AMERICAN IN SPIRIT FOREJCi-J " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
0. 152
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 30, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
*itiške sabotažnike bo . °dila vojaška sodnija
Washington. — V teku 48 ur generalni zvezni pravdnik Nnil, če bo prijetih osem ^ških sabotažnikov sodila vo-ta sodnija ali ne. Ako jih bo, em se bo skoro gotovo zahte-J zanje smrtna obsodba, ker dežela v vojni. Dva izmed pri-'h sta ameriška državljana.
-o-
ček podlegel poškodbam 1 Otekli torek je bil poškodo- I
1	v avtni nesreči na E. 163. ' in Kinsman Rd. 14-letni
''l Stečančič, stanujoč na (
02	rince Ave. Dobil je ta-težke poškodbe, da je istim 'egel v St. Luke's bolni-
Deček je bil na potu 'arrensville sanatorij, da ob -svojo bolno mater, kakor jj> njegova navada vsak dan. i je učenec sedmega razreda han Hale šole. Bil je član ( finskega oddelka društva i št. 10 SDZ in društva Krasni ; it. 160 ABZ. Tu zapušča ?ioče starše Antona in Anto-I (rojeno Blažič), tri brate, , pha, ki se nahaja pri voja-iStanleya in Franka ter se-I Frances in Mary. Pogreb 10 vršil v četrtek zjutraj ob Uri iz Louis L. .Ferfolia pobega zavoda, 9116 Union ■> v cerkev sv. Lovrenca nato "a pokopališče Calvary. Pri-' družini naše sožalje! prodne noše v Euclidu P4 jutri večer se vabi vse one te»ice in Slovenke iz Notting-'a in Euclida, ki imajo na-"e noše, na sestanek v Slo-društveni dom na Recher ! [ Treba bo urediti vse polo za Festival svobode, ki se 4. julija v mestnem stadi-' Pridite vsi, ki se za to za-Itte.
LLorainčani v armado
službo Strica Sama sta od-^etekli teden dva lorainska ta in sicer Louis J. Balant in ''am Lauriha. Louis je že sin Balantove družine, ki p v armado. Oba fanta sta rsno nastanjena v Perry, O.
L__
Ste oddali kavčuk?
f! I
] še niste oddali starih
j Nmetov, v katerih je kaj
j Nuka, na bližnji gazolinski
gaji, stQrite to še danes.
j eže]a nujno potrebuje kav-
j % ki se ga bo dobilo iz teh
Nri. Dežni plašči, čevlji s
^čukastimi podplati, obrab-
I vrtne cevi, avtna kolesa
j sPloh vse, kar je od kavču-
* oddajte. To lahko daruje-
li'i' ali pa vam na gazolinski
o> pstaji plačajo en cent od fun-
Ako se bo nabralo dovolj
l^ega kavčuka, potem ne bo-
ie dobivali gazolina na kar-j\
' k 1 '
Angleži so se zopet umaknili v Egiptu
Roosevelt je podaljšal zbiranje starega kavčuka za deset dni
Washington. — Predsednik Roosevelt je podaljšal zbiranje starega kavčuka še za 10 dni. Prvotno bi se morala kampanja zaključiti 30. junija o polnoči. Zdaj bo trajala do 10. julija.
Predsednik je dobil poročila, da kampanja ni uspela, kot je bilo pričakovati, zato so mu svetovali, naj jo podaljša češ, da bo morda kaj več odziva.
Na tisoče ameriških čet s polno bojno opremo je dospelo na pomoč Egiptu. Angleži so izpraznili Matruh do kamor je izpeljana železnica iz Aleksandrije.
Predsednik Roosevelt in kralj Peter na trati pred Belo hišo. Kot se jima vidi na obrazili, sta se prav dobro razumela.
Italijani ustrelili devet Slovencev
Gorenjska pride baje pod Italijo. — Italijani dvomijo, če bodo ostali na Slovenskem. — Upokojenci stradajo. — V Ljubljani ustrele vsak dan nekaj talcev.
London. (AP) — Reuter javlja po poročilih italijanskega, radia, da so v italijanski trdnjavi Brevetta ustrelili deset članov oborožene uporniške skupine, ki so jih zajeli meseca aprila pri nekem spopadu na gori Nanos pri Gorici, blizu jugoslovanske meje. Posebno sodišče v \ Rimu je "ugotovilo, da je skupina po svojem prepričanju strogo komunistična." Na smrt so obsodili še šest drugih, sedem pa na tridesetletno ječo.
jim izzivalnim početjem. Končno je zakirjučil Grazioli: "Saj smo lahko prijatelji, dokler se ne odloči vojna sreča, če zmagamo mi, je gotovo, da bomo tod gospodarili. Gospodariti bomo mogli samo, če bo mir in red. Toda to odvisi od tukajšnjega naroda, če pa zmagajo Rusi, boste pa spet lahko imeli svojo Jugoslavijo, kajti mi.se bomo mirno umaknili."
London, (radio JIC) —Danes popoldne je italijanski radio sporočil, da so italijanske oblasti zjutraj ob šestih usmrtile dev^t od ena in dvajsetih Slovencev, ki jih je sodilo posebno sodišče za zaščito države. Radio je sporočil sledeča imena (dobro jih radi motenj ni bilo mogoče razumeti):
■Vinca, čekada, Rist, Prešeren, žrebot, Frank, Kansi, Bevc in Dolg&j so bili ustreljeni.
Karel in Franc Maselj, Fer-jančič, Sorta, Termoli in Peter Zore so bili obsojeni na smrt v odsotnosti.
Alojzij Maselj in Alojzij Vrečar sta bila obsojena na trideset let težke ječe, ker sta še mladoletna.
Vseh ena in dvajset upornikov so ujeli pri Gorici v oboroženem spopadu 18. aprila. Državni tožilec jih je vse opisal kot člane oborožene protidržavne družbe.
Poročevalec londonskega radia je nadaljeval: Italijanske oblasti so začele naše ljudi vedno bolj preganjati. Zato morajo biti Slovenci, ki so Italijanom najbolj v očeh, biti posebno složni in sodelovati med seboj in z jugoslovanskimi oblastmi, javno ali tajno, da bi se čimprej osvobodili italijanskega jarma. *
Oseba, ki jo je italijanski visoki komisar povabil na razgovor, pripoveduje: i "Visoki komisar se je pritoževal nad upornostjo Slovencev. Jaz sem ugovarjal, da upornost 1 „»+,-in italiianske oblasti s svo-
Odstavek pisma iz Slovenije pod Nemci: "... Uradniki so dobili povišane plače. Toda to je le pesek v oči. Saj nemška marka ni skoraj nič vredna. Upokojenci le tisti dobivajo pokojnino, ki so bili sprejeti v Hei-matbund. Mnogim je pa bil spre jem v to organizacijo odklonjen in tako je šla v zgubo tudi pokojnina. Zdaj so siromaki in niti pare jim ne dajejo za življenje, žive od dobrodelnosti domačih ljudi. . ."
*
London. (Brzojavno — VPU) — Iz ženeve poročajo, da Italijani v Ljubljani vsak dan ustrele število talcev. Samo drugega junija je bilo ustreljenih 17 talcev.
Za podpredsednika ljubljan ske občine je bil imenovan neki Italijan, ki naj bi nadziral predsednika občine generala Rupni ka.
*
London. (Brzojavno — Vladni poročevalni urad) — Bern je sprejel iz Ljubljane poročilo, da je bil med Hitlerjem in Musso-linijem dosežem sporazum, po katerem naj bi Gorenjsko dobila Italija. V zameno naj bi Italija poslala večje število vojakov na
vzhodno bojišče.
*
Dne 22. februarja letos je italijansko vojaštvo obkolilo Ljubljano —- glavno mesto Slovenije — ter zabranilo vsak izhod iz mesta. Sistematično so bile pregledane vse hiše, blok za blokom. Izvršene so- bile številne aretacije. Vsega je bilo v teku 3 dneh aretiranih v Ljubljani nad 3,200
Slovencev obojega spola, predvsem mladine. Mnogo od njih je bilo poslanih v konfinacijo, večina pa jih je v zaporih še danes — brez zaslišanja in brez sodbe. Opaža in vidi se kako je ves italijanski upravni aparat nemočan nad dostojanstvenim odporom Slovencev — pripoveduje očividec. Italijani izgubljajo živce in niso zdaieka pričakovali takega odpora Slovencev.
-o-
Generalno racioniranje pred koncem leta Washington.—Administrator cen Leo Henderson, je izjavil, da bo še pred koncem leta morda treba dajati na karte vsa važnejša živila, ali vsaj glavna, po katerih je največja zahteva. Ni pa hotel povedati, katera bodo racionirana, ker bi potem nastal naval nanje predčasno.
Rusi so štrli nemški napad pri Kursku, toda so se umaknili v Sebastopolu
Moskva, 30. jun.—Ruska armada je strla vse silne izpade nemških tankov na novi fronti pri Kursku, severno od Harko-va. V istem času pa prihajajo poročila, da so se branitelji Se-bastopola umaknili pred nemško silo v nekaterih krajih.
Nemški napadi postajajo vedno silnejši, zlasti pa na pristanišče Sebastopol, kjer so Nemci poslali v boj nove rezerve.
Poročilo ne pove, če so Nemci napredovali na severnem ali na južnem kraju Sebastopol a. Toda če Rusi sajni priznavajo, da so se nekoliko umaknili, bo najbrže to precej resno.
Kaira, 30. junija. — Na tisoče ameriških čet z ogromnim vojnim materialom je dospelo v Egipt, da pomagajo angleškim četam, tako se glasi najnovejše kratko poročilo danes zjutraj. Medtem se pa angleška armada, kateri pomagajo ameriški bombniki in sveže čete iz Nove Zelandije, ustavljajo napredujočim osi-škim četam. Angleži so zapustili Matruh in odšli v nove pozicije, katere smatra angleško poveljstvo bolj pripravne za odpor.
Poročilo naznanja, da se bodo " Angleži postavili za glavni odpor 40 do 50 milj vzhodno od Matruha in da je izbruhnil boj za Egipt z vso f uri j o. Glavno odločitev pričakujejo pa v par dneh. Angleži imajo upanje, da aodo vzdržali to linijo pred nemškimi pancerskimi divizijami.
Druga poročila javljajo, da so osiški bombniki že bombardirali kraje, ki so komaj 150 milj oddaljeni od Aleksandrije.
V -Matruhu samem, katerega so izpraznili Angleži, ni bilo nošenega boja, ker so odšli Angleži, predno so dospeli Nemci tje. Angleži so odpeljali iz mesta vso zalogo potrebščin. Mesto je oddaljeno samo 175 milj od Aleksandrije, s katero je zvezano z železnico.
Poročilo, da so prišli na pomoč Amerikanci in da se jih pričakuje še več, dokazuje, da se bo poskusilo vse, da se ojači omahujočo angleško armado. --o-
MacArthurjev bombnik bo krščen v Clevelandu
Na 4. julija bo pristal na elevelandskem letališču ogromen nov bombnik, katerega so Clevelandčani kupili za generala MaicArthurja za vsoto $317,084.56. Tukaj ga bodo krstili za "Spirit of Cleveland," nakar ga bo prevzela od Cleve-landa armada. Kam bo odletel od tukaj, je pa vojaška tajnost. V Cleveland ga bodo pripeljali, da bodo Clevelandčani videli, kaj so kupili.
Še je živ in zdrav
Po dolgem času se je oglasil iz bojne fronte William R. Glavan iz 828 E. 140. St. Njegov naslov je: Pfc. William R. Glavan, 35026834, A. P. O. 0932, c/o Postmaster, San Francisco, Cal
Sergeant Lah dospel
Včeraj nas je obiskal čvrsti narednik, Michael Lah Jr., ki je prišel na 10-dnevni obisk iz taborišča Lee Virginia. Mickey se kar pohvali z vojaškim sta nom.
\eč policije
župan Lausche je ukazal, da se elevelandski policijski oddelek pomnoži. Za koliko, ni pove dal, toda poroča se, da bo vzela policija 100 novih mož. Zdaj šteje policijski oddelek 1,059 uniformiranih stražnikov. Predvsem je treba dati več varstva industrjskim napravam, je rekel župan.
Zadnji dan za avtni davek
Danes je zadnji dan, da kupi vsak motorist avtno znamko za $5. To je federalni davek za ono leto na vsak avto. Znamke se lahko kupijo na glavni pošti in pri vseh podružnicah. Izmed 367,000 avtov v Greater Clovelandu, jih je imelo do včeraj samo 46,335 te davčne znamke. Avansival ie
Iz taborišča Forrest, Tennessee je prišlo poročilo, da je bil povišan v korporala Frank A Primožnik Jr., 928 E. 809. St., Euclid, O. Frank služi pri 208 topniškem polku. Njegov naslov je: Corp. Frank A. Primožnik, Battery B, 208 F. A Camp Forrest, Tennessee.
Za festival
Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk iz Euclida se opozarja da katera izmed članic se želi udeležiti z narodno nošo "Festivala svobode" na 4. julija, naj pokliče glavno tajnico Mrs. Jo-sie Zakrajšek, HEnderson 9781. Od nje bo potem zvedela vse podrobnosti.
Jugoslovanski parnik je rešil posadko, drugi dan se je sam potopil
Washington.—Mornarica naznanja, da so bili potopljeni v Atlantiku zopet trije parniki in sicer en norveški, en jugoslovanski in en ameriški. Tako je bilo od 7. decembra potopljenih v zahodnem Atlantiku že 323 parnikov.
Norveški parnik se je potopil 14. maja ob severni obali Južne Amerike. Posadko 33 mož je drugi dan pobral z rešilnih čolnov nek jugoslovanski parnik, ki je bil pa tudi drugi dan potopljen. Dva moža iz 41 sta bila izgubljena, ostala posadka obeh parnikov je dosegla Zed. države.
Na obisk v Texas
John J. Fortuna Jr., iz 1401 E. 47. St. in sestra Mrs. Jean Koesel ter hčerka, La Verne, Frank A. Pucel, 4620 St. Clair Ave. in Miss Helen Petkash, so se odpeljali v Texas, da obiščejo brata in prijatelja Joseph Fortuna, ki se nahaja v Randolph Field, Texas pri letalcih. Srečno pot!
Prestal operacijo
Edward Rupert, sin poznane Fr. Rupertove družine iz 19303 Shawnee Ave. je bil v sredo na-gloma odpeljan v Emergency bolnišnico s Svetkovo ambulan-co. Tam so ga takoj operirali na slepiču. Operacijo je srečno prestal in obiski so zdaj že dovoljeni.
Iz bolnišnice
Frank Stokar iz 4709 Lester Ave. se je povrnil iz bolnišnice in prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
Vojakov naslov
Naslov Stanleya Peruška iz 14814 Halle Ave. je: Battery A, 55th Ante-Aircraft Training Battalion, Fort Eustis, Virginia. Kante bodo pobirali Šele 20. juli ja
Ker je podaljšana kampanja za nabiranje kavčuga, je odloženo tudi pobiranje starih ko sitrenih kant do 20. julija.
Bolgari pobijajo prebivalstvo v južni Srbiji
London. (Brzojavno — VPU) — Iz Berna poročajo, da so Bolgari v Južni Srbiji v okolici Skoplja postrelili veliko število srpskega prebivalstva in množice ljudstva izgnali. Sto tisoč hektarjev zemlje je ostalo brez zakonitih lastnikov. Ozemlje so bolgarske oblasti razdelile med kmete, ki so jih pripeljali iz Bolgarije. i
-o-
Pripravna barva
Barva z imenom Luxflat, ki je mešana z oljem, je nekaj novega in zelo pripravnega na trgu. S to barvo namreč lahko pokrijete vse, naj bo stenski papir, opeko, les ali omet. Enkratno barvanje pokrije vse. Dobi se v kvortih ali galonih pri Mr. Šepicu na 16009 Waterloo Rd. Gospodarji, poskusite enkrat s to barvo in ne boste se kesali.
Zaroka
Mr. in Mrs. Joseph Kotnik, 1033 E. 62. St. naznanjata zaroko njiju hčerke Mary z Johnom Primovic, sinom Mr. in Mrs. John Primovic iz 10.64 E. 66. St.
Novi državljanki
Mary Ercul iz 20790 Tracy Ave. in Mrs. Amalia Klopovic iz 21171 Goller Ave., sta zadnjo soboto postali ameriški državljanki. čestitamo!
DEČKI SO NAŠLI ŽENSKO TRUPLO
V zapuščenem kraju Clevelan-da, blizu Kingsbury Run, kjer so bila v zadnjih šestih letih najdena že štiri razkosana trupla, so štirje mladi dečki našli v starem kovčeku žensko truplo brez glave, brez rok in nog.
Tekli so domov in matere so poklicale policijo. Ta je prišla in je našla v bližini glavo, ter
noge in roke žrtve. Po odtisih prstov so spoznali v umorjeni 19 let staro Margaret Wilson iz 3604 Central Ave. Njene odtise je imela policija od zadnje are tacije radi vlačugarstva. Prijeli so nekega moškega, ki je baje priznal, da je dekle pobil s pestmi, potem jo pa z žepnim nožem razrezal.
LETALO JE SAMO VOZILO CELO URO, KO JE BILA PILOTKA V NEZAVESTI
Ann Arbor, Mich. — Letalo je vozilo nad mestnim letališčem v divjem krožarenju celo uro, dočim je bila pilotka, Joan Tesch, v nezavesti pri kontrolah. Joan je stara 19 let in se je proti večeru dvignila z letalom v zrak. Kmalu potem je omedlela.
Krila letala so bila k sreči naravnana tako, da so vozila vodoravno, krmilo pa tako, je letel avijon v krogu. Ko so opazili inštruktorji, da letalo neprestano
kroži, so se dvignili v zrak z letalom in tam videli, da je pilotka brez zavesti. Pomagati ni mogel nihče. Ko je tako letalo krožilo že celo uro v divjih kolobarjih, je prišla mlada pilotka k zavesti. Dvakrat je poskušala pristati na letališču, pa se ji ni posrečilo. Zato se je spustila na bližje polje, letalo se je ustavilo ob plotu, pilotka je izstopila in zopet omedlela. Bila je nepoškodovana, letalo pa le malo opraskano.


foerikanci so napadli tok Wake v Pacifiku in zdejali letališče in drugo
Washington. — Mornariški ielek poroča, da so ameriški ftbniki napadli zadnjo soboto ake. Bombardirali so letališče naprave na obrežju. Ameri-tci so napadli v formaciji in ( Prav jih je sovražnik napadel, se vsi srečni vrnili na opori-
fook Wake so vzeli Japonci decembra. Leži 2,000 milj za-ino od Havajev in nekaj več I '1,000 milj od otoka Midway, ie še v ameriških rokah.
BESEDA IZ NARODA
No. 152 Tue., June 30, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Posojilna postava je bila namenjena v prvi vrsti, da bo preprečila vojni doseči naše obrežje, torej ojačiti narode, ki so v vojni s Hitlerjem. Toda Japonci so prinesli vojno naravnost do nas in od tistega časa se je rabilo sklad iz posojilne postave za vire, s katerimi se pobija skupnega sovražnika.
Zdaj se je napravilo predlog za širši sporazum z Rusijo, ki bo, ako bo sprejet, izrazitejše določil vojne cilje Združenih narodov. Pomenil bo podlago za enakost v mednarodni trgovini in bo nekako primoral Rusijo, da bo sodelovala z nami pri gradnji miru po tej vojni.
To bo važno za garancijo ekonomske svobode malih narodov in bo mnogo pripomoglo k porazu nacizma. Dozdaj se je še vedno izkazalo, da je favorizem v trgovini vodil do vojne. Zato mora biti v tem oziru prosto polje in nobenih prednačenj v bodočem svetu, ako hočemo ohraniti mir. To še ni treba, da bi pomenilo prosto trgovanje, pomeni pa konec diskriminacije v trgovskih odnošajih med narodi.
Skoro ni dvoma, da se bo ameriški vojak vojskoval na evropskem kontinentu še pred septembrom. Ako bo ta nova fronta v Franciji, Italiji, ali od Murmanska v Rusiji"; to je vprašanje vojaške strategije. Naj bo to skrb Hitlerja. Ameriške vojake zdaj trenirajo za to invazijo. Izbrani vojaki so posebno trenirani v ofenzivni akciji, kot so angleški Commandos. Lord Mountbatten, načelnik angleških Commandos (ki so nekaki četniki), je bil prišel na posvetovanje v Washington glede tega.
Brez dvoma bo zahtevala uspešna invazija Evrope s silami Združenih narodov okrog enega milijona ameriških vojakov. Angleži nimajo niti armade, niti zračne sile, da bi to sami izvedli. Mi pa bomo imeli oboje.
Ta vojna morda še ne bo končana to zimo, toda do tega časa bo Hitlerjev poraz že gotovo dejstvo. Konec je samo vprašanje časa.
Hitler se zdaj na vso moč trudi, da bi dobil v oblast Črno morje. Da to izvede, mora osvojiti Sebastopol. Ako se mu to posreči, bo poskušal zbezati Turčijo v vojno na njegovi strani. Res bodo morda Turki prijeli za orožje, toda če bodo, ga bodo obrnili proti Nemcem.
Hitler mora poraziti Rusijo, doseči olje, imeti v oblasti' Sredozemsko in Črno morje, drugače bo izgubil vojno in potem bodo prišli na vrsto Japonci.
Naša mornarica je izvojevala res nekaj briljantnih zmag nad Japonci. Pa to so samo vzorci tega, kar še pride. Pomniti moramo namreč, da smo še vedno na defenzivi.
Vojaški poraz, ki so ga utrpeli Angleži v Libiji je največ-posledica iznajdljivosti in dalekovidnosti nemškega vojaškega stroja in pa fakt, da so Angleži vzeli nekaj bojnih ladij iz Sredozemlja za službo v Indskem oceanu. Hitler je naglo prepeljal težke tanke in topove v Libijo. Hitlerjevi tanki so oboroženi z 88 mm topovi, ki so z lahkoto razbijali ameriške tanke, oborožene samo z 75 mm topovi. Naša industrija že dela načrte, da zgradi tanke s topovi, ki bodo kos nemškim 88 mm.
Amerikanci bi se morali zavedati ogromnega dela, ki smo se ga lotili z vstopom v vojno. 'Mi zdaj treniramo eno najmočnejših mehaniziranih armad, ki jih je svet še kdaj videl. Arzenal demokracij bo največji arzenal, ki jih je še kdaj izumil človeški um. Naša zračna siia bo večja kot zračna sila vseh svetovnih držav skupaj. V načrtu je dvoocean-ska mornarica, ki bo, ko bo dograjena, silnejša kot bojne mornarice vseh svetovnih sil skupaj. Poleg tega bomo zgradili tovorno mornarico, ki bo v tonažj večja kot vse trgovske mornarice sveta skupaj.
In ko vse to delamo in gradimo, je namen vlade, da obdrži za ameriški narod najvišji življenski standard na svetu. In koliko časa bo, predno bomo vse to izvršili? Kvečjem dve leti.
Spomenica, ki jo je izročil dr. Mally v roke kralju Petru II.
Njegovemu Veličanstvu kralju
Petru II., kralju Jugoslavije,
Vaše Veličanstvo!
Podpisani Dr. James W. Mally, honorarni konzul kraljevine Jugoslavije, govoreč v imenu 160,000 ameriških državljanov jugoslovaiskega rodu, ki spadajo pod jurisdikcijo honorarnega konzulata v Clevelandu, si dovoljuje obračati pažnjo Vašega Veličanstva na voljo vseh Američanov jugoslovanskega rodu, da bodo v osvobojeni in v demokratsko urejeni Jugoslaviji združeni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci.
Da so ob koncu prve svetovne vojne vsi Slovenci in Hrvati to voljo po ujedinjenju, nedvomno izražali, da pa je navzlic svečanim obljubam samoodločbi narodov ostalo več nego tretjina slovenskega naroda izven meje Jugoslavije, in prav tako veliko število Hrvatov.
Da so Slovenci in Hrvatje in Srbi, prebivajoči izven mej Jugoslavije, bili izpostavljeni brezobzirnemu kulturnemu preganjanju in ekonomskem iskoSri-ščanju, ki je šel za tem, da napravi iz njih v eni ali dveh generacijah Nemce, Italijane, ali Madžare.
Da je pri delitvi Jugoslavije v sedanji vojni že ves ostanek slovenskega naroda prišel pod oblast Nemčije, Italije, in Madžarske, in ko te države še vedno nadaljujejo s politiko raznarodovanja in izkoriščanja, ki so jo že prej uporabljali proti njim prepuščenim Slovencem in Hrvatom, za teip, da slovenski narod fizično uniči iii ga izbriše iz zbora narodov.
I vtepejo da gremo, in šli bomo delit tiste nagrade, katerih bo preko 30 letos. Vsaka vredna da jo z veseljem dobitelj sprejme. Naše mamce že vedo, kaj se to pravi, kajti že sedaj povprašujejo: "Ja, kaj ne bo nič piknika letos, ko naš tajnik Sisko-vich nič še ne "advertajza." Iža-nec, gl. poslovodja, se pa lepo zvito muza in liže kot tista mačka, ki je že snedla tri kanarčke in pravi: njega vprašajte, boste že videle v "cajtengah," če bo kaj letos. Da bo konec teh skr-bečih povpraševanj sem to napisal.
Sedaj je pa od vas odvisno, da vse lepo uredite doma tako, da mož ne gre nikamor drugam kot z vami in družino na prijazne, domače SNPJ farme. Kažipot bomo drugič opisali, da boste mogli vsi tja priti. Ako imate bolj slabe "tajerje" pa kar k nam po žakelj umetnega gnoja. Recept je enostaven: kos starega ruberja, gnoj in nekaj vode, in evo drevo za gumij. Kam boste dali delat "tajerje" nas ps nič ne briga, ker naš business so živila in ne rubber.
To ni vse — razprodaja v tednu pred piknikom mora tudi biti. Taka je parola našega di-rektorija — pa bo, in basta! Iža-nec, in ostali poslovodje pridno pripravljajo listo, torej bo nekaj posebnega to pot, da bo šlo kot po olju.
Rezervirajte nedeljo 12. julija za piknik Zadruge na SNPJ farmi!
Joseph A. Siskovich, tajnik. -o-
Lepo je na Hubbard Rd.
O, ti prešmentana vojska, , kakšne skrbi mi dela. Pravijo 1 in naperstano trobijo, kupi in ; še kupi naprej vojne obveznice ... To je vse dobro, samo glavno vprašanje zame pa sedaj nastane to: Kako naj jih pa kupim, če pa ni nobene "pede" in niti drugih dohodkov. Obljubil sem pa le in potem pa kakor bo že. Ko je prišla prijazna Mrs. Al Mauko, naša bližnja soseda, ki stanuje pri našem mestnem svetovalcu Perparju in mi je prav prijazno svetovala, da se prav za prav spodobi
Da so Slovenci stali tisočkrat na smrtni straži proti navalu Nemcev, Italijanov in Madžarov, in trpeli silno za obrambo, iz ideje slovenstva in jugoslo-venstva.
Da obstoji tudi po sedanji vojni nlavzjic svečanih oblj ub, nevarnost, da bodo tistim delom slovenskega in hrvatskega naroda zanikana samopredelitev, in bedo še enkrat prepuščeni Nemcem, Italijanom, in Madžarom v izkoriščanje in da faodo predmet trgovanja visoke politike.
Da bi tako podaljšano nasilje .m>.d slovenskim in hrvatskim narodom onemogočilo trajno mirno ureditev sožitja narodov v Evropi.
Da je zaradi tega nujno potrebno, da se kraljevina Jugoslavija obda z vsemi moralnimi in materijalnimi silami že sedaj odločno za tako rešitev narod--tnega vprašanja, ki bo združilo vse Slovence, Hrvate, in Srbe v eni veliki demokratski državi.
Vsše Veličanstvo, srejmite iskrene izraze globokega spoštovanja in vdanosti,
Dr. James W. Mally, častni konzul Kraljevine Jugoslavije.
Tako se vrne medalje nazaj
Ko je ameriško bojno brodvje obiskalo Japonsko leta 1908, je japonski cesar podelil odlikovanje dvema ameriškima mornariškima častnikoma, John Laureyu in Henryu Vormsteinu. Oba sta medalji visoko cenila — do 7. decembra 1941. Ko so Japonci ta dan napadli pristanišče Pearl, sta poslala medalji mornariškemu tajniku Knoxu z naročilom, naj medalji pripne na bombe in jih pošlje nazaj Japoncem.
Zdaj sta dobila obvestilo, da sta bili medalji pritrjeni na 500 funtov težko bombo in vrnjeni nazaj Japoncem 18. aprila. To je bilo takrat, ko je brigadni general Doolittle poletel z ameriškimi bombniki nad Tokio in še nekaj drugih japon-j skih mest.
Pravilna pot za vrnitev medalj, to se mora priznati. To-, da 18. april je že davno za nami in od tistega časa ni bilo no-' benega ameriškega napada na japonska mesta. Kar je po-1 trebno danes je več bomb na Japonsko, pa naj bodo nanje že privezane medalje ali ne.
Piknik Zadruge na SNPJ farmi
Vse ugibanje, vse ciifcanje na stran — piknik bo, in pa še kakšen, v nedeljo 12. julija. Rezervirajte ta dan, posebno delavci pri N. Y. C. RR: naj poskrbe, da se vrnejo iz počitnic na svoj domač piknik.
Direktorij je sklenil, da mora to biti eden največjih, da vse mora biti tako, da bodo vsi res veseli, kajti piknikov letos dosti ne bo, torej mora ta zaseči medi vse in se res razmahniti v največjega v zgodovini zadruge. Prostor smo izbrali prijazne S. N. P. J, farme, čigar člani smo tudi mi kot Zadruga.
Briga Zadrugarje! V glavo si
in tudi lepo bi bilo, če bi tudi jaz bil deležen teh dobrot, ki jih deli naša prelepa dežela in tudi prevzel del te nadloge dolgov na svoje rame.
Izgovarjal sem se na vse mile viže in dokazoval v kakšnem finančnem stanju sem, pa ni prav nič pomagalo. Tudi sem ji prigovarjal, da naj bi kupili to bogatejši sloji, ki delajo tudi dobičke, saj koncem konca, bodo vseeno največ teh bondov sami lastovali, za kakšno ceno se pa še ne ve. Končno me je pa le pregovorila, da sem rekel "da." V prvi svetovni vojni som bil zelo patriotičen, ker sem dobro zaslužil. Imel sem znamk in bondov vsenaokrog, a danes pa je drugače.
Zanašal sem se na tiste, ki so mi že pred leti, ko sem imel še štacuno tam na prijazni Glass Ave., obljubili, da mi bodo dali. V ta namen sem tudi postavil novo hišo in v njej nastanil banko, ker sem se vedno tolažil, da bo že kaj. Pa se je sa-lamensko slabo obneslo. Kaj mi pa hoče banka brez denarja, saj nima nobenega pomena in tako.sem jo preuredil v poletno rezidenco za prijazna dekleta; katera veseli pridit v te prelepe kraje na oddih, lahko pridejo. Jaz bom pa prosil Vsemogočnega, da bo sonce kar najbolj pripekalo in da bi se zopet kaj kmalu odtajalo tam doli, da bi potem vsaj lahko plačal tiste bonde, za katere sem se obvezal. To je moja srčna želja.
Zdi se mi, da biti patriotičen ianio na jeziku in brez podpo-
re, nima nobenega pomena. Vse tiste pa, ki ste mi bili obljubili, pa prosim, da prineste ali pa pošljete po pošti, kajti en kotiček sem si vseeno prihranil za denar v tanovi hiši.
Ker je že tako vsestranski napredek na Hubbard Rd., naj vam tu povem, da smo sedaj dobili tudi vodni hidrant (fire plug), ki nam bo prav prišel v slučaju kakšnega nepotrebnega ognja. Torej imamo sedaj vse udobnosti kot v mestu. Imamo mestno vodo, plin in elektriko, torej vso udobnost, kot se za take lepe kraje spodobi. Zato se pa ti naši kraji na Hubbard Rd. ne imenujejo farmarski, ampak predmestje. Zato pa je tudi zavarovalnina na naših poslopjih nižja in upam, da se bo kaj ukrenilo, da bomo dobili tudi znižanje na že vplačani premiji še povrhu. To pa zato, ker sedaj imamo dobro protek-cijo v slučaju ognja.
Vse to je bil moj trud. Pri zadeval sem si toliko časa, da se je moja želja vresničila. Imel pa sem s tem precej potov in vozarjenja sem in tja. Upam da bodo naši sosedje gotovo zadovoljni s tem in obenem pa bo tudi sloves našega slavnega Hubbarda toliko večji in naselbina bo varnejša v slučaju ognja. Tako sem cenjenim čita-teljem novic iz Hubbard Roa-da opisal naše slavno predmestje. Je pa še precej zanimivosti, a pridejo pa enkrat pozneje na vrsto.
Kadar pa imam kaj čajsa pa poslušam radio novice, ki vedno pripovedujejo, da -naj se vsak potrudi in po svojih močeh doprinese k zmagi naše dobre kontre. Tudi jaz pravim tako, saj tistim, ki se sedaj potrudijo, jim ob slavni zmagi ne bo žal, kajti ne bodo le sami na boljšem radi denarja, ki ga bodo zaslužili, ampak bomo še mi posebno taki, ki nam res ni bilo mogoče kaj zaslužiti, ali ki nismo imeli prilike. Zmage bo mo deležni pa tudi mi, vsaj \ tem, da nas sovražnik ne bo imel prilike preganjati, če nas ne bodo domači, ko ne bo s čim plačati davkov.
Saj si lahko mislimo, kako kislo bi se držali, če bi prišel sovražnik v te naše prelepe kraje in nas pregnal. Torej, le pridno z delom naprej in kupujte kV največ mogoče vojnih obveznic, posebno tisti, ki imate s čim, da bo zmaga prej tukaj.
Te dni nas je obiskal tudi prijazni Mohor Drobnič, kateri si je pred nedavnim kupil malo farmico tukaj blizu nas na 20 cesti, to je, kmalu tam od vogala North Madison vzhodno na levo roko. Z njim sta prišla tudi Mr. Anton Milavec in njegov sin tam iz 63. ceste in St. Clair v Clevelandu. Vsi so se kaj pohvalno izrazili o tem našem prelepem kraju. Rečem pa tudi, da si naš rojak Drobnič ni mogel izbrati lepšem ga kraja kot si ga je. Veste, kar dve gostilni ima pred nosom. Oh, kako so res nekateri ljudje srečni na tem svetu, do-čim drugi pa pričakujemo sreče šele na drugem svetu. V tej silni vročini, ki se nam bliža, se bo imel vsaj kam zateči. Ali ni lepo in prijetno v vročini se malo naslonti na baro. Samo zdi se mi, da Mohor ni tiste "sorte," da bi se obešal po ba-rah.
Prav tako srečen pa je tudi Martin Kerin tam v južnem Madisonu. Njemu pa je gostilna prav pred nosom. Ne vem kako je to, da tudi mene ni doletela taka sreča. Sedaj lahko vidite, da je v teh naših krajih že skoro vsaka druga hiša slovenska, kot je nekoč rekel Mr. Anton Grdi na in tako je bodočnost Slovencev zagotovljena v teh krajih. Še vedno je dovolj prilike za naše rojake, da si lahko kupijo nekoliko zemljišča in delajo v tovarnah, katerih ,ie vedno yeč v teh krajih, pa se jim ne bo treba drenjati
v mestu. Ti lepi kraji ob jezeru so najbolj pripravni za male kmetije.
Tudi Tone Debelakov iz 75. ceste in njegova družina so bili prišli obirat sladke češnje. Mrs. Debelakova pravi, da takih ne dobi nikjer drugje, kot so pri nas, zato so pa prišli polije in malo pa tudi zato, da so mene videli. Ker se že dolgo nismo videli, pa človeku postane dolg čas. Ha, ha, . .i. Pa naj za danes zadostuje, se bom pa še ob priliki kaj oglasil. Vas pozdravlja,
Frank Leskovic -o-
Parada v slikah
Kakor že v soboto na kratko naznanjeno, se bo vršila slikovna predstava v sredo večer v Knausovi dvorani napram vstopnini, ki bo za kritje sedežev in za dvorano po 20 centov za osebo. Predstava se bo vršila pod auspicijo Kulturnega vrta.
Slike za to predstavo bodo pred vsem tiste, ki so bile posnete ob času parade in ko so se skupine zbirale. Teh slik je za kazianje pol ure neprenehoma in so vse v naravnih barvah, kaj sličnega še nismo Jugoslovani pokazali, za to je slika pomenljiva in zgodovinska, saj je ta parada stala skupine lep denar, kje je pa delo in trud. Take stvari ne smejo mimo kar tako, brez da bi se ohranile v trajen spomin.
K tej predstavi so vabljene še prav posebno vse tiste osebe, ki so se na čelu skupin trudile, da so vse to organizirale. Vabljeni ste za to, da vidite, če je predstava kaj vredna, da si jo naročite za morebitna predavanja. V slikah so pazno posnete vse Jugoslovanske skupine zasebno in v paradi, kakor so tudi posnete slike skozi vso parado. Ne zamudite te prilike.
Vrtovi
V okolici in po Bonna Ave. se nahajajo lepo razcvetleni vrtovi, katerih slike so bile posnete nekatere že poprej, druge to leto 7 naravnih barvah, kar daje rednost naselbini med sosedi, katerih domovi se odlikujejo po vrtovih.
Srebrne in druge poroke
Kedaj boš pokazal naš zlati ii srebrni jubilej? Tako me vprašujejo. Res je čas, da jih vidijo. Dve so zlato-j ubile j ne: Štdgleva in pa Pangeršičeva. Srebrnih je več: Bašca in Bazni-cova, Benčina in Vrhovnikova, er Klemenčičeva.
Nove vesele pare tele: Toma-~:in-Čadež, Tomšič-Pernat in Je-senovec, Ernest Jarcova. Verbi-•cva iz Bonna Ave., Lah in Kle-menčič. Druge v prihodnjič.
Domovina-Ljubljana
Še ni dolgo, ko smo z grozo brali, kako so v Ljubljani podirali spomenike obeh kraljev: Pe-ra 1. in Aleksandra I. Tako, tam teh spomenikov ni več, niti ledu za njimi, mi bomo pa gle-lali slavnostno odkritje spome-likov obeh teh velikih državnikov. Videli bomo Ljubljano vso ;venčano in srečno, veselo in kot tako si bomo predstavljali, da se bo povrnila še bolj slavna in ponosna. Ob odkritju teh spomenikov bomo videli sijaj jugoslo-venskega ljudstva, kar bo popolnoma odgovarjalo sliki, ki bo za i ta večer glavna, namreč, slika parade vseslovanskega. dneva. ., Pridite na to predstavo četudi j bi bilo malo toplo, kar pa do se- j daj razven par dni še ni bilo. l Pridite točno. Predstava se za-; čne do minute točno 8-15. Kdor! bo prišel pozneje bo nekaj zamu-
DEKLETA IN ŽENE! aT
Ne odlašajte! Naročite si fin FUr 0 jiii ali "STERLING" suknjo za bodočo z'"1 WILL-CALL in to direktno iz tovarne^ DAJ, dokler dobite še dobro blago po " ^ cenah. Za dobro blago in pošteno P bo se vam priporočam.
n EN N O B. LE U S T I G ^ g50c
KNdicott 3426 1034 ADDISON RD. ENd'c
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. •	Cleveland. Ohio.
____Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 _Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months _ Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 187R
dil, držimo se točnosti.
Anton Grdina, za org. J. K. Vrt
KNJIŽEVNOST
Drugi teden bo izšla sedm ali julijska številka družini ga mesečnika "Novi Svet" s sl< dečo vsebino:
"Upi s v o b o d o m 'i s e Istva (uvodni članek); "Pregled (tekočih dogodkov); Ivan Zi pan: "Solze" (pesem); }l nez Erlich: "Hinduizem" nek); E. Terpin: "Škof B«** ga—slovenska zvezda" (P' sem); Ivan Zupan: "JutranJ hvalnica prirode" (pesem Very Rev. M. Šavs: "frtic( (zanimivi spomini); "PregoV ri" J. M. Trunk: Tihe ure" "Živiš na svetu" (Premis'J^ nja); Dr. J. L. Zaplot"'1 "Msgr. Alojzij Plut" (živlJ pis); "Oče in družina" (cl nek); "Slovenski pionir" sovanje slovenskih naselbin, Slovencev v PennsylvafiU1; "Dom in zdravje" (nasveti 5 zdravje, kuhinjo in gospo^ stvo); "Za smeh in zabav0' K.: "Grofov Jagar" (zan®lV povest); Ivan Zupan: našega vrta" (pesem).
"Novi Svet" izide vsaki ® sec okrog 15. dneva v »eSeC^ Vsaka številka je zanimiva. , pestri vsebini. V tej številki ^ nekaj posebnega "Črtice šega sotrudnika veleč. e na Matija Šavsa iz Shak°p . Minn. Kdor se hoče nasmeJa ^ naj čita te Črtice. Tudi čtivo je zanimivo. Naroc1 ( ta zanimivi mesečnik in q ga. Stane letno samo $2> , inozemstvo in Kanado P1 ^ , roča se od uprave "Novi S ^ 1849 W. Cermak R>d., chl
111	J
Če 5
verjame,
al' oa flE
Bil je lahkoživček, ki/8J a spravila s tira nobena se ^ presenetljiva novica. Na.J . J kdo povedal še tako Pretre,S C vest, je vedno rekel: "Hu („ toda še hujše bi bilo lahk°;= Tako mu je nekoč Pnj. 1 pripovedoval: "Ali si sl jjj^ je sinoč pogorela hiša . e' čarja Ocepka? Strašno, lalJ
_V"	'
"Da, hudo je, pa še ^f [<
bilo lahko," mu odvrne ta- «
"Gostilničarja pa niti ^ ^
bilo; v semenj je bil odšel P J
nje."	.ge 1
"Aha, hudo je, pa še f
bilo lahko."	te'1!
"Pa veš, da so našli v PJ, >
zgorelo truplo njegove ženL 'j '
"To je pa hudo, toda se ^
bi bilo lahko."	... je '
"Toda v postelji so V;
.....i, , . r/(,0rele 1 1
je največji škandal, w0 ..^ji
plo njenega skrivnega •
ca."
"To je zares zelo hudt>'L / hujše bi bilo lahko," ot1p | ravnodušno lahkoživček. ](
Tedaj se pa P^paL razsrdi in rece: ' lo J ,
1 ■ S il t)t-vTCc
preveč, kakor jemlješ ^ pj|tj na znanje. Naj bo še ^ugk tresljiva novica, ne recC'^i0 laL ga kot "pa še hujše bi ' . ^ ko." Povej, ali more ^ p0, ^ hujšega, kot sem ti Prel i ^ dal o gostilničarjevi hlSl ^
ni?"	SehUji
"Da, lahko bi bilo P» „j še, ti rečem, če bi bil", 1 ^ hiša zgorela dva "dni PrC jr li našli v postelji moJe ' j,j
truPl0-"____

Sami veste, da mi ni v za-sedm0 —. Na kratko povedano, insk< ^sledoval sem jih, pet sem s sl< dobil, drugega za drugim, to jih postrelil, do smrti stva*1 Jih pretepel, prav kakor gjed mi pretepli ženo in sinova, j Zi ''» najhujši, tisti, ki jih je > ji il| tisti mi je ušel. Rafter je a morebiti je še rafter. Zato gari tudi sam šel med rafter je.
(pita, da ga bom pri rafter jih ranj 'i'bolj gotovo našel, emjedaj pa —
rtic( !°j —! Kdo pa sta tistale lgov .-?»
ure-	VI.
Ijev Nočni boji.
)tnils' so planili na noge. ;jVlj : temnega gozda sta se iz-(čl "i dve v pisane odeje za-(op Postavi. Indijanca' sta bi-,in eden starejši, drugi mlad, niji koraj deček.
2ti i "mirljivo je starejši dvig-3din foko.
,0» Ne splašite se! Nisva so-
jmi' inika!
Jlic delajo tukaj rafter ji, ki [
"tjo Črnega Toma?" i m »istega, seveda poznamo," esecMal Blenter. ,-a je, da vam prinese de-
ud
" Po izplačilo za les je deli Crez teden dni se morebiti coP<
Leja aJ pa je z njim?" dru ^ej bo prišel. Našla sva :ite prave ljudi." itajtoPil je'bliže. 2; ^genj je prevelik, predaleč . Ml In tiše govorite, čuje se jve Po vsem gozdu!" icai Vložil je odejo, stopil k og-• razmetal goreče klade ter ; ,H Pogasil in pustil goreti le ' Nn plamen. Sin mu je po-e Vmes je pogledal v ko-1 Ujn "i ko je opravil, je enostav-[U Usedel in dejal: likajte.nama kos. me^a! Od lIlHMč; sva prijezdila in nič še
'a jedla. Lačna sva." ^ ^f ter j i so še začudeni spo- j 1 Mrali. Ogorčeno je vprašal ^l Blenter:
!S človek, kaj ti hodi na mi- j S? Obnašaš se, kot da je j '; .! Prostor tvoj . Niti vpra-^ ali smeš prisesti!"
m hudega!" je dejal Indi- j s. ravnodušno in si rezal aJ s°- "Rdeči človek ni slab člo-j? dober je! Belokožec bo P j Zvedel, da je res dober!"
^do pa si prav za prav? 111 "ijjski Indijanec nisi —. j0 pisana odeja bi dala j , 'e5ati, da si iz Nove Mehike.j jse fleblanec?"
j "jeblanci &o Indijanci Mehi-j )Sr »n južnih držav Severne ' j'^ike. Prebivajo v pueblih, ,lU v obliki piramid prislo-jj "i k skalnim stenam ozkih '' in nudijo prostora za več ^ ' 'Judi. Pueblanci so pohlev-
I	širili 1 juti je, z živinorejo se .Jo in s poljedelstvom, niti
!)',( ^aleč niso tako bojeviti ka-^ \ fljihovi severni sorodniki. V se, da so potomci starih v*, Mtov. Ime pueblanec je f za prav psovka. , Hto je Indijanec koj ugo-P1 fJal:
Novo Mehike prihajam,
1 'klanec pa nisem. Poglavar
S Tonkawa sem, Veliki
3°;^ved, tale deček pa je moj n : {»
,, Wnadeni so pogledali raf-W fJi.
^"Kaj, _ Veliki medved?
II	Jvni poglavar —V'
< N Blenter je pridjal: _ j*n tale je najbrž Mali med-
Pa!" je pokimal stari. 'Seveda, potem je stvar dru-! Veliki in Mali medved 1 * Povsod dobrodošla! * ^emita si mesa in medice, 1 ''W se vama poljubi, za vse " ,dovolj. In ostanita pri nas, *'er vama je všeč! ^ako pa da prideta tako da-5 „Sem na sever?" tta ^Hšla sva, da posvariva raf-
"Nas —? Nam preti nevarnost?"
"Velika nevarnost!"
"Kaka —? Govori!"
"Tonkawa bo naj prvo oskrbel konja in jedel, potem pa pripovedoval."
Mignil je sinu, odšel je v gozd, sam pa si je vzel kos mesa in se ga lotil tako ravnodušno, kot da sedi doma v svojem wigwamu — šotoru —.
"Konja imata?" je vprašal Blenter. "Prijezdila sta? Ponoči — po temnem gozdu —?
Ali sta vedela, kje smo?"
"Vedela sva samo to, da delate ob Black Bear Riverju."
"In vendar sta nas našla?"
"Tonkawa ima oči in ušesa, rafterji pa so govorili glasno, da jih je bilo daleč slišati, tudi njihov ogenj sveti daleč v gozd. Zelo neprevidni ste, čisto lahko bi vas našli sovražniki!"
"Kaki- sovražniki? Žive duše ni blizu, sami smo v teh krajih. In dovolj močni smo, da se ubranimo napadu."
"Blenter se moti!"
"Kaj —? Tudi moje ime poznaš?"
"Tonkawa je stal tamle za drevesom in poslušal pogovor belokožcev ter čul tudf tvoje ime."
"Sovražnik je blizu, praviš _?»
"Če ga še ni, pa bo prišel. In če bodo rafterji neprevidni, jih lahko premaga tudi maloštevilni nasprotnik!"
Zamolkel topot kopit je za-aonel v gozdu. Mali medved je privedel dva konja za povodec, ju privezal k drevesu, vzel nož, si nabodel izdaten kos mesa ter sedel.
Ko se je oče najedel, je obrisal nož v usnjate hlače in dejal:
"Tonkawa se je najedel. Pripovedoval bo in rafterji bodo kadili z njim pipo miru."
"Povej predvsem, kako si zvedel za nas?"
"Od Črnega Toma."
"Kje si ga srečal?"
"Na ognjenem canou, — par-niku — ki je plaval po Arkan-sasu.	f
Črni Tom ima denar pri sebi, trampi so zvedeli za tisti denar, šli so, da počakajo na njega in mu odvzamejo denar ter napadejo tudi vas."
Drvarji so osupnili.
"Trampi —? Ni mogoče —! Tukaj ob Black Bear Riverju? Veliki medved se moti!"
"Tonkawa se ne moti, na-tancriQ ve vse. Pripovedoval vam bo!"
Poročal je o svojem doživljaju na parniku, pa zamolčal junaštvo Malega medveda. Pre-ponosen je bil, da bi se hvalil.
Napeto so ga poslušali. Pra-; vil je tudi, kako je zasledoval j trampe. Kpj ko je Mali med-: ved ugotovil, da so trampi j ukradli veliki ladijski čoln in ! se prepeljali na nasprotni | breg, sta oba. izginila s krova, I vzela mali čoln in veslala črez ' reko. Trampi so se seveda že j pobrali, pa čoln sta našla. Pre-| noči 1 a sta na obali in poiskala j drugo jutro sled. Zelo razloč-! na je bila, šla je na sever proti ! Fort Gibsonu, pa se mu izogni-j la, se obrnila na zapad ter kre-I nila med Canadianom in Red ! Forkom spet na sever.
Spotoma so trampi ponoči napadli vas rodu Creek in jim ! ukradli konje. Drugi dan sta ; srečala. Tonkawa potujoče bo-jjevnike rodu Choctow in kupi-I la od njih dva konja. Za nakup I konj predpisani indijanski ob-j redi pa so trajali tako dolgo, i da so ju trampi medtem prehi-| teli za cel dan. Prebredli so I Red Fork in se črez prerijo obr-Inili k Black Bear Riverju. In tam sta jih našla Tonkawa na jasi ob reki, pa jih nista utegnila zalezovati, pohitela sta dalje in poiskala rafterje, da jih 1 posvarita.
Govor bana dr. šubašiča v Hamiltonu
Hamilton, 14. junija (JIC)
—	Na veliki svečanosti, ki so jo priredili kanadski Hrvati 14. junija v Hamiltonu v Kanadi, je imel hrvatski ban sledeči govor:
"Ta naša manifestacija prihaja v času, ko je velika svetovna vojna na vrhu besnenja in žrtvovanja vseh sil,-ki so človeštvu na razpolago, v to silno borbo. Ko živimo v teh tako velikih in tako vznemirljivih dnevih, se duh zavesti dobrega,
—	duh pravice in svobode — zaveda svojih velikih žrtev in vendar je miren in hladnokrven v pričakovanju gotove zmage., To je duh svobodnih narodov, med katere spada tudi ta velika in lepa dežela Kanada, ki ji danes izkazujemo s tem malim prispevkom našo veliko vdanost in spoštovanje do njenih velikih naporov za zmago človeštva.
Če se spomnimo zgodovine in prejšnjih vojn, bomo povsod našli, kako je zmagovalec pri narekovanju mirovnih pogojev mislil, kako bi premaganega uničil.
Noben mir v človeški zgodovini ni podoben taki sliki strahot, kakršne Hitler obljublja, če bo zmagal. Vizije Hitlerjevega miru najboljše kažejo strahote v današnji Evropi. Varšava v Poljski, Kragujevac v Jugoslaviji, Lidice v Češkoslovaški in mnogoštevilni koncentracijski tabori v Evropi. Ne poznajo zgledov v zgodovini. Pobijanje množic, ropanje, teror in mučenja, sestradanje in uničevanje celih narodov in dežel, oskrunjevanje žen in deklet, ravnanje s talci—to je Hitlerjev novi red, kakršen je v resnici in kakršnega on ponuja človeštvu.
Kako pa misli duh svobode in demokracije?
Pred nekaj dnevi smo ga spo-
znali v britansko-sovjetskem sporazumu. Njegovo veličino ponazoruje besede tistega starega državnika in politika, ki je čestital Edenu in dejal: "Posrečilo se Vam je uresničiti moj življenjski sen." Te besede starega državnika in starega opo-zicionalca Lloyd George dokazujejo složnost narodov britanskega imperija pri razumevanju veličine tega dela. Vsebina tega dogovora nam pove vse: 'borba proti agresivnosti . . . garancije vztrajnosti v borbi za ta cilj . . . onemogočen je agresivnosti po vojni . . . vojna in vsaka druga pomoč tisti stranki, ki bi ji po vojni grozil sovražen napad ..."
Ta dogovor je pomembno in močno zavaroval človeka, družbo, narod in države proti agresiji — delo velikih držav in državnikov pa vsebuje tudi veliko skrb za ureditev odnošajev med vsemi narodi Evrope, veliko skrb za uresničenje trajnega miru, ki bo utemeljen na svobodi, socijalni pravičnosti, gospodarskem blagostanju vseh narodov, ki so pripravljeni odreči se agresiji in iskreno sprejeti velika načela bodočega in svobodnega, naprednega človeštva, ki ga sedaj vodite ti dve j veliki državi.
Istočasno prihaja tudi dogo-! vor med veliko Ameriško in Sovjetsko Unijo., Ta dogovor je odmev velikega medsebojnega zaupanja obeh strank. Smatram, da je to veličastna manifestacija najplemenitejših človeških čustev, izražena v neomejenem proženju pomoči in vseh mogočih sredstev za dosego skupne zmage, zanikajoč vsako korist, ki ne bi bila istočasno in v istem obsegu tudi korist vsega človeštva.
Če temu močnemu orodju mednarodne politike dodamo poglobljeno filozofijo podpredsednika Wallaca o svetu svobode in svetu suženjstva, kot edino močno alternativo za izid te silne borbe, dobimo še bolj po-
polno sliko bodočega sveta na temeljih pravice, svobode in človečanstva. Velike so Walla-ceve besede 'Nikdar več imperi-jalizma . . . nikdar več sveta suženjstva . . . bodoči svet mora biti svet svobodnih narodov, katerih svoboda ne bo odvisna ne od številčne moči ne od razredne ali plemenske pripadnosti .. . " Načela demokracije, človečanstva, pravičnosti in svobode izpolnujejo v tem velikem možu vso njegovo vero in ves njegov nauk.
V, tem času se spominjam Kanade, ne zato,, da se zahvalim za gostoljubnost, ki sem je deležen, temveč zaradi njenega ogromnega napora, ki je razviden povsod. Njeno prizadevanje pri delu in pri produkciji je enako žrtvam, ki jih dajejo najboljši sinovi te države. Ta sijajni uspeh je mogoče doseči samo v zemlji, ki daje vse kar more dati, ki prideluje vse, kar more pridelati in ki čvrsto koraka k zmagi zato, ker organizacija njenega naroda in vlade dela v polni slogi in z vsemi silami za dosego tega cilja.
V malem narodu, katerega pripadniki smo jaz in Vi, ki je ves organiziran v eni stranki, katere ime je zapisano na tej rešilni ambulanci, v "Hrvatski Seljački Stranki" so se razširjali principi človečanstva, pravice in svobode pred 40 leti. Kakor Wallace in z njim vsa velika Amerika uči vero svobodnega človeka in svobodnih narodov, tako je duša našega siromašnega in skromnega kmeta v zgoraj navedenih besedah svojo demokracijo in za tako demokracijo je bila, je in bo pripravljena se žrtvovati. Take duše nič ne more zlomiti, tudi nasilje Hitlerjevih zločinov ne, ali strašno delo njegovih kvizlingov. Kadar pa govorim o duši našega kmeta in kadar vsebino njegovih teženj in njegove vere prinašam z besedami velikega kmeta Wallaca, želim pokazati ■ sliko kmečke duše
Ko so Japonci, 10. februarja, napadli pristanišče Darwin v Avstraliji, so njih bombniki odvrgli tovor bomb, od katerih sta dve zadeli dve angleški tovorni ladji, ki sta pričeli goreti in sta se kmalu nato tudi potopili. Ob tej priliki je bilo najmanj 240 človeških žrtev.

vseh Južnih Slovanov, pa naj bodo Hrvati, Srbi, Slovenci ali Bolgari. Mi kažemo našo vero v zmago v veličastni borbi, ki jo vodi naš kmečki narod v vsej Jugoslaviji. Mi se v teh težkih dneh lahko veselimo vstajenja pravice in svobode in zato danes izpovedujemo našo vero v rojstvo velike Jugoslavije od Jadranskega do Črnega morja, v kateri bo vas Slovanskega Juga na načelih kmečke demokracije zgradila in zagotovila svojo individualno narodno svobodo in neodvisnost močne državne skupnosti Jugoslavije.
Zato gre vsa naša manifestacija proti temu cilju in zato naj bo današnja proslava Hrvatske Seljačke Stranke o obletnici rojstva njenega ustanovitelja Štefana Radiča, manifestacija J u ž n o s 1 ovanskega kmečkega sloja, njegove sloge in njegove državotvornosti.".
Odmev Krnjevičevega naročila
hrvatskemu narodu Govor g. Večeslava Vilderja
Na londonskem radiu je minister g. Večeslav Vilder 20. maja takole razložil naročilo dr. Kr-njeviča hrvatskemu narodu:
"Draža Mihajlovič, v mirnem času širši javnosti neznani polkovnik, med tisoči častnikov, ki jih je bivši vojni minister Nedič odrinil' in še kaznoval, ker si je drznil povedati svoje mnenje in svojo kritiko o delu generalov, organizira v vojni, po porazu in kapitulaciji razbito vojsko in vznemirjeni narod. Tako je postal narodni voditelj, ki s svojo borbo lahko zasenči mnoge vojskovodje sveta, ker vztraja in se bojuje kakor čudežno v zasedenem ozemlju že 10 mesecev. To ni pravljica, to ni pesem, to je krvava resnica. Fašistični in na-cijski zločinci ne morejo prenesti tolike moralne in vojaške vrednosti. Zato se sedaj zopet pripravljajo, da uničijo junaka, da zlomijo narodni odpor, da pohodijo najhrabrejše med hrabrimi. K sreči jim ta peklenski načrt ni uspel, k sreči se jim ni posrečilo, da bi njihovo rabeljsko delo izvrševal brat Draže, brat, za katerega še Draža bori. Paveliče-vim vstašem se je posrečilo po-klati tisoče nedolžnih Srbov, vendar niso mogli zmagati nad Dra-žem in celo nad hrvatskim kmetom in delavcem ne, ki jih s svojimi zločini vspodbujajo k prehodu cd pasivnega odpora v aktivno borbo proti sovražniku svojega rodu. Jasen izraz tega narodnega razpoloženja je dal dr. Krnjevič, namestnik dr. Mačeka, v svojem naročilu, ki ga je pre-čital g. Ilija Jukič dne 17. maja r.a londonskem radiu.
"S tem naročilom je dr. Krnjevič pripomogel, da se onemogoči peklenska spletka fašistov in na-cijev, da bi pred svetom prikazali svojo borbo proti Draži kot civilno vojno med Hrvati in Srbi. Tu je kot sonce jasno povedano, kje je mesto za vsakega Hrvata. Samo z ramo ob rami s Srbi in Slovenci. Borbo je mogoče uspešno voditi samo pod enim poveljnikom. Draža Mihajlovič je že v svojem prvem razglasu navedel svoj politični cilj; bori se za veliko Jugoslavijo, zedinjeno in urejeno v bratskem sporazumu. Torej: idealni vojvoda brez napake in brez strahu!
-o—--
Zgodovinska drevesa v državi Tennessee
Država Tennessee je poznana po velikanskih zgodovinskih drevesih, ki so posebno značilna po svoji velikosti in narodni tradiciji.
Največje pecan (južnoameriški oreh) drevo na svetu stoji v Natches State državnem parku v Zapadni Tennessee. Drevo meri sedem čevljev v premeru, krona pa meri' nad 125 čevljev in še vedno rodi okusne pecan orehe.
Drugi drevesni velikan pa je "ameriški elm" (brest), ki stoji na farmi Will Hicks-a blizu Doe-ville v znožju Roan gorovja v I Vzhodni Tennessee. Krona tega
drevesa meri v premiru nad 142 čevljev. V senci tega drevesa stoji lahko tisoč ljudi. To drevo je pred gozdar j evo sekiro rešila še pred 175 leti Loretta Stout, ki se je oklenila drevesa, katerega je nameraval dati njen brat Dave posekati, rekoč: "kadar bo padlo to drevo, hočem umreti tudi jaz."
Tretje znamenito drevo pa je "Pamberton oak" (hrast), ki raste na farmi Thomas Pember-ton-a, šest milj od Bristol, Tenn. Ta hrast je star krog 600 let in pravijo, da je menda še edino, ki je ostalo iz revolucijskih časov, v katerih je igralo precej važno vlogo, kajti pod tem drevesom so se zbirali bojevniki iz države Kentucky in države Tennessee predno so se pognali v boj pod Kings gorovjem. Deblo tega hrasta meri v obsegu 18 čevljev.
MALI OGLASI
Za farmo prav v Geneva, O.
se išče starejšo zakonsko dvojico ali pa samca za oskrbnika in delavca za sadjerejo in kokošje rejo. (Nastop 15. julija). Prosto stanovanje in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18215 Rosecliff Rd., Cleveland, O., telefon KEn-more 1277. (Jun 30, Jul. 2, 3)
Slike parade vseslovanskega dneva
Zelo krasne slike v naravnih barvah boste lahko videli v sredo, 1. julija, ali v petek, 3. julija v Knausovi dvorani, 6131 St. Clair Ave., v petek pa v Delavski domu na Waterloo Rd. Glavna slika bo iz parade vseslovanskega dneva, druge bodo iz istega okraja domačih vrtov in porok. Začetek je točno ob 8:15, vstopnina pa je za osebo 20 centov. Gre za stroške v korist kulturnega vrta. (153)
Hiša naprodaj v Newburghu
Je za 3 družine, štiri sobe in kopališče za vsako družino. Vprašajte na 3619 E, 81. St., telefon DI 8148.	(153)
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067. (June 27, 29, 30; Jul. 1, 7, 8)
Gornja slika je bila povzeta na odprtem morju, ko je bilo dano povelje, da moštvo zapusti torpedirani nosilec letal, Lexington, ki je bil poškodovan po Japoncih v bojih na Ko-ralnem morju.
Stanovanje se odda
Oddajo se tri sobe na 1057 E. E. 61. St., zadej.	(152)
Naprodaj Slaščičarna in tobakarna
Garantiran'čisti dobiček $100 na teden. Prodam zelo poceni, ker odidem na svojo farmo. Pridite od 2 do 3 popoldne na 8520 Garfield Boulevard. Telefon LOnacre 9805. Vzemite E. 105. St. ulično karo. (153)
Naprodaj grocerija
Proda se ali zamenja za hišo slovenska grocerija. Jako lep prostor in dober promet. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(153)
Stanovanje v najem
Y najem se dajo tri čedne sobe s kopališčem; zgorej; oddajo se priletnemu paru. Proda se tudi peč za gretje pet sob na olje. Vprašajte na 1090 E. 66. St., zadej._(152)
PREMOG — COKE
Kazvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE.
HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE znamke
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Oblak Furniture Co.
trgovina b pohištvom
FohiStvo In vse potreMdn« dom
6613 ST. CLAIR AVI. HEnder»o» ttTI
. MAY:
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
—	Ali za vohune, — je pristavil nestrpno Jurij. — To stvar o informatorjih je treba preiskati. Hvala ti, Maksim, da si me opozoril, zdaj pa hitro povej, kako si zvedel, da je v hiši orožje.
—	Vse po Stasji/ Saj veste, da ženske vse izklepetajo. Povedala mi je tudi, da je Gertru-da tako jezna zaradi ovadbe, da se bo maščevala in ga ovadila glede uvoza orožja in vojnih priprav iz Nemčije. Ves prevoz pa vodi sam Varenius. Zdi se, da skrivajo orožje v gozdih, nato ga porazdele na razne kraje ter ga skrijejo v kleti ali zakopljejo na pokopališču. Takšen uvoz prispe baje črez dva dni in ga skrijejo pri kolonistu Hamerju; Varenius in novi kantor sta zopet v zvezi s to stvarjo. Gertruda hoče, da bi oba hkratu zalotili, ker pravi, da to ni informatorsko opravilo, ampak izdajstvo. Vse sme si dobro zapomnil, toda rekel sem, da dvomim o tem, da je orožje skrito v hišnih kleteh. Tedaj se mi je Stasja zaklela, da je neke noči z lastnimi očmi videla, kako so prinesli in spustili v klet težke skrinje, in če hočem, mi jih pokaže. Ko sem se začudil, da delajo take stvari tako odkrito, mi je rekla v smehu:	x
"Baron misli, da so kleti tako zaprte, da ne more nihče vanje, toda jaz poznam posebno pot. Jaz sem rojena v Dem-bovki, a moj ded je bil še za časa vstaje tukaj vrtnar, a oče tudi. O, tedaj so tudi skrivali orožje, a pokojni grof je velel, izvrtati drug tajni prehod, skozi katerega bi hodili v klet in iz nje neopaženi. T^, vhod poznam."
—	Prosil sem jo in prosil, dokler mi ni pokazala poti, in zdaj jo poznam. — In verujte mi, s svojimi očmi sem videl skrinje s puškami in strelivom.
Jurij ga je še izpraševal o podrobnostih, mu strogo naročil molčati in, naj se nikomur ne izda, da mu je kaj znano o tem. Medtem pa naj skuša zvedeti dan in uro prihoda transporta pri Hamerju.
Tisto noč je Šastunov slabo spal. Maksimova povest mu ni hotela iz glave, a zavratni način tega izdajstva in škodljivega delovanja sovražnikov, ga je globoko pretresel. Soudeležba barona Rangvalda pri tej zadevi je pomenila pravo izdajstvo in Jurij je trdno odločil, da mora baron drago plačati zanj.
Truden in nemiren je vstal naslednje jutro in glava mu je bila težka. Proti svoji navadi je zajurtkoval v svoji sobi, kamor si je dal prinesti tudi pošto. Med drugimi pismi mu je padel v oči debel ovoj njegovega zaupnika; dasi je nestrpno pričakoval tega pisma, ga je njegova vsebina presenetila.
Zaupnik mu je poročal, da se mu je končno posrečilo, dobiti v roke dokaze o poneverbi, o kateri se jima je že davno nekaj pozdevalo. Prišlo je na dan, da je general pred tremi leti zastavil Vsesvjatsko bogatemu oderuhu za 200 tisoč rub-Ijev, a prepis notarske listine je bil priložen pismu. Jurijevo začudenje se je hkratu izpre-menilo v strašen srd; davilo ga je spoznanje, da ga je oče na tak način osleparil in pomagal podležu in izdajalcu Leopoldu. Popadel je pismo in stekel k očetu.
Mihail Petrovič je razmotri-val z baronom o podrobnostih sprejema gostov in razporedbe prvega velikega lova, ki se je imel vršiti naslednjega dne. Ko je zagledal bledo in prepadeno
sinovo obličje in mu videl pismo v rokah, je nemirno vstal.
—	Bože moj! Jurij, kaj se je zgodilo? Nekaj te je razburilo.
—	Zgodilo se je to, da imam končno v rokah dokaz o nizkotnem dejanju, ki si ga zamislil skupaj s svojo ženo in baronom za mojim hrbtom . . .
—	Kaj se drzneš govoriti? Ali tako govoriš z očetom? — ga je srdito prekinil general.
—	Ako hočeš, da se premislim in zadobim spet spoštovanje do tebe, povej mi, s kakšno pravico si pred tremi leti zastavil Vsesvjatsko kijevskemu o-deruhu Šnobelju? Ali si pozabil, da si po materini opo.'o-ki upravičen uživati samo dc hodke posestva, nikakor pa ga ne moreš zastaviti ali prodati, za mojim hrbtom si zastavil Vsesvjatsko za tako vsoto. Prišel sem ti povedati, da nikakor ne bom molčal o tvoji zlorabi mojega zaupanja, zaradi katerega se nisem hotel vmešavati v tvoje upravljanje, in da bom takoj vložil tožbo zaradi krš'l • ve oporoke. Zahteval bom, da ti odvzamejo upravo Vsesvjat-skega in te prisilijo, vrniti ves znesek, ki si si ga izposodil na sleparski način od Šnobelja. Sramuj se, oče, da si se tako spozabil ter pozabil na svojo dolžnost in čast in si okradel lastnega sina, da si pomagal tujcu in sovražniku in mu kupil posestvo!
General je izpreminjal barvo in molče poslušal žaljive sinove obdolžitve; videlo se je, da ni pričakoval, da bo Juivj zvedel o podrobnostih koč'jive denarne zadeve, h kateri ga je žena zapeljala. Nape! je vse sile, da bi se obvladal in preprečil prelom.
—	Jurij, prisegam ti, da najpozneje črez mesec dni bo vse plačano, odrekam se tudi prostovoljno upravljanju Vse-svjatskega, saj mi je tako v nadlego. Samo prosim te, ne delaj mi nobene sramote! Prvič si slabo poučen o stvari, a drugič, bodi uverjen, da se motiš, če misliš, da je Leopold kupil Dembovko s tvojim denarjem. On je podedoval, toda nihče ti ni tega povedal, ker je znano, kako malo te zanimajo družinske zadeve.
—	Da sem dobro poučen, potrjuje, evo, ta prepis notarskega akta, sklenjenega s Šnob-ljem; glede bajke o dedščini barona Rangvalda, pa ti rečem da jo smatram za tako, — je zaničljivo odgovoril Jurij. — Sicer pa me ne zanima, kam ste deli meni ukradeni denar; o tem imam jaz svoje neomajno prepričanje. Toda vedite, da zahtevam popolno zadoščenje, in ker mi je bivanje tu postalo neznosno, še danes odpotujem. Dam vam dva tedna časa, da plačate Šnobelja; po preteku tega roka vložim tož-
Ft. Recovery as reconstructed, Ft. Recovery.
GENERAL ANTHONY WAYNE (1745-1796)
"Should war be their choice, the j blood will be upon their own heads. America should no longer be insulted with impunity."
So wrote the "Chief Who Never Sleeps," "Mad" Anthony Wayne to the Secretary of War of the United States in 1794.
Wayne, the personal choice of President Washington, and his army were at Fort Defiance. The Indians were given a last opportunity to lay down their arms. Western Ohio, Washington had decreed, must be subdued, and the lands of Ohio and western states made safe for white settlers.
Wayne, like Washington,, had been a surveyor. Like Washington, he had served with distinction through the Revolution. Now the West must be conquered.
St. Clair had been defeated in Ohio. Wayne was to repair the disaster
With great skill "Mad" Anthony developed the army destined to save Ohio. For two years men from the settlements and forests trained in Indian warfare.
In the summer of 1794 General Wayne advanced. Forts were built, supply lines protected. At the scene of St. Clair's catastrophe 600 skulls were buried. On August 20 Wayne struck. The Battle of Fallen Timbers, just south of To-
"LOOK INTO IT
ledo, was quickly won and the I"" dians hopelessly defeated. .
The next year 1130 chi«sj sachems and Indians met Greenville to discuss a peace
°hio-	v pred
Long orations were delrv» On August 3, 1795, peace signed and all except the no^ west corner of Ohio was open settlement.	,
Wayne was commissioned take possession of the British 1° in the Ohio region. After taK«» possession of Detroit, he M turned east. "Mad" An«*" Wayne died at Presque Isle U> Erie, Pennsylvania) on Decern 15, 1796.	.iVe
One of Ohio's most impress^ and beautiful monuments « inates the battlefield of/®arlc Timbers and adjoining state P (Route 24, 14 miles south or ledo) and honors at the same Anthony Wayne, the victor.
ki pokrije z enim barvanjem stenski papir, omet, cement, opeko, kovino ali les. Je pripravljena kar za barvat ter je mešana z oljem, ne z vodo. Dobi se samo v kvortih in galonih.
Kvort----------75c
Galon--------$2.50
V zalogi imamo tudi najboljše čopiče, vseh velikosti. Se toplo priporočamo
JIM SEPIC HARDWARE
16009 Waterloo Road KEnmore 1300
JVaznanilo!
Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahko zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Prosimo, da se zglasite v našem uradu. Odprto zvečer.
REGISTRACIJA POSESTNIKOV
Odvetnik Wm. J. Kennick vam po zmernih cenah točno izpolni vaše listine za stanovanje. Wm. Kennick tudi vloži prošnjo za tiste posestnike, ki so postavno opravičeni dobiti več najemnine. Uradne ure: od 9 zjutraj do 8 zvečer na uradu
984 East 63rd Street	HEnderson 2383
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
Najboljšo Garancijo^ Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 49. leto
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
Okrenil se je in je hotel oditi, toda bledi in poraženi Leopold, ki je z napetostjo prisostvoval prepiru, ga je zadržal.
—	Zdaj hočeš oditi, ko veš, da pridejo črez nekaj ur naši gostje za jutrišnji lov? To bo dvignilo takšen prah, da ne bo konca opravljanju in spletkam. Cemu to? Meni se zdi, da moreš urediti zadevo z očetom tudi brez šuma in preložiti odhod za teden dni. Jaz sam ga bom nagovoril, da ti plača čim prej.- Denar dobi, prisegam ti!
Jurij ga je premeril s pre-zirnim pogledom.
—	Tako? Vi prisegate! Kaj tako dobro vam plačajo za najemnino kleti, ki so postale orožarne? Teden dni ne ostanem tu; toda ker tudi jaz ne
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI.
kjer se lahko zavaruješ za snirtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
KEEP FIT FOR VICTORY! Take an "all-oui" vacation of nearby Cedar Point, this summer. Closer to home... you sp«®" less time getting there . . . more lime tor tun. Save tires • • j save gasoline. On arriving, park your car lor the duration 0 your stay... No car is needed at the "Point." ♦ Every sum®® resort recreation! Swim in the blue waters ot Lake Erie • • • relax on the while, sandy beach. All sports and amusement9 ... tennis, riding, boating, goli, iishing. Exciting iun in the fam°uS Amusement Circle ... Hotel Breakers has 1000 outside room«-Excellent food. A complete vacation, a step away from ho®®'
EASY TO REACH Rail or bu* to Sandutky.
Steamers from Cleveland and Detroit. On U. S. Route 6,
Ohio 2, midway between Cleveland and Toledo.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 6«. leta otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje olirilie.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Cf,L purLcalZranl^urvm ,r Ofut. GU for/Mr or writ. CEDAH POINT-ON-LAKE ERIE, S««"""'
THE ?IAY<3H0UND OF THE GREAT LAKES ♦ JUNE 13 THROUGH LAB0B B*1
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
Važno za hišne gospodarje!
Stenski papir je drag! Delavce je težko dobiti! Ako so vaše sobe umazane, imamo nekaj čisto novega za vas od našega založnika barv, da se boste rešili vseh gornjih skrbi prav z lahkoto. Pridite k nam in kupite najnovejšo barvo
LUXFLAT
KUHINJSKE PEČI
Ako je vaša stara, kuhinjska peč nerabna, lahko kupite novo brez vsakega zadržka. Oglejte si našo veliko zalogo Grand, Magic Chef, Norge- in Roper plinske peči, ter Fri-gidaire električne peči; cene od $82.95 naprej.
Imamo tudi v zalogi električne čistilce: Royal, Premier, Hoover in Progress.
Philco in Zenith radijske aparate, A. B. C. avtomatične pralne stroje itd.
Lahka mesečna odplačila!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
Mož ji je priredil prizor, kakršnega ni doživela, odkar sta bila poročena.
Tudi Jurij si je prizadeval, biti prijazen, postrežljiv in zgovoren, toda po čaju se je izgovoril z glavobolom in šel v svojo sobo. Hotel je pisati o vsem stricu, poleg tega pa mu
je bil Leopold tako odvrate da je bežal od njega.
Jurijevo pismo na ValenJ na Petroviča je bilo zelo dolg* v njem mu je podrobno opis jutranji prizor in Maksim01 odkritje o delovanju info™ torjev pri skrivanju orozj® Dembovki in pri kolonistih.
in padel je v naslanjač, v glavi se mu je vrtelo, misli so se mu meglile in obsedel je ves potrt. Šum glasno zaloputnje-nih vrat ga je zdramil iz otopelosti.
—	Kaj počnemo sedaj? S čim si moram zdaj glavo beliti! Kje naj vzamem denar? Do kakšne sramote sta me privedla ti in mati, — je rekel jezno.
Baron je zamišljeno sedel oprt na mizo; pri zadnjih besedah Mihaila Petroviča je vztre-petal in se vzklonil.
—	Dembovko zastavim, a drugo si izposodim. Umiri se, oče, Jurija Mihajloviča bom jaz plačal, — je rekel mračno. — Ne vem, kakšen zlodej je i stvar odkril pred časom; toda : nič ne de, za vsako ceno se ga i moram rešiti.
j — Govoril je tudi o nekih j kleteh in orožarni, toda nisem nič razumel! — je rekel general.
—	Ah, bogve kakšne neumnosti je govoril; jaz sem bil preveč zaposlen z glavnim vprašanjem, da bi se zanimal za ostalo! Toda prosim te, oče, bodi miren pred gosti in z ničemer ne izdajaj naše rodbinske nesloge; bilo bi docela nepotrebno kazati tujcem naše zadeve, zlasti pa pred Lojzinimi sorodniki !
Potrudil se bom, toda moram reči, da se kesam, da sem ubogal Matildo, — je jezno mrmral general.
Dan je prešel brez drugtih nezgod. V hiši je med tem vse oživelo: prispeli so brat in dva baronesina bratranca, z njimi kak ducat lovcev. Nihče ni opa-: zil prisiljenega veselja in pot-: vOrjene brezskrbnosti gospoda-: rjev ne mrzlične vročice, ki je : gorela generalki pod pudram.
toda pri zadnjih Jurijevih besedah je zamrmral jedva slišno:
—	Dovolj žalitev! Plačani boste, a potem, upam, da ne prestopite več praga moje hiše.
—	Bodite mirni, jaz ne prestopim več izdajalčevega praga, toda nadzoroval ga bom!
Mihail Petrovič je bil uničen
maram nepotrebnih govoric, ostanem do konca lova, t. j. še tri dni, a potem odidem s kakšnim primernim izgovorom. Če vi, baron, jamčite, da uredite zadevo, potem sem miren: vaši dohodki, dasi so skrivnostni, niso baš neznatni!
Ko je Jurij omenil kleti in orožje, je baron prebledel. Strah in jeza sta kipela v njem,