AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1944 LETO XLVI1 - VOL. XLVll Angleži so okupirali Amiens; ruske cefe so m-sedle Bukarešto; Amerikanci so okupirali Nico v južni Franciji. prodrla v Bukarešto, glavno mesto Romunije, 2. ukrajinska armada. Pri tem so Rusi zajeli več kot 7,000 Nemcev, vključno dva nemška generala. Rusi so dosegli Bukarešto po 12 dneh ofenzive. To rusko kolono vodi general Malinovski. Okivpacijo Bukarešte je danes naznanil maršal Stalin v današnjem dnevnem povelju. Ko so Rusi zasedli oljna polja pri Plo-esti, jim je bila skoro odprta pot v Bukarešto. Rusi so imeli v posesti Bukarešto žfe leta 1828 in zopet od 1848 do 1854. Danes je Bukarešta v taboru zaveznikov. Bukarešta, ki šteje 650,000 prebivalstva, je znana kot "Balkanski Pariz." Prvič sp ga bombardirali ameriški letalci 4. aprila, potem pa večkrat. Okupacijo Bukarešte je ukazal Stalin proslaviti z 24 salvami iz 324 topov. Rusi poročajo, da so Nemci sicer nekaj poškodovali oljna polja pri Ploesti, da se bo pa škoda lahko kmalu popravila. Ena ruska kolona se je zdaj obrnila ob progi, ki vodi iz Bukarešte v Budimpešto in na Dunaj. Roosevelt in Churchill se bosta kmalu sestala Washington. — Predno bo drugi mesec minil se bosta sestala predsednik Roosevelt in premier Churchill, da bosta dogotovila načrte za okupacijo Nemčije. To bo že enajsti sestanek med ameriškimi in angleškimi voditelji s svojimi političnimi in vojaškimi svetovalci. Nekateri mislijo, da se bo vršil ta važen sestanek v Kanadi, morda že drug teden. DVOMIJO, DA BI RUSKA PŠENICA RODILA NEPRESTANO Washington. — Ameriški poljedelski izvedenci zmajujejo z glavo nad poročili iz Rusije, da so tam po dolgih poskusih vzgojili pšenico, ki rodi kar naprej. . Pšenica rodi kar naprej, leto za letom, ne da bi jo bilo potreba vsako leto ponovno sejati. Nekaj takega so poskušali doseči tudi v Ameriki, pa se ni obneslo. Ameriški eksperti trdijo, da če bi se res kaj takega Rusom posrečilo doseči, pa bi taka pšenica ne bila popolnoma nič podobna sedanji v kvaliteti. -o-- Zakladniški urad zanika, da bi razmetaval Washington. — Pomožni zakladniški tajnik Olrich je ostro zavrnil trditev newyor-škega župana La Guardije, da vlada daje odvišne vojne sur-pluse za slepo nizko ceno. La Guardia je izjavil pri senatnem preiskovalnem odseku, da se vlada iznebuje vojnih tova-ren, ki jih več ne potrebuje, kot bi prodajala "junk." PRAVIJO, DA JE GOERING ZDAJ V ZAPORU New York. — Iz Švice se poroča, da je nemška Gestapa zaprla feldmaršala Goeringa, ker je osumljen, da je bil v zaroti proti Hitlerju. Gestapa je spravila s poti baje mnogo Goerin-govih uslužbencev in da je tudi umorila urednika njegovega lista, Essener National Zeitung. Maršal Goering je baje kon-finiran v njegovi palači blizu Berlina. i r., to&Ski - ,,%e]; 1 zuPnik vljudno Stkane na farni Sor» j° pred Delav- ' Vs» ' Pravi> da bo en ,Hol'dr,Začel se bo pa ob ? hk,'?' Pa do desetih se bo vršil na ;'<*0st°rih pri dvora-O1 sami. Pravi, da .'A b in Barberton-SmZ m°*» Pozdravi- -J76 Prijatelje na ki bi radi h1 cerW : Sv- maše v ^Oin,!1 v Barbertonu Bivši madžarski premier je nenadno umrl New York. — Nemška časnikarska agencija poroča, da je Doeme Sztojay, ki je v torek odstopil kot premier Madžarske, danes opoldne nenadoma umrl. Vzroka smrti poročilo ne navaja. Sztojay je bil srbskega pokoljenja iz rodbine Sto-jakovičev. Stavka je ustavila vse delo v Graphite Bronze Obe tovarni Graphite Bronze Co. v Clevelandu počivata radi stavke delavcev. V tovarni na 17000 St. Clair Ave., se je sinoči priglasilo za tretji šiht več kot 500 delavcev kljub pi-ketnim stražam. Včeraj je bil ranjen v spopadu z stavkarji policijski poročnik Barnes. Delavci, ki so člani unije Mehanikov, neodvisne, so šli na stavko, ker je podjetje odslovila nekega delavca, ki je vlomil v svojo shrambo za obleko, ko je izgubil ključ. V bolnišnici Mrs. Eleanor Stupica iz 19303 Arrowhead Ave., se nahaja v Glenville bolnišnici v svrho operacije na slepiču. Zaenkrat obiski še niso dovoljeni. Prav dobro se imajo V poletni hiši Mrs. Julije Brezovar pri Chagrin teki so ta teden na počitnicah sledeče naše znanke: Mrs. Pauline Stamp-fel, Mrs. Karoline Modic, Mrs. Blatnik, Mrs. Vesel, Mrs. Za-krajšek, Mrs. Knaus, Mrs. Dolenc, Mrs. Tekauc, Mrs. Kmet in Mrs. Skuly. Prav prijetno se imajo tam v lepi okolici. Nov grob Sinoči ob 6:18 je umrla Ana Pomian roj. Boziton, stanujo-na na 1151 E. 140. St. Zadnjih 15 let je bila vdova. Zapušča dva sinova, Victor in Daniel, ki je v Angliji ter sestro Mrs. Helen Toth. Pogreb bo v pon-deljek iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Vrnil se je domov Anton Zaller iz 17001 Grove-wood Ave. se je vrnil z obiska v Elyu, Minn. Tam so ga sorodniki in znanci zelo prijazno sprejeli in imel je zelo prijetne čase. Tem potom se želi zahvaliti Elycanom za vso prijazno postrežbo in jim kliče: na svidenje prihodnjega junija v 1945, če Bog da zdravje! Cigare ne bodo smeli več zavijati v celofan New York. — Tobačna industrija pričakuje vsak čas, da bo prišla vlada z prepovedjo, da bi se smelo še nadalje zavijati cigare v celofan, ki je sicer v veliko protekcijo cigar. tatvini Pšak je izročil k ^ijo2\žuPnijsko po-V | &0ujo ' kl zbira done-v% hv i dni domovini. ala v imenu re- Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Kupujte vojne bonde! Mr. in Mrs. George in Bar- stra: Frances Leskovec, Emma bara Hunter, 4427 Snow Rd.,! Jesen, Mary Jesen, Mildred v Brooklyn, O., sta bila obvešče- Darrow in Florence Jesen, na od vojnega oddelka, da je Pogrebna maša za pokojnim bil njun sin George F. Hunter bo darovana v pondeljek 4. sep-ubit na Anzio obrežju v Itali- tembra ob devetih v cerkvi sv. ji na 29. maja. Sprva je bil Lovrenca. Naj slovenski junak javl]en med pogrešanimi na mirno počiva v daljni in tuji isti dan. zemlji, kjer je prelil kri za Poleg staršev zapušča dva demokracijo, preostalim pa iz-brata, Joe in Frank, ter pet se- rekamo naše iskreno sožalje. Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. Bukarešta je osvobojena po ruskih četah, ki so prodrle v mesto Moskva, 31. avg. — Danes je Kupujmo vojne BONDE in BUMKE D©M©VINft Mutacija odide ? Washington! lAmerikanci so že dosegli Argonsko gozdovje Štiri armade pode Nemce nazaj proti Rajhu prodrli do morja ter presekali zvezo med angleško in francosko armado, nakar so Angleži bežali domov iz Dunkirka. * $ * V južni Franciji so ameriške čete okupirale letovišče Nico blizu Italije Rim, 31. avg. — Ostanki 19. nemške armade beže proti Ly-onu, zasledovane po ameriški armadi, dočim je druga ameriška kolona okupirala Nico na francoski Rivieri, odkoder je samo 12 milj do italijanske meje. Niča šteje 200,000 prebivalcev in je najlepše francosko mesto. T je hodij O 11 ci oddih bogataši iz vsega sveta. Število nemških ujetnikov od dneva invazije v južno Francijo je že preseglo 50,00z. Nemške čete, l;i jbeže proti Lyonu, neprestano napadajo francoski gerilci, ki prizadevajo Nemcem ogromno škodo. * * •!* Nemci so izgubili v severni Franciji najmanj 25 divizij, poroča Eisenhower Washington. — General Eisenhower je včeraj poročal, da so zavezniki razbili od dneva invazije 25 nemških divizij v severni Franciji, dočim so 18 na-daljnim prizadeli močne udarce. Vsega skupaj so izgubili Nemci nad 400,000 mož, ubitih, ranjenih in zajetih. Več kot 200,-000 jih je prišlo v zavezniško ujetništvo. Zavezniki so razbili Nemcem 1,300 tankov in nad 20,000 trukov. Razbili ali zajeli so Nemcem nad 2,000 topov. Dalje so Nemci izgubili tri feldmaršale, odpuščene ali ranjene in enega armadnega poveljnika. En armadni poveljnik, trije poveljniki korov, 15 divizij-skih poveljnikov in en trdnjav-ski poveljnik, so bili ali ubiti ali ujeti. Tudi nemška zračna sila je mnogo trpela. Od dneva invazije so zavezniki uničili Nemcem 2,378 letal v zraku, 1,1,67 pa na tleh. Pa tudi ameriške izgube niso bile majhne. V prvih 70 dneh po invaziji je potrebovala ameriška armada 900 tankov, da je nadomestila razbite. Ameriška zračna armada je pa izgubila v podpori armade do 3,000 letal. Toda ameriška zračna armada je zmetala na sovražnika 55,000 ton bomb in porabila 40,000,000 galon gazolina. Eisenhower poroča, da armada potrebuje vedno več trukov in koles. To mora neprestano prihajati preko Atlantika od doma. Ne odlaiaife! London, 31. avgusta. — Reuterjeva depeša poroča iz Francije, da je 1. ameriška armada prekoračila reko Meuse in dosegla točko, ki je oddaljena samo 10 milj od Belgije. Patrulje 3. ameriške armade so že dosegle gozdovje 1 Argonne, ki je oddaljeno 70 milj od nemške meje »n Siegfried linije. Angleške depeše pa poročajo, da je angleška armada zasedla Amiens ter napredovala v zadnjih 48 urah 60 milj. --------- V Argonski gozdovih so dose^ gli ameriški1 fantje kraje, kjei so zavezniki v prvi svetovni vojni v zadnji glavni ofenzivi s take silo napadli Nemce, da so prosili za premirje. Druga ameriška kolona, ki prodira proti belgijski meji, je Šla s tako naglico naprej, da je zajela tri vlake, polne nemških čet, ki so hotele pobegniti. Vsa znamenja kažejo, da se Nemci, ne bodo tukaj ustavljali, ampak da so v popolnem begu proti domači meji. Zavezniki so pričakovali, da se bodo Nemci postavili v bran ob reki Somme, ki bi nudila naravno obrambo. Toda, ker so- Angleži-, zasedli Amiens ob tej reki, kaže, da se Nemci ne bodo ustavili prej kot na Siegfried liniji na domači meji. Za Nemce ni na celi fronti nobenega oddiha, tako jih zavezniki gonijo pred seboj preko bojnega polja s prve svetovne vojne. Pred ameriško fronto so tri močno utrjene francoske postojanke : Sedan, Verdun in Nancy, kjer teče znana Maginot linija. Do tam imajo Amerikanci še kakih 40 milj. Nemci so leta 1940 pri vpadu v Francijo odšli Maginot linijo in predrli francosko fronto pri Sedanu. Nekatedi mislijo, da so Nemci v teh letih obrnili obrambo v Maginot liniji, ki so jo Francozi zgradili proti Nemčiji tako, da bi služila zdaj Nemčiji proti francoski fronti. Toda drugi pravijo, da bi to vzelo več let dela. Zdaj je prepozno, ker se Nemci niso nikdar nadejali, da se bodo kmalu umaknili od tukaj. Tudi ni nikjer rečeno, da bo skušal Eisenhower prodreti v Nemčijo skozi Maginot in Siegfried linijo. Predrl bo pač tam, kjer bo nemška obramba najbolj šibka. Dočim so angleške čete obšle pristanišče Havre v velikem loku proti severu, gredo Kanadci zdaj na pristanišče, da ga vzamejo v roke. Angleži so še 25 milj od Abbeville, kjer so Nemsi leta 1940 MONTGOMERY JE | POSTAL ZDAJ FELDMARŠAL London. — General Montgomery, ki poveljuje angleškim četam v Franciji je bil včeraj povišan v feldmaršala. Odlok stopi v veljavo v petek. Vojni urad poroča, da je kralj odobril povišanje. Danes je 5. obletnica sedanje svetovne vojne V jutru 1. septembra 1939 smo čitali na prveh straneh ameriških dnevnikov napise v velikih črkah: Nemški bombniki bombardirajo po Poljski. "Zmagal bom, ali pa um-rem," vpije Hitler. Britanija, Francija stoje za Poljsko. Varšava je odbila 3. zračni napad. Takrat ni nihče mislil, da bo trajala vojna pet let. Najdaljša vojna od Napoleonovih časov. Takrat nas je bilo tudi malo, ki bi pričakovali, da bo šla tudi Amerika v vojno, ki je bila brez armade jn brez orožja. Belgijski domoljubi so pripravljeni na udar London. — Belgija se pripravlja, da bo kmalu zopet postaja bojno polje. Armada domoljubov je pripravljena in samo čaka na besedo generala Eisenhower j a, naj se dvigne in udari po Nemcih za njih hrbtom.' Kako velika je armada geril-cev ni znano. Hitler jo je v teku časa gotovo zelo zmanjšal, ker je poslal na delo v Nemčijo do pol milijona delavcev, ki bi bili večinoma vsi v vrstah gerilske vojske. --o- Tiste se vpraša, ki imajo denar Med republikanci v Clevelandu je te dni završalo, ko so zvedeli, da John E. Lo-lcar, kampanjski načelnik za Lauschetovo kampanjo ne prizanaša niti republikancem z'a kampanjske doneske. Kar verjeti ne morejo, da je Mr. Lokav nabral do-zdaj 90 centov od vsakega j dolarja za kampanjo iz republikanskih žepov. Pa je resnica! Ko smo vprašali Lo-karja, ako je to resnica, je rekel: "Da, ves je! Obrniti se moram 'za denar pač tja, kjer je in republikanci imajo pod palcem, pa tudi umazani niso, to se jim mora priznati!" "s J ^""ciJSKi na->lt'e *0pet Iat°witz pravi: Ct ci«J?rične za tisoče k v Jv Prvič poslalo 1 o ° Mater in ' S T1 Skrbela var-& 3 ob! ,Preh°du čez \Netu jim je naj- ** h m žrtv°vali bi NSSi0 življen^da U Mojemu sinu ^ ^ voznike, C ne Poštev, da se \ W iB , nevarnosti I iih 8Va" dru> naj pa- ---■---- ---- W J;Aj POSVEČAJO ZDAJ VEČ Knrl A °TROKE PO CESTAH zijo na avte, naj se ne pode po cestah, toda včasih na vsa ta svarila pozabijo. Potem je na vaš ležeče, da pazite nanje in jih obvarjete nezgod. Radi varnosti otrok vozite previdno, da boste lahko v trenutku ustavili, če otrok stopi nenadoma pred vaš avto. Napisi — "SCHOOL — DRIVE SLOW!" — pomenijo natančno to, kar pravijo. Dvajset milj na uro je najvišja dovoljena brzina mimo šol. Toda vozite s to brzino povsod, kjer vidite otroke na potu v šolo ali domov." Važen sestanek članstva Zapadne slovanske zveze Glavni predsednik Leo Jur-jevec iz Chicaga ter gl. tajnik Anthony Jeršin iz Denver, Co-loi-ado, bosta obiskala v Clevelandu društva, ki spadajo k ZSZ. Vsi uradniki ter splošno članstvo ZSZ je prijazno vabljeno na domač sestanek v nedeljo 3. septembra ob sedmih zvečer v sobi št. 4 SND, na St. Clair Ave. To naj upošteva članstvo društev št. 23, 29, 32 in 58 ZSZ. Za Lauschetovo kampanjo August Kollander, javni no-jtar in davčni izvedenec, 6419 iSt. Clair Ave., je daroval $15 ! za Lauschetovo kampanjo. Prav lepa hvala! tere.koli strani. 2. Vsa slovenska zemlja naj še izroči žopet Slovencem, to je Primorska s Trstom, Koroška, štajerska, Medjimurje. 3. Poudarjanje, da Trst za Slovence že davno ni več odprto vprašanje, ampak zaključeno ter zahtevano kot edina in prava slovenska lastnina. 4. Zavezniki naj takoj zavzamejo vse potrebne korake, da se teror v Jugoslaviji ustavi, če treba tudi s silo. To so glavne točke, ki jih obsega memorandum, katerega bomo te dni priobčili v celoti. Sklenjeno je bilo, da bo de-putacija sestojala iz štirih oseb in sicer dveh duhovnikov in dveh lajikov. Bodočnost Slovenije oziroma Jugoslavije se že ustvarja. Zato ne smemo zamuditi niti trenutka in moramo spregovoriti v imenu Slovenije resno besedo na pristojnih mestih. Zveza slovenskih župnij je smatrala za svojo sveto nalogo, da stori svojo narodno dolžnost do stare domovine. Ker ima dobre zveze na odgovornih mestih, deputacija tudi pričakuje, da bo s svojo misijo tudi uspela. Več o tem bomo še pisali in poročali narodu od časa do časa. ieriki s'°venskih župnij v ,j Je jmela v pondeljek i n°1mese^no sejo. Med i de| 6 sk'enila tudi, da po-!e|ku Racijo k državnemu Hi i,Q V Washington, kate-i y , Podložila memoranda? em bo analizira- 1 i točk z ozi' odnosno ju- Vj; vPrašanje. fc - e prišla do tega i Skn,- 1Z razloga, ker je ?i«8a ,m čas v očigled bli-da Se Konca vojne v Evro-aviemPredloži ameriškemu 0ddelku upraviče-)0Vjni ^ Slovencev v stari k (j'0l! katerih imenu se v teRl2!1e dvoriti mi tu- f'No casu' ko oni doma 'eCe;',a Se llam je zdela Nši v°ubno v tem času> "Čil 2av ashingtonu kon-\ "J^kov in se bo, če državnega od-■ "Memorandum ? bo obsegal me-tofike: ;v lfaW nove Jugosia- ^Ho "aj bodo zlasti NW2 vsi Sloven-v O Posameznih dr_-S|£!aviji; narod naj ^ obliko vlade in ^^ga^ritiska od ka- ! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •11? St. Clair Are. EJEnderson »628 Cleveland S, Ohio. ___Published daily axcept Sundays Mid Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $650. Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.80. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland to Euclid, po raznažalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 ____Fosamesn* itevUka 3 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $«50 per year. Cleveland, by mall. $7.80 p«r y«u D. S. and Canada. $3.60 tar 0 monthr. Cleveland, by mall, $4.00 for 6 months O. 8. and Canada $3.00 for 8 months. Cleveland by mall $2.28 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $«.50 per year; $350 for 6 months. $2.00 for 3 months. Stogie copies I cents Entered as second-class matter January 5th, 100®. at the Pont Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 205 Fri., Sept. 1, 1944 morali biti pozvanr na sodbo radi izdajalstva napram domovini, tako bi morali biti pozvani na sodbo tudi jugoslovanski komunisti za ves teror, ki so ga izjavali nad mirnim jugoslovanskim ljudstvom. Pa ne bodo klicani, ker se senčijo v milosti Moskve. Ampak ne verjamemo, da bi to jugoslovanski narodi pozabili. Kateri je večji izdajalec Kolumnist Westbrook Pegler t(a teden izprašuje vest francoskim komunistom, ki so se zdaj, ko je dežela osvobojena oziroma, kolikor jo je, postavili za neizprosne sodnike ter izvršujejo smrtne obsodbe ali pa drugačne kazni nad onimi francoskimi moškimi in ženskami, katere dolže sodelovanja z Nemci za časa okupacije. Komunisti, pravi Pegler, ki se nikomur ne boji povedati resnice v obraz, so se postavili zdaj za sodnike patriotizma v deželi, katero so sami izdali v dnevih igrajčkaste vojne in jo izdajali vse do njenega padca. Nihče ne more oporekati, piše Pegler, da se francoski komunisti krčevito bore za komunizem. Politično so komunisti prav taki fanatiki kot so naciji, in prav tako kruti, zahrbtni in izdajalski. Fakt je, trdi Mr. Pegler, da so bili komunisti izdajalci Francije in da bi se ne bili niti trenutek obotavljali odpreti vrata v Francijo nacijem brez vsakega boja, prav tako, kot so poskušali ameriški komunisti vse v svoji moči, da bi ostale Zed. države neoborožene in brezmočne vse do junija 1941. Celo predsednik Roosevelt je javno obdolžil ameriške komuniste tega dejanja, ko je poslal polk redne armade v Inglewood, Kalifornija, da bi vojaštvo pognalo komunistične teroriste izpod vrat ene najvažnejših naših tvornic letal tako, da bi šli Amerikanci lahko na delo. Elmer Davis, načelnik vojnega urada za informacije je rekel, da bi smatral v odsotnosti natančnejših informacij, za komunista vsakega, ki je oviral naš oboroževalni napor, predno je Hitler napadel Rusijo, pa ki je čez noč spremenil svoje mnenje, ko je bila pretrgana zveza med Berlinom in Moskvo. Da si svoj spomin nekoliko osvežimo, kako so se obnašali ameriški komunisti tiste čase, lahko pregledamo nekoliko rekorde glasil CIO unij, ki so bile takrat in ki so ostale še danes fronta za komuniste, kontrolirane od zvijačnih in pre,friganih komunističnih manjšin. Francoski politiki so bili tako strahovito koruptni in v taki konfuziji, da je imelo celo pred vojno malo Amerikan-cev zaupanje vanje. Toda brez dvoma so bili tudi rojalisti in fašisti raznih predelov, ki so videli položaj kot izbiro med fašizmom in komunizmom in ko se je Francija zrušila, so postali kolaboracionisti z Nemci. Toda vse doli do zrušitve Francije je bila ena gotovost, namreč — komunisti so bili aktivni, agresivni izdajalci, ki so porinili nož v hrbet svoji lastni domovini, kakor je to storil Mussolini in Šele potem, ko je bilo grdo dejanje izvršeno in so prišli naciji, so postali komunisti preko noči domoljubi, zakaj? Zato, ker je bila v nevarnosti Rusija, njih duhovna domovina. Njih namen ni bil osvoboditi Francije, ampak pomagati Rusiji s tem, da so nagajali nacijem v Franciji. Da taki ljudje zdaj preganjajo in obsojajo ter ubijajo druge, najsi so nekateri obtoženi res izdajalci, je strahovita ironija in krivica ameriškim in angleškim borcem, ki so izgnali Nemce iz Francije. Ker tudi ti ameriški in angleški borci so bili izdani od komunistov in morajo zdaj gledat;, kako francoski komunisti pijejo likof na zmagi. Očividno se to ne bo zgodilo, ampak prav bi bilo, da bi bili tudi ti izdajalci poklicani na odgovor. Tako piše ognjeviti Pegler, ki se ne obotavlja zapisati resnice, pa naj to še tako koga zadene. V čemer to Peglerjevo branje levitov francoskim komunistom zanima nas, je to, da bomo dobili položaj v Jugoslaviji, če zamenjamo besedo ''francoski" z "jugoslovanski" komunisti. Kakor so francoski in ameriški komunisti vpili do Hitlerjevega vpada v Rusijo, da je to imperalistična vojna in so storili vse, da bi ovirali vojni napor, so to delali enako tudi v Jugoslaviji. Naj nam kdo pove in dokaže, da so jugoslovanski komunisti dvignili samo prst za obrambo Jugoslavije, ko jo je napadel tako brutalno in zahrbtno Hitler, dokler ni Hitler napadel tudi Rusije. Naj nam kdo s kakršnim koli majhnim dokazom pove, da je bil sedanji "rešitelj" Tito kje v Jugoslaviji, dokler ni Nemčija vpadla v Rusijo. Naj nam naši tako goreči pristaši Tita podajo količkaj dokaze, da je Tito prijel za orožje v obrambo ali za osvoboditev Jugoslavije pred 21. junijem, ko je Hitler pognal svoje horde čez mejo v Rusijo, pa bomo i sami postali najbolj goreči pristaši Tita. Ne, Tita ni bilo nikjer, ko so se četniki srdito upirali Hitlerjevim divizijam in jih ovirali tako učinkovito, da je Hitler prav radi odpora jugoslovanskih četnikov zakasnil najmanj za tri tedne vpad v Rusijo in, kot so trdili Angleži, prav radi te zakasnitve ni dosegel Moskve pred zimo 1941. Tito se je pojavil na terenu šele tedaj, ko je postala iz imperialistične vojne kapitalističnih držav, vojna za rešitev Rusije. Tedaj ga je šele poslal Stalin v Jugoslavijo, pa ne z namenom, da bi Jugoslavijo reševal, ampak da bi oral ledino za komunizem. In tak človek, o katerem je jasno kot beli dan, da mu ni bilo ničesar in mu ni še danes mar svoboda Jugoslavije^ je danes v očeh nekaterih naših ljudi vzor-junaka. Da, res so lahko ponosni na ta svoj vzor. Kot pravi Mr. Pegler o francoskih komunistih, da bi Pred kakimi petdesetimi leti sem dal izdreti tri zobe, ker so me boleli. Takrat ljudje niso cenili zob toliko kot jih danes. če je zob bolel, ven znjim, pa je blo, magari če je bil zob še tako trden. Takrat mi jih drl zobozdravnik ki je tako poprijemal, kot bi bil stara brana. Mislil sem, da bodo klešče pri vratu ven pogledale. To so bile bolečine in ni se čuditi, da tudi sedaj nisem šel z največjim veseljem k zobozdravniku, ko me je začel nadlegovati zob. Toda, zobodrtje pred petdesetimi leti pa sedaj, to sta dve popolno-različni tehniki. Tako mi ga je izdrl, da še vedel nisem kedaj. Nobenih bolečin, no-benga poprijemanja in skakanja okoli mene. Vse mirno, počasi in brez bolečin. Da, svet napreduje po vseh straneh. * * * Pripoveduje se, da je nemški Fuehrer vpeljal nove poštne znamke, na katerih je bila Hitlerjeva podo*ba. Ko j po tem se je prišel pritožit neki trgovec, češ, da so znamke zanič, ker ne obstanejo prilepljene. Poštni uradnik je vzel znamko, jo obliznil in prilepil in obstala je. Tožitelj se razvname in pravi: "A-a-a tako. Znamka se mora na to stran opljuvati." * * * 41 držav ima danes diplomati--čne zveze z Vatikanom. Nekatere imajo veleposlanike, druge pa svoje zastopnike, čudno je to, da kadar pridejo velike stiske in zadrege na zemljo po nerodnosti ljudi vse vpije "papež naj pomaga, papež naj uredi, papež naj posreduje." Ko pa se red malo ustanovi pa pravijo: "kaj se papež vtikuje v zunaj ne zadeve?" Resnica pa je, da ima papež večji vpliv na ljudi vsega sveta, kot ga ima deset drugih vladarjev skupaj. * * * / Med naraščaj ta teden štejemo Annette Marie Ruthkowski, katere mati je bila Slavkova Tončka; Judita Mihaela Rochford, mati Mary, rojena Glivar; .Elaine Schempp, katere mati je bila Janova Francka. Same ženske. če bo šlo tako naprej, se bomo moški prav kmalu morali pokoriti ženskam. Kaj bo takrat sv. Pavel rekel, ki sedaj pravi, da mora žena moža ubogati? * * * Neka kalifornijska ladja je treščila ob skalo, ki se je skrivala pod vodo. Ko se je ladja začela potapljati, je neki mornar hitro navezal dvesto funtov zlata nase, si nadejal rešilni pas in skočil v vodo. Pozneje so ga dobili na dnu z zlatom vred. Ali bi ne bilo bolje, da si je rešil življenje brez zlata? Pa taki slučaji, v katerih duša utoni radi prevelike teže zlata na njej, niso tako redki. Temu nespametniku je podoben vsak, ki dela samo za telo, du&o pa zanemarja. * * * Pravijo, da je povprečna dolgost življenja kanarčkov osem let. Pravijo, da je ena poslednih besedi: "Seveda ne izgledaš, kot bi bila trideset. Enkrat pa si zgledala tako. . * * * 529 vojakov je na našem Hon-* (Nadaljevanje na 3. strani) možne akcije in pa v pomoč Sansu. Zato pa tem potom vabimo rojake od blizu in daleč, da pridete na ta piknik in tako pomagate našim trpečim v stari domovini, ker vsi vemo, da so naše pomoči resnično potrebni. Imamo dober pripravljalni odbor, ki bo preskrbel, da bo glede jedače in pijače gotovo vse v najlepšem redu inj da prav gotovo noben posetnikov našega piknika ne bo trpel kasnega pomanjkanja v tem oziru. Povem pa naj vam še to, da se ta naš piknik vrši v vsakem vremenu, kajti tam imamo dovolj veliko dvorano in tudi ogenj lahko naredimo tam notri, ker je tam veliko ognjišče za slučaj hladnega vremena. Zatorej pridite v nedeljo 10. sepjtembra na našo farmo in piknik St. Clair Rifle and Hunting kluba. Obenem pa tudi vabim vse člane našega kluba, da se gotovo udeležite redne mesečne seje našega kluba, ki se bo vršila v nedeljo 3. septembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob devetih dopoldne. Z lovskim pozdravom, John Papesr, tajnik. St. Clair Rifle and Hunting Club Naš lovski klub priredi v nedeljo 10. septembra piknik na klubovih prostorih ali bolje rečeno na naši domači farmi. Ta piknik bo prirejen v korist po- Pri tem pa vas moram opo-1 zoriti na še nekaj in sicer, da bomo imele v soboto 9. novembra "card party" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer, čisti preostanek bomo darovale vojaški blagajni v našem Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.' Saj veste, da je namen te blagajne pomagati našim pohabljenim vojakom, kadar se bodo zopet vrnili do-■mov. Zatorej sestre, sezite po vstopnicah in ponudite jih še svojim znancem in prijateljem, čim več nas bo, tem lepši bo uspeh. Vstopnice lahko dobite pri odbornicah in pri posameznih članicah. Ker pričakujemo velike udeležbe, prosim vse tiste sestre,, ki imate doma mizice za igranje kart (card table) in karte, da jih prinesete s seboj, ker v domu jih mogoče ne bo zadosti. Sestre, če imate le še kaj srca, bi na ta dan ne smelo nobene manjkati^ le bolezen ali delo v tovarni naj vas oprosti. Za zabavo bo vsestransko poskrbljeno. Po card par-, tyju bo pa ples, katerih pa ne veseli ples, pa bodo lahko kar ves večer igrali karte. Torej na svidenje na seji 5. septembra in potem na "card partyju" 9. septembra zvečer. Za odbor, Antonija Svetek, podpreds. Zbor Slovan in drugo Vroči dnevi nas že zapuščajo in že se bliža rumena jesen. V resnici se letos nismo dosti udeleževali zabav v prosti naravi, ker nam je bilo vse predaleč. Pa kaj se bomo razgo-varjali o prosti naravi, saj je bolj proste narave sploh menda ni nikjer kot je tu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Tukaj, na tem našem vrtu, imamo vedno dovolj vesele zabave in tako jo je bilo tudi v tej vročini vedno dovolj hladne sence. To vidimo tudi iz tega, kako so nas rojaki tudi od drugje vedno radi obiskavali. Velike važnosti je pa tudi vedno točna postrežba v naših klubovih prostorih, pijača je vedno dobra in najboljša pa takrat, kadar nam primanjkuje ječmenovca, a tolažbo imamo, da enkrat bo pa že prišel čas, da bomo imeli zopet dovolj piva in posebno pa upamo, da ga bo dovolj takrat, ko bo naš dom obhajal 25 letnico in to bo pa že 24. septembra. Veste, kaj takega ni vsak dan ali vsako leto. Seveda o ustanovitvi mi ni dosti znano, ker takrat še nisem živel tukaj. Toda slišim pa, ko pripovedujejo stari možje, ki so bili prvi direktorji in je sreča, da so še nekateri med nami, ki bodo obhajali 25 letnico. Vsa čast tem možem. Lahko so ponosni na svoje delo in z njimi tudi mi. Zato že danes opozarjam cenjeno občinstvo, da nas ne pozabite omenjene nedelje. PoT tem bo pa tudi novo odkritje plošče, ki bo pa 5. oktobra. Vsi starši, ki imate svoje sinove na bojnih poljanah, se potrudite sedaj, da bo ime tudi vašega sina na tej spominski plošči. Pri obeh teh prireditvah pa bo zopet nastopil in sodeloval tudi naš pevski zbor "Slovan" in nas razveselil s par pesmicami. To je namreč tisti zbor "Slovan," ki je začel zopet z rednimi pevskimi vajami in sicer ob sobotah večer ob 7:30 pod vodstvom pevovodje Frank Vautarja. Pri tem moram tudi omeniti, da je ravno sedaj čas, da pristopite k zboru. Dobili smo nekaj novih moči in nekaj pa starih in tako zbor lepo raste, kljub temu, kot vsak in vsaka ve, da imajo pevski zbori vedno dosti stroškov od 6. ure naprej. Opo®1" vse one, ki ste zaostale 1 mentom da ga v torek gotovo poravnate. nje torej v spodnjih P1" stare šole sv. Vida na dne 5. sept. Pozdrav, _Maria Hochigg; Dr. sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J. Članstvu našega društva se tem potom naznanja, da ker bo na prvi pondeljek v mesecu sept. državni praznik (Labor Day), se torej naša redna seja NE BO vršila prvi pondeljek kot običajno. VRŠILA PA SE BO V TOREK, dne 5. sept. in sicer v navadnih prostorih in ob navadnem času. Članstvo je vljudno vabljeno da se udeleži te seje v velikem številu; na tej seji se vam bodo podala razna poročila — po seji pa bo nekoliko prigrizka in pa medsebojnega razvedrila. Naš spoštovani narodni delavec Mr. Anton Grdina nam je obljubil da bo prišel ta večer in nam pokazal slike katere je posnel v Jolietu ob priliki 50 obletnice naše K. S. K. Jednote, kakor tudi one iz Lemonta. Pridite sestre, odložite svoje skrbi za par uric, udeležite se kratke seje svojega društva in potem pa se v prijazni družbi malo razvedrite. Asesment bom pobirala že Naš France mi je upal, da je na tisti i>n sva se midva s Jimoni" je rž, pšenica ali je^l Debevec žel oves, ker oaT del na lastne oči. Well oves, pa naj bo oves,ce' še danes trdim, da je ca. Sicer pa kdo se 1)0 na žrlo,' kadar je dvecC in ko je vse enako zel^.pe S Jimom sva se 11 sprla in sva molčala ^ ca njive. On je gledal po vinogradu, jaz Pa 11 pšenici, ali je bil In morda bi bila še # kuhala, da niso stopili jagode in nama po"u vne pogoje. Koncem Jim namreč zagleda' ^ jagode, , ne tiste vel1^ ampak prave starok^ ckine, pa sladke ko s2" J na. Pa se je spravil "jI mu je sicer delalo Pre * dosti stokanja, da_Je]: njih. Pa jih ni nabil'1' jih je imel namreč no prgišče, jih je P0' kot darilo miru in sP1 J sem se sicer se tistih par kompl^^,* jih je dal na moj raC njivi, pa izkuišnjava J velika. Vzel sem to>"e] -si jih stresel v usta me je sicer nekolik" niso bile menda še P ali'je bilo pa nekaj vjjfeoj nih, pa na take ma,el gleda. Ji bi ' I Inako se mi je sl°.^f1 t videl to veliko P°,. f prijatelja Jima, k' normalnem slučaju za vsako jagodo PoS?.J mu jih kdo plačeva' H tov vsako. Kar llilJ^| Jimove koren jaške P njat za jagodami- P kaj se to pravi. Mene so pa jag°de# na meniševsko tia ie M linci. Pa so nam kar se jim pa ni si" izP1* Najlepše jagode v Mingah, kjer J® i?! . pa ;L niska gmajna. * jm il m -------- mednarodnih zap pa irtfl imeli velik rešpe* JI ni, je bila želja še večja. Večkr&^i • vA sporazumov, iz f(|itll pa mi Meniševci v izmotali, ker sm°j.iirJ Spremenili smo se ce" in čakali med mi,'da "vremen* ^ffl do se zjasnila," ^i'! sto in da cerknisk več blizu. ^f Če so nam bi'1 .A govi m smo kniško čado, ki Je trulji, smo ji i2 ^lj »L . klonjenosti smo ga imeli ^j,, ji sodbi Joža S^ f. zadovoljen, če d^j/J He] dežele in še P pa če mu dajo 0. za ii1 verno Bukovi««, /i,1^ bijo, kot smo ti če smo se mog'11 ^jf J h ca kake cerkni^$ veliko veselje s"1 j/ dobili v roke k**K ste, kaj je to. Ot Newburske novice Za Zvezo Najsv. Imena Naj bo v tem dopisu oznanjeno vsem članom društev Najsvetejšega Imena, kakor tudi vsemu vernemu slovenskemu narodu v Clevelandu, da se bo darovala po naročilu zveze Najsvetejšega Imena v cerkvi sv. Vida, v pondeljek 4. septembra ,to je, na Delavski praznik ali Labor Day, ob 8. zjutraj peta sv. maša za duše vseh padlih slovenskih vojakov, v tej naši novi domovini, in kakor tudi za vse slovenske žrtve naših sovražnikov v stari domovini. Verniki iz vseh slovenskih župnij smo dolžni, da se udeležimo te svete daritve, za duše naših sinov, bratov in soprogov, kateri so že dali življenje za domovino. Nič lepo ne bo izgledalo, ako ne bo cerkev sv. Vida do zadnjega kotička napolnjena v pondeljek zjutraj ob 8. uri, ker se bo darovala sv. maša za tako plemenit namen. Pridite verniki od vseh strani mesta in napolnite hram božji. Potrudimo se in darujmo vsaj eno uro za naše padle slovenske vojake, kateri so se žrtvovali za nas in dali svoje mlado življenje za domovino; kateri so se ločili že iz tega sveta, in kje — tam daleč na tujih tleh. Lawrence Bandi. Podružnica št. 14 SŽZ Vsem članicam je gotovo znano, da se naše redne seje vrše vsak prvi torek v mesecu, zato vas že sedaj opozarjam, da ne boste pozabile, da je naša prihodnja redna seja v torek 5. septembra. Po seji bomo obhajale godo-vanje ali rojstni dan vseh na seji navzočih članic, katerih god je bil od 1. julija in bo še do 30. septembra. Zato vas vabim vse članice, da se gotovo udeležite, saj malo vesele zabave ne bo škodovalo no-Jaeni. in dohodkov pa le malo. Koncertov nam ni mogoče prirejati in to radi pomanjkanja pevcev, kar pa mi ni treba še posebej razlagati, saj vsi vemo, v kakšnem času se nahajamo. Zato smo se pa namenili, da bomo napravili malo zabavo v korist zborove blagajne in sicer v nedeljo 3. septembra, pričetek točno ob treh popoldne in konec pa bo takrat, ko bomo vse pospravili, saj bo naslednji dan itak Delavski praznik in zato bomo lahko malo dlje potegnili v nedeljo. Na razpolago bo tudi zbor s par pesmicami. Torej ne pozabite omenjenega dne in pridite v zgornjo malo dvorano. S prijateljskim pozdravom, Frank Rupert. Naši fantje se oglašajo Pvt. Leo Kužnik, sin Mr. in Mrs. John Kužnika iz 3572 E. 82 St., je v lepi slovenščini pisal svojim staršem iz Italije. Piše, da so v Italiji tudi lepi in ravni kraji in tudi krasne hiše. Ljudje in posebno pa dekleta so zelo prijazne z ameriškimi vojaki. Videl je tudi Musso-linijev dom in njegovo krasno in veliko posestvo. Le koder je divjala vojna vihra, tam pa je strašno razdejanje. Mesto Neapol je skoro vse v razvalinah. Mesta iii vasi po nekaterih krajih so popolnoma porušena. Priporoča se vsem, da molijo zanj in sploh za vse vojake, da bi že skoro napočil čas, ko bi se lahko vrnili domov med svoje drage, ker že vsi silno težko pričakujejo konca vojne. Upanje pa imajo vsi, da bo še pred božičem konec strašnega klanja, vsaj tako da jim vedno pripovedujejo oficirji. Pozdravlja vse znance in prijatelje v Newbur-ghu. Njegov brat Pfc. Victor je tudi v lepi slovenščini pisal iz vojaškega taborišča v Maryland, da je do sedaj še vse nekam dobro. Tolaži starše, da naj nikar preveč ne skrbijo za vse tri sinove, ki so v vojaški službi. Pravi, da upa, da bo kmalu konec vojne in bodo potem zopet vsi skupaj doma. Pozdravlja vse prijatelje v fa-ri sv. Lovrenca. In tretji Kužnikov vojak, John Kužnik, je pa telefonič-no sporočil svojim staršem in soprogi, da je njih ladja že pripravljena za odhod. V pondeljek so odrinili iz taborišča, kam gredo, je pa vojaška tajnost. , Kakor sem že omenil, Kuž-nikovi imajo tri sinove pri vojakih in želja nas vseh je, da bi se že skoro vsi srečni in zdravi vrnili domov. Poročevalec. Zgodi Junaštvo iti zvestoba °vinski roman iz časov francoske revolucije. Be bj odl°čno kretnjo, ka-s°čim116 prisojal njenim '«linn r je zagrabila i, p roko in jej izvila knji-l»n.i J'° J"e odprla in . '0v: Pavel in Virgini-rore2 viz.1788' Pogledala lito ' ^ zaljubljeno it)Pod Palmami in bana-- • ra stara žena J'e ''Jenosti vsa preblede- I nj-' je dejala napoto t Posebno jezno, a ! proH tS°Čim glasom najeli J11. Vereni: f nad^ Jakega mor&m doži-^ teboj! Tako varag in He i,!°nStaro tet0' da> sa" ^rešh 0ga! Delaš, kakor le 3rat!g0ljubno knjigo, pa Ni10 ,UJ6Š brati ničemno, 8Nen0 ezensko zgodbo, N ri0n malopridno, ne-eK1e, ti!" Nna s; i , 1» p ' 3e bila pokrila ob- f1 jokafaaSn?0m in je °d «ko h a" Ko pa je sliša-bran;?- zmerJ'anje, se je f »Ho, -n je trdila' da Njen ni ^ako napačna Nj rl zSodba, ampak K in in genljlva P11 sam Se sme brati v hudi i '°stanu- To sem P°-Kžn»Z/n rekel- da Je či" Nfta jiga in bolJ iz" "^štii Vse> kar je naj- Paši" ali v de Sacy-Pa že cei°vse po_ II nis SVeti jezi, kakršne p Pro« Vide1' se zdaJ Nčati i meni ter mi ve^e" Itiov^ne k prvi laži ko" ped. laži in bogoklet-KJ.^ljo bi se mo-Natij f 1 od sramote, ti Kil 2ad'ltalin' ti, da si se f tako Il0jim hrbtom Ve-ptiaj j^igo pritakniti! Bog' * 1pač "i bila prva? rske L k®ne nesramne si Ji Pod roji' ^ko , ' nisi vendar i ^inmSe je °če guardian K J nedeljo čez ta r^ei'av^'' A saj t0 rav" I ^IŽiir ! tJ niorivec du- P^ila, ? tega otroka> ki li 'si s' t f ^0 tako zvesto imi zaljubljeni- ht še ta 2astruPljal. In P® Ub.< pre1j, Gladine! Zdaj f ftag '. Nlmaš več stopi. I % je tloje hiše. ProČ s esar naredil vra- h">žba in očitkov je t? i!l z*a mene z rastočim I Cllje besede je bi- INCtzavpila z naj- 1° Slišati Vl> da jih je bilo !«f>t aP?-Vsej hiši. Ce-IŠS, i« kl je bila neko-i, *>» in pritekla iz kuhi- |>ta f !n° ko je hotela i[% Opreti, je piani-0: K ^n Se Je kaj zgodi" [L; ^enfl Vldela Vereno ob-11° l'^ i,!Sega Prepadene-I lkAl7no> je obstala IZ1' -edela besedice zi-J1 sicer ni kmalu »' Jo ki! ^ku si prišla- Ka- PO stopnji-iC^ ni;12 hiše ven, in lu • nS1^ Vrata dobro |!" ! ' Več jih |ot Tako ti zapo- Kj »e^ v ^Osi? vecln° s kakšno r° huri°Pr0stila' dasi ki sta- ik 4v le tudi mene k^teta m' ter rekla' IS k McoV6 sprevidela, torei Se torej botri in se opotekal po stopnjicah za Katro, ki je tudi mislila, da mi mora dati še rezkih opominov na pot; in naenkrat sem stal v temi pred vrati, ne vedoč, kje se me glava drži. Kako sem prišel gori po grajskem travniku domov, ne vem. Stari Suter, Zurlaubenov sluga, ki mi je odprl, mi je z la-terno posvetil v obraz in me vprašal, če sem morda strah videl, ker sem tako prepaden. Odmajal sem z glavo in sem hotel molče iti mimo starca v svojo sobo. Toda on je začuden izpraševal, kje vendar imam puško in lovsko torbo; no da ne prinesem nobenega klju-naša, to ni še tako čudno. Tedaj sem se prijel za glavo in rekel: "Pač, nastreljal sem kljunačev celega pol tucata! In s torbo in puško vred sem jih pozabil v Frauensteinu." "Aj, aj," se je smejal starec, "V Frauensteinu! Pri botri ali pri gospodični? Anti niste dobili nosit tako težkega "koša," da ste morali torbo tam pustiti?" Razdražen sem mu velel molčati in sem hotel po polžastih stopnjicah na vrh. A zadržal me je in rekel: "Le nikar se tako jeziti; nič hudega nisem mislil. Saj vam privoščim gospodično Vereno in rad ji bom stregel v našem gradu kot gospe. Zdaj pa morate nemudoma h generalu. Nocoj so prišla pisma iz Pariza, ki ga niso naredila posebno dobre volje. V svoji delavnici vas čaka." Naglo sem slekel lovsko obleko in vzel svetlo plavo suknjo; s Suterjevo pomočjo sem ročno počesal lase in potresel celo nekoliko pudra vanje. Potem sem korakal proti sobi na oglu v drugem nadstropju, ki si jo je bil moj boter priredil za okusno in ugodno delavnico. Sluga je odprl vrata in me javil. Nato sem ^vstopil. V Zurlaubenu. Soba je bila močno razsvetljena, kakor je moj boter rad imel. Na stenah, opaženih s temno hrastovino, je na srebrnih ročicah gorelo vsaj pol tucata voščenih sveč, in zadaj zrcala so sipala obilno svetlobe v neveliki porstor. Boter je sedel v naslonjaču in je zamišljen oslanjal veliko glavo ob roko. Pogledal me je raztreseno s svojimi velikimi očmi in si je šele otrl čelo, predno mi je odzdravil. Vlasulja mu je bila zdrknila nekoliko na stran, in to je skoro vselej pomenilo, da ga je kaj vznevoljilo. "Vendar sem te dočakal," je začel. "A kako se zopet nemarno držiš! Prsi ven! Ravno, stoj — No, dovolj velik je zrastel za grenadirskega poročnika. — (Dalje prihodnjič.) yiCTORY UNITED STATES WAR 'bonds AND stamps MALI OGLASI NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) or Roll. Do sedaj vemo le za tri, ki se ne bodo vrnili. Frank Sto-par, Ralph Trsinar in Ignacij Vidmar so dali življenje za svobodo. Nekaj jih je pogrešanih. Najbrže so ujetniki. Ranjenih pa je bilo do sedaj kakih šest. Bog daj, da bi ne bilo hujšega. * * * Priprave za slavljenje 50 letnice K. S. K. J. društev so v teku. 10. septembra bo zjutraj maša za vse žive in mrtve člane. Popoldne ob 2 se bodo društva udeležila slovesnega blagoslova. Potem pa se prične program v dvorani Narodnega doma na 80. cesti. Zvečer bo pa prosta zava-va. Popoldne bo vstop prost za vse odrasle. Pričakuje se več galvnih odbornikov. * * * Prihodnji torek se prične šola. Nekaj otrok bo prišlo z veseljem, drugi pa bolj s kislimi obrazi. Počitnice so pri kraju. Vendar pa se večina otrok prav kmalu vživi v šolske razmere, ker tudi šola ni brez svojih zanimivosti. Dandanes otroci v šoli igrajo, rišejo, pojejo, poslušajo mične zgodbice in imajo druge take pripomočke k učenju. Ta napredek v šoli, dokler ne gre predaleč, je uspešen in otroci se naučijo marsikaj mimogrede. Vendar pa je treba tudi nekaj prizadevanja od strani otrok. Zato je neobhodno potrebno, da se starši zanimajo za šolo. Poglejte izkazila, ko jih otroci prinesejo domov. Pred vsem poglejte kakšno izkazilo ima v "Conduct" in "Application" — obnašanje in pridnost v učenju. Ako sta ta dva slaba, potem veste, da nekaj ni prav. Pojdi in posvetuj se z učiteljico. Ne verjemi prehitro otroku, ki ti ve polno razlogov za tako pomank-ljivost. Starši naj tudi pazijo, da so otroci ob večerih doma in ne na cesti in od zunaj do desetih, enajstih. Otrok potrebuje več spanja, kot odrasli človek. Zato naj gredo pravočasno spat. Zvečer je čas iskati noč, ne zjutraj. šolska maša bo ob 8:15. Otrokom ni zapovedano, da MORAJO biti prisotni tudi pri maši. Lepo pa je in nič boljšega, kot da se pričenja dan z Bogom. Zato jih vabimo, da se potrudijo zlasti, ker se pri maši poje in se otroci tam učijo petja. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sob, najraje odraslim ljudem. Poizve se na 697 E. 160. St. (207) Mora prodati Zaradi osamelosti se hoče ženska izseliti že ta mesec. V kleti je premog za to zimo. Proda hišo za 2 družini, 4 in 4 sobe, garaža, 2 sobe zraven garaže. Cena je zelo znižana. Nekaj dolga lastnica lahko prevzame. Naslov izveste uradu tega lista. (207) Tudi mladinski zbor bomo zopet imeli. Skušnja nas uči, da je najboljše, če je mladinski zbor združen s šolo, to se pravi, da imajo otroci pevske vaje med šolskim dnevom in ne po šoli, ko otroci hrepenijo po prostosti. Mr. Ivah Zorman nam je obljubil, da bo tudi letos nadaljeval z vajami mladinskega zbora. Slovenska sestra Matthew Marie pa bo nadzorovala otroke. Pri teh vajah se otroci učijo, ne samo peti, ampak tudi slovenščine in sicer radi. Upamo pa, da nam bo pri tem še vedno pomagala organizacija, ki je imela prvotno mladinski zbor v oskrbi. Za ta otroški zbor iščemo primernega imena. Svetuje nam. Napišite ime na kartico in jo naslovite na "Mladinski Zbor, 3547 E. 80 St." Za pravo ime dobite $1. * * * Naš mežnar pravi, da še ne odneha glede sončnice. Torej se kaže, da bo treba zbrati nekako komisijo, ki bo obe sončnici natančno zmerila in uradno dogna la, katera sončna roža dobi $5.00 nagrade. H! * * "Gospod maršal," je prosil neki prostak, "ali bi bili tako dobri in bi mi dali teden dopusta, da grem svoji ženi pomagat pri težkem delu, ki ga ima s čiščenjem hiše?" "Prav rad bi ti dal dopust," je rekel Maršal, "toda tvoja žena mi je pravkar pisala, da pri takem delu nisi za nobeno rabo." "Gospod maršal," je odgovoril vojak, "dva človeka v tem regimentu ravnata zelo slabo z resnico. Eden teh dveh sem jaz. Jaz sploh žene nimam." * * * "Prišel si v ta leta," je dejal oče svojemu 12 letnemu sinu, "treba bo, da se pogovoriva o skrivnostih življenja." "Meni je prav," je dejal gum-bec. "Kaj pa želiš vedeti? Mislim, da ti lahko povem vse." * * * Zveza Slovenskih župnij, je zadnje čase malo prihajala v ospredje. Prihaja pa čas, tako se nam zdi, da bomo morali za četi zopet bolj agilno delati za pomoč po vojni prizadetim v Sloveniji. Potreba bo nedvomno velikanska. Trije elementi so se spravili nad mali slovenski narod v starem kraju: naciji, fašisti in komunisti so pobijali, poži-gali in ropali to ubogo ljudstvo. Ko pridejo zavezniki do tja, bo kmalu mogoče pomagati. Zveza še vedno posluje in nabira mi-lodare. * * * "No, šimen, kaj delaš danda- ines?" "Na pokopališču travo kosim. "Pa lajkaš to delo?" "Seveda ga lajkam. Nobeden ne kika tam." * * * Ne pozabite, da je 17. septembra slovenski dan na Providence Heights. Tam bodo tisti dan zastopane vse naselbine Slovencev v Ohio. * * * Tako se mi zdi, kot bi bilo šele nekaj let tega, kar sta stala pred oltarjem Frank Ločniškar in Mary Adler. In vendar mora biti že precej let tega, kajti oni dan je pripeljal Anthony Koc-jančič njuno starejšo hčerko, Mary Rose, pred oltar, da postane njegova soproga. Tako čas beži. Nič ni kaj posebnega ta svet, pa vendar beži čas tukaj na zemlji, kot nikjer tako — ker drugje časa sploh ni. Kaj ne? Lep par to. Oba mlada sta tukaj rojena in zlasti med mlajšimi dobro poznana, kakor sta tudi obe družini, Kocjančič in Ločniškar. ženitovanje so praznovali v Na-dodnem domu v Maple. Heights,! kjer se je na večer zbralo lepo j število ljudi, da novemu paru če-j stitajo in jim želijo srečno pot skozi življenje. Prav tako želimo tudi mi. •i? * * Iz Panama je prišel eden naših vojakov, Louis Gliha, sin Louisa Gliha in Jozefine rojene Mrhar, da popelje svojo izvo-ljenko Mallyjevo Nežiko iz St. Clairja pred oltar in tako stopita v tisto klet, pri kateri se vrata odpirajo vedno le noter, nikdar ven. Sgt. Gliha je bil dve leti od doma in skoraj ves čas v Panama, kjer je opravljal posle osebnega tajnika pri v o j a š ki oblasti. Pot proti domu ga je peljala preko Pacifičnega oceana skozi San Diego, California in potem preko vseh širokih zapad-nih planot sem. Prepotoval je več kot šest tisoč milj. "To vse ljubezen stri." Kdo - bi pa ne šel preko celega sveta, da dobi tako zalo nevesto. Naše čestitke. Bog vaju spremljaj na vseh vajnih potih v bodočem življenju. DELO DOBIJO DELO DOBIJO HALI OGLASI Hiše naprodaj E. 65. St. 10 sob za 2 družini, 2 furneza, fireplace, garaže; cena $6,300 E. 71. St. 6 sob za 1 družino, cena $4,800. Za 2 družini na E. 71. St. 4 in 4 sobe, cena $4,800. Na E. 100. St. 5 in 5 sob, ja-ko velik lot, cena $6,400. Na Westropp za 2 družini, 5 in 5 sob, v jako dobrem stanju, rent $100 na mesec. Cena $7,-800. Blizu cerkve Marije Vnebo-vzete 6 sob za eno družino, zidana, cena $5,500. Za 2 družini blizu Euclid Beach, jako zmerna cena. Na Neff Rd., 6 sob za eno družino, v prvovrstnem stanju. Se mora prodati, ker gre lastnik iz mesta. Jos. Globokar 986 E. 74. St. HE 6607 (206) Dve hiši naprodaj Na 1538 E. 32. St. za 2 družini, 6 in 6 sob ter 1371 E. 32. St. 6 sob bungalow. Obe hiši sta v dobrem stanju in v obeh so kopalnice. Za podrobnosti pokličite MU0289 po 4 uri popoldne. ' ' 207) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Gospodinja se sprejme Sprejme se hišo gospodinjo za delo v Westlake, O. Lahko ima tudi enega otroka. Cez nedeljo gre lahko domov. Nič pranja. V družini sta dva otroka. Zglasite se ali pišite na: Fred Kužnik, 1749 Canterbury Road, Westlake, Ohio. Telefon: Westlake 1181-W. (211) BUS BOY 17-50 let star Plača 7:30 zj. do 4 pop. OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. (206) MALI OGLASI Prinesite košare! Cešplje in hruške naprodaj v nedeljo, pondeljek in torek Anton Kresse Wood Road blizu Lost Nation Road Willoughby, Ohio (206) Družabništvo naprodaj V dveh prodajalnah, 6900-02 St. Clair Ave. 2 stanovanj, dobri dohodki. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena je $12,-000. Pokličite Mr. .Arthur na WAshington 9340 ali IVanhoe 4099 ali Liberty 6969. (206) Postavjljači kegljev Sprejme se več postavljačev kegljev,' morajo biti stari nad 14 let. Lahko zaslužijo več kot $1 na uro. Sprejme se dekle za check room; delo od 6 zvečer do polnoči. Zelo lepa plača. Sprejme se dekleta, ki bi skrbela za točilnico. Vsi ti naj se zglasijo pri East 185th Street Bowling Center 770 E. 185. St. (207) Hiša naprodaj Proda se hiša, ki ima 9 sob, za 2 družini, vse moderno. Nahaja se v slovenski naselbini v Collinwoodu. Za informacije vprašajte na 331 E. 266. St. ali pokličite KEnmore 4763. (207) Anton Janežič Sheet Metal Work 16019 St. Clair Ave. Mi popravljamo strehe, žlebove, furneze, kotle in vse, kar spada pod kleparsko stroko. Vse delo je garantirano. Dci d malo odpočije jo. — Slika nam predstavlja francoske-kanadske vojake pri malem oddihu po čiščenju polomljenega gozda, ko so zavezeli neko francosko vas. Eden pije, drugi čila na glas iz neke knjige, ki je, kot bi človek sodil po obrazih, zabavno berilo, tretji se brije itd. Ko so si fantje malo oddahnili, so se pa pridružili svojim tovarišem in pomagali pri zavzetju Falaise. /Sl Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 62V2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) Tool Makers Tool Room Lathe delavci Set-up delavci Die Set-up delavci Popravljale! strojev Maintenance delavci Line pomočniki Carbide Tool Brazers Dnevni in nočni sift 100% vojno delo Dobra plača od ure in overtime in plača od komada Sigurna povojna bodočnost pri 60 let stari kompaniji Bishop & Babcock Mfg. Co. Soba v najem V najem se da opremljena soba poštenemu dekletu; blizu poulične železnice. Po dogovo ru; pokličite po šestih zvečer I KEnmore 7461. (207) 1285 E. 49. St. od St. Clair (206) MACHINE OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMAGAČI DRILL PRESS OPERATORJI BROCH OPERATORJI SHORT CUT LATHE OPERATORJI INTERNAL IN EXTERNAL GRINDERJI MILLING MACHINE OPERATORJI Dip Tank barvarji TENDERJI ZA FURNEZ TEŽAKI IN TRUKTERJI Visoka plača od ure in overtime Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (211) ŽENSKA srednje starosti za čiščenje urada in modernega laboratorija. Stalno delo v važni industriji. Ob večerih od 7 do 12. Mora biti močna in zdrava ter državljanka. Plača od ure. Zglasite se na 1032 E. 62. St. (205) Moderna hiša Naprodaj je moderna hiša za 2 družini, 6 in 6 sob. Blizu poulične železnice. Hiša mora biti prodana radi selitve iz mesta. Eno stanovanje bo prazno 1. oktobra. Vprašajte na 758 E. 93. St. ali pokličite GLen-ville 2815. (206) Farma naprodaj Naprodaj je 10 akrov lepe ravne zemlje ob cesti št. 20 North Ridge Road. Nahaja se zapadno od Township line, tretja hiša na južni strani ceste v Perry, O. blizu North Madisona. Louis Smuc, Perry, O. lastnik (205) Stanovanje s hrano Pošteno slovensko dekle, ki ima stalno in dobro službo, bi rada dobila sobo in hrano, ali pa opremljeno sobo s kuhinjo pri dobri slovenski družini. Želi dobiti v Collinwoodu blizu ulične železnice ali busa. Kdor ima kaj, naj pusti naslov v uradu tega lista. - (206) Iščejo stanovanje Družina išče stanovanje 7 ali 8 sob. Najmlajši v družini je star 10 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RAn-dolph 7588. (206) Popravljamo pralnike, vseh vrst, vacuum čistilce in vse električne pripomočke. Frank's Radio & Electrical Repair 11211 St. Clair Ave. GLenville 2765 Damo zastonj proračun na vseh delih. Pridemo iskat in dopeljemo nazaj. (205) neusmiljenih rok in ne bo se ji mogoče več posrečilo tega okrutnega ničvredneža rešiti. On ji tega dosedaj še ni dal občutiti, on se je poslovil od nje, kot bi bil njen največji prijatelj, in odide. Demonski nasmehljaj mu je poplavil njegov grdi obraz, ko se je vrnil v hotel. On je dosegel, kar jo želel. Nobeden od onih drugih ne bo triumfiral nad njegovim padcem, on ni bil še uničen! — Naznanilo Dorotije. Vertarica je odšla po dokončanem pogovarjanju z Jozua-tom k pralni hišici in je stopila k oknu, katero je vodilo v Eli-zabetino-sobo. Ona pogleda skozi okno v ne prav priljubljeno sobico. Dorotija se je grozno prestrašila — ona ni opazila Elizabete — nato se ji pa vendar posreči prodreti z ostrim pogledom skozi napoltemno sobico in zagleda nekaj na ležišču v ozadju sobice. Elizabeta se je zgrudila na ležišče in je zavila svojo glavo v zamazane balzine—tako je ležala nepremično. Obisk Jozuatov je tako strašno uplival na njo. Dorotija je spoznala sedaj ta zapletljaj med Jozuatom in Elizabeto, ona je vse dobro povzela z besed Jozuatovih, in vrinila se ji je misel, da mora biti Elizabeta žrtev njenih sovražnikov, da je njeno pritoževanje na resnični podlagi in da je navsezadnje v resnici ona, za katero se izdaje. Dorotija je pi"iš'a premišljevanju do & da mora priti resnic One strašne besede, je Jozua zaupal, ji so hotele preiti in so J1 ni dokaz, da hoče t8_' človek uničiti revnoblt bila nikaka hipna b!a' kor je Dorotija sam8 vrjela, to ni bilo dr« prava resnica, ja, (Dalje prihod že raditega moji dobri prijatelji ne smem podleči, ker potem bi me lahko z vseh strani zasmehovali! Ha, ha, ha, kako bo ta ban-da presenečena, ko si ne bo mogla prilastiti za piškavi denar mojih posestev in rudnikov. Vidim že od daleč, da prežijo po mojemu imetku, ravno-tako kot lačen volk po kaki lepo rejeni ovci! Vem, hrepenijo po bogati srebrni žili, da bi jo prav poceni dobili v svojo last, Jozua Wilson pa naj bi potem vzel beraško palico v svoje gladke, kot žamet voljne roke! To bi bilo potem po vaši volji! Toda vi se motite, vi stegujete vaše poželjive roke zastonj! Jozua Wilson ne pade, zapomnite si, on ne pade! Polastila se ga je neka odločnost, katero hoče tudi takoj izpeljati. Kočija je bila spodaj pred hotelom pripravljena za njega. On se je pustil odpeljati v palačo Armenije. Med potjo pa je že izvedel, da Edwarda ni doma. In ravno to ga je še bolj razveselilo. On se je takoj pustil naznaniti soprogi od Edwarda. Armenia je sprejela Jozuata v lepo okrašeni dvorani z njenim zapeljivim smehljajem na ustnih. "Če sem jaz Sir Edwardu, mojemu Jbratrancu za nekaj nevoščljiv, potem ste vi ona Mylady," reče Jozua po prvem pozdravu in poljubi roko Armeniji, "najsrečnejšega se lahko počuti človek, ako poseduje tako nežno bitje!" "Nisem še tega vedela, da se zna tudi Sir Jozua tako prilizovati," se smeje Armenia rado-voljno. "To ni nikako prilizovanje Mylady, to je vse nekaj drugega, kar prinašam osebno k vam. Neko poročilo me tira do tega, katero je naperjeno srečo te hiše zmešati, če ne za vedno razdreti." Kaj govorite Mylord?" vpraša Armenia radovedno in pre-motruje pozorno Jozuata od nog do glave z njenimi plam-tečimi očmi. "Jaz prihajam k vam z enim zaupljivim poročilom Mylady, s takim poročilom, katero vas bo prestrašilo, kakor je tudi mene. Jako mi je ljubo, da se Sir Edward moj bratranec ne nahaja doma, ker moje poročilo smete samo vi slišati in je tako tajno za obdržati, da se moram najprej prepričati, da bi ne bilo v bližini nobenega ne-zaželjenega poslušalca. "Govorite vendar popolnoma jasno Mylord, midva sva popolnoma sama in nikdo nas ne posluša! In tudi v bližini se nikdo ne nahaja!" "Dobro toraj, poslušajte me Mylady. • Kar midva obadva nisva držala za verojetno in mogoče, ko se je omenjena Elizabeta Wilson, Sir Edwarda pi'va žena tukaj prikazala; se je najina neverjetnost sedaj vresničila — Elizabeta Wilson živi!" Armenia se vzdigne s sedeža popolnoma bleda kot zid-- "Nemogoče! Vi sami ste ja pripovedovali, da je bila ona tukaj sem prišla, nekaka golju-fivka, ali umobolna; Ona se nahaja v blaznici v San Jago!" reče ona j ako resno. "Govoriva mirno in pametno Mylady, kaj bi se dalo o ti novi situaciji ukreniti," reče Jozua prijateljsko in sočutno, "še bi bilo mogoče vse nevarnosti odvrniti, še se mi lahko posreči, vašo srečo vam obdržati. Jaz sem prišel raditega sem, da vam o stvari pojasnim. One neprave Elizabete ni, od katere jaz govorim; ona Elizabeta Robin je mrtva!" — "Mrtva?" vpraša začudeno Armenia. "In prava Elizabeta, za katero se misli, da je mrtva, živi!" Po vsem životu jo pretrese neka strašna slutnja in njeno ponosno telo se skloni/ker bila je s temi besedami zadeta v srce, ta ponosna, zapeljivo lepa gospa. Nobeno, še tako strašno poročilo, bi je ne tako zabodlo v srce, kot jo je ta od Jozuata. Jozua kot dobri opazovalec žensk, je takoj opazil, da njegovo poročilo strašno deluje v nji — on se ni uračunal! On je imel sedaj Armenijo pod svojim uplivom! On je postal v temu trenutku Armenijin pre-magovalec. Skrivnost, katero ji je sedaj razkril, ga je privedla do tega. In on se je tega dobro' zavedal. Prekanjenec gleda žrtev v svojih rokah, in od te ure je bila od njegove milosti odvisna! "Kako neverjetno poročilo" — zašepeče Armenia, "ali se ne gre zopet za kako novo presenečenje Mylord, ali zmoti j i-vost? Prav gotovo. Jaz nikakor ne morem na kaj drugega misliti!" "Moja dolžnost je, da odvrnem tako mišljenje od vas Mylady, in vas pripravim do tega, da mi verujete, kar sem vam malo preje pojasnil, ker jaz hočem, da ste pripravljeni na vse, ne pa da bi vas kasneje za-mogla kaka stvar momentalno presenetiti — čas pa je še, tako vsaj upam, da bi se dala vsaka nevarnost odstraniti. Jaz vem, kako vi Sir Edwarda strašno ljubite, jaz vem, kako se srečno počutite, ker ga posedujete in ko bi prišlo do tega, da bi ga mogli zapustiti, bi vas vaša strastna ljubezen gotovo privedla do strašnega obupa, in taki obup ima posledice — in kaj bi se zgodilo, če bi se sedaj trenutno pojavila prava Elzia-beta, prva žena Sir Edwarda in zahtevala svojo pravico?" "Že samo misel na tak dogodek mi ropa pokoj in mi usaja grozni strah v moje srce." "O, potem pa sem jaz nedobrodošel gost z mojim poročilom Mylady, vendar pa upam, da mi boste še hvaležni," odgovori Jozua, "jaz sem se počutil, da sem vam dolžan to resno zadevo sporočiti, akoravno mi vaši očesi dokazujejo, da me držite za enega strašnega človeka. Vendar pa jaz razumem molčati Mylady, jaz znam take grozne skrivnosti odvrniti, radi katerih bi nastale lahko nevarne posledice! Z druge strani mi je pa žal za Elizabeto, katera je vse, kar tako stra- BLISS COM PREMOG M H Zastopstvo -I WIIIT1NG STOW 22290 LAKELAND, KEniuore «» POZO^ HIŠNI GOSPOVK aH; Kadar potrebujete ^ • vaSih poslopjih, pri pii iju ali fornezih. zglasite ^ LEO LADjfj 1336 E. 55th St. Ji-"^ THEY NEED FOOD FATS MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila ZAKKAJSEK rPN*®^ «018 St. C!»" | Telefon: Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise Tt nam. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. European refugees who fled before Hitler's war machine al'e awaiting liberation—and food. Millions of pounds of fats and oils are needed to meet their minimum needs. To help them we must conserve all fats here, using them first for food, then turning back to the meat dealer what is left, so used kitchen fats maw serve the needs of war and industry. In no other way will our overall fats and oils supply stretch to meet the needs of our fighting men, our allies, and the home front. Specie^ Mešan šope* ft \ Razne po^t 3,i Sveže rože o11 i to Zelo kras11 t0t, Andrew ^ i P t S Venci za pogrf ^ ^ poročni v 759 E. l8fg A ^p tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delu 21601 West port Ave. Kb1" "j