru, se plačuje odslej 2750 dinarjev v zlatu, t. j. 5500 dinarjev v srebru za 100 kg bruto teže v škatljah.
Prcdafne cene za cigaretni papir. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente na odlok upravnega od-
bora samostojne monopolske uprave z dna 26. novembra t. 1., Mbr. 20,394, ki je bil odobren od g. finančnega ministra z br. 873 z dn« 30. novembra t, 1., s katerim se objavlja, da se bo prodajalo odslej cigaretni papir po sledečih cenah: 1. Žob ena knjižica 1 dinar. -* 2 Cigaretni papir I. vrste ena knjižica 70 h* stičev 0-60 dinarja. — 3. Cigaretni papir H ena knjižica 70 lističev 0*50 dinarja. — 4. Cigaretni papir II. vrste ena knjižica 50 lističev 0*40 dinarja; 5. Cigaretni papir III. vrste ena kn ižica 70 lističev 0-40 dinarja. — 6. Cigaretni papir III. vrste ena knjižica 50 lističev 0*30 dinarja.
Sumunske posojilo na Švicarskem. Rumu* nfja ;e v zadnjem lasu lobila na Švicarskem T*0* sojilo v iznosu 4) milijonov švicarskih frankov, od talenh ">o lobila tli mi!i!onov frankov v gotovini, ostalih 24 milijonov fres pa r blagu, is sicer bo to maierial za rumnnsko poštno in tel®-tonsko upravo ter za železnice. Obresti se brni# plačevale deloma v blagu. Tako bo n. pr. za jejo, 1923 Rumunija A conto obresti dala Švici 7500 vagonov Košnje pšenice in 7500 vagonov pšenief prihodnjega leta.
STffg ..KJ2VI Č$S“
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremfaf* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubljaoi.
Več krojaških pomočnikov
Ireznih in vestnih delavcev za delo v tovarni s® sprejme takoj. Samostojni dotič proli garanciji de® na dom. — Stalno delo /.asigurano. — Vpraša saj Ljubljana, Emonska cesta št. 8 v pisarni.
110
Tvrdka
mlm a bizjak
L-ubifan**,
Sv. Petra cesta štev. 20
priporo a_ vsakovrstne izgotovljene obleko za
K	po e	'ii	deč e. ki m—
sk	-i -uku	c.	Diiiai.« o-
i	he i e	ne	ia-i'e ni.
V	IOU1	IIH	fiiHi e i u-
gl-cko t		. <•	H -K' • Mlkno.
i\arocnH		po	mer' se iz-
Vi	■Ujrtli'	po	it« liOVej-JI
im	di m	v	nai rmše’n
t‘H -U.
I 2«bz:~-
w Božična in no¥o!eina darila
si ogfe^a samo pri
manufakturnem oddelku Gospodarje zveze, Dunajske t. 29 na dvorišču. Vela zaloga solna za mcSfce in lensle cD!c«e fn najlenSa mira vsiKovrsln-aoa sno&jsia parila za noSKc, zensie in otroke.
IVt	SBSmSSZSZBS
Vsak zaveden kršfanski sociale« le Man
♦ £. delavskega konstantnega društva v Uuhlfan!. ♦
Skupno ilsvilo prodajaln 37.
Vse potrebščine kupujte samo v konsumnih pro.!aja'nali, kjer dobite vedno najbobše in nnjcenejše b’ago pr‘dobiva?te nove člane in jih priglasujie v prodajalnah!	Zcdiuga	sprejema tudi hranilne vloge članov in j.h obres;u,c po 57».
Kdor kupu!« v hoitsuaiUf resi dobitek sebi!
tsgraEr/rrsagT.ag asassma	sasr-gar	resaasiKanr	flesaaruvi
Vplačana deln ška glavn. 30,003.000.
SLOVENSKA BANKA
Telefon Stev. 567. Cek. račun 12.205.
St 2f!v tm n* LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU D0MU“. bane™ PoS:c
Jugoslovanski kreditni zavod
Po»tni c e*, rac. S:. it 323 Telefon fiiev. 54.
Marijin trg Stev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Sprejema hranilne vloge ln vlo e na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vlo^e se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge s odpovednim iozon se obresiu.eio po doqovoru.
Denarni promet v lanskem le-ui 128,000.000 kron.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Brzo:. naslovi Jugoslovanski kredit L ubrana.
Wo!fo«a uli:a Sft.1.
Podružnica v MORS.il SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
4^i # i	čistih	brez odb.tka. lzvenl ubljanskl viagatel 1 dobe poštne po oznlce.
‘ v I	Izdaja	čaka, naka/nice In akreditive na vsa tu- in inoromska masti. - Dele posoTa na
j	j	vknjLbo,	poroštvo,	vrednostna	papirja	m	na	blago,	lažaia	v	Javnih skladiščili
1	■	**	Jamstvena glavn.ca 2 in pel milijona kron.
Zsvod ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
/Cl	/t	.	//L~J/Z'JCL /L. 7f- JCZlCl.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 3S|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	št.	21
Podružnice: D JAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠiBSNiK.
Ekspozitura: BLED. - interes.. skupnost s: Sveopčo Zanat.ijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z adiljadjamf čez K 50,903.090*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vredni sine papirje, kupuje in prodaja tuje valuie in devize, sprejema vloge v tekočem ra unu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejš mi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
fr * 7C. /C—ur 2T~	—ffY—1T~ Y~ T~ V
" u- JS- jf- // J/ J/ //	,/■-	jr-	//	/f	4	V	JI	J/	JJ	Jf-	u	v	Jf	y-