Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, ponedeljek t% avgusta Cena 2 Din w ^inviiutvu L.JULI1 Jrtflrt, r> tlrtlljeva ulica & — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 81- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v htSi dr. Baum-eartnerfa. Ponedeljska izdaja »življenje In svet*4 Uredništvo: Ljubljana: Knaftjeva ulica St. 3122, S123, 3124, 31» to (Ul vsa v ponedeljek zjutraj. — roča se posebej to vetja po po*t prejemana Dto 4.-, po db dostavljena Dto R.- Martbcr: Gosposka nttei St. 2440. Celje: Stroosmajrecjeva aL 1, Rokopisi se ne vračafo. » tarifo. Badaloz padel Po silno krvavih bojih so uporniki v petek ponoči zavzeli Badajoz ob portugalski meji, dočim so bili na severu pri Irunu Pariz, 16. avgusta, d. V petek zvečer so uporniki zavzeli mesto Badajoz. Njihova ofenziva se jc pričela v petek zjutraj z bombardiranjem mesta, obenem pa so tudi pričela letala metati nanj bombe. Ob 11. dopoldne so uporniki po brezuspešnem poizkusu. da bi prodrli, ustavili ofenzivo, ob 17. pa so zopet prešli v napad ter prišli do mestne m^je. ki jo je branilo 3000 vladnih miličnikov in 500 vojikov. Razvili so se srditi boji in so se vladne čete umikale korak za korakom. Uporniki so prodrli v mesto skozi Puerto Trinidad. pri čemer so bombardirali z utrdbe San Clirisfobal razne dele mesta. Pozno zvečer je general De Liano objavil po radio-postaji v Pevilli. da sn uporniške či ti- definitivno zasedle Badajoz. Obenem je objavil, da so pri tej priliki ujele veliko število vladnih čet. V Badajozu so se razvili po ulicah silno krvavi bojii. Po priden mestn je pobegnilo na portugalsko ozemlje več sto Špancev, med njimi župan mesta Badajoza. poveljnik mesta in vee višjih oficirjev, ki so ostali na vladni strani. N.? Portugalsko so pobegnili tudi ostanki 3. pehotnega polka, ki je k miličniki vred branil Badajoz. JustiSlkacije vladnih pristašev Elvas (Portugalska). 16. avgusta. AA. Po podatkih, ki so jih zbrali portugalske obmejne vojaške oblasti, so varnostni organi upornikov ustrelili v Španiji več sto ek-stremnih komunistov in drugih vladnih pristašev. V zaporih uporniških vojnih sil v Španiji in španskem Maroku je sedm' približno milijon vladnih pristašev. K:o je uporniška vojska zavzela Badajoz. so izpustili iz zaporov 3G0 ljudi, ki &o veljali za nacionaliste. Lizbona, 16. avgusta. AA. Splošno zatrjujejo. da so nacionalistične čete. ko so zavzele Badajoz. pobile okrog 1000 delavskih prostovoljcev. V bitki za mesto samo so imeli na obeh straneh velike izgube. Po povprečnih cenitvah se je število prebivalstva Badajoza po strašnih dogodkih zadnjih dni zmanjšalo približno za 15.000 duš. Težko je dognati, koliko ljudi je od tega števila padlo v bojih, pomrlo ali bilo pobito in koliko jih je pobecmilo v gove ali čez bližnjo mejo na Portugalsko. Po glavnih ulicah mesta so skoraj vse hiše porušene. Napad vladnih letal na Badajoz Elvas, 16. avgusta. AA. Včeraj so vladna 1» 'a hudo bombaniirala Badajoz. Z vojaškega vidika niso dosegla nikakih bistvenih uspehov. Poraz upornikov pri Irunu Hendaje, 16. avgusta, d. Napad upornikov proti Irunu ni uspel. Borba, ki se je pričela včeraj zjutraj, je bila izredno krvava. Bitka je trajala 6 ur ter so biH uporniki pognani v beg. Na iranski fronti vlada sedaj mir. Izgube so bile na obeh straneh izredno velike. Borba za Madrid Burgos. 16. avgusta AA. Vladni oddelki so včeraj izvršili celo vrsto napadov na mestece Naval Peral, ki leži 30 km daleč od Avile. Med njima se razteza visoki gorski pas. Po silni borbi so jih uporniki odbili. Vse kaže. da namerava vladna vojska pre-dreti obroč uporniške vojske okrog Madrida, ki sega od Siguen«e do Estremadure. V borbah za Naval Peral je padlo zelo mnogo delavskih prostovoljcem. Kralj Edvard v Splitu in na Korčuli Po obisku v Trogiru in Splitu je angleški kralj prišel včeraj na Korčulo Split, 16. avgusta. d. Kakor je bf.o te javijfno, je angleški kralj Edvard v petek ob 13.30 prispel na svoji jahti »Na-blin« v trogirsko luko. Jahta je prispeTa m severa mimo otoka Drv eni k a ter Se zasidrala v zalivu Saldaml. Do 17. kralj .Edvard ni odšel s svoje ladje, ob 17.45 pa je odphil z motornim čolnom proti Trogiru. Množica, ki se je zbrala na obali ob Trogiru, ga je živahno pozdravljal. Kralj je cdšei skozi špalir prebivalstva po ozkih uiicah Trogira, ker se je ustavil v več ■trgovinah z opankami ter vprašal tudi za eeno. Medtem so pričeli prihajati v Tro-gtr mnogoštevilni avtofousi iz Splita, s katerimi so prispeli razni tuji turisti, ko so zrvedeli, da se je kraljeva jahta usidrala v bližini Trogira. Prav tako je prihitelo te Splita tudi veliko število domačinov. Angleški kralj se je pojavil v Trogiru B pipo v ustih in z malim fotografskim eparatom v roki. V ulici sv. Njkole se je ustavil pri trgovini Ante Ivačiča, poleg katere je tudi okusna izložba fotografij Trogira in okolice. Kralj si je s svojim tprerastvom dalje časa ogledoval fotografije ter jih tudi več kupil. Kralj je trgovino in izl-cžbo fotografij poleg nje tudi fotografiral, dcčjm so nega fotografirali mnogoštelvilni prihiteli fotorepcrterji. Zatem je krenil s svojim spremstvom dalje proti Glavnemu trgu Zastopniki oblasti so skušali napraviti mu prost prehod, vendar pa je bila na glavnem trgu zbrana tolika množica ljudi, da se jim je to komaj posrečilo. Kralj je prijazno odzdravljal na .ponovne navdušene ovacije, V trogirski katedrali Ko je prišel v slovito trogirsko stolno cerkev sv. Ivana, so njena vrata zaprli ter niso pustili nikogar razen uradnih osebnosti vanjo. Kralja in njegovo spremstvo je v cerkvi sprejel dr. Ivo Delal, ki je znan zgodovinar in ki je prav te dni jzdal tudi odlično monografijo o Trogiru. Dr. Delal je kralju in spremstvu podal kratko zgodovino katedrale in spi o. šae podatke o njej. Kralj Edvard se je zanimal za razne podrobnosti in si nato natančno ogfledal vso katedralo. Predvsem si je ogledal oltar, zatem pa je odšel v zakristijo, kjer se je zadržal dalje časa. Tu si je predvsem ogledal razne pisane zgodovinske spomenike in druge znamenitosti. V zakristiji se je podpisal tudi v spominsko knjigo -Edvard R. I. — 14. Vin. 1936.« Svoj podpis jc podčrtal. V tej knjigi se nahaja tudi podpis pokoj, nega kralja Aleksandra Uedinitelja, kakor tudi drugih mnogih uglednih osebnosti. Zatem je kralj Edvard odšel skozi cerkev, si ogledal cerkveni portal, nato pa krstni kamen ter se vrnil ponovno v cerkev, odkoder je odšel skozi zakristijo in mala stranska vrata v ozko ulico sv. Ivana. Množica na glavnem trgu je medtem še bolj narasla. Vsi so pričakovali, da se bo kralj vrnil skozi glavna vrata, skozi katera je vstopili v cerkev. Njihovo pričakovanje pa je bilo zaman. Kralj Edvard je odšel po stranskih ulicah proti obali, kjer ga je pričakoval motorni čoln. Pri tej priliki je šel skozi naj-siromašnejši del Trogira, kjer žive po večini siromašni ribiči in vinogradnki. Tu se je zanimal za življenje prebivalcev in za vse, kar je videl. Na vogalu siromašne vinogradniške hiše je videl viseti oljčno vejo. Takoj je vprašal, kaj pomeni, in trogirski vodnik Ante Stankovič mu je po-asnil, da je vejica znak, da prodaja, vinogradnik vino v svoji hiši. Kralj je vprašal za ceno vina in tudi, ali je dobro. G. Stankovič je angleškemu vladarju takoj omenil znano latinsko prislovico »Bornim vi-num tragu-rianum«, nato pa še pripomnil, da so trogirska vina tako dobro, da sploh nihče ne rabi aspirinov, temveč se sploh vsi zdravijo z vinom. Krajl-j se je zasmejal ter nadaljeval nato pot proti obali. G. Stankoviču je dejal, da bi si rad ogledaJ Troglr natančneje, vendar pa brez tojke množice in ovacij, ni pa povedal, da se bo ponovno vrnil. S čolnom se je kralj odpeljal proti jugu pod trogirskim mestom, nato pa se vrnil na jahto. V splitski luki Včeraj ob 10. dopoldne je kraljeva jahta »Nahlin« priplula z obema rušilce.ma »Graftonom« in >Gloowornom« v splitsko luko. Jahta se je zasidrala v bližini kopališča Bačvic, rušiica pa nekoliko dalje od nje, pri lukobranu in vhodu v splitsko luko. Na obali v Splitu se je pričela zbirati velika množica ljudi, ki je z nestrpnostjo pričakovaa, da bi pozdravila angleškega kralja. Ob 11.30 dopoldne je poveljnik rušiica >Graftona« kapitan Fert uradno obiskal bana primorske banovine dr. Jablanoviča, podpredsednika občine Ivan jševiča poveljnika mesta generala Bajačiča in upravnika hidrografskega urada vojne mornarice kapet3na bojnega broda Kusterja. Ban dr. Jablanovič je komandantu Fertu izrazil tradicionalna pri jate'jska čustva jugoslovenskega primorskega prebivalstva do velikega angleškega nareda, kakor tudi radost zaradi prisotnosti vladarja Velike Britanije v jugoslovenskih vodah. Prav tako je podpredsednik občine Ivani-ševič izrazil komandantu Fertu dobrodošlico v imeaiu mesta Splita ter ga naprosil, naj sporoči Nj. Vel. kralju Velike Britanije čustva globokega spoštovanja in hvaležnosti splitskega prebivalstva. G. Fert se je prisrčno zahvalil za sprejem ter se j® po razgovoru z zastopniki naših oblasti vrnil na svoj rušilec. Ob 13., ko se je množica po večini že razšla in ko je na obali ostalo samo še j nekoliko ljudi, se je nenadoma pojavil pri 1 lukobranu ob vhodu v splitsko luko luksuzni motorni čoln, na katerem se je nahaja! kralj Edvard s svojim spremstvom Kralj je imel v rokah fotografski aparat in daljnogled, s katerim si je ogledoval Split, ne da bi stopil na obalo. Ogledal si je vso luko počemši od lukobrana, zatem Wisonova obalo, pristanišči Sv. Duje ln Majorja Stojana, nato pa se peljal mimo Strossma.yerjeve obale, poleg ban ske uprave in dalje v staro splitsko luko, kjer so mnogoštevilne jadrnice, na katerih prodajajo vino in sadje. Motorna čoln je p!u! zelo počasi ter si je tonalj z velikim zanimanjem ogledoval Dioklecijanovo palačo in splitsko obalo s palmami. Nato je krenil proti domu »Gusarja« ift zalivu Matejušfka. kjer se nahajajo Jadrnice, na katerih prodajajo drva. Ko si je kralj vse to ogledal, je odpfiul s čolnom proti zapadni obali in Sustjepajsu, zatem pa se je vrnil proti sredini luke in nato nazaj k jahti. Vest o kraljevem sprehodu po sp&itsfki liuki se je razširila z veliko brzino po Splitu. Ljudje so hitedi od vseh strani na obalo, da bi videli kralja, ki pa se je medtem že vrnil na jahto. Med svojim sprehodom kral ni fotografiral samo Splita, temveč tudi mnoge podrobnosti v iuki. Ko se je kralj vrnil na svojo jaMo ob 14.30, so jahta >Nahlin< jn rušiica wGraf-ton« in »Glooworn« dvignili sidra ter odpluti počasi proti Splitskim vratom med otokoma šolto in Bračem. Zatem je jahta krenila v kanal med otokoma Bračem in H varam ter se usmerila proti jugu. S prihodom kraljevske jahte v Sp'it so prispeli semkaj tudi mnogoštevilni naši in tuji novinarji Split je zaradi tega postal središče vseh dogodkov, v Split prihajajo vedno nove skupine angleških turistov, kakor tudi mnogi drugi tujci, tako da so vsi hoteli prenapolnjeni. Mnogo zanimanja je zbudil tudi angleški vojni minister Duff Cooper, ki je prispel včeraj zjutraj v Dalmacijo v spremstvu svoje soproge, daljne sorodnice kralja Edvarda. Na Korčuli Split, 16. avgusta, o. Danes ob 11.30 se je pojavila jahta »Nahlin« pred Lombar-do na Korčuli, kjer se je vsidrala 60 m daleč od kopnega v spremstvu obeh rušilccv »Graftona« in »Glooworma.« Čim so jo ljudje opazili, so se zbrali v veliki množici na obali, kjer so pričeli prirejati navdušene ovacije angleškemu kralju, dočim je kmečka godba na njegovo veliko presenečenje zaigrala angleško himno. Kralj se je zahvaljeval z mahanjem roke. Zatem se je kralj v za'wu Jaliču izkrcal' ' . " • • Kmetje so polagoma tudi semKaj prišli ter se je kralj z njimi kakor tudi z ribiči razgovarjal dalje časa. Med tem se je mesto Korčula v pričakovanju kralja vse okrasilo z jugoslovenskimi in angleškimi zastavami. Preden je prispel kralj v mesto, je priplula v luko jahta »Anne Mary«, na kateri se je nahajal lord Dodley, kraljev prijatelj, kar je vedno znak, da bo prišel za njim kralj sam. Zares se je ob 17. pripeljal kralj z motornim čolnom iz Lombarde v Korčulo. Sprejelo ga je vse prebivalstvo mesta, kakor tudi selja-ki in ribiči iz okolice z velikimi navdušenimi ovacijami. Kralja sta pozdravila pred sokolskim domom predsednik občine dr. Jure Arnerič in sreski načelnik. V kraljevem spremstvu je bil tudi angleški vojni minister Duff Cooper. Prebivalstvo je vzdrževalo vzoren red, tako da se je kralj mogel povsem neovirano sprehajati po ulicah. Odšel je tudi v cerkev sv. Marka, ki si jo je z velikim zanimanjem ogledal. Kralj Edvard je izjavil, da jc Korčula poleg Trogira eno izmed najlepših mest, kar jih je doslej videl na dalmatinski obali. Zatem je vstopil v motorni čoln s kate- : rim je odplul mimo posameznih ribiških na- ' selij ter se vrnil na jahto »Nahlin«. Za zvečer so pričakovali, da bo ponovno prišel v Korčulo ter prisostvoval tradicijonalni narodni igri Moreški. ' Petnajsta obletnica smrti kralja Osvoboditelja Ljubljana, 16. avgusta. Poldrugo desetletje je danes minilo, od, kar je odšel k s\'ojim slavnim dedom naš veliki kralj Osvoboditelj. Ena sama epopeja je bilo njegovo življenje, in kakor v legendi živi v pokolenju..ki mu ie bilo dano preživeti z njim veliko dobo borb za svobodo vseh Jugoslovenov in za skupno srečo v Jugoslaviji. Spomin na Osvoboditelja ne bo zbledel med Jugoslovani, dokler se bodo pokolenja zavedala, kako je kralj j Peter dopolnil velike zametke svojega pra- ; deda Vožda Karadjordja. Ko se je v bosan- | skih šumah pripravljal za maščevanje nad j turškimi kr\'oloki, so se mu pridružili slo- I venski vstaši. Ko so se zgrnile mm njegovemu kronanja v Beogradu, med njimi izbrani predstavniki zavednih Sto\>encev. In ko je in sne g nastopil tmjevo pot čez ao ga spremljali tudi slovenski borci. Prm-tod smo bili z njim ta z njim oa6mnfe V svoji beli marmorni grobnici, kjre jhr • pobožnostjo prisluškoval kladvom in kamenarjev, uživa zdaj večni m strani svofih prednikov in svojega nega sina, ki je moral, žal, tako ran ob njegovo stran. Sla\'a, večna slava velikemu OavoboA-telju! Sokoli se drevi vrnejo iz Berlina Sinoči je množica mogla sprejeti le dr. Pihlerja in Grilca Ljubljana. 16. avgusta. V poznih popoldanskih urah se je po Ljubljani raznesla vest, da prispejo z večernim brzovlakom v Ljubljano Sokoli olimpijci. Čeravno ni bilo točnega sporočila, se je na kolodvoru zbrala velika množica Sokolov, narodno zavednega občinstva in zastopnikov raznih nacionalnih organizacij. S 40 minutno zamudo je privozil vlak na postajo, kjer pa so mogli navzoči pozdraviti le načelnika Sokola kraljevine Jugoslavije br. dr. Pihlerja in br. Grilca, ki sta prispela prva izmed Sokolov z ollm-piade. Pozdrav je bil kratek a prisrčen, ker je vlak takoj nadaljeval pot proti Zagrebu, kakor se je odpeljal br. dr. Pihlee. Našega odlično plasiranega Sokola olimpij-ca br. Grilca pa so takoj odvedli prijatelj s seboj, da izvedo zanimivosti olimpijskih prireditev in podrobnosti o tekmovanju naših dveh vrst. Sokolski vrsti se vrneta jutri, v ponede-!j"k ob 19.42 in je narodno občinstvo vabljeno k sprejemu. Sokolski plavalci v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 16. avgusta Šest scukolskih žup naše banovine se je dogovorilo, da prično s sistematično propagando plavanja v sokoiskem vadbenem sestavu, in sicer obmejni Maribor, Celje, Kranj Novo mesto, Ljubljana ter ket dragi gostje še plavalci iz župe Sušak-Reka. Zadnji s«) bili na svojem nas-topu zadržani, Kranjčani pa so izostali iz neznanega vzroka. Vsi ostali pa 6o poslali nad 70 tekmovalcev-članov, članic in obojega naraščaja. Vodstvo zdravilišča v Rogaški Slatini, jjoeebej direktor Gračner so naši sokolski mladini brezplačno odstopili plavalni bazen in dali na razpolago dobra prenočišča ter se tudi sicer zelo brigali za mlade goste.. Uspehi dvodnevnega tekmovanja so zelo zadovoljivi. Posebno se je tokrat izkazalo podeželje, četudi me.?ti Celje in Novo mesto stalno v primeri z Ljubljano merimo tako, (kakršno je pač velikostno razmerje obsega in števila prebivalstva. Posebno Novomešča-ni so se izkazali — predvsem dekleta — kot zelo borbeni in tudi dobro pripravljeni. Osvojili eo si več prvih mest kakor vsi ostali skupaj, vendar je Celiu pripomoglo do zmage štetje po točkah za poedina — ne samo prva mesta. Ljubljana je postavila na nastop dobre tekmovalce zlasti skakalce, ker pa je ravno v Ljubljani večina aktivnih plavalcev v športnih klubih, je razumljivo, da niso mogli nesportniki doseči uspehov, ki smo jih vajeni v športu. Tekmovanja ie pripravila in vodila celjska župa, ki ima vrsto zelo marljivih delavcev. Sokoli so člani TO vseh nastopajočih žup. številnim tujcem smo se lepo predstavili in so jih borbe naših mladih Sokolov in Sokoiic zelo zanimale. Le waterpolo je bil propagandno manj učinkovit, ker je bila igra precej ! surova. Drugo leto se bodo tekmovanja vr- ' šila v sedežu druge župe in bomo tako propagandi plavanja v Sokolstvu gotovo le koristili. Skupno so v plavanju in skokih osvojili; Novo mesto 11 prvih mest, Ljubljana 5 in Celje 4. Točke so štele za prvih 6 mest od 6 do 1 in je v skupnem tekmovanju prva iupa Celje 158 točk. druga Ljubljana 122, tretja Noro mesto 120 in zadnja Maribor 13 točk. > Tehnični rezultati so na&Mnji: V plavanju je bilo skupno na sporedu 16 točk. kjer so nastopili vsi oddelki (Stani, članice in oba naraščaja). Člani po tekmovali v štirih panogah, kjer so si osvojili prva mesta na: 100 m prosto Cuček (Novo m.) 1:14; na 200 m prsno Kisel (Novo m.) 3:21: na 66 m hrbtno Mzuali plodovitejše živali, kakor so n. pr. ikrnice jegulj, ki imaio celo milijon iker. Krapa ujamemo redkeje v prostih vodah. če si pa ogledamo jezerce na Opekarski ce»rti ali pa jezera g. Pahneta kraj Iga in v prijazni dolini Dragi, kjer krasijo gladino n i:nfe stoječih voda, snežnobeli lokvanji (Nvniphea alba). vidimo orjaške krape, ki pasejo tik pod gladino, glasno omokaje, hrbti jim pa mole iz vode. Dolinica Draga je ludi geološko zelo zanimiva, ker so zastopani v njej proizvodi paleozoika s karbonom in mezozoika z vverfenskimi skladi in šlern-skim dolomitom. Tiha. le tu in tam od ve-triča zakodrana gladina jezera in božji mir te doline sta najtoljša zdravniika za živce. Pri Igu je tudi banov inski ribnjak, obljuden z majhnimi krapi. Za akvarije so primerni le majhni, ne čez leto stari krapi in že tem je treba posuti dno 6 kamenčki, ker imajo to grdo navado, da zajemajo s svojimi velikimi ustnicami kar cele kupčke blata in mivke, pretresujoč jih po hrani. Sicer so pa lepe ribice z rahlo medeninastim bleskom, majhnimi brčicami in lepo dolgo hrbtno plavutjo. Ker se hranijo tudi z rastlinsko hrano, jim je treba nuditi nitkastih alg, sicer se lotijo nežnejših rastlin. Često vidimo tudi krape brez ali z majhnim številom lusk, tudi oblika ni vedno ista, kar pa ne 6me motiti, (kajti vsi pripadajo vrsti Cypri-nus carpio, ki je posvečena boginji ljubezni. 0. S. XI. O LIM PIAD A - B> EP.LIN A 7\« \ « ČCimpiibikt ogenj ao uga&ntCi V soboto so se Se ves dan vršila plavalna tekmovanja, waterpolo In nogomet — Italija olimpijski prvak v nogometu, Madžarska v waterpolu Berlin, 16. avgusta. V soboto je bila prav za prav olimpiada zaključena. Ta dan so bile oddane zadnje olimpijske kolajne. Giavni spored je bil v plavalnem stadionu. Malo pregleda Na olimpijadi je tekmovalo 52 narodov, od teh je dobilo zlato srebrno ali bronasto kolajno 29. vsi ostali so pa bili nena-grajeni. Med prvimi je tudi Jugoslavija, ki j je Sokol Štukelj priboril srebrno kolajno. V celokupni klasifikaciji je bila najuspešnejša Nemčija, ki si je priborila prvo mesto pred Ameriko. Sistematično, triletno delo je rodilo uspeh. Zlasti je presenetil uspeh Nemcev v veslanju, ki je šele povzročil, da je Nemčija potisnila Ameriko na drugo mesto. Od sedmih disciplin je namreč Nemčija dobila v štirici s krmarjem. dvojici brez krmarja, enojki, dvojici s krmarjem in štirici brez krmarja zlato kolajno, v double scoulu srebrno, v os-mercu pa bronasto. V lahki atletiki je Amerika še vedno neprekosljiva, za kar se mora največ zahvaliti svojim črnim repre-zentantom V plavanju Japonc; niso izpolnili pričakovanj. V treningu so dosegli rezultate, ki so jih pred vsemi stavili na prvo mesto podoba pa je, da so se na treningu preveč izčrpal in so nato v borbi za olimpijske lovorike dosegli vsi njeni re-prezentanti znatno slabše rezultate. Nemčija m Amerika sta predstavljali na XI. olimpijskih igrah razred zase, ki se mu nobena država ni mogla niti od daleč pribli- žati. Jugoslavija Z uspehom Jugoslavije smo lahke zadovoljni, čeprav so tekateri pričakovali še več. Toda ne smemo pozabiti, da se je zbral v Berlinu cvet športnikov in da so vse države poslale le najboljše, ki so se pripravljali več let za ta nastop. Nam primanjkuje denarnih sredstev in smo se sistematično pripravljali prav za prav le nekaj mesecev, pa še to ne v vseh panogah. Klimatske prilike so pri nas take. da so rtaši športniki v polni formi običajno šele v septembru. Upoštevajoč vse to, moramo biti zadovoljni — saj smo pustili za seboj nič manj kakor 27 narodov! Končno stanje Po sobotnih tekmah je stanje plasiranih držav naslednje: Država zlata srebr. bron. Nemčija 27 22 27 USA 23 17 11 Madžarska 7 13 Italija 6 7 5 Finska 6 6 6 Švedska 6 5 8 Japonska 6 4 8 Nizozemska 6 3 6 Francija 5 6 6 Anglija 4 7 2 Avstrija 3 6 3 Češkoslovaška 3 5 — Estonska 2 1 3 Egipt 2 1 2 Švica 1 9 5 Kanada 1 3 5 Norveška 1 3 1 Argentina 1 1 — Turčija 1 — 1 Nova Zelandija 1 — 2 Indija 1 — — Poljska — 2 3 Danska — 2 1 Lotiška — 1 1 Jugoslavija — 1 — Mehika — — 2 Belgija — — 1 Avstralija — — 1 Filipini — — 1 Skoki s stolpa V plavalnem stadionu so bili najprej končani skoki s stolpa, kjer je nastopil tudi naš Ziherl, čeprav ni specialist za stolp. Kakor smo že poročali, je pri obveznih skokih zasedel 22. mesto. V poljubnih se je nekoliko popravil in zasedel 20 mesto z 78.28 točkami. Zmaga! je drugoplasirani v skokih z deske \Vavne (-USA) s 113.58, 2. Root (USA) 110.60, 3. Stork (Nemčija) 110.31, 4. Weiss (Nemčija) 110.15, 5. Kurtz (USA) 108.61, 6. Shibahar (Japonska) 107.40. 200 m prsno V finalu na 200 m prsno se je razvila ogorčena borba med Japonci in Nemci, ki so plavali stari klasični slog, dočim Američani z »metuljčkom« niso uspeh. 1. Hamuro (Japonska) 2:42.5, 2. Sietas (Nemčija) 2:42.9, 3. Koike (Japonska) 2:44.2, 4. Higgins (USA) 2:45.2, 5. Ito (Japonska) 2:47.6, 6. Balke (Nemčija) 2:47.8, 7. Ildefonso (Filipini) 2:51.1. Zmagovalec je preplaval 50 m v 35 sek., 100 m pa v 1:14.4! 400 m prosto dame Na 400 m prosto dame se je pričakovala napeta borba med Danko Hveger ki je v predteku postavila olimpijski rekord 5:28 in Nizozemsko Mastenbroek. Danka je vodila skoraj do cilja, ni pa bila kos odličnemu spurtu Mastenbroekove, ki je udarila cilj v času novega olimpijskega rekorda. Mastenbroek je s tem dobila že tretjo zlato kolajno (na 100 m prosto, dalje kot članica štafete 4 X100 in tokrat na 400 m prosto). Razen tega je dobila še srebrno kolajno na 100 m hrbtno in je izmed vseh tekmovalcev na letošnji olimpiadi dobila največ kolajn in tako postala najboljša tekmovalka XI jlimpiade. 1. Mastenbroek (Holandska) 5:26.4 nov olimpijski rekord, 2. Hveger (Danska) 5:27.5 tudi bolje od olimp. rek., 3. Wingaard (USA), ki jo časomerilec v nervoznosti ni stopal. 4. Pettv (USA) 5:32.2, 5. Azevedo (Brazilija) 5:35.2, 6. Kojima (Japonska) 5:43.1. Zopet borba Amerika—Japonska 1500 m prosto je zopet prinesio borbo Japonska — Amerika, ki se je končala prepričevalno v prid Aziatov Ni dosti manjkalo, da ni zmagovalec Terada potolkel že 12 let obstoječi svetovni rekord Šveda Ar-ne B^-rga 19 07.2 Terada je plaval 6 sekund slabše, je pa imel med 400 in 600 m boljše medčase kakor Borg. Je pa ves čas vodil, na zadnjem delu proge najmanj 20 m pred Američanom in se zato ni napenjal. Borgov »rekord rekordov« je torej zaenkrat še ostal. 1. Terada (Japonska) 19:13.7. 2. Medica (USA) 19:34. 3. 'Uto (Japonska) 19:34.5. 4 Ishiharada (Japonska) 19:48.5, 5 Flanagan (USA) 19.54.8. 6. Leivers (Anglija) 10-57 4. 7. Arendt (Nemčija) 19:59 ki ie istočasno postavil nova nemška rekorda na 800 in 1000 m. Waterpolo Plavanje so zaključile vvaterpolo tekme. Nemčija in Madžarska sta imeli enako število točk, v razmerju golov je pa bila Nemčija z 10:3 nekoliko na boljšem kakor Madžarska s 5:2. Šele zadnji tekmi sta prinesli odločitev. Nemčija je igrala z Belgijo in zmagala 4:1 (3:0) ter je imela torej seore 14:4. V naslednji igri je nastopila Madžarska proti Franciji Madžari so v prvi polovici vodil. 4:0. kar je bilo dovolj za prvo mesto in so zato v drugi polovici igrali zelo oprezno. Tu jim je pa belgijski sodnik Delahav izključil enega igralca in je zmaga postala dvomljiva. Zdaj so se pa Madžari pokazali vredni naslova svetovnega prvaka in so z izredno taktično igro izsilili četverec, ki ga je Nemeth pretvoril v peti gol in postavil končni rezultat. Score Madžarske je znašal torej 10:2 in zlata kolajna je pripadla nji. 1. Madžarska, 2. Nemčija, 3. Belgija, 4. Francija Nogomet Pred 120.000 gledalci se je v glavnem stadionu odigral nogometni finale med Italijo in Avstrijo. Veliko število gledalcev je tolmačiti tako, da so Nemci že davno prej pokupili vse vstopnice, ker so pričakovali, da bo Nemčija v finalu. Zato so že na potu v stadion ponujali pod ceno vstopnice pod geslom »Zwei Fussballkarten fiir eine Schvvimmkarte« — toda kupčije ni bilo. Igra ni mogla zadovoljiti. Prvi gol so zabili Italijani, na kar so Avstrijci izenačili. Po 90 minutah je bil rezultat 1:1 (0:0) in je moral sodnik dr. Bauwens (Nemčija) odrediti podaljšek 2 X 15 minut. Italijani so že v 2. minuti dosegli vodstvo in so nato začeli igro zavlačevati. Vsak trenutek se je kateri izmed enajstorice zru- šil od »izčrpanosti« in tako je čas tekel. Navzlic vsem naporom se Avstrijcem ni posrečilo, da bi premagali železno italijansko obrambo. Ostalo je pri rezultatu 2:1. 1. Italija, 2. Avstrija. 3. Norveška. 4. Poljska. Ostali rezultati V hokeju je svetovni prvak Indi'8 porazil v finalu Nemčijo 8:1 (01). Nemci so igrali v prvem polčasu požrtvovalno. na*o so pa morali kloniti tehnično mnogo boljšemu nasprotniku. 1. Indija. 2. Nemčija, 3. Nizozemska. V finaiu basketballa je Amerika premagala Kanado 19:8 (15.4) in |e 'orej končno stanje: 1 Amerika. 2. Kanada. 3 Mehika. Sinoči so bile zaključene olimpijske tekme v boksanju. V mušji teži je zmagal Kaiser (Nemčija), v bantam Sermot (Francija), v peresni Casanova (Argentina), v lahki Kora**gi (Madžarska) v welter Suvio (Finska), v srednji Depeux (Franci'«), v srednje težki Muslot (Francija), v težki Rome (Nemčija). V jahanju je Nemčija v dresuri zasedla prvo mesto, enako v military. danes popoldne pa še v borbi narodov v velikem lovskem jahanju. Moštvo Nemčiie je doseglo 44 točk, Holandska SI.5. Portugalska 56 Rezultati veslaških tekem V naše poročilo o veslaških tekmah v Griinau se nam je vrinila naoaka. zaradi česar sobotno poročilo na kratko ponavljamo. Štirica s krmarjem. Takoj v začetku se jc razvi'a med Nemčijo in Švico ostra borba za prvo mesto, ki jo je končno odločila Nemčija za dolžino čolna pred Švico, ki je potisnila Francijo na tretje mesto. Dvojica brez krmarja Tudi tukaj je Nemčija zmagala, 2. Danska, 3. Argentina, 4. Madžarska. Enojka Nemški veslač Schaffer je vodil od starta do cilja in zmagal za poldrugo dolžino pred Avstrijo in Ameriko. Dvojica s krmarjem V končnem spurtu je Nemčija zmagala za dve dolžini pred Italijo, 3. Francija, 4. Danska, 5. Švica, 6. Jugoslavija. Štirica brez krmarja Kljub vsem naporom se Angliji ni posrečilo, da bi prehitela Nemčijo, ki je zmagala s komaj vidno razliko in priborila svojim barvam s tem že peto zaporedno zlato kolajno. Tretje mesto je zasedla Švica. Dvojka Angleški čoln je v izredno dramatični borbi na zadnjih 200 m potisnil Nemčijo za poldrugo dolžino čolna na drugo mesto, 3. Poljska. 4. Francija. Osmerec V finišu je bila najmočnejša Amerika, ki je zmagala za pol dolžine pred Italijo,-tretja Nemčija. Zaključna svečanost Zaključna olimpijska svečanost se je zaradi jahalnih tekem začela name to ob 18. šele ob 20.45. Stad;cn je bij nabito po'n. Med navzočimi je bil tudi Fiihrer. Na sredo igrišča so prikorakali zastopniki držav, ki so se udeležili olimpiade. Večina reprezentanc je že odpotovala in so države zastopali večinoma le praporščaki. Vkorakanje je bilo končano v dobrih 10 minutah. Najprej je spregovoril predsednik olimpijskega odbora grof BailLet-Latour, nakar je mešani zbor zapel Beethovnovo da-ritveno pesem, zatem pa godba olimpijsko himno. Ob streljanju topov so se na zma-govanih drog h dvignile tri zastave: grška kot spomin na prvo olimpiado, nemška kot spomin na sedanjo jn japonska kot znak prihodnje ol mpiade Ko so dr žave zapustile stadion je župan Los An. gelesa, ki je 4 leta čuval olimpijsko zastavo, iziroči! prapor Baille*-Latourju, ta pa berlinskemu županu, da jo hrani do leta 1940, ko jo bo izročil Tokiju. Olimpijski ogenj je ugasnil — svečanost je bila zaključena. Prisotno občnstvo je po končani zak južni ceremoniji priredilo kancelar ju Hitlerju nepepsne cvac:je. Motoclklistična dirka na Ljubelj Najboljši čas dneva je dosegel Honel (Celovec), prvenstvo dravske banovine pa inž. Luckmann — Lanski rekord ni bil zrušen 2e šestič je agiini Motoklub Ilirija letos priredil mednarodno motociklistično dirko na Ljutelj, dirko ki ni priljubljena samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Letos se je vršila na praznik v soboto pod pokroviteljstvom načelnika dr. Marna Dirki eo poleg mno*zobrojnega občinstva prisostvovali podpolkovnik Jaklič kot zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti, zastopniki kranjskesa sreskega načelnika. Avtokluba, Touringkluba itd. Vreme je bilo izredno ugodno ter je že zgodaj zjutraj romalo veliko število gledalcev proti vrhu Ljubelja. Dirke so se pričele točno ob 10.30 in so dale naslednje rezulta- te: Turni motorji do 250 ccm: 1. Wagner Alojzii (STAC, Gradec, Puch) 5:50, 2. Knit-tel Erik (ČAC, Dunaj, Puch) 6:53, 3. Mi-lenkovich (STAC, Gradec. Puch) 6:56.4. 4. Moravec Josip (Ilirija, Puch) 7;13 Športni motorji do 250 ccm: 1. Milenko-vich (STAC. Puch) 5:54.2. 2. Wagner (STAC. Puch) 6:02, 3. in 4. Raid Herman (GMC, Gradec. New Imperial) in Cerič Hinko CMo- tokl. Maribor, Puch) 6:04.4, 5. mž. Lotz. Rudolf (Motoklub Maribor, Puch) 6:05.6, 6. Breznik Dušan (Avtokl. Ljubljana DKW) 6:05.8. Športni motorji do 350 ccm s 1 Krammer Herman (KAC, Celovec, AJS) 5:39.4, 2. Jenko Bori6 (Ilirija. BSA) 6 nun., 3- Tim-merer Hans (KAC, Celovec, AJS) 6:15.2, 4. Gangl Josip (GMC. Gradec, Velocette) 6:17-4. Turni motorji do 500 ccm: 1 GraSič Ivan (Ilirija, AJS) 6:47-6. 2. Sternad Ciril (Ilirija, Harlejr) 7:31. 3. Baumgarten (Hermes. Sun) 10:46. Športni motorji do 500 eem! 1. HčneJ Fredy (KAC. Celovec, AJS) 5:20.4. najboljši čas dneva, 2. Denzel Wolfgang (STAC. BMW) 5:24, 3. Braunstein Maks (GMC. Sa-rolea) 5:27-8. 4. Cecconi Oton (KAC. Nor ton) 5:37.4, 5. Kobi Mirko (Ilirija. Kranj. Norton) 5-47.2, 6. Pollak Fran (Hermes-BSA) 5:56 8, 7. Jenko Boris (Ilirija. BSA^ 5:57, 8. Ganel Josip (GMC. Velocette) 6:16.4. 9. Poljšak Alojzij (Hermes, Ariel) I 6:31-8, 10. Grašič Janko (Ilirija, AJS) 7:50. Simpatičen iz$1ed dame/ iVa;ecc pripcmcrefo Je femu redne itejceanf sob;* m cdKZitc zebno dremo! 11. Ottovitz Erik (KAC. Rudge) 10:49.8. Turni motorji do 1000 ecin: 1. inž Luckmann Mario (Ilirija, Iidian) 5:36.8, 2. Schein Max (GMC. AJS) 6:26-8 Športni motorji do loOo ccm: 1. Denzel Wolfgang (STAC. Sarolea) 5:25.4. 2. Pollak Fran (Hermes. BSA) 6:11.8, 3. Otiovitz Erik (KAC. Hudge) 6:264. Turne prikolice- 1. Schein Max (GMC, AJS) 8:30. Športne prkoliee« 1. Braunstein Maks (GMC. Sarolea) 6:05 2, 2. Zemljak Emil (IHMK, Molo-acoche) 6:53.8, 3- Krall Alfred (KAC. Rudge) 7:05.4. Najboljši čas dneva je dosegel Honel Fredy 9 5;'20.4 Lan6ki rekord Hubmanna Huberta znaša 5:06-4 in torej ni bil dosežen. Med tekmovalci dravske banovine je vozil najboljši čas inž. Luckmann Mario 5:36.8 ter si je tako priboril »Gonsko orvensivo dravske banovine« m prvenstvo Motokluba Ilirije. Po številu «> bili inozemci izredno dobro zastopani ter so dosegli tudi dobre čase. kar je treba pripisali temu, da imajo zelo'dobre motorje. Vendar pa se tudi med domačimi tekmovalci opaža velik napredek. Dirka 6e je izvedla v najlepšem redu in brez vsake nezgode. VeHiko zaslugo ima za to poleg vodstva dirke tudi ojačenj orožniški vod pri Sv. Ani. Od vodstva dirke smo napro-šeni, da izrazimo posebno zahvalo baronu Bornu, ki je tudi letos prepustil pank-prostore ob svojem okrevališču, pristavo ob startu, telefonske naprave itd. Denarne nagrade, ki jih je poklonila tvrdka Bata, eo bale razdeljene takole-. 3000 Din g. HčneL, 2000 Din inž. Luckmann in 1000 i>in g. Pollak. Vodstvo dirk se zahvaljuje tudi vsem oatalim organizacijam in tvrdkam, ki eo na katerikoli naoin podpre to prireditev. Vodstvo dirke je bilo v rokah predsednika g. ZalOkarja, podpredsednikov Jermana in Borštnarja. gg. Jake Gorjanca, V. Kocbeka in drugih. Kovinar delavski nogometni prvak V soboto so se vršile pod vodstvom ljubljanski*) »s. Ca mernik a in Vrhovn;ka finalne tekme delavskega prvenstva, ki so proti vsemu pričakovanju dale prvaka v mladem komaj eno leto obstoječem klubu »Kovinarju« z Jeeeni«. Po kratkem pozdravu zastopnika športne pod zveze se je zvrstilo 6 tekem med Olimpom iz Celja, ljubljansko Grafiko, trboveljskim Daskom m Kovinarjem. Že v prvi tekmi med Kovinarjem in Grafiko ki jo je sodil Vrhovnik, se je videlo, da bo dal Kovinar v«e iz sebe. da zadovolji domačo publiko. Grafika je nasprotnika vidno podcenjevala, za streljala je takoj v začetku zaradi roke dano enajstko in njen napad pred golom ni bil odločen. Pri prvem ostrejšem strelu na gol Grafike pa je Kovinar ugotovil, da je mesto vratarja pri Grafiki najslabše zasedeno m je nato streljal na gol iz vsake pozicije ter dosegel prvo zmago 2 : 0 (0 : 0). Oba gola grtsta na rovaš vratarja Grafike. Druga tekma med Daskom in Kovm^rj— je ostala neodločena z rezultatom (0 : 0) 0 : 0. Publiki se je zelo prikupil z lepo igr-i Dask te«r sta imeli obe moštvi mjnroSnejš« točke v obrambi, kjer sta briljirala oba gol-ma-na. Za tem je nastopil Da»k proti Olimpu tn zopet izvojeval z neodločenim rezultatom eno točko 1 : 1 (1 : 1). Glavna tekma se je odigrala nato med Kovinarjem in Olimpom z rezultatom 1 : 0 za Kovinarje dasi bi bil po igri sodeč bolj pravičen obratni rezultat. Olimp je bil v absolutni premoči, deževalo je strelov na gol Kovinarja, a vse je držal vratar, ki spada nedvomno med najboljše vratarje v Sloveniji. V zadnjih dveh tekmah je nastopila ljub Ijanska Grafika v borbi za drusro mesto ki ga pa ni dosegla. Žilavi Dask ji je z rezultatom 1 : 1 (1 : 1) odvzer eno točko in šla je nato v boj z Olimpom v nadi. da se bo rešila vsaj zadnjega mesta. V prvem polčasu je bila to najlepša igra dneva, ko p* je v drugem polčasu vratar Grafike zopet izpustil ubranljivo žoco je moštvo klonilo in izgubilo teknio z 2 : 0 (0 : 0). Tabela se srlasi: Kovinar 2 10 3:0 ' Olimp 111 3:2 Dask 0 3 0 2:2 Grafika 0 12 1:5 1 Po tekmah je zastopnik podzveze pre dal Kovinarju krasen srebrni pokal v prehodno last s pozivom, da bo častno z***« pal delavski šport Slovenije v nadaljujem državnem tekmovanju pr«t' delavskemu prvaku zagrebškega podsaveza. Niko Subotič novi minister pravde Beograd, 16. avgusta A A. V imenu Nj. Vel. kralja je bil z ukazom kr. na-mestništva na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra imenovan za ministra pravde bivši minister dr. Niko Subotič. Novi minister pravde je bil ob 10. dopoldne v kabinetu predsednika vlade zaprisežen. Publike je bilo okkli P.00. red vzoren in so vse tekme potekle brez najmanjšega incidenta in v najlepši disciplini. Atletiki : Maribor 3 : 1 (O : 1) V soboto je gostoval ISSK Maribor T Celju in igral prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki. Gostje so v tehniki in kombinacijah prekašali domačine, napad pa je bil pred nasprotnikovim golom neodločen in ni znal izrabiti cele vrste zrelih pozicij. Atletiki so igrali požrtvovalno in so se znašli pred golom. V prvem polčasu je bil Maribor v lahni premoči ter je v 25. minuti zabil svoj prvi in edini gol. Po odmoru so se Atletiki znašli, Maribor pa je nekoliko popustil, zaradi česar je Atletikom uspelo zabiti tri gole, in sicer v 15. minuti po Honigmannu, v 32. minuti po Schuhu I. in v 42. minuti po Schuhu II. Tekma je bila sicer živahna, a ne posebno zanimiva. Sodil je g. Veble objektivno, spregledal pa je več napak. Predtekma med rezervama Jugoslavije in Atletikov se je končala neodločeno 3:3 (2:0). Ostale nogometne tekme Ljubljana: Hermes : Moste 5 : 2 (1 : 0). Hermes je predvedel zelo lepo igro. Sodil je g. Jenko odlično. Celje■ Celje : Rapid (Maribor) 4 : 2 (2 : 0) Rez. Rapida : rez. Celja 2 : 1 (0 : I). Beograd: Hungarija : BSK 1 : 0 (1 : 0). Gol za Madžare je zabil Turay. V drugem polčasu je bila igra zelo surova. Pri tem je Stevovic zbil Turayu zob. Sodil je g. Popov ič. Dunaj: V soboto: Admira : Jugoslavija 5 : 4 (2 : 3), Rapid : kitajska reprezentanca 4 : 2 (2 : 0). Pri Jugoslaviji je igral Haš-kovec Jazbec kot gost. V nedeljo Jugoslavija : Rapid 3 : 1 (2 : 1), Admira : kitajska reprezentanca 11 : 0 (6 : 0). Nastop beograjske Jugoslavije na Dunaju je prav lep uspeh. Celovec: Hašk (Zagreb): KAC 5 : 0. Teniška zmaga Jugoslavije V Portschachu se je vršil teniški dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije, ki jo je naša reprezentanca prepričevalno s 4:2 odločila v svojo korist. Pi-vi dan je Avstrijec Redi porazil Jugo-slovena Radovanoviča 7:5, 9:7, 6:3. V prvi double igri je jugoslovenska dvojica Kukuljevič - Punčec porazila avstrijski par Ba-warowski - Metaxa s 6:4, 6:3, 7:5. Druga double-ijjra je prinesla Avstriji drugo točko. Decker - Redi sta v štirih setih zmagala nad Jugoslovenoma Mitič - Radovanovič. Po prvem dnevu je torej Avstrija vodila 2:1. Drugi dan pa je bil popolnoma v znamenju jugoslovenskih zmag. Igra "Punčec-Bawarowski, ki je bila prvi dan zaradi dežja prekinjena, se je končala z zmago Pun-čeca 1:6, 6:1, 7:5, 6:1. Kukuljevič je porazil Meta.xo 6:2, 8:6, 3:6, 6:3, Mitič pa Matej-ko 6:3. 3:6, 7:5, 6:0. Tako je Jugoslavija zmagala s 4:2. __ Nacionalni šahovski turnir v Zemunu Beograd, 16. avgusta, p. Snoči je bilo končano finalno kolo šahovskega nacionalnega amaterskega turnirja V finale sta prišla oba Slovenca. Iz skupine A so v finalu Matvejev z 9 točkami, Bajer. Filipčič in Lešnik s 7 točkami, iz skupine B pa Kin-dij z 9 in pol, Poljakov in Preinfalk z 9 ter Jurišič iz Beograda s 6. Navedeni bodo igrali zaključne partije. Že snoči se je pričelo prvo kolo finalistov. Slovenca Preinfalk in Lešnik, ki sta igrala med seboj, sta končala remis. Po I kolu vodi Matvejev z 11 točkami, Kindij ima 9 (1), Preinfalk 9»/t. Poljakov in Filipčič 9, Lešnik 7Vi. Bajer 7 in Jurišid 6 (1). Todno plačal »Jutro« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino In zdaj še — šahisti v olimpijski borbi Naši in bolgarski mojstri so na praznik skupaj odpotovali v Monakovo Včeraj ob 9.40 je prispela iz Beograda oziroma iz ZagTeba z brzovlakom v Ljubljano jugoslovenska šahovska reprezentanca, ki jo tvorijo naši mojstri gg. Pire. Ko-nig, Kost.ič, Broder, Schreiber, Tot. Nedelj-kovič, dr. Trifunovič, Astaloš in Vukovic. Ti bodo zastopali našo državo na šahovski olimpiadi v Monakovem. Ker je imel vlak znatno zamudo, je že po kratkem postanku odpeljal daljo proti Jesenicam. Dasi so naši šahisti vso noč potovali v tretjem razredu, so bili vsi dokaj dobro razpoloženi. Naš poročevalec je spremil mojstre do Jesenic., med vožnjo pa se je pogovarjal z vodjo reprezentance g. Branimirom Vukovitem o našem moštvu in olimpiadi sami. Vodja je navajal: — Jugoslovenska šahovska reprezentanca. ki bo v Monakovem zastopala barve naše države je sestavljena iz naših najboljših šahistov. če izvzamemo velemojstra g. dr. Milan Vidmarja, ki igra zdaj v Notting-ha.mu na mednarodnem šahovskem veletur-nirju. Izguba g. dr. Vidmarja nas ne bo prizadela najhujše, ker so tudi naši nasprotniki brez svojih priznanih velemojstrov, ki sodelujejo v Nottingliamu. Omenim, naj, da igra Nemčija brez Bogoljubova Poljska brez Tartako^veria. Češkoslovaška brez Flohra. Prvotno je bilo določeno, da bomo igrali na štirih šahovskih deskah po pravilih FIDE za svetovno prvenstvo moštev. Ker pa Nemčija ni članica FIDE. se rezultati skoro gotovo ne bodo priznali. Po mojem mišljenju imata največ izgledov na prvo m^sto Nemčija in Madžarska, za drugo in ostala mosta pa sledijo: Jugoslavija, Poljska. Švedska. Češkoslovaška ter morda katera izmed baltiških držav. Na vsak način lahko pričakujemo, da zasedemo vsaj tretje ali četrto mesto. Boljši uspeh bi bil svetal dogodek v zgodovini naših šalvstov. slabšega pa ne pričakujemo, ker bi pomenil velik neuspeh. Izmed imenovanih šestih ali sedmih moštev, ki vsa upajo na prvo mesto, sodelujejo še mnoga druga moštva, saj je 22 držav poslalo svoje najboljše ša-histe na. olimpiado. Kakor kaže so dosedaj odstopili le Španci. — Naše razpoloženje je odlično in upam, da bo tako tudi ostalo, kajti vsako neraz-položenje je v resnici največja nesreča za vsako moštvo. Kot kapetan naše reprezentance sem najstrožje zabranil vsako očitanje, pa tudi če bi bilo upravičeno. Nadejam se. da za to ne bo niti vzroka. Z največjim upanjem v čim lepši uspeh odhajamo iz Jugoslavije. Naš poročevalec je govoril tudi z našim mojstrom Vasjo Pircem. ki pa ni imel časa, saj je se me<] vožnjo iz Ljubljane do Jesenic sedel pri šahovski deski in študiral. Z istim brzovlakom je potovala preko Ljubljane v Monakovo tudi bolgarska šahovska reprezentanca, ki jo tvorijo predsednik bolgarske šahovske zveze g. Ferdinand Horinek. dalje gg. Jurij Gešov, dr. Jurij Tošev, šahovski mojster Najden Vo-janov. tajnik šahovske zveze Henrik Max, Dimitrij Davčev, Jakov Francev, Aleksander Kiprov, Andrej Malčev in Aleksander Cvetkov. V pogovoru z našim dopisnikom so izjavili, da sedaj prvič potujajo na turnir izven Bolgarije. Povdarjali so, da ne gredo v Monakovo po uspehe, temveč samo zato. da se seznanijo z drugimi šahisti, ki se bodo zbrali na olimpiadi. V nadaljnjem pogovoril so izrazili željo, da bi sc uresničil predlog blagajnika naše šahovske zveze g. Periča, da se ustanovi v Beogradu centralna šahovska balkanska zveza. Simpatični gostje so z istim vlakom kakor naši reprezentanti potovali preko Jesenic takoj dalje v Monakovo. da se pripravijo na morebitno presenečenje takoj ob otvoritvi šahovske olimpijade. Ob prisičnem slovesu na Jesenicah niso mogli dovolj prehvaliti lepote gora naše Gorenjske in obljubili so, da se l«)do po turnirju, če jim bo dopuščal čas, vrnili spet preko Slovenije, odigrali tu več prijateljskih partij in ob tej priliki posetili prelepo Gorenjsko. Šahovska olimpiada se je pričela danes popoldne. Odločilne bitke na nacionalnem turnirju Zemun, 15. avgusta Dramatični potek zadnjih petih kol (1. — 11. kolo) nacionalnega šahovskega turnirja je celo prekosil prerokovanja, da bo končna borba zelo srdita. To velja predvsem za A skupino, kjer ni nastal preokret samo v vodstvu, marveč se je število kandidatov za finale kar podvojilo. Prvo presenečenje ie pripravil mornar Matoškovič z zmago nad vodečim Bajerjem, ki je nato samo sigurno renuziral s Filip-čičem in Mažuranom in spet izgubil s Ša-ričetn, tako da si je šele z zadnjo partijo zagotovil vstop med izvoljence. V izredno divji igri damskega gambita je namreč ravno za po'ezo prehitel svojega tekmeca Pro-kopljeviča. kj je prej kar štirikrat zaporedoma zmagal. Vse bolj v ospredje je prihajal Matvejev in ee s krepkim finiSem postavil odločno na prvo mesto. Zagrebčan Fi-li|)čič je tudi ostal neporažen toda s pre-čestim remiziranjem (8) bi skoraj izpadel. Savič si je namreč proti vsemu pričakovanju ob koncu zelo opomogel in se je že zdelo, da bo v zadnjem kolu celo prehitel Filipčiča. V dobljeni poziciji pa ni dobro nadaljeval in se je moral zadovoljiti le s peto tolažilno nagrado. Lešnik je spet nesrečno izgubil remis pozicijo proti Matvejevu in le remiziral dobljeno z Burmietrovim ter si tako nekoliko omajal stališče. S tremi lepimi zmagami nad Filipčičem Schreiberjem in Matoškovičem pa si je zagotovil mesto v končni tekmi. Nekaj časa je bil nevaren še Burmistrov, kj sta ga izločila Matvejev in Schwab. Slednji je nepričakovano premagal Prokopljeviča in Schreiberja ter jima s tem pokvaril vse izglede. Schreiber je na koncu tudi fizično čisto popustil in tako njegov slabi uspeh ne odgovarja njegovi resnični moči. Seveda svojega brata mojstra še daleč ni dosegel. Ma. žuran bi mogel imeti ob večji rutini marsikatero točko več, dočim je Matoškovič le boli nevaren kakor dober šahist. V B skupini se je vršila najprej borba za zmago med prvo trojico; inž. Poljakov, Preinfalk in Kindij, ki je prinesla dve ve- Maribor preko nedelje Maribor, 16. avgusta. Preko sobote in nedelje ni bilo v Mariboru in okolici pomembnejših dogodkov. Po živahnih dneh Mariborskega tedna so nastopile mirne poletne nedelje. Oba. praznika so Mariborčani izkoristili za izlete in ture na razne postojanke, pa tudi na Mariborskem otoku je bil živ-žav številnih kopalcev. Na tisoče ljudi je pohitelo na razne točke, ki slovijo po svojih vino-točih. Množice so prebile oba dneva v 6enci in se zvečer vračale precej vesel e v mesto. Na prostorih Sokola I je bila dobro uspela veselica studenške Narodne odbrane. Zbor mariborskih kovinarjev V sejtai dvora/rti restavracije »Pri novem svetu« je imelo v petek zvečer Združenje kovinarjev v Mariboru svoj redni občni zbor. ki ga je vodil podnačelnik g-Franjo Kumerc. Pozdravi) je številno članstvo, posebno pa predsednika Okrožnega odbora obrtniških združenj g. Bureša ter obrtnozadružnega nadzornika g. Založnika. Nato je g. Kumerc obširno poročal o delovanju Združenja v preteklem poslovnem letu. V združenju se je začelo zlasti v zadnjem času prav živahno delovanje-k čemur je dala vzpodbudo predvsem gospodarska kriza in pomanjkanje dela. Kakor na vseh zborovanjih obrtnikov se je tudi na petkovem občnem zboru kovinarjev razpravljaj"o o zatiranju šušmar-stva ter zahtevajo kovinarji reorganizacijo obratovanja v kaznilnicah, ki so pravzaprav najhujši konkurenti obrtnikov. Nadalje so se kovinarji izrekli proti oddaji del mestne občine mariborske izven Maribora. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. šteher, je razvidno, da šteje Združenje 72 rednih članov ki zapcs'uje-jo 183 pomočnikov ter 239 vajencev Te- kom poslovnega leta je bilo 31 vajencev oproščenih, 26 vajencev pa je napravilo pomočniški izpit. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 14.729.50 Din dohodkov ter 13.193.70 Din izdatkov. Premoženje Združenja znaša 21.785 Din. Proračun za leto 1936 izkazuje Din 21.695 Din dohodkov ter prav toliko izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Weber, ki je poročal, da so se vršile v poslovanju nerednosti s strani bivšega tajnika, ki pa je škodo poravnal z vležno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru. Predlagal je razrešnico staremu cdboru-ki je bTa soglasno sprejeta Po kra'ke>m odmoru je bila seglasno izvoljena nova uprava s Kumercem na čelu Pri sučaj-nostih je bil sprejet predlog g. Gustinči-ča, da se Združenje kovinarjev razširi na sodni okraj Maribor in da se reorganzira kot strokovno združenje. G. Bureš je po ročal o volitvah v TOI, o obrtnem perzijskem fendu, ki se je osnoval v Beogradu, nakar je g. Kumerc po triurnem trajanju zaključil lepo uspelo zborovanje. Smrt zglednega šolnika V 76 letu je preminil v Koroščevi ulici 8 upokojeni šolski ravnatelj g. Janez Far-kaš. Pokojni, ki je služboval v Negovi," Cirkovcih jn pri Sv Lovrencu v Slovenskih goricah, si je pridobil kot vzgojitelj naše mladine obilo zaslug Bil je vedno vzor narodnjaka in vnetega rodoljuba. Znanci ga bodo v ponedeljek popo'dne spremili na njegovi poslednji poti. žalujočim naše globoko sočutje! Nevaren vlomilec prijet V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v Marksovo branjerijo na Aleksandrovi cesti št. 23 v Košakih. Vlomilec je prišel v f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš blagi brat, stric in svak, gospod IVAN FLORJANČIC PODINSPEKTOR FINANČNE KONTROLE V P. V KRANJU po krajšem bolehanju umrl. Zemeljske ostanke dragega pokojnika spremimo na zadnji poti dne 18. avgusta 1936 ob pol 16. uri iz mrtvašnice deželne bolnišnice na mestno pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. KRANJ, LJUBLJANA. 16. avgusta 1936. Žalujoče rodbine: FLORJANCIČ, TEXTER, GOTZL, JEZERŠEK. Brez posebnega obvestila. liki presenečenji. Prva dva sta namreč proti Kindiju igrala nekoliko nesolidno in oba izgubila, čeprav bi se mogla ob srečnejših okoliščinah še najbrž rešiti v remis. Ker je Kindij z Jurišičem v zadnji igri delil točko, ie s tem postal zmagovalec te skupine, dočim je Jurišič ravno še ušel nesreči. On, Jonke in Pavlovič so se bojevali za četrto in peto mesto- Najprej je propadel slednji, ker je izgubil z Avi rovi čem in dr. Iličem, .Jonke pa, ker je z Milojčioem in Pavlovičem samo remiziral. Prepozno se je dvignil Avirovic, ki hi ob daljšem turnirju gotovo prišel še med zmagovalce. Tako pa je delil z Jonkejem lolažilno nagrado v znesku 250 Din. Milocič igra precej solidno in ie marsikomu nemilo odvzel polovičko. Ninič, prvak Smedereva, je še precej uspel, dočim je za dr. Ilijča tretjinski rezultat le razočaranje. Ni bil v formi, dr. Živanovič je pa proti koncu zelo zbolel in se tako moral zadovoljiti z zadnjim mestom. Pelva s predposledn jim mestom tudi ne more biti zadovoljen, primanjkuje mu vzdržljivosti. Končni rezultat je naslednji: A grupa: Matvejev 9 točk BaFer, Filipčič in Lešnik po 7; Savič 6. Prokopljevič in Schwab po 5 in pol. Burmistrov in Filipovie po 4 in pol. Mažuran 4, Schreiber 3 in pol, Matoškovič dve in pol. B grupa; Kindij 9 in pol, ing. Poljakov in Preinfalk po 9 točk, Jurišič 6. A vi rov K-in Jonke po 5 in pol. Pavlovic 5, Milojčič 4 in pol, dr. Uijč in Ninič po 4, Pelva 2 in pol. dr. Zivanovič 1 in pol. Danes sta se odigrali še dve izjemoma prekinjeni par! i ji iz zadniega kola., zvečer ob pol 19 l>o žrebanje za finalni turnir, nakar se takoj prične prvo redno kolo- Borba v teh 28 partijah bo gotovo še zanimivejša in ostrejša, saj gre za ponosni mojstrski naslov in s tem za možnost udeležbe na mednarodnih turnirjih. Prerokovanja so težka, vendar ima prva četvorica važen naskok in med njimi je teba najbrž iskati bodočega prvaka. Ali s tem še ni izrečena zadnja beseda. trgevno s ponarejenim k'jučem ter je odnesel veliko košaro z raznim špecerijskim in drug:m blagom v vrednosti okoli 600 D n. Orožniki so o tem obvestili mariborsko policijo- 1} je napravila danes zjutraj obširno racijo pri Trrh ribnikih. Posrečilo se je izslediti vlomilca, nekega 221etnega elektrcmonterja Adama Jovana iz Petrovgrada, ki je vlom priznal in po- kazal mesto, kjer je imel skrito ukradeno biago. Tako lastnik ne trpi nobene škede. Jovan je bil 17. julija izgnan iz Avstrije, kjer je presedel pe mesečno kazen zaradi vloma. Ker je bil nujno osumljen, da je pobegnil v Avstrijo zaradi nekih tatvin, ki jih je izvršil v Zagrebu in Beogradu, ga je mariboivka policija pridržala v policijskih zaporih, odkoder pa je 9. t. m. pobegnil. Jovan je priznal, da je od 10. t. m. do danes izvršil več tatvin in vlo- mov po Mariboru in okolici. Oddali so ga okrožnemu sodišču. Pri Sv Antonu na Pohorju pa je neki vlomilec udri v stanovanje najemnika Petra Jurača ter odnesel razno obleko, čevlje, perilo in knjižico občinske hranilnice v Marenbergu z vlogo 12.470 Din. škoda znaša nad 15.000 Din. Zločinec je prišel v stanovanje tako, da je v zidu hiše napravi! luknjo, skozi katero je zlezel in po vlomu spet izginil. Rljavec poje po Rusiji Koncert v Leningradu zmagoslaven — Novi nastopi Josip Rijavec na desni, poleg njega francoski dirigent E. Ansermet, gospa Rijavčeva in na levi klavirski virtuoz Artur Rubinstein Moskva, 16. avgusta. Najslavnejši jugoslovenski tenorist Josip Rijavec je priredil v sloveči dvorani Leningrajske glasbene akademije svoj prvi koncert v Rusiji. Na sporedu so bile izključno skladbe jugoslovenskih glasbenikov. Rijav-čev tenor je ob izvrstni spremljavi prišel do svoje polne veljave in sloveči pevec je dosegel tak uspeh, kakor menda doslej še nikoli v svojem življenju. Skoro večino pesmi, ki so leningrajskim glasbenim krogom odkrile bogastvo moderne jugoslovenske muzike, je moral ponoviti in nato še znova in znova dodajati. Koncert v Leningradu ie bil Rijavčev triumf. Zdaj bo Rijavec priredil še nadaljnje koncerte v dragih velikih ruskih mestih, predvsem pa p Moskvi in Odesi, kjer ga že željno pričakujejo. V vseh glavnih ruskih gledališč;h bo tudi gostoval v najbolj znanih klasičnih operah: Manon, Boris Godunov, Aida, Ri-goletto ... Nato bo Josip Rijavec zapustil Rusijo in se podal na turnejo po skamft-navskih državah, kjer bo gostoval do konca septembra. S pričetkom oktobra pa se vrne v Beograd. Tragična smrt rudarja Laško, 16. avgusta. Danes popoldne so na pokopališču v Tur-ju pokopali mlado žrtev ornega revirja, komaj devetnajst-letnega Franca Mejaka, doma s Črete pri Sv. Jedrti nad Laškim. Mladi rudar se je v petek popoldne ob 13. podal z drugimi tovariši v rudniški jašek Liso pri rudniku Hudi jami. Bil je usluž-ben pri jašku kot nadevalec. Nekaj minut po 14. ie nenadoma omahnil iz četrtega obzorja kakih 75 metrov globoko. Vzrok j*1 je bil v pomanjkanju luči in tako zvanih lovk. Omahnil je z vozičkom kamenja vred v globino in obležal na mestu mrtev. Priljubljenega. poštenega rudarja globoko po-milujejo njegovi tovariši, ki jih je do solz ganila njegova tragična smrt. Sočustvovanje z bridko prizadetimi, neutolažljivimi starši so rudarji in okoličani pokazali zlasti danes s častno udeležbo pri pogrebu. Pod vlak se je vrgel Maribor, 16. avgusta. Ko je danes ob 17.15 odpeljal potniški vlak iz Ptuja proti Mariboru, se je v bližini postaje Hajdine vrgel pod kolesa 69-letni brezposelni kTojač I. Tomažič iz Ptuja. Vlak mu je odrezal obe nogi in glavo in je bil nesrečnež na mestu mrtev. Kaj ga je dovedlo v tako žalostno smrt, ni točno znano. Na kra-j dogodka je odšla sodna komisija, ki je ugotovila, da je smrt nastopila brez tuje krivde. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Hajdini. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! LEO SOUVAN javlja v svojem imenu in v imenu svojih otrok ELZI RUBEŽ, LEONA SOUVANA mL in FER1JA SOUVANA, da jih je nenadoma zapustila njihova ljubljena žena, oziroma mati. gospa Truplo drage pokojniee smo položili k večnemu počitku na Homcu v nedeljo, dne 16. avgusta, ob petih popoldne. Vence hvaležno odklanjamo. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, grad VOLČJI POTOK, dne 16. avgusta £936. Urejuj« pavorto Ravljen* — Izdaja ta konzorcij »Jutra« A dol t —. ga Narodno tiskarno d. d. kot Oskamarja Franc Jezeršek. — Za tnaeratnl del Jo odgovoren Alojz Novak. — Vri i Itfnbljnm