V novi francoski vladi je polovica ministrov žensk, zunanje ministrstvo pa je prevzel socialist Kouchner >/18 Gusenbauer in Janša za ustrezno rešitev manjšinskih vprašanj V Gorici se je uspešno začel festival zgodovine »eStoria« Primorski SOBOTA, 19. MAJA 2007_ Št. 118(18.901) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 Manjšina ne sme preveč pričakovati Rado Gruden Včerajšnji obisk avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbau-erja v Ljubljani je morda še najbolj nestrpno pričakovala slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem. Njeni predstavniki so namreč upali, da bo kancler svojemu slovenskemu kolegu Janezu Janši predstavil konkreten predlog o tem, kako namerava Avstrija rešiti problem dvojezičnih krajevnih napisov in druge zadeve, ki zadevajo slovensko manjšino v Avstriji. Vsaj za zdaj se njihova pričakovanja niso uresničila. Gusenbauer v zvezi z manjšinsko problematiko javno ni povedal nič konkretnega, edino kar je dal razumeti, je to, da se ogreva za ustavni zakon, s katerim naj bi uredili celotno manjšinsko problematiko. Tudi slovenski premier Janez Janša ni bil preveč zgovoren, dejal pa je, da bo slovenska vlada podprla konstruktivne rešitve. Kašne so te rešitve, žal ni bilo mogoče zvedeti. Manjšina bo morala počakati do ponedeljka, ko jo bo z vsebino pogovorov seznanil državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan. Zakaj to ni bilo mogoče takoj, se ne ve. Marsikoga pa skrbi, da se bo rešitev tudi tokrat skušalo iskati mimo manjšine, kar se je doslej redno dogajalo. Dovolj je, če se spomnimo, daje že prejšnja avstrijska vlada pod vodstvom Wolfganga Schussla pred letom dni skušala »slovenski problem« rešiti z ustavnim zakonom, kar je takrat Slovenija kljub nasprotovanju manjšine, vsaj na začetku gladko podprla. Ustavni zakon takrat ni prodrl, zasluge za to pa imajo Gusenbauerjevi socialdemokrati, ki so bili proti zakonu. Toda takrat je bil Gusenbauer še v opoziciji, zdaj pa je avstrijski kan cler. Če sklepamo na osnovi dosedanjih dogodkov, manjšina tudi tokrat ne sme preveč pričakovati. Dodatni razlog za zaskrbljenost je tudi v tem, da se mora o teh vprašanjih Gusenbauer posvetovati še s koroškim glavarjem Jorgom Hai-derjem in brambovci; tako Haider kot brambovci so odločno proti kakršnemu koli postavljanju dodatnih dvojezičnih tabel in širjenju manjšinskih pravic. Manjšina se še naprej zavzema za rešitev v skladu z razsodbami ustavnega sodišča. Tudi ustavni zakon je sicer pripravljena sprejeti, toda ne vsakega. Enotno zavrača takega, v katerem ne bi bilo odprtostne klavzule, predvsem pa pričakuje, da bo Slovenija podprla samo tako rešitev, ki jo bo sprejela tudi slovenska manjšina na Koroškem. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 sit) ŠPETER - Dvodnevni posvet o spodbujanju večjezičnosti Dvojezična nižja srednja šola v Špetru že v kratkem? Da je postopek za ustanovitev že v zaključni fazi, zagotovil odbornik Antonaz Manjšinska organizacija FUEN z novim predsednikom in politično usmeritvijo Na 3. strani V Trstu naj bi nastal eden največjih akvarijev v Evropi Na 7. strani Za popravilo poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu bo potreben milijon evrov Na 8. strani Omizje posveta o večjezičnosti (od leve): Tomaž Simčič, Giorgio Banchig, Živa Gruden in Silvana Schiavi Facchin m. obit ŠPETER - Prizadevanja za ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru se bližajo proti koncu. To zagotavlja deželni odbornik za šolstvo Antonaz, ki se je včeraj udeležil prvega dneva posveta o večjezičnosti v Špetru. Dvodnevni posvet prireja Zavod za slovensko izobraževanje in je njegov namen prispevati k širjenju kulture večjezičnosti kot sredstva sporočanja, spoznavanja in premagovanja ovir med narodi v novi Evropi. Na prvem delu je delovanje dvojezične osnovne šole v Špetru orisala njena ravnateljica Živa Gruden, šole s slovenskim učnim jezikom v FJK pa je predstavil Tomaž Simčič iz deželnega šolskega urada. Uvodoma je pomembnost odprtja dvojezične nižje srednje šole naglasil predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Banchig. Za to so se med svojimi posegi zavzeli mnogi govorniki, med njimi tudi predsednika SKGZ Pavšič in SSO Štoka Na 3. strani Deželna uprava in tržaška občina sta podpisali sporazum o nomadskem kampu na Vejni Na 9. strani V Gorici se je slovenska pokrajinska konzulta lotila prostorske stiske šolskih poslopij Na 14. strani dolina - Včeraj na slovesnosti skupno poimenovanje Otroški vrtci v občini poslej s priljubljenimi pravljičnimi imeni DOLINA - S prisrčno slovesnostjo ob množični udeležbi otrok, njihovih staršev, vzgojiteljev in predstavnikov javnega življenja so včeraj v občinski te lo vad ni ci v Do li ni po i me no va li otroške vrtce iz Boršta, Boljunca, Doline, Milj in Ricmanj. Nosili bodo pravljična imena Palčica, Pika Nogavička, Miškolin, Kekec in Mavrica, ki so med otroci zelo priljubljena. Pravi protago-nis ti vče rajš nje slo ves nos ti so bi li prav otroci vrtcev, ki so s petejm, glasbo in plesom dali prireditvi igriv in avtentičen značaj. Odkrili so tudi nove plošče, ki jih bodo v kratkem namestili na pročelja poimenovanih vrtcev. Na 6. strani 2 Četrtek, 17. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Nekatere dogodke v politiki je včasih težko razumeti Boštjan Lajovic Včasih je kakšne dogodke v slovenski politiki težko razumeti. To vsekakor velja za najnovejšo zaostritev odnosov med vlado in predsednikom republike, ki je z objavo nekaterih dokumentov tajne službe Sova presegla vse dosedanje zaplete med politikoma. Vlada je na svojih uradnih spletnih straneh objavila dokumente, ki naj bi dokazovali, da je tajna služba Sova iz svojega posebnega sklada plačala letalsko vozovnico za indijskega ajurvedskega zdravilca Sar-deshmukha Sananda. Podatke, potrebne za plačilo, naj bi Sovi posredovala šefinja kabineta predsednika Drnovška, vsaj tako izhaja iz besedila elektronske pošte, ki ga je vlada tudi objavila. Dokumenti naj bi dokazovali, da je šlo za nenamensko porabo denarja in torej nezakonito delovanje, v katerega je vpleten tudi urad predsednika republike in morda tudi sam predsednik. Resne obtožbe, ki bi utegnile zadoščati tudi za vložitev ustavne obtožbe predsednika republike in njegovo morebitno odstavitev, torej impeachment, kot ga poznajo v mnogih zahodnih pravnih sistemih. V celotni zadevi je ta trenutek zelo veliko nejasnosti in malo nespornih dejstev, predvsem zato, ker oba glavna antagonista te mučne zgodbe, Janez Drnovšek in Janez Janša vztrajno molčita. Še zlasti je nerazumljiva drža predsednika Drnovška. Vlada je že prejšnji teden poskrbela, da so se v nekaterih medijih pojavili očitki, da so v Drnovškovem uradu zlorabili položaj in na račun Sove povabili ajurvedskega zdravilca, ki naj bi zdravil predsednika. Ta jih je takrat omalovažujoče zavrnil, češ da gre za navadno obrekovanje, kakšnih bolj konkretnih pojasnil in argumentov pa ni dal, čeprav bi bilo to glede na težo očitkov modro storiti. Vlada je šla še korak dlje in objavila konkretne dokumente, ki naj bi dokazovali zlorabo. Do trenutka, ko to pišem, predsednik Drnovšek še vedno molči, napetost pa se stopnjuje. Iztok Podbregar, nekdanji direktor tajne služba Sova in zdaj predsednikov svetovalec, je namreč zanikal avtentičnost podpisa na dokumentu, češ da se podpisuje drugače. Podbregar-jeve trditve sta na načelni ravni potrdila dva sodna izvedenca za pisavo, vendar se zdi to majav argument, saj nekdanji šef Sove ni odgovoril na ključno vprašanje, ali je Sova plačala letalsko vozovnico in tako nenamensko trošila denar. Prav tako ni povsem jasen status posebnega finančnega sklada v tajni službi: o njegovem obČe imaš v rokah medije in tajno službo, zraven tega pa še ključna mesta v gospodarstvu, ni težko vladati stoju in porabi denarja menda predsednik vlade ni bil seznanjen, čeprav bi to brez dvoma moral biti. Takšno poslovanje meče čudno luč na delo tajne službe, ki mora biti, tajnosti in spe-cifiki njene dejavnosti navkljub, vendarle podvržena demokratičnemu nad zo ru. Prav v nadzoru pa je potrebno tudi iskati odgovor na vprašanje, zakaj se pravzaprav dogajajo vse te zaostritve. Janševi politični nasprotniki namreč v en glas trdijo, da gre pri vsem skupaj predvsem za poskus vlade, da si podredi tajno službo in tako osvoji še en zelo pomemben mehanizem vladanja. Če imaš v rokah medije in tajno službo, zraven tega pa še ključna mesta v gospodarstvu, ni težko vladati. Vlada medtem pojasnjuje, da se s tajno službo ukvarja predvsem zato, ker je novi direktor Matjaž Šin- kovec, nastavila ga je seveda sedanja vlada, našel precej znakov, da je pod prejšnjo oblastjo delovala nezakonito in brez ustreznega nadzora. Domnevno plačevanje letalskih vozovnic iz črnega fonda za Drnovškovega zdravil-ca naj bi bil le en tak primer. Glede demokratičnega nadzora ima vlada sicer prav, vendar pa ni dosledna in še manj prepričljiva. Če bi želela res delovati nesporno in trans-parentno, bi pobudo prepustila pristojni parlamentarni komisiji, v kateri so poslanci vseh političnih polov, ne pa, da zadevo preiskuje vladna komisija, parlamentarci pa so o izsledkih o domnevnih nepravilnostih v Sovi obveščeni iz medijev. Najbolj čuden pri vsem skupaj pa je motiv vlade, da se je odločila javno objaviti sporne dokumente o Drnovškovem zdravilcu. Komu in zakaj koristi takšno zaostrovanje? Do predsedniških volitev je manj kot pol leta, Drnovšek pa zagotavlja, da ne bo kandidiral. Čemu torej tako srditi napadi nanj? Tudi če se izkaže, da je res šlo za nenamensko porabo denarja, ali je smiselno napadati odhajajočega politika, ki je povrhu vsega tako radikalno spremenil svoj politični slog, kot je to naredil Drnovšek? Premier Janša ravna tako agresivno, kot je ravnal nekdaj v opozicijskih časih, ko mu takšna drža ni prinesla uspeha. Šele po spremembi političnega sloga, leta 2004, ko se je na njegovem obrazu namesto obtožujočih grimas pokazal nasmeh, mu je uspelo spodnesti dolgoletno vladavino liberalcev. Očitno je šlo zgolj za taktično spremembo, zdaj pa se Janša vrača na stare tirnice. Morda pa vendarle ne gre za značajske posebnosti, pač pa je v ozadju kakšna druga zgodba, ki je zdaj ne opazimo. O tem bomo lahko presojali šele, ko se bosta antagonista končno javno oglasila in pojasnila svoje čudno ravnanje. spomeniki - Znak evropske dediščine Dobila ga je bolnica Franja Z njim se lahko od včeraj ponaša tudi spominska cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom CERKNO - Partizanska bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem in spominska cerkev sv. Duha na Javorci nad Tolminom sta na ločenih slovesnostih včeraj uradno prejeli znak evropske dediščine. Slovesnosti pred bolnišnico Franja se je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ki si je pozneje ogledal še cerkev na Javorci. S podelitvijo znaka, ki ga je posebni odbor namenil tudi Plečnikovima Žalam, sta spomenika prepoznana kot del skupne evropske dediščine, kar prinaša tudi večjo odgovornost pri ohranjanju avtentičnosti partizanskih barak oz. cerkvice, ob tem opozarjajo odgovorni. Po neuspešni kandidaturi za seznam svetovne naravne in kulturne dediščine organizacije UNESCO pomeni znak evropske dediščine za partizansko bolnišnico Franja veliko stopnico, a hkrati tudi veliko odgovornost za vzdrževanje in ohranjanje zgodovinskega pomena tega spomenika človeški humanosti, je za STA povedal Jurij Kavčič, župan občine Cerkno, ki je lastnica spomenika. Po njegovih besedah bodo s sanacijo objektov in poti v partizanski bolnišnici, ki jih je lani poškodoval kamniti podor, zaključili letos. Ob tem je opozoril, da jih čaka še veliko dela s pripravo upravljavskega načrta, saj imajo strokovnjaki različne poglede na ureditev ožje okolice spomenika, ki ga v zadnjih letih obišče okoli 20.000 turistov letno. Partizanska bolnišnica Franja, ki jo sestavlja 13 lesenih barak in več pomožnih objektov, nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec. Delovala je med letoma 1943 in 1945, ko so v njej oskrbe- Partizanska bolnišnica Franja je včeraj dobila znak evropske dediščine li 522 teži ih ranjencev, gre pa za v evropskem merilu originalen in edinstven primer humanitarne dejavnosti v času II. svetovne vojne ter izjemen in zelo poučen primer medicinske oskrbe v izjemnih okoliščinah, piše na spletnih straneh Mestnega muzeja Idrija. Ta namreč upravlja s spomenikom. Tudi direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Sotočje, ki upravlja s cerkvijo sv. Duha na Javorci, Janko Humar je prepričan, da je spominska cerkev z znakom evropske dediščine postala najbolj žlahten arhitekturni in umetniški spomenik na Tolminskem, okoli katerega velja graditi turistično ponudbo. V prihodnosti si Humar tako obeta predvsem lažjo promocijo in večje število turistov, ki so jih lani pri spomeniku našteli okoli 3000. K povečanemu obisku bi pripomoglo tudi asfaltiranje ozke, več kilometrov dolge dostopne makadamske ceste in ureditev parkirišč ob sami cerkvi, je izpostavil nekatere pomanjkljivosti spomenika, katerega popotresna obnova je bila končana leta 2005. Cerkev sv. Duha na Javorci so leta 1916 zgradili avstroogrski vojaki 3. gorske brigade v spomin tisočim padlim vojakom na Soški fronti v I. svetovni vojni. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Remigius Geyling z Dunaja, cerkev je postavljena v spomin vojakom različnih narodnosti in veroizpovedi. V hrastove plošče v cerkvi je tako vžganih 2808 imen padlih vojakov, piše na spletnih straneh LTO Sotočje. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE O posebni družini Pri našem tedenskem razmišljanju ne moremo mimo 15. maja, ki ga je Glavna skupščina Združenih narodov leta 1993 proglasila za dan družine, da bi poudarila pomen, ki ga pripisujejo družini kot osnovni celici družbe. Ta dan nas torej spominja na pomembnost družine, hkrati pa nas opozarja na celotno družinsko problematiko, osvešča ljudi za skupno delo pri spoznavanju različnih vprašanj in za delo v oporo družini. V zahodni kulturi je v pojmu družina zajeta definicija za tako imenovano nuklearno družino, torej za družino, ki ima čvrsto jedro: očeta, mater in otroke. V modernejšem času je taka družina dobila tudi obliko bivalnih skupnosti dveh partnerjev s svojimi otroki. Iz zgodovine poznamo celo vrsto družinskih oblik, ki so s svojimi člani za-objele po več generacij, ali celo več stranskih linij sorodstva in celo članov, ki sicer niso bili v krvnem sorodstvu, ampak so spadali k družini kot dolgoletni pomočniki in pomočnice, dojilje, varuške in podobno... Poznamo seveda tudi krušne družine in nadomestne družine. Veliko je vrst družin, v novejšem času nastajajo tudi nove, saj se je marsikaj v navadah in vedenju ljudi spremenilo in, žal, ne vedno na bolje. Letošnji mednarodni dan družine dan nosi naziv Družine in osebe z umanjkljajem. Za osebe, ki nimajo razvitih vseh možnosti, je življenje v primerni družini še toliko bolj pomembno, ker jim zagotavlja osnovno kvaliteto življenja. Uravnotežena družina namreč lahko sproti išče ustreznih priložnosti za to, da bi bil lahko njen član s kakršnim koli umanjkljajem deležen vsega, kar mu omogoča razvijanje osebnih sposobnosti do optimalne mere. Taka posebna družina lahko to izvaja, če ima za seboj podporo širše skupnosti, družbe, javnih ustanov in države. Če naj se torej izboljša položaj takih oseb in se uresniči integracija v družbo v najvišji možni meri, mora celotna družbena struktura upoštevati posebnost take družine in posebnost njenega člana: od šol do zdravstvenih ustanov, javnih prevozov in pravne ureditve. Tudi osebe s posebnimi potrebami imajo namreč pravico do polnega življenja in iščejo pot, kako bi si ustvarile lastno družino. Velikokrat so jim v preteklosti to onemogočali tudi na nasilen način, pogosto s prisilno sterilizacijo ali prisilnim splavom. Neodvisno življenje je mnogim cilj, vendar so zaradi svoje ovi-ranosti tudi za to prikrajšani. Mnogi se zavzemajo, predvsem telesno hendikepirani, da bi tudi ljudje z umanjkljajem lahko živeli neodvisno in enakopravno kot vsi ostali. To bi bilo seveda idealno in je verjetno možno pri ljudeh s fizičnimi ovirami, katerim je z dobro voljo in ustreznimi sredstvi možno zagotoviti mobilnost, izobraževanje, dostopnost in kasneje zaposlitev, ekonomsko in socialno varnost ter vse druge oblike enakopravnega vključevanja v družbo; pri ljudeh z ovirami intelektualnega in duševnega značaja pa je seveda popolna uresničitev te želje nekoliko težja. Ostaja pa možnost, za katero se trudijo v mnogih dnevnih središčih, da bi osebe s psihičnimi in intelektualnimi ovirami čim bolj pripravili na samostojno življenje in jim pomagali ohranjati doseženo avtonomijo. Mnogi namreč ne morejo ohraniti dosežene stopnje razvoja, če jih okolje nenehno ne spodbuja k temu; poleg tega pa pri mnogih »učna doba« hitro upada, hitreje kakor pri osebi, ki takih problemov nima. Razume se, da institucionalizirani okviri za vsakdanje življenje niso vsem pogodu, posebej ne tistim osebam z umanjkljajem, ki lahko popolnoma svobodno odločajo o sebi. Tako se težnja po neodvisnosti vsakdanjega življenja od ustanov - morebiti z nujno pomočjo ustreznega skrbnika - širi. To velja tudi za osebe, ki jih je umanjkanje sposobnosti za delo in življenje prizadelo zaradi starosti. Mnogi stari bi namreč lahko poskrbeli laže zase pri osebni negi, gospodinjskih opravilih itd. tudi v družini ali vsekakor na svojem domu, če bi se služba pomoči na domu ustrezneje razvila. Pri tem gre, kakor za marsikaj neprofitnega v naši, sodobni družbi prepogostokrat za vprašanje denarja. Potreben je preobrat v mišljenju, ki bi zagotovil pravi odnos do ljudi z umanjkljajem. Teh ne smemo več gledati kot da so invalidi ali bolniki, odvisni od pomoči drugih, pač pa jih mora družba zaznati, kot to mislijo sami o sebi, kot običajne državljane, ki imajo iste pravice kot ostali in prav tako iste dolžnosti. Če se torej telesno ovirani ljudje - tudi zaradi spodbud Evropske unije proti diskriminaciji ljudi zaradi telesne oviranosti -, lahko obetajo izboljšave, kot so obvezno odpravljanje arhitektonskih ovir in optimalna dostopnost, opažamo, da pri tej lastni težnji včasih spregledajo problematiko in pravice onih, ki niso samo telesno ovirani, pač pa je njihova ovira tudi duševna, bodisi da je genetsko pogojena ali nastala po rojstvu. Take osebe imajo namreč v krogu svoje družine dejansko veliko zaščito in varnost, vendar gre velikokrat to na račun njihove avtonomije, ki ne bo nikoli popolna, vendar bi se z možnostjo življenja zunaj doma lahko razvila v največji meri; v družbi z ostalimi ljudmi, z umanjkljajem ali ne. Taka družba pa je lahko zagotovljena v dovolj varni obliki le v posebni skupnosti, ki jo ščitijo in pomagajo usmerjati dovolj strokovno podkovani animatorji in vzgojitelji. V preštevilnih primerih namreč ni nobenega družinskega člana, ki bi si lahko naložil skrb za duševno prizadetega sorodnika ali takega, ki ga bremeni intelektualni umanjkljaj. Mnogi starši bi seveda želeli tudi za svojega otroka z intelektualnim ali duševnim umanjkljajem enake možnosti za zaposlovanje kot jih imajo drugi. V številnih primerih se to da, saj so »na terenu« dejavne socialne službe za pomoč pri iskanju take vrste zaposlitve, analizo konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja, načrtovanje posebne opreme in sredstev za delo ter oceno delovnih rezultatov prizadete osebe. Velikokrat pa je taka integracija v delovno okolje mogoča le za krajši čas in največkrat le s tutorjem in torej ni, kot bi jo radi videli funkcionarki javne uprave, »način, da si bo oseba z umanjklja-jem sama služila denar za preživetje«. Biti torej družina v takih pogojih, kakor smo jih opisali, ali v podobnih situacijah - denimo v primeru kronično bolnega družinskega člana - res ni lahko. Še tako uglajena bivalna rešitev njihovega člana s posebnimi potrebami namreč ne bo v celoti odpravila njihove skrbi. Kakor tudi njihovih sprotnih vsakdanjih vprašanj ne, med katerimi zagotovo zavzema najvažnejše mesto: Kaj bo z mojim otrokom, ko mene ne bo več? Širša družba torej, ki postavlja spominske dneve, ima tudi dolžnost, da v imenu takega spominskega dneva tudi nekaj stori, da se postavi v pogoje življenja tistega, katerega se spominja in mu začne končno začrtovati boljše življenje. Tega pa v nobenem primeru ne bo zagotovil samo denar, če ne bo zraven tudi srčne kulture in altruizma. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 19. maja 2007 3 špeter - Dvodnevni posvet za vseživljenjsko izobraževanje k večjezičnosti Večjezičnost danes nujnost, ki predstavlja bogastvo za vse Deželni odbornik Antonaz zagotavlja, da bo kmalu rešeno vprašanje dvojezične nižje srednje šole v Špetru ŠPETER - Težave in ovire za ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Špetru so na pragu rešitve, da bi lahko zagledala luč že s prihodnjim šolskim letom. Tako deželna vlada kot italijansko ministrstvo za šolstvo sta temu naklonjena in je na poti le še nekaj postopkov. Nenazadnje se postavlja tudi finančni problem, ki pa naj bi ga Dežela FJK tudi s pomočjo Rima prek finansiranj za slovensko skupnost v Italiji v kratkem lahko rešila. To je zagotovilo deželnega odbornika za šolstvo Roberta Antonaza, ki je spodbudno vest podal včeraj neposredno na dvodnevnem posvetu o večjezičnosti, ki ga je v dvorani občinskega sveta priredil Zavod za slovensko izobraževanje. Antonaz je ob tem naglasil, da gre za pravico, ki predolgo časa ni bila zajamčena. Sicer je bila problematika odprtja dvojezične nižje srednje šole glavna tema domala vseh posegov predstavnikov manjšinskih organizacij in drugih gostov, ki so uvodoma pozdravili posvet. Če je namreč neodtujljiva pravica zagotavljati otrokom možnost šolanja v materinem jeziku tudi po dokončani osnovni šoli, je po drugi strani večjezičnost danes bogastvo, ki ga je treba gojiti. Za to pa je poklicana še zlasti šola. In prav večjezičnosti je posvečen posvet, ki se bo zaključil danes popoldne in katerega namen je prispevati k širjenju kulture večjezičnosti kot sredstva sporočanja, spoznavanja in premagovanja ovir med narodi v novi Evropi. Večjezičnost, so med drugim povedali na srečanju, predstavlja pač bogastvo in so prav manjšinske skupnosti, ki morajo med seboj sodelovati, poklicane h krepitvi tega bogastva in k podpiranju dialoga med vsemi. Posvet želi v tem smislu vse te vidike osvetliti in - izhajajoč iz stanja slovenske skupnosti v Italiji - predvsem predstaviti izkušnje nekaterih šolskih ustanov na narodnostno mešanih območjih v deželi FJK, na Koroškem in v Sloveniji. V tej luči je cilj pobudnikov spodbujati uvajanje manjšinskih jezikov na šolah in sploh stalno vzgojo k večjezičnosti. Toda to je učinkovito le takrat, ko zaobjema vse vrste in stopnje šolanja. V tem smislu je na včerajšnjem delu posveta šole s slovenskim učnim jezikom v FJK predstavil Tomaž Simčič iz deželnega šolskega urada, o furlanščini v šolah je govorila Silvana Schiavi Facchin, medtem ko je o nemščini in germanskih govorih predavala Ve-lia Plozner. Dvojezično šolo v Špetru je predstavila ravnateljica Živa Gruden, ki je postavila pod drobnogled model dvojezične šole in še zlasti poudarila po- membnost razširitve tega modela tudi na višje stopnje, začenši z nižjo srednjo šolo. S posveta je izšel pravi poziv k ustanovitvi dvojezične nižje srednje šole, za kar so se zavzeli, kot rečeno, v bistvu vsi udeleženci. Poseben javni poklon so pred tem posvetili prof. Pavlu Petričiču, ustanovitelju in duši zavoda za slovensko izobraževanje in dvojezične šole v Špetru. Po nastopu zbora šolarjev dvojezične šole Mali lujerji je srečanje uvedel predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Giorgio Banchig. Kasneje so besedo imeli Antonaz, špetrski župan Tiziano Man-zini, član furlanskega filološkega društva in član paritetnega odbora Odorico Serena, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednik SSO Drago Štoka, Giorgio Ziffer v imenu videmske univerze ter predsednik državnega federativnega odbora jezikovnih manjšin v Italiji Confemi-li in član paritetnega odbora Domenico Morelli. Pozdrave sta med drugim poslala podtajnik na notranjem ministrstvu Et-tore Rosato in deželna svetnica LD Tamara Blažina. Med govori so poleg zahteve po odprtju dvojezične nižje srednje šole prišle do izraza mnoge pomembne točke, od nuje po izvajanju zaščitnega zakona in zakona 482 o manjšinskih jezikih do okrožnice ministrstva za šolstvo, ki je konec aprila zapečatila, da so različni jeziki bogastvo. Zato, pravi Morelli, je treba v Špetru zagotoviti dvojezično obvezno šolanje. Večjezičnost namreč ni ošibitev lastne identitete ali odrekanje svojim koreninam, ampak širi obzorja, kot je nato opozoril Banchig. V obdobju, ko so meje padle, imajo zdaj manjšinske skupnosti nalogo, da zacelijo rane iz preteklosti. Toda kako naj se mlad človek iz Benečije enakopravno pogovarja z vrstniki onstran meje, če se njegovo dvojezično šolanje ustavi v petem razredu osnovne šole, je vprašal. Bodočnost dvojezične šole v Špetru moramo torej ob tesnem dialogu zagotoviti vsi skupaj, je naglasil Pavšič. Vendar šola ni dovolj. V videmski pokrajini je treba ustanoviti mrežo, da bo učenje slovenščine zagotovljeno vsem. Žaljivo je namreč, da skušajo nekateri spraviti v dvom ali zanikati slovenskost teh dolin ali da zatrjujejo, da se krajevni prebivalci ne morejo primerjati z drugimi Slovenci. Nekateri župani (in to ni Manzinijev primer) gredo pač nazaj s časom, je dodal Štoka: toda Evropa ne gre proti toku zgodovine in če torej v zraku še veje kakšen nacionalizem, ga bo Evropa zmlela. Aljoša Gašperlin ljubljana - Konferenca županov Jadran nova destinacija za evropske naložbe? LJUBLJANA - Ali lahko postane Jadran nova destinacija za evropske naložbe, destinacija novega načina življenja v Evropi, je bilo vprašanje, ki ga je na včerajšnji okrogli mizi v okviru mednarodne konference županov Ad-riatika v Ljubljani zastavil moderator Borut Šuklje. Udeleženci so se strinjali, da so nujni jasno zastavljeni cilji in usmerjena politika, le naravne danosti niso dovolj. "Kapital ne kupuje lepega razgleda kako drugače kot v funkciji profita," je povedal direktor KD Group Matjaž Gantar. Jadranska regija je varna, z že izgrajenim in načrtovanim avtocestnim omrežjem zagotavlja povezanost, ponuja ohranjeno naravo, je primerna izbira za domovanje, ponuja raznovrstno kulinariko, razvit je navtični turizem, je prednosti regije uvodoma strnil nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu Šuklje. Kot izhodišče razprave z naslovom Kako lobirati in investirati na Jadranski obali, Javno - za- sebno partnerstvo je podal razmisleke o tem, kaj pomeni regija za Evropo, kako skupaj nastopiti v celotni Evropi, kako Jadran promovirati kot priložnost za investiranje in kako z domačo zakonodajo ekološko zaščititi Jadran. Kot najpomembnejšo so udeleženci razprave izpostavili nujnost jasno določenih politik, tako lokalnih kot tistih na državni ravni. Jasnih politik, kam želijo, ni, meni Gantar, ki svojim partnerjem vlaganja v Jadransko regijo, z izjemo Italije, kot je dejal, ne bi priporočil. V okviru dvodnevne konference, pripravila sta jo Mesto Ljubljana in Informacijska borza nepremičnin, zaključila pa se je včeraj, so se v četrtek že srečali župani mest ob Jadranu - Trsta, Benetk, Dubrovnika, Budve, Neuma, Tirane, Reke in Izole. Predstavili so svoje poglede, pričakovanja in dileme o trenutnem položaju in razvojnih možnosti nepremičninskega trga v luči razvoja in usmeritve turistične ponudbe. (STA) Kot uvod v posvet so Mali lujerji zapeli nekaj pesmi v slovenščini in italijanščini m. obit tallin - Hans Dietrich Hansen novi predsednik FUEN ■ ■ • v • • v Manjšine se ne morejo več zanašati na evropske institucije TALLINN - Govoriti o malodušju bi bilo verjetno pretirano, vsekakor pa obstaja glede zadržanja evropskih institucij do jezikovnih manjšin nezadovoljstvo in razočaranje, tako da se manjšinske organizacije vračajo k svojim skupnostim in skušajo izvojevati pravice od spodaj navzgor, ker je bila dosedanja pot neučinkovita. Samo tako si lahko razlagamo besede novega predsednika zveze evropskih narodnosti FUEN, najstarejše tovrstne evropske organizacije, Hansa Dietricha Hansena, predsednika osrednje organizacije nemške manjšine na Danskem. Za predsednika je bil izvoljen soglasno v četrtek in na predsedniškem mestu je zamenjal Retoromana Ro-medija Arquinta, ki je vodil FUEN celih 11 let. Formalno sicer vsi zanikajo, da bi prišlo do sprememb v politiki te organizacije, saj je bil Hansen več čas Arquin-tovega predsedovanja eden izmed podpredsednikov. Vendar že njegove prve besede kažejo, da se bo bolj posvetil članstvu, torej manjšinam, in v manjši meri evropski politiki. »Moje delo bo usmerjeno v prizadevanja za boljše razumevanje med manjšinami in večinami v Evropi. Manjšine moramo stimulirati, da pridobijo več samozavesti; to bo tudi pripravilo večinske narode k spoštovanju manjšin, prisililo jih bo, da jim prisluhnejo in da jim priznajo enako dostojanstvo, kot ga imajo sami,« je dejal Hansen. Novi predsednik ne verjame, da bodo evropske institucije v prihodnjih letih aktivnejše na področju skrbi za manjšine, kot so bile doslej. »Delati moramo od spodaj navzgor, preko manjšin moramo doseči najprej deželne oblasti, nato državne oblasti in po tej poti priti do Evrope, kar bo končni korak,« je dodal. Poudaril je še, da je zelo skeptičen glede možnosti, da bi Evropska unija sama naredila kaj konkretnega v zvezi s promocijo manjšin. Dosedanji predsednik Romedi Ar-quint je soglašal z ugotovitvijo, da se je kljub dvema konvencijama Sveta Evrope, Okvirni konvenciji za zaščito narodnih manjšin in Evropski listini za manjšinske ali regionalne jezike, »v zadnjih desetih letih spremenilo zelo malo« v smeri izboljšanja mednarodnopravne zaščite manjšin. Še več, v svojem poslovilnem govoru je Arquint opozoril, »da bi s težavo našli manjšino v Evropi, ki nima za seboj močne matične države ali ki ni številčno zelo močna, vsekakor ne šteje manj kot 300.000 ljudi, pri kateri se jezikovno stanje ni poslabšalo.« Dejstvo, da se je za nekatere manjšine, na primer Ka-talonce, južnotirolske Nemce ali Madžare v Romuniji stanje izboljšalo, nikakor ne odraža splošne evropske slike. Pri tem je Arquint opozoril na »duhovno in politično kolonizacijo Srednje in Vzhodne Evrope«, ko je poudaril, da je Svet Evrope izvozil na vzhod zahodni model, ki še Romedi Arquint (levo) je predal krmilo Fuena Hansu Dietrichu Hansenu zdaleč ni učinkovit, kaj šele zadovoljiv, saj je od vsega začetka temeljil na konceptu nacionalne države. Arquint je zato prepričan, da »potrebujemo vizijo o tem, kakšna naj bo jutrišnja Evropa«. Z dobršno mero optimizma in tudi fantazije je nakazal nekakšne sanje o Evropi prihodnosti, sanje o ljudeh, ki jih prevzema bogastvo intelektualne civilizacije Evrope, ki so ponosni na lastne jezikovne in kulturne korenine, ki so doživeli sosedstvo drugačnih ljudi in ki so odkrili, daje meja samo dodatna priložnost. Gre navsezadnje za »sanje o Evropi, ki ne gleda na jezike kot na last posameznih držav, ampak na last vseh ljudi, ki tam živijo«. Seveda pa je svarilo, da je Evropa glede tega vprašanja inertna, prisotno tudi v sklepni resoluciji kongresa. FUEN namreč od Evropske unije ponovno zahteva sprejem posebnega programa za promocijo jezikovne različnosti. Novi program za vseživljenjsko učenje je sicer pomemben, še zlasti glede na dejstvo, da ne razlikuje več med uradnimi in manjšinskimi jeziki, vendar ta program ne more nadomestiti programa o promociji različnosti, ki pa ga Evropska komisija noče pripraviti. Glede na dejstvo, da kongres poteka v Tallinnu, seveda iz razprave ni moglo izostati stanje manjšin v Estoniji. Ministrica za prebivalstvo in etnična vprašanja Urve Palo je udeležencem obrazložila državno politiko glede jezikov. Poudarila je zgodovinsko dejstvo, da je namreč Estonija prva evropska država, ki je vključila zaščito manjšin v svojo ustavo, kar se je zgodilo leta 1925; ustava je izrecno ščitila nemško, rusko in judovsko manjšino. Glede sedanjega stanja je navedla nekaj podatkov, predvsem v zvezi z ruskim prebivalstvom, pri čemer si je še zlasti prizadevala poudariti napredek v znanju estonščine med rusko govorečimi ljudmi, poudarila pa je tudi, da se je število Rusov brez državljanstva bistveno zmanjšalo, kar pomeni, da se stanje normalizira. Po drugi strani pa je predsednik zveze manjšin v Estoniji Jaak Prozes navedel kar nekaj nerešenih vprašanj, med temi dejstvo, da Estonija še ni z zakonom rešila svojega odnosa do manjšin in da je dialog med manjšinami ter oblastmi, tako na krajevni kot na državni ravni, preskromen. O problemu, ki je v zadnjih tednih polnil strani časopisov, to je o nemirih, ker so oblasti odstranile iz središča mesta spomenik sovjetskim vojakom in ga premestila na pokopališče, pa ni govoril nihče. Bojan Brezigar 4 Sobota, 19. maja 2007 GOSPODARSTVO / podjetja - Ambiciozni načrti družbe Endesa Italia Tržiška termoelektrarna postaja okolju bolj prijazna Pooblaščeni upravitelj Velez in direktor Enas o vlaganjih v posodobitev TRŽIČ - »Transparentnost in dialog sta med našimi poglavitnimi vodili in v ta okvir sodi tudi odločitev za dan odprtih vrat v tržiški termoelektrarni,« je na včerajšnji predstavitvi projekta za posodobitev elektrarne dejal pooblaščeni upravitelj družbe Endesa Italia Joaquin Galindo Velez. Srečanje, na katerega sta z direktorjem elektrarne Carlom Enasom povabila predstavnike deželne uprave, lokalnih oblasti, naravovarstvenih organizacij, prebivalstva in medijev, so s posebnim zadovoljstvom sprejeli okoliški prebivalci, ki so imeli z elektrarno v letih njenega obstoja veliko preglavic. Obrat se namreč nahaja praktično v mestu, sredi naseljenega območja Lizerca, ob kanalu Valentinis, prebivalci pa so imeli do njega vseskozi podobno odklonilen odnos, kot ga imajo prebivalci okrog škedenjske železarne v Trstu. Španska Endesa je tržiško termoelektrarno, ki se je takrat imenovala Elet-trogen, kupila leta 2001 od družbe Enel, kije bila takrat zaradi liberalizacije električne energije prisiljena prodati svoje tri elektrarne. Endesa je v nakup tržiške elektrarne vložila 3585 milijonov evrov, operacijo pa je izpeljala z ustanovitvijo italijanske hčerinske družbe Endesa Italia, v kateri ima danes 80-odstotni lastniški de lež, ostalih 20 odstot kov pa je v rokah partnerske družbe ASM iz Brescie. Danes je Endesa prva zasebna energetska družba v Italiji s 1010 zaposlenimi, sicer pa španska skupina deluje v 15 državah, kjer ima več kot 23 milijonov strank. V Trstu je Endesa znana predvsem po svojem načrtu za izgradnjo offshore plinskega terminala v Tržaškem zalivu, ob izlivu Timave, o čemer smo včeraj tudi povprašali pooblaščenega upravitelja Ve-leza. »S projektom gremo naprej, iter se je začel, prihodnji teden pa pričakujemo pomembno odločitev Dežele FJK,« je pove dal Velez. Toda vrnimo se k tržiški elektrarni, ki jo namerava Endesa z znatnimi vlaganji posodobiti, da bo okolju prijaznejša in tudi energetsko bolj učinkovita. Projekt predvideva zamenjavo dveh generatorjev s pogonom na kurilno olje (vgrajena sta bila leta 1983 oziroma 1984) s plinskima generatorjema; druga dva od skupaj štirih generatorjev pa sta starejša, saj sta bila vgrajena leta 1965 in 1970 in proizvajata električno energijo z izgorevanjem tako premoga kot kurilnega olja. V okviru programa za razvoj obnovljivih energetskih virov, s katerimi bi zmanjšali toplogredne učinke, so v Endesi že leta 2001 začeli v obeh starejših generator- Z leve deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, direktor tržiške termoelektrarne Carlo Enas in pooblaščeni upravitelj družbe Endesa Italia Joaquin Galindo Velez bumbaca jih kombinirati uporabo premoga z živalsko in rastlinsko biomaso. V okviru izvajanja večletnega industrijskega načrta družbe Endesa Italia je v zaključni fazi realizacija naprav DeSox za razžvepljevanje, ki bodo z začetkom prihodnjega leta omogočili znatno omejitev izpustov žveplovega anidrida. Ta nastaja pri izgorevanju premoga, naložba pa je po besedah direktorja elektrarne Ena-sa vredna približno 70 milijonov evrov. Sicer pa je sanacijski načrt za posodobitev elektrarne še veliko širši in zajema vse vidike onsenaževanja, vključno s slišnim. Projekt, vreden okrog 350 milijonov evrov, bo stekel prihodnje leto, končali pa naj bi ga previdoma v letu 2011. Tako predstavnik Občine Tržič kot deželni odbornik Sonego sta na srečanju poudarila, da je Tržič vedno bil in je še naprej industrijsko mesto, zato je treba iskati načine za uskladitev proizvodnih dejavnosti s potrebami kakovosti žživlje-nja. Za Sonega izvaja Endesa dragoceno dejavnost za Italijo, saj je energija izredno pomemben sektor, čeprav okrog nje potekajo zapletene in težke razprave. »Toda proizvajati energijo je pomembno, zato si obetamo, da bo zastavljeno sodelovanje obrodilo nadaljnje rezultate,« je dodal deželni odbornik. V nedeljo si bodo torej prebivalci Tržiča in vsi tisti, ki jih to morebiti zanima, lahko ogledali termoelektrarno od znotraj. Iniciativo so poimenovali Sprehod po svetu energije in vključuje ogled fotografske razstave o preteklosti centrale, ogled turbin, kontrolnih dvoran in gorilnikov, zunanji prevoz z vlakcem na bankino za premog in ogled gradbišča razžvepljevalnika. Obiskovalci si bodo morali nadeti zaščitne čelade, poskrbljeno pa bo tudi za obiskovalce z otroki, ki se bodo lahko med odsotnostjo staršev igrali. Ogled bo končala majhna osvežitev, ob odhodu iz elektrarne pa bodo lahko obiskovalci dvignili spominsko fotografijo, če se bodo med ogledom slikali. Kot vidimo, si pri Endesi zelo prizadevajo za izboljšanje odnosov z lokalnim okoljem, predvsem seveda s prebivalci četrti v neposredni okolici elektrarne. Na včerajšnjem srečanju sta imela Velez in Enas vsaj zadoščenje, da jima je predstavnica te četrti priznala, da so se odnosi izboljšali in da tokrat končno verjamejo, da se bodo stvari v prihodnosti obrnile na bolje. Pozitivno sta načrte En-dese ocenila tudi predstavnika okoljskih organizacij Legambiente in WWF, prepričana podpora pa je prišla tudi od predstavnika politične večine, ki vodi tržiško občinsko upravo. (vb) razvojna ekonomija - Po dveh dneh zasedanja na Bledu Konferenca ABCDE v sklepnem delu o zagotavljanju javnih storitev BLED - Z nagovorom slovenskega finančnega ministra Andreja Baju-ka in finančnega ministra Trevorja Manuela iz Južnoafriške republike, ki bo redno letno konferenco o razvojni ekonomiji (ABCDE) Svetovne banke kot prva afriška država gostila prihodnje leto, se je končala letošnja konferenca na Bledu. Udeleženci so večino razprave namenili temi Zasebni sektor in razvoj, dvodnevni dogodek pa je zaznamoval odstop predsednika Svetovne banke Paula Wolfowitza. Zasebni sektor je v Sloveniji od leta 1992 do 2006 delež v BDP povečal s 30 na 65 odstotkov. Bajuk j e kot zelo pomembno na konferenci izpostavil predstavitev teoretičnih znanj, izkušenj in razprav glede razvoja zasebnega partnerstva. »V Sloveniji šele začenjamo to pot. Zakon smo pred kratkim smo sprejeli, pričakujemo pa, da bo ta stvar malo bolj zaživela, predvsem v delu partnerstva med zasebniki in državo na področju javnih dobrih,« je orisal. Slovenija bo po ministrovih zagotovilih pri odpravi revščine v okviru Svetovne banke sodelovala po svojih zmožnostih. Tudi doma se bo trudila ohraniti ključne vrednote, ne samo pravne, temveč tudi socialne države. »V naši novi vlogi, ko je država postala donatorka, je zelo pomembno, da se vklju či mo in pri pomo remo k na ši šir ši prepoznavnosti,« je dodal. Konferenca ABCDE (Annual Bank Conference on Development Economies) je bila razdeljena na tri plenarna zasedanja. Prvi dan je beseda tekla o finančni vključenosti in o dejavnikih, ki vplivajo na poslovno okolje, drugi dan pa so udeleženci razpravljali o učinkovitem zagotavljanju javnih sto ritev.V zve zi s tem so vče raj sogla -šali, da je izboljševanje zagotavljanja javnih storitev eden glavnih izzivov po vsem sve tu. Kot je pove dal Mait reesh Ghatak iz London School of Economics, je ena ključnih stvari za kakovostno življenje učinkovito zagotavljanje javnih dobrin. Pri tem je po njegovih besedah glavni problem ignoranca oziroma nevednost, kako te politike delujejo, viri javnih storitev in njihova distribucija. Pri slednjem je izpostavil problem, ali javne storitve sploh dosežejo revnejši sloj prebivalstva. Po njegovih besedah namreč samo trg ne zagotavlja učinkovitega delovanja, zato mora pri ureditvi javnih dobrih in storitev sodelovati tudi država. Pri neučinkovitem zagotavljanju javnih storitev se pogosto omenja korupcijo, vendar je po njegovih besedah večkrat problem pomanjkanje učinkovitosti delovanja organizacij oziroma odsotnost zaposlenih z dela. V razpravi o delovanju vladnih in nevladnih organizacij je direktor za razvoj iz madžarskega podjetja Local Government Initiative Development Gabor Peteri opo zo ril, da zlasti na področju delovanja nevladnih organizacij obstaja problem nedorečenosti zakonodaje. Po njegovem mnenju bi morala biti zakonodaja v večini držav predmet sprememb. (STA) oecd Slovenija članica v dveh letih? LJUBLJANA - Slovenija bi lahko postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v dveh letih. Toli ko časa bi na mreč lah ko tra -jala pogajanja z organizacijo, glede na to, da se Slovenija zdaj intenzivno pripravlja na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Dimitrij Grčar z direktorata za ekonomske odnose s tuji no na mi nis tr stvu za go -spo dar stvo. Pogajanja z OECD, katerih del bo tudi vpra ša nje čla na rine Slovenije, se bodo končala, ko bo država pristopila h konvenciji o OECD in ko bo podpi sa la spo ra -zum o prevze mu ob vez nos ti do organizacije, je pojasnil Grčar. Na sez na mu pogajal skih vsebin je veliko področij, najtrši oreh pa bodo najverjetneje tuja vlaganja, regulativa, javne finan ce, trans parentnost sis tema in učinkovitost državne uprave. Povsem nepredvidljive pa so morebitne zahteve posameznih članic organizacije, ki so pogosto vezane na njihove ožje interese na območju kandidatke, je dejal Grčar. Prva naloga Slovenije je zdaj, ko je do bi la povabi lo v or -ganizacijo, ta, da imenuje pogajal sko eki po, ki se bo pogaja la z OECD. Programski dokument za pogajanja s Slovenijo pa bo določil osnovne zahteve do kandidat ke, opre de lil področja pogajanj in hkrati njihov časovni okvir. Hitrost pogajanj je sicer odvis na od kan di dat ke sa me in ne OECD, je pouda ril Gr čar. Kot je še pojas nil, je v okviru OECD okrog 160 tako imenovanih pravnih instrumentov, ki jih bo morala Slovenija izvajati in jih, če bo potrebno, vnesti v svo -jo zakonodajo. Nekateri med njimi so pravno zavezujoči, kot na primer kodeks o liberalizaciji prenosa kapitala in nevidnih tekočih transakcij, antikorup-cijska konvencija in smernice za multinacionalne družbe. (STA) Evropska centralna banka 18. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 18.5 17.5 ameriški dolar 1,3477 1,3516 japonski jen 163,00 163,77 kitajski yuan 10,3350 10,3677 ruski rubelj 34,8470 34,8930 danska krona 7,4529 7,4536 britanski funt 0,68390 0,68385 švedska krona 9,2190 9,2065 norveška krona 8,1750 8,1721 češka krona 28,200 28,110 švicarski frank 1,6536 1,6555 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,83 249,24 poljski zlot 3,7872 3,7898 kanadski dolar 1,4767 1,4862 avstralski dolar 1,6401 1,6421 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2709 3,2736 slovaška krona 33,742 33,687 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6962 0,6963 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,36 85,16 turška lira 1,7945 1,7876 hrvaška kuna 7,3220 7,3292 adružna Kraška banka 18. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,36856 1,34046 britanski funt 0,69356 0,67760 švicarski frank 1,68324 1,64224 japonski jen 169,707 159,424 švedska krona 9,44077 8,98923 avstralski dolar 1,68448 1,61342 kanadski dolar 1,5186 1,4608 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 8,37755 8,00245 madžarski florint 299,088 234,286 češka krona 32,326 25,299 slovaška krona 38,7401 30,3183 hrvaška kuna 7,84957 6,99939 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 18. maja 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,3695 1,3358 britanski funt 0,6932 0,6762 danska krona 7,566 7,380 kanadski dolar 1,5045 1,4675 japonski jen 166,05 161,96 švicarski frank 1,6798 1,6385 norveška krona 8,294 8,090 švedska krona 9,368 9,138 avstralski dolar 1,6671 1,6261 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 18. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,94 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,6 +0,05 AUTOSTRADE 25,8 +0,74 BANCA ITALEASE 40,55 -0,47 BPI 12,06 -0,07 BPM 12,85 +2,15 BPVN 24,07 +0,12 CAPITALIA 7,965 +0,58 ENEL 8,395 +0,56 ENI 25,08 +1,60 FIAT 21,38 +1,47 FINMECCANICA 22,94 +1,87 GENERALI 35,34 +0,86 IFIL 8,3 +1,44 INTESA 6,09 +0,58 LOTTOMATICA 32,3 +3,43 LUXOTTICA 25,47 +0,51 MEDIASET 8,4 -0,06 MEDIOBANCA 17,96 +1,07 MEDIOLANUM 6,34 -1,01 PARMALAT 3,3075 +0,93 PIRELLI 0,905 +2,45 SAIPEM 23,39 +1,21 SNAM 4,8175 +0,81 STMICROELEC 14,89 +3,55 TELECOM ITA 2,1275 +0,78 TENARIS 17,08 +1,68 TERNA 2,74 -0,44 UBI BANCA 22,55 +0,53 UNICREDITO 7,51 +0,28 Podružnica Trst m ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 19. maja 2007 5 ljubljana - Prvi uradni obisk avstrijskega kanclerja v Sloveniji Gusenbauer za ustavni zakon glede dvojezičnih krajevnih napisov Slovenski premier Janez Janša dejal, da bo Slovenija podprla konstruktivne rešitve - Potrjeni dobri odnosi LJUBLJANA - Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je včeraj v Ljubljani v izjavi za medije izrazil optimizem, da bodo v Avstriji do poletja dosegli rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov. Kot je dodal, bo imel odločilno besedo avstrijski parlament. Rešitev bo po njegovih besedah v obliki ustavnega zakona. Kot je dejal slovenski premier Janez Janša, bo slovenska vlada po svojih močeh podpirala konstruktivne rešitve. Po Janševih besedah bi bil že čas, da se te rešitve zgodijo. "Zavedamo se kompleksnosti tega problema in pozdravljamo dobronamerne napore avstrijske vlade, da ta vprašanja reši," je dodal. Gu sen bau er je še opo zo ril, da ne gre samo za vprašanje dvojezičnih napisov, pač pa gre za del celotnega paketa za izboljšanje sobivanja na avstrijskem Koroškem. "Smo sredi posvetov, ki se še niso končali. Konkretnega predloga avstrijske vlade še ni, res pa je, da si prizadevamo, da bi bila rešitev v obliki ustavnega zakona," je dejal avstrijski kancler. V odgovoru na vprašanje, v kakšni smeri glede rešitve dvojezičnih napisov razmišlja avstrijska vlada, Gusenbauer ni želel razkriti podrobnosti, dejal pa je, da z vsemi tremi organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem potekajo intenzivni pogovori. Po njegovih besedah znotraj manjšine obstajajo "različne nianse", prerekanje o posameznih dvojezičnih napisih pa bi bilo nadaljevanje "napačne logi ke". " Gre za pos kus, da naj de mo ce -lovito rešitev, ki jo bo priznala večina ta ko zno traj manj ši ne kot ve čin ske ga prebivalstva," je dejal. Kot je dejal Janša, so včerajšnji pogovori potrdili zelo dobre odnose med državama. Blagovna menjava med državama je lani dosegla 3,6 milijarde evrov, slovenski izvoz v Avstrijo pa se je povečal za 26 odstotkov. Obstajajo tudi dobre možnosti za skupno sodelovanje na trgih držav Zahodnega Balkana, kjer sta obe državi zainteresirani za čimvečjo stabilnost te regije. Janša je tudi napovedal, da bo Slovenija iskala rešitve za zagotovitev energetskih potreb brez uporabe jedrske energij e po letu 2025. Šele če nove tehnologije, kljub prizadevanjem, tega ne bodo omogočile, "obstaja možnost, da se Slovenija odloči za izgradnjo drugega bloka NEK", je povedal. Za avstrijskega kanclerja je "zelo razveseljivo", da Slovenija še ni sprejela do- končne odločitve glede drugega bloka NEK. Obe dr žavi sta po Jan še vih be se -dah usklajeni pri najpomembnejših med na rod nih vpra ša njih, tu di pri od -nosu do prihodnje evropske pogodbe. Nova pogodba mora urediti nekatere razmere v Evropi po širitvi, potem ko ni uspela dokončna ratifikacija evropske ustavne pogodbe, je prepričan sloven ski pre mi er. Kot je dodal, sta tako Slovenija kot Avstrija to pogodbo ratificirali in iz tega izhaja, kako vsebinsko reševati to vprašanje. "Želimo si ohraniti čimveč vsebine, ki je že bila dogovorjena, žal pa ne implementirana," je poudaril. Kot je dodal avstrijski kancler, ni "razumno, da Evropa porabi toliko politične energije za razpravo o tem vprašanju. Potrebujemo hitro in učinkovito rešitev in podpiramo nemško po sre do va nje, da do se že pre mik". Avstrijski kancler je spomnil, da je bil včerajšnji tudi "zgodovinski dan", saj so pred 15 leti na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ob predsedovanju Avstrije sprejeli odločitev o sprejetju Slovenije v ZN. Obe državi se tudi medsebojno podpirata pri kandidaturi za nestalni sedež v VS ZN, je dodal. Avstrija bo kandidirala v prihodnjem letu za 2009/2010, sledila pa ji bo Slovenija. Gusenbauer, ki je kot kancler na prvem obisku v Sloveniji, se je včeraj srečal še s predsednikom republike Janezom Drnovškom. Slovenski predsednik in avstrijski kancler sta tudi govorila o manjšini, v pogovoru pa sta se med dru gim dalj ča sa zadr ža la pri so -delovanju obeh držav v mednarodnih vojaških misijah. Avstrijskega kanclerja je sprejel tudi predsednik DZ France Cukjati. Kot so sporočili iz kabineta predsednika DZ, je gosta med drugim zanimalo, kaj je glavni vir nesoglasij med Slovenijo in Hrvaško. Cukjati je pojasnil, da so v ospredju vprašanja glede meje, kijih skušamo čimprej rešiti. Kot je poudaril, Slovenija podpira članstvo Hrvaške v EU, vendar pa pričakuje, da bo ta čimprej prevzela evropski pravni red, prakso in evropske standarde. Poleg teh srečanj se je Gusenbau-er vče raj sre čal še s stran kar skim ko -le gom, pred sed ni kom SD Bo ru tom Pahorjem. Sestal se je tudi s predstavniki nemško govoreče skupine v Sloveniji in predstavniki avstrijskega gospodarstva v Sloveniji. (STA) Slovenski premier Janša (levo) je Gusenbauerja (tretji z leve) popeljal tudi na sprehod po Ljubljani bobo koroška - Prvi odmevi iz manjšinskih vrst na Gusenbauerjev obisk »Ker ne poznamo predloga, ga tudi ne moremo ocenjevati« CELOVEC - Predlog o morebitni rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerim je av strij ski zvez ni kan cler Al fred Gu- senbauer včeraj med svojim uradnim obiskom v Ljubljani seznanil svojega slovenskega kolega Janeza Janšo, predstav ni kom ko roš kih Slo ven cev ni znan. To sta včeraj v pogovoru za Primorski dnevnik poudarila predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Rudi Vouk. Oba sta za to opo zo ri la, da ne moreta ocenjevati predloga, dokler ga ne vi di ta. To pa ne bo pred po ne delj -kom, ko naj bi manjšino z vsebino včerajšnjih pogovorov v Celovcu uradno seznanil državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Ta ko Sturm kot Vouk sta še po -udarila, da med organizacijami v zadnjem ča su ni pri šlo do ni ka krš ne ga odstopanja od skupnega pisma avstrij- skemu kanclerju, v katerem ZSO, NSKS in tu di Skup nost ko roš kih Slo -vencev in Slovenk (SKS) skupno predlagajo rešitev v smislu razsodb ustavnega sodišča. Predlog se glasi: 173 krajev z dvojezičnimi tablami in odprto-stna klavzula, s katero bi se lahko kasneje izterjale še dodatne dvojezične ta ble, če bi to že lel do lo čen od sto tek prebivalstva nekega dvojezičnega kraja. Za podpredsednika NSKS Rudija Vouka j e povsem jasno, da bi bil Gusenbauerjev predlog za manjšino nesprejemljiv, če bi v njem manjkala omenjena razširitvena klavzula. Ta namreč šele zagotavlja, da manjšina lahko izterja nadaljnje dvojezične table v smislu razsodb ustavnega sodišča, je dejal Vouk. Glede Gusenbauer -jeve napovedi, da hoče do poletja zadevo rešiti z ustavnim zakonom, pa je slovenski manjšinski politik in odvetnik dej al, da si ustavni zakon lahko predstavlja samo, če bi ustavna ureditev predvidevala blizu 280 krajev z dvojezičnimi tablami. Za NSKS pa bi bila sprejemljiva tudi postopna rešitev tega vprašanja, začenši z navadno uredbo s 158 ali 173 kraji z dvojezični mi na pi si. Če bi takšna navadna uredba pomenila prvi korak oz. začasno rešitev in napoved vlade, da hoče vprašanje dvojezične topografije na južnem Koroškem dejansko rešiti širokogrudno in v smislu razsodb ustavnega sodišča, bi NSKS na to lahko pristal, j e še pristavil Vouk. Glede »različnih nians« med tremi slovenskimi organizacijami, o katerih je govoril Gusenbauer na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani, pa je Vouk menil, »da takih nians ne pozna«. Predsednik ZSO Sturm pa je menil, da gre očitno za spremljevalne ukrepe pri reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Npr. za pred log NSKS, da se obe nem re ši tu -di vprašanje t.i. javnopravnega zastopstva koroških Slovencev. Ivan Lukan ministrstvo za kulturo »Vpis Kobilarne Lipica na seznam UNESCO ni potreben« LJUBLJANA - Na pobudo o uvrstitvi Kobilarne Lipica na svetovni seznam naravne in kulturne dediščine UNESCO, jo je na slovensko vlado vložila skupina nepovezanih poslancev iz združenja Zares, so se odzvali na slovenskem ministrstvu za kulturo. Zapisali so, da ta vpis na nacionalni pos kus ni sez nam ni po tre ben, ker je na UNES CO pos -kusnem seznamu od 9.12.1994 že slovenski klasični Kras. »S predlogom za vpis je Republika Slovenija izrazila pripravljenost in politično voljo, ki ju je potrdil tudi Unescov Odbor za svetovno dediščino. S prepoznavanjem kulturnega in naravnega potenciala torej ni bilo in še vedno ni težav.« Preden pa nadaljujejo s postopkom in pripravo dokumentacije, ki jo zahteva Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine in vse bolj ostre operativne smernice, so še zapisali, pa morajo ugotoviti, kateri način nominacije bi bil za Lipico najbolj uspešen. Kot so zapisali, so možnosti naslednje: kot del klasičnega Krasa, kot kulturna krajina, kot čezmejna ali serijska nominacija, pri čemer je slednje vezano na celotno kraško območje, ki se razteza tudi na italijanski strani meje. »O končnem vpisu pa na podlagi pripravljenih gradiv za nominacijo, uveljavljenega varstva in predloga države ali držav članic, ki so predlagateljice vpisa, ter mnenja svetovalnega telesa UNESCO dokončno odloča 21-članski nacionalni odbor za svetovno dediščino,« so še sproročili s kulturnega ministrstva. (I. C.) zgodovina - Dan muzejev Nov razstavni prostor v Bazi 20 DOLENJSKE TOPLICE - Ob mednarodnem dnevu muzejev sta Dolenjski muzej Novo mesto in občina Dolenjske Toplice v Mačkovem domu kompleksa Baze 20 včeraj odprla nov razstaviščni prostor s predavalnico in razstavo območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto z naslovom Kulturna dediščina na Kočevskem rogu: 60 let ohranjanja in obnove spomenikov NOB. Kot je povedal direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj nameravajo na Bazi 20 v prihodnjih letih poleg že obstoječih razstav, ki predstavljajo medvojno dogajanje na sami Bazi 20 in v Kočevskem rogu, postaviti predvsem stalno fotografsko razstavo, katere sestavni del bodo makete, od katerih so danes predstavili prvo s ponazoritvijo Baze 20. V načrtu imajo še izdelavo maket partizanskih bolnišnic Jelendol in Zgornji Hrastnik ter celotnega Kočevskega roga. V dogovoru z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Novo mesto so včeraj postavili njihovo razstavo o Kulturni dediščini na Kočevskem rogu. Avtorica razstave je Judita Podgornik in arhitekt Jovo Grobovšek. Odprtja razstave se je udeležil tudi predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik, ki je za STA povedal, da je obisk Baze 20 "božja pot slovenska". Bogdan Osolnik, nekdanji član Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, pa je dejal, da bi lahko Bazo 20 bolj cenili. Zlasti bi jo lahko bolj cenila država. Za državo bi bila lahko Baza 20 točka, kamor bi s ponosom pripeljali vsakega tujega državnika, da bi videl, kako smo morali začeti graditi državo. (STA) tv koper - Od ponedeljka dalje Primorska kronika v novi preobleki KOPER - V uredništvu slovenskega programa T V Koper so se odločili za prenovo in osvežitev informativne oddaje Primorska kronika. Vsebinske spremembe in nova scenska in grafična podoba naj bi prispevali k še večji ponudbi posredovanja regionalnih informacij, zanimivih prispevkov in posledično k še večji gledanosti. Nova kronika bo še bolj informativna, udarna, aktualna, zanimiva, predvsem pa regionalna. V studio bodo vsak dan povabili gosta na temo dneva ali aktualnost iz področja gospodarstva, sociale, izobraževanja, kulture, športa ... iz vse Primorske, Notranjske in zamejstva. Pripravili bodo tudi soočenja in predstavili različne poglede na določeno aktualno dogajanje. Vloga dopisnikov bo še večja: Z Idrijskega, Cerkljanskega, z Bovškega in Posočja, z Goriškega, Ajdovsko-Vipav-skega, Postojnskega, Pivškega, Kraškega, Ilirskobistriškega in iz zamejstva bodo še naprej skrbeli za posredovanje in- formacij iz svojih okolij in pripravili bodo tudi pogovore z gosti, ki se bodo vključevali v studio. V vseh teh letih (lani so slavili 30 let Slovenskega programa TV Koper) je bila Primorska kronika ob 18.45. Po novem pa začenjajo informativni sklop z napovednikom pomembnejših novic dneva ob 18.30. Ob 18.35 uvajajo novo samostojno rubriko Vreme, ki bo grafično in vsebinsko napovedovala vreme s splošno satelitsko sliko v Evropi in Sloveniji, podrobneje pa bo napovedovala vreme za vso Primorsko, Furlanijo Julijsko krajino in Istro. Pomembna novost je, da bomo v sodelovanju z Agencijo RS za okolje edini v Sloveniji napovedovali temperaturo in stanje morja ter vetrov za Severni Jadran. Z motom ustvarjati profesionalno, dobro, predvsem pa objektivno, uravnoteženo in kredibilno, vabijo gledalce, da si ogledajo kroniko v novi podobi v ponedeljek, 21. maja, ob 18.40 na TV Ko-per-Capodistria. 6 Sobota, 19. maja 2007 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it NEPREMIČNINSKE STORITVE eBEZPUÍhf CEMTVE ireu» J.-'H ■ lnt ■ (fj o-io.aiL^itj ip^THnpramare «m dolina - Včeraj prisrčna in množična prireditev v občinski telovadnici Otroci protagonisti poimenovanja svojih vrtcev Palčica, Pika Nogavička, Miškolin, Kekec in Mavrica odslej imena vrtcev v vaseh dolinske občine Malčki otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom, ki so del didaktičnega ravnateljstva Dolina, so se včeraj zbrali pod skupno streho, in sicer v dolinski občinski telovadnici, kjer je pote ka la slo ves na pri re di -tev ob poimenovanju petih slovenskih državnih vrtcev. Proslave, pri realizaciji katere so sodelovali tudi Mladinski pihalni orkester Ricmanje, profesorici Neda Sancin in Maura Scaramella (obe iz Pihalnega orkestra Ricmanje), otroški pevski zbor osnovne šole Prežihov Voranc Dolina - Mačkolje in otroška folklorna sku pi na Stu le di, se je ude le ži la pi -sana množica staršev, predstavnikov lokalnih institucij in naših krovnih organizacij. Osrednji protagonisti pa so bi li otro ci, ki so ob tej pri lož nos -ti predstavili svoje pevske in plesne veščine. Vrtci Boršt, Boljunec, Dolina, Milje in Ricmanje bodo poslej poimenovani po junakih, ki jih sicer poznamo iz čarobnih pravljic. Palčica, Pika Nogavička, Miškolin, Kekec in Mavrica so imena, v katerih je skrita modrost, govorijo pa tudi o življenju, medsebojnih odnosih, vredno tah, za na me ček pa ugod no vpli -vajo na otrokov razvoj. To so namreč ime na, ki jih bo do no si li prej naš te -ti vrtci, željo za tovrstno poimenovanje pa so izrazili predvsem malčki in nji ho vi star ši. Včerajšnja slovesnost je minila v znamenju glasbe, plesa in prijetnega druženja. Uvodno besedo so prevzeli predstavniki raznih institucij in usta nov, ki so poh va li li pri za -devanja za poimenovanje državnih otroških vrtcev. Zelo številno publiko je pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin, ki je pozdravila tudi v ime nu mi lj ske ga žu pa na Ne ri a Ne slad ka in pred stoj ni ka ura da za slovenske šole Tomaža Simčiča. Med govorniki so bili tudi miljska občinska odbornica Loredana Rossi, ravnateljica didaktičnega ravnateljstva Dolina Majda Mihačič, Adriana Ko-vačič je pozdravila v imenu Zadružne kraš ke ban ke, Ma ri no Mar sič je spregovoril v imenu ZSKD, Drago Štoka je pozdravil v imenu SSO, pi-menovanjapa se je udeležil tudi Slovesnost ob poimenovanju je minila v znamenju veselega razpoloženja, petja, glasbe in plesa, otroci pa so na prireditvi prikazali svoje veščine kroma predsednik pokrajisnkega sveta Boris Pangerc. Pozdravom je sledilo odkritje no vih plošč, ki bo do kma lu kra si le pročelja stavb omenjenih vrtcev. Vr tec Do li na se bo po no vem ime -noval Pika Nogavička, vrtec Milje se je z imenom Mavrica odel v mavrične barve, otroški vrtec v Borštu bo poslej nosil ime Miškolin, vrtec Ric-ma nje se bo ime no val Pal či ca, vr tec v Boljuncu pa bo poimenovan po najbolj znanem slovenskem pravljičnem ju na ku Kek cu. Plo šče z ime ni vrt cev je na to bla go slo vil žup nik Maks Suard, po uradnem del u prireditve in blagoslovu novoimenova-nih vrt cev pa so pro gram ob li ko va -li mal čki, ki so pos kr be li za ži va hen direndaj. Malčki iz vseh vrtcev so se najprej predstavili skupaj, in sicer s Cici himno, nato pa so se predsta- vili še posamezno pod taktirko marljivih vzgojiteljic. Otro ci ric manj ske ga otroš ke ga vrt ca Pal či ca so za pe li pe sem o svo -ji pogumni zaščitnici, to je Palčici, iz ka za li pa so se tu di kot dob ri po -znavalci ljudskih napevov. Sledil je vrtec iz Boljunca Kekec, katerega gojen ci so med dru gim za pe li tu di pri -ljubljeno Kekčevo pesem, s pesmico o Miškolinu so se predstavili malčki vrtca Boršt, svoji nagajivi junakinji so pes mi co po sve ti li tu di otro ci do -linskega vrtca Pika Nogavička, s tre mi sklad bi ca mi pa so se pred sta -vili tudi otroci miljskega vrtca Mavrica. Slovesno vzdušje se je nadaljevalo tudi po koncu prireditve, ko so sko raj da po let ni son čni žar ki iz te -lovadnice privabili pisano druščino star šev in otrok, ki so lah ko oku ša -li šte vil ne do ma če dob ro te. ( sč) stanovanja aterja - Potem ko je sodišče odredilo izgon Protest prenesli na Veliki trg Za devet družin je rešitev pomagala najti tržaška občina, nekaj družin in posameznikov pa je še brez strehe nad glavo - Odločili so se, da prespijo na trgu Nad glavo imajo vsaj platneno streho kroma Na Velikem trgu, pred županstvom, so včeraj postavili manjša šotora, v katerih bodo začasno namestitev našli tisti, ki so v sredo po nalogu sodstva morali zapustiti stanovanja Aterja (bivši zavod za ljudske hiše Iacp) v Ul. Ca-pofonte, pri Sv. Ivanu. Kot pravijo pri Aterju, morajo stanovanja izprazniti, ker je v načrtu njihova obnova. Prvotno je bilo 16 takih družin, ki so si same dodelile prazna stanovanja v Ul. Capofonte. Za devet družin so s pomočjo tržaške občine in zlasti na prizadevanje župana Roberta Dipiazze našli rešitev, dodelili so jim drugo stanovanje, občina pa bo poskrbela za plačevanje najemnine. Kot trdijo na tržaški občini, jim v ostalih primerih zakonodaja ne dopušča podobne rešitve, ker družine ali posamezniki nimajo pogojev, kijih izrecno predvideva zakon. Eni od družin so sicer predlagali, da bi se soproga, ki je noseča, preselila v zavarovano strukturo, soprog pa v sprejemno središče Il Teresiano v Istrski ulici. Predlog je družina zavrnila, bodisi zato, ker ji ne ustreza (živeli bi ločeno), bodisi zato, ker vztrajajo pri zahtevi, da bi istočasno poskrbeli tudi za vse ostale. Tri družine in trije posamezniki, ki ne morejo več v Ul. Capofonte, so torej včeraj prišli na Veliki trg, kjer so se jim iz solidarnosti pridružile tisti, ki se zavzemajo, da bi vsakdo imel streho nad glavo. Do njih sta stopila tudi župan Roberto Dipiazza in občinski odbornik za social- ne zadeve Carlo Grilli. Zupan je obljubil, da se bodo še nadalje angažirali, izrazil jim je »največjo solidarnost«. Odbornik Grilli je nosečnico in soproga povabil v svoj urad, da bi skušali najti izhod iz nastale situacije. Tudi ta predlog ni bil sprejet, ker ne bi prinesel rešitve za vse, ki so ostali na cesti. Zatem so se dogovorili, da se sestanejo pojutrišnjem zjutraj. Kasneje je odbornik Grilli obvestil občinskega svetnika zelenih Alfreda Racovellija, ki je bil tudi na Velikem trgu, da ponedeljkov sestanek odpade. Kot nam je Grilli pojasnil, je takoj skušal preveriti, če je možna kakšna rešitev. V uradu pa so mu potrdili, daje ni, »držati pa se moram zakona,« je dodal, »in ne bi imelo smisla, da jih samo potrep-ljam po rami. Zato sem sestanek odpovedal, čeprav mi je s človeškega vidika žal, da primera ne moremo rešiti.« Kako se bo zadeva razpletla ali še bolj zapletla, je zaenkrat težko napovedati. Vsaj še danes bodo s šotoroma na Velikem trgu, kjer tudi zbirajo podpise pod apel k solidarnosti s tistimi, ki so brez strehe nad glavo kot tudi z namenom, da bi pristojni naposled le opravili popis vseh praznih stanovanj. Skupaj z družinami so na Velikem trgu tudi vsi tisti, ki so jim v tem trenutku ob strani in ki bodo zaradi tega morebiti imeli še sitnosti s sodiščem. Slednje je namreč uvedlo preiskavo proti 19 osebam zaradi zasedbe stanovanj Aterja, proti 6 pa celo zaradi združevanja v zločinske namene s ciljem zasedbe teh stanovanj. / TRST Sobota, 19. maja 2007 7 fest - Načrt predstavili včeraj v Tržaški trgovinski zbornici Pri Svetem Andreju eden največjih akvarijev v Evropi Šlo bi za središče širšega morskega parka - Paoletti: V stanju smo ga zgraditi v 40 mesecih Če bo šlo vse po načrtih (in po sreči), bo v Trstu v 40 mesecih zrasel eden izmed največjih akvarijev v Evropi, s kakršnimi se že ponašajo Genova, Valencia in Lizbona. Nastal naj bi pri Sv. Andreju, točneje na območju, kjer danes stoji tržnica na debelo za sadje in zelenjavo, in bi predstavljal središče »morskega parka«, ki bi zajemal vse znanstvene, muzejske, pro-stočasne in druge strukture na tržaškem nabrežju, ki imajo tako ali drugače opraviti z morjem. Načrt so predstavili včeraj dopoldne v Tržaški trgovinski zbornici v okviru sejma znanstvenega založništva FEST, saj naj bi bil akvarij »trajen FEST, namenjen morju«, kot se je izrazil direktor Miramarskega morskega parka WWF Maurizio Spoto. Glavno besedo je na predstavitvi imel predsednik zbornice Antonio Paoletti. To seveda ni slučaj, saj je on prava duša tega projekta. Z njim je prišel na dan decembra 2004, ko je Trst izgubil tekmo za expo. Okrog načrta je potem skušal strniti vse temeljne tržaške ustanove oz. duše, in to tudi dosegel. Osnoval je znanstveni odbor, v katerem so zastopani tržaška občina, pokrajina, dežela, Fundacija CRT, univerza in drugi znanstveni centri. Najprej so nameravali akvarij zgraditi v Bar-kovljah. Potem ko je to možnost izjalovilo odkritje, da je bar-kovljanski nasip onesnažen, pa so svojo pozornost preusmerili k Sv. Andreju. Tudi tu obstaja resna ovira: predhodno bo namreč treba izseliti tržnico na debelo. Problem naj bi bil načelno rešen. Načrt namreč predvideva, da bi uredili novo tržnico v industrijski coni pri Orehu, in sicer v bližini tovarne Pasta Zara. V ta namen je tržaški občinski svet minulega 14. maja odobril 1,3 milijona evrov za odkup zemljišča. Zal pa je teren onesnažen in ga bo torej treba bonificirati. Na dlani je, da je stvar dokaj zapletena, toda nosilci projekta so prepričani, da bo mogoče vse skupaj urediti v teku 18 mesecev. V tem smislu so se na včerajšnji predstavitvi poleg Paolettija izrekli tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat in državni podtajnik Ettore Rosato. Vsi so mnenja, da je treba zamisel o morskem parku z akvarijem na čelu čim prej uresničiti, češ da bo to dalo novega zagona Trstu, tako kot se je že zgodilo Genovi. »To ne bo nadomestilo expoja: ga bo preseglo,« je dejal že omenjeni Spoto. Načrt sta s tehničnega vidika predstavila predsednik družbe Costa Endutainment Giovanni Battista Costa, kije načrtoval genovski akvarij in ga zdaj vodi, ter prof. Giovanni Frazia-no v imenu oddelka za arhitektonsko in urbano načrtovanje tržaške univerze, kije pri projektu sodeloval. Akvarij naj bi obsegal skupno 14 tisoč kvadratnih metrov in kakih 100 bazenov s skupno več kot 5 milijonov litrov vode. V njih naj bi bilo okrog 10 tisoč primerkov 500 živalskih in 100 rastlinskih vrst. V glavnem bi šlo za mediteransko morsko floro in favno, toda »zastopani« bi bili tudi prebivalci drugih morij oz. oceanov. Costa je povedal, da bi akvarij lahko pritegnil kakih 900 tisoč obiskovalcev letno. To bi očitno predstavljalo izredno injekcijo za tržaški turizem. Sicer pa bi bil akvarij le diamantna konica širše ponudbe, v katero je treba uvrstiti morski, pri-rodoslovni in druge mestne muzeje, razstavni center v Dvorani čudes itd. Ob akvariju naj bi zgradili tudi hotele, veliko konferenčno dvorano, raziskovalno središče, trgovino in nenazadnje veliko parkirišče. Poudariti velja, da je Sv. Andrej s prometnega vidika dokaj neobremenjen, poleg tega pa leži nedaleč od izstopa s hitre ceste. Naložba naj bi znašala 44 milijonov evrov. »Denar ni problem. Potencialnih investitrorjev je veliko in mogoče celo preveč,« je evforično zaključil Paoletti. (mb) Prof. Giovanni Fraziano predstavlja projekt, spodaj maketa akvarija fest Luzzato dobitnik nagrade G. M. Pace Lucio Luzzato kroma Peto nagrado Giovanni Maria Pace za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo v italijanščini iz leta 2006 je osvojil Lucio Luzzato z delom »Capire il cancro« (založba Riz-zoli). Priznanje visoke šole SISSA in družbe Illycaffe so podelili včeraj dopoldne v gledališču Miela v okviru sejma znanstvenega založništva FEST. Luzzato se je s tem uvrstil v evropski natečaj za Descartesovo nagrado, ki jo podeljuje Evropska komisija za najboljše delo na področju znanstvene komunikacije. Luzzato je bil eden izmed treh finalistov. Ostala dva sta bila Paolo Mazzarello s knjigo »Il Nobel di-menticato. La vita e la scienza di Ca-millo Golgi« (založba Bollati Boring-hieri) in Andrea Moro s knjigo »I confini di Babele. Il cervello e il mis-tero delle lingue impossibili« (založba Longanesi). Kot je povedal rektor visoke šole SISSA Stefano Fantoni, se je žirija odločila za Luzzatovo delo, ker obravnava socialno občutljivo tematiko na strokoven in hkrati razumljiv način, ne da bi zdrknil v cenen optimizem ali pesimizem. Ob slovesni nagraditvi so podelili tudi nagrado »Premio Illy leg-gi la scienza« dijaku tržaške višje srednje šole, ki je napisal najboljšo recenzijo ene izmed treh knjih, ki so se uvrstile v finale nagrade Giovanni Maria Pace. Priznanje je osvojila maturantka liceja Oberdan Stefani-a Parnici z oceno Morove knjige. Žirija se je odločila, da podeli izredno priznanje tudi dijaku 3. razreda liceja Petrarca Enricu Cattaruzzi za oceno Mazzarellove knjige. Ti priznanji je izročil Ernesto Illy, ustanovitelj tržaške industrijske rodbine. Kot je sam povedal, je v mladih letih gojil znanstvena zanimanja. Očitno je treba temu pripisati radodarno pozornost, ki jo družba Illycaffe izkazuje znanstvenemu področju. (mb) fest - Popoldne okrogla miza »Dotik - Znanstvena animacija in sodelovanje občinstva« Današnji spored bo sklenila nagrada Trieste Science Prize za znanstvenike iz tretjega sveta Ob 10. uri na pomorski postaji: Okrogla miza »Miti, stroji in pošasti - Funkcije in fikcije znanosti in književnosti«. Sodelujejo Giuseppe O. Longo, Armando Massarenti, Jon Tur-ney, Yan Wu in Paolo Zellini. Istočasno: Giulia Realdon predstavi revijo Science in School. Ob 10. uri na Borznem trgu: Street science, srečanje z znanstveniki. Ob 10. uri v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Edoarda Boncinellija »Idee per diventare genetista«. Istočasno: Paola Castro predstavi publikacije Višjega zavoda za zdravstvo. Ob 10.45 v Dvorani čudes: Srečanje z Cecilio Bedetti in Anno Mario Rossi (Višji zavod za zdravstvo). Ob 11. uri v Dvorani čudes: Okrogla miza »Kako se rodijo knjige o znanosti«. Sodelujejo Vittorio Bo, Alberto Conte, Raffaello Cortina in Martha Fabbri. Istočasno: Prestavitev knjige Giuseppa Bruzzanitija »Enrico Fermi. Il genio obbediente«. Ob 11. uri v gledališču Miela: Predstava »Tako govorijo zvezde«. Sodeluje Jadranski zavod združenega sveta iz Devina. Ob 11.30 v muzeju Revoltella: Predavanje, Paolo Dario: »Kdo je stroj? Ob 11.30 na pomorski postaji: Predstavitev knjige Anne Parisi »Di-pende, Einstein e la teoria della relativita«. Ob 12. uri na Borznem trgu: Science show - Matematična solata. Ob 14. uri v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Daria Generalia »Epi-stolario di Antonio Vallisneri«. Ob 15. uri v gledališču Miela: Okrogla miza »Kako države v razvoju gledajo na znanost«. Sodelujejo David Dickson, Luisa Massarani, Manoj Patairiya, Gauhar Raza in Nico Pitrelli. Ob 15. uri v muzeju Revoltella: Okrogla miza »Dotik. Znanstvena animacija in sodelovanje občinstva«. Sodelujejo Andrea Bandelli, Cristina Fernetti, Gemma Kearsley-Wooler, Miha Kos, Pjotr Kosobudski, Paola Roda-ri. Ob 15. uri na pomorski postaji: Branje za otroke. Ob 15.30 v Dvorani čudes: Predavanje, Luigi Berlinguer: »Znanstvena vzgoja pomaga brati«. Istočasno: Predavanje, Roberto Mezzina: »Umsko zdravje in novi načini zdravljenja«. Ob 15.30 na pomorski postaji: Predstavitev knjige Monice MarelIi: »La fisica del Miao«. Ob 16. uri na pomorski postaji: Predavanje, Richard Ellis: »Najdragocenejša riba na svetu«. Ob 16. uri v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Telma Pievanija »In difesa di Darwin«. Ob 16.30 v Dvorani čudes: Predstavitev knjig Claudia Bartoccija »Vite matematiche« in Roberta Luc-chettija »Passione per i trilli«. Ob 17.15 v Mestni knjižnici: Javna razprava »Nove oblike znanstvene animacije«. Tudi v slovenščini. Ob 17.30 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Valerie Del Gamba »II ragazzo di via Panisperna«. Ob 18. uri na pomorski postaji: Predavanje, Steven Rose: »Nevroz-nanosti Iahko obrazložijo skrivnosti uma?« Ob 18. uri v muzeju Revoltella: Predavanje, RaffaelIa Aragona in Fu- rio HonselI: »Potencialna književnost«. Ob 18.30 v kavarni Tommaseo: Science café »Superman in drugi su-perjunaki med fikcijo, resničnostjo in književnostjo«. Sodeluje Alessandro Nocera. Ob 18.30 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Micheleja Emmerja »Visibili armonie«. Sodeluje Aljoša Volčič. Ob 18.30 v gledališču Miela: Predavanje, Helga Nowotny: »Kaj znanstveniki v resnici delajo in kako se o tem poroča«. Ob 18.45 v Dvorani čudes: Predstavitev knjige Giuseppa Mussarda »II modello di Ising«. Ob 21. uri v gledališču Rosetti: Nagrada Trieste Science Prize. Sledi predstava Galilejevo življenje. Ob 21. uri v gledališču Miela: Predavanje, John Barrow: »Neskončno«. Ob 23. uri v gledališču Miela: Koncert benda Joyce YuilIe & Mike Sponza. 8 Sobota, 19. maja 2007 TRST / šolstvo - Obisk pokrajinske komisije na liceju A.M. Slomška in poklicnem zavodu Milijon evrov za preureditev Stefana Tako je napovedal odbornik Tommasini - Obisk na pobudo svetnika Kluna Milijon evrov, toliko bo potrebno za ureditev šolskega poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre Žige Zoisa na območju nekdanje psihiatrišne bolnišnice pri Sv. Ivanu. Predvideni »račun« je izstavil pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini med včerajšnjim obiskom članov pokrajinske komisije za šolstvo v poslopju zavoda Stefan. Komisija, ki ji predseduje pokrajinski svetnik Levih demokratov Sandy Klun, si je malo prej ogledala tudi prostore pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška v Ul. Caravaggio pri Sv. Ivanu, prejšnji teden pa je bila že na obisku pri preostalih dveh slovenskih višjih srednjih šolah, liceju Franceta Prešerna in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa na Vr-delski cesti. Predsednik Klun se je angažiral za ogled slovenskih višješolskih zavodov, da bi se pokrajinski svetniki seznanili z dejanskim stanjem njihovih poslopij. Že na prvi pogled so takoj ugotovili, da se v najslabšem stanju nahaja stavba zavodov Jožefa Stefana in oddelka za geometre. Pokrajinske svetnike je sprejel podravnatelj Bruno Verša in jim predočil stanje, v katerem se šola nahaja. Poslopje, ki je nekoč služilo za bolnišniške namene in je bilo pred nekaj desetletji zasilno preurejeno za šolske potrebe, je dotrajano. Zunanji omet na več mestih razpada, okna in vrata bi morali zamenjati, urediti dvigalo, posodobiti električno napeljavo, da bo odgovarjala zakonskim predpisom, vse prostore pa bi morali prepleskati. Zunanji ogled in ogled notranjih prostorov je svetnikom le vizuelno potrdil, da bo treba v poslopje veliko investirati. Odbornik Tommasini je pojasnil, zakaj celo vrsto let ni bilo na šoli nič pos-torjenega. Poprejšnja pokrajinska uprava je sicer predvidela nekatere posege, pripravila pa je več načrtov (kar štiri) za prav toliko posegov. Tolikšna neusklajenost je preprečila, da bi bila predvidena dela izpeljana. Sedanja uprava je že zmanjšala število posegov s štiri na tri, tehnični uradi pa si že dalj časa prizadevajo, da bi jih poenotili. Tako bi pripravili en sam načrt, razpisali en sam natečaj za zakup del, prištedili s tem del javnega denarja in predvsem omogočili hiter potek del. Za sam začetek, pa bo potrebnih še nekaj mesecev. Obisk pokrajinske komisije za šolstvo se je začel na pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Tu je pokrajinske svetnike sprejela podravnateljica Makri Milič, ki jim je boljunec Tokrat brez hujših posledic Poklicali so tudi gasilce, češ da sta motociklista po trčenju kon ča la pod to vor njak. Ta ko so poleg vozil službe 118 pridrveli tudi gasilci, na srečo pa njihova pomoč tokrat ni bila potrebna. Motociklista sta se res zaletela v manj ši to vor njak, ven dar z nji ma ni bilo hujšega. Ne zgo da se je vče raj po zno po pold ne pri pe ti la na tr gu v Bo -ljuncu, v bližini avtobusnega obračališča. Povedali so, da je motorno kolo, na katerem sta bili dve osebi, najprej oplazilo prav avtobus, nakar je pot končalo v zadnji levi del manjšega tovornjaka, ki je bil par ki ran pred pe kar no Ota. Ranjenca so odpeljali v kati-narsko bolnišnico, osebje 118 pa ni opazilo, da bi imela kakšno hujšo rano. Izvide so opravili miljski karabinjerji, ki do večernih ur niso posredovali podatkov o poškodovanih motociklistih. Zunanjost poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefana: detajl naštela, kaj bi morali v poslopju storiti za boljše življenje na šoli. Največji problem predstavlja vlaga. V pritličju ni vmesnega zračnega prostora, zato vlaga - predvsem ob deževnih dneh - pronica s tal, da celo tla, navadno roza barve... pordečijo (!). Šipe bi bilo treba zamenjati, da bi znižali sedanjo veliko razpršitev toplote. Nadalje - druga velika hiba šolskega poslopja - v prvem nadstropju bi morali urediti zasilni izhod in zunanje zasilno stopnišče, v poslopju pa bi morali namestiti dvigalo in prepleskati prostore. Pokrajinski svetniki so si ogledali prostore, pokukali so v nekaj razredov v pritličju in prvem nadstropju, ter slišali za mnenja (beri: pritožbe) profesorjev in dijakov. Ob koncu obiska je odbornik Tommasini ocenil, da bo mogoče na tej šoli opraviti le nekaj malih posegov, saj so »večji posegi« že »rezervirani« za šolska poslopja liceja Prešerna, zavoda Zoisa in zavoda Stefana. Slovenski dijaki vodniki v rimskem gledališču Ob Tednu kulture bo tudi licej »Prešeren« sodeloval pri pobudi vodenih obiskov, na katerih kot »ciceroni« nastopajo učenci. Danes, 19. maja, bo tako od 15. do 18. ure možen obisk tržaškega rimskega gledališča, vodeni ogledi v slovenskem jeziku se bodo začeli ob 15., 16. in 17. uri. Obiskovalce bo vodila dijakinja 1. klasičnega liceja Mi-ja Slavec, ki bo prikazala razvoj gledališča od antike do danes. Toplo vabljeni dijaki, starši, profesorji in vsi, ki jim je tržaška zgodovinska dediščina bogastvo vseh komponent našega mesta. Zoran Lupinc danes v oddaji Brez meje Danes, 19.maja 2007, bo v koprski oddaji Brez meje gost Zoran Lupinc, osebnost, ki zaseda pomembno mesto v glasbeni sceni ne samo Slovencev v Italiji, pač pa celotnega slovenskega prostora in drugih bližnjih držav. Z Martino Kafol se bo pogovarjal o svoji strasti do diatonične harmonike, o možnostih, ki jih ta inštrument nudi, o delu, ki je bilo že narejeno na področju pedagogike in publikacij za diatonično harmoniko ter o načrtih za prihodnost. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper ob 18. uri., Pisatelj Zorko Simčič v ponedeljek gost DSI Pisatelj Zorko Simčič je novembra lani praznoval svoj 85. rojstni dan. Ob tej priložnosti so v Sloveniji izšle kar tri njegove knjige, založba Mladika v Trstu pa je izdala zbirko njegovih črtic, katerih dogajanje je postavljeno v povojni Rim, v katerem je avtor preživel svoja prva begunska leta. Knjiga pri Mladiki je izšla tudi v italijanskem prevodu Aleksandre Foraus, ker je vsebina zanimiva tudi za italijanske bralce. V Sloveniji je Simčič ob jubileju doživel za svoje življenjsko delo ničkoliko priznanj, zato se je Društvo slovenskih izobražencev odločilo, da ga povabi v Trst. Jubilant je vabilo sprejel in napovedal, da bo v društvu spregovoril o svojih treh Trstih: o prvem povojnem do odhoda v Argentino, o Trstu, ki ga je doživljal kot emigrant v Argentini, in o Trstu, s katerim intenzivno živi od povratka v domovino leta 1990, saj pravi, da je knjiga člankov in razprav, ki je izšla pri Družini, skoraj v celoti »tržaška«. Avtorja bosta predstavila urednik prof. France Pibernik in avtorica spremne besede Rimskih zgodb prof. Marija Cenda. Večer bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. trgovski tehnični zavod žige zoisa - Nov plotter na oddelku za geometre Sponzorji za boljšo šolo Šest podjetij podarilo dragoceno računalniško napravo, nekaj računalnikov, programov in zemljevidov Sponzorji se uveljavljajo ne le v športnem, temveč tudi v šolskem okolju. Odkar je stopil v veljavo zakon o šolski avtonomiji so dotedanji ravnatelji postali nekakšni šolski menažerji, iskalci sredstev za boljše delovanje šolskih zavodov. Na trgovskem tehničnem zavodu in oddelku za geometre Žige Zoisa so že pred časom »pridobili« vrsto sponzorjev, ustanov in podjetij, ki so priskočili šoli na pomoč, da bi ovrednotili njene šolske usluge. Včeraj so tako na oddelku za geometre v poslopju na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu predali namenu nov plotter, napravo za računalniško obdelavo tehničnega risanja. Predstavnikom sponzorjev sta se uvodoma zahvalila ravnatelj zavoda Daribor Zupan in predsednik zavodskega sveta Marko Lupinc, ki mu na šoli priznavajo vlogo »iskalca« sponzorjev. Plotter je posebne vrste, saj omogoča neposredno povezavo z internetnim omrežjem. Poleg tega so s prispevkom sponzorjev nakupili celo vrsto slovenskih zemljevidov za trgovski zavod in oddelek za geometre, nadalje nekaj računalnikov in najnovejši program autocad za računalniško tehnično risanje. To posodobitev šolske opreme so omogočili Združena kraška banka, podjetje Dragotina Daneua, zlatarna in draguljarna Malalan, podjetje Beton Est, Il laboratorio dei viaggi Chiare Coslovich in podjetje Borisa Bizjaka iz Repna. V ospredju novi plotter, v ozadju sponzorji, ravnatelj Daribor Zupan (tretji z leve) in predsednik zavodskega sveta Marko Lupinc (prvi z desne) / TRST Sobota, 19. maja 2007 romsko vprašanje - Podpisala sta ga deželni odbornik Franco Iacop in župan Roberto Dipiazza Dežela in občina Trst: sporazum o nomadskem kampu na Vejni Uredili bodo tako tranzitni kot rezidenčni kamp - Zahodni Kras: predsednik Rupel presenečen 9 Deželna uprava in tržaška občina sta se odločili: nomadski kamp bo, in bo na Krasu, na Vejni. Oziroma: na Vejni bo dvojni nomadski kamp: eden za tranzitne Rome, eden za reziden-čne. Tako določa sporazum, ki sta ga včeraj na sedežu deželne vlade podpisala deželni odbornik za krajevne avtonomije Franco Iacop in tržaški župan Roberto Dipiazza. V sporazumu je zapisano, da bo »poseg integriran«, da bo »strateškega pomena« in da bo »vklju čen v de žel ni na črt za ov red no -tenje ozemlja.« Deželna uprava je v svoji noti, izdani po podpisu sporazuma, zapisala, da bodo »v spoštovanju programiranja tržaške občine izvedli načrte, ki jih predvideva deželni zakon o krajevnih avtonomijah.« Župan Dipiazza pa je potrdil, da »sporazum ponuja Trstu možnost, da se loti spoštovanja zakonskih norm o no mad skih na se ljih.« Deželna uprava bo k načrtu prispevala 730 tisoč evrov, tržaška občina pa 50 tisoč. Po predvidevanjih naj bi izvršilni načrt odobrili do 31. marca 2008, dela naj bi se začela štiri mesece kasneje, 31. julija 2008, zaključila pa naj bi se dobro leto kasneje: 31. oktobra 2009. V tiskovnem sporočilu deželne uprave je zapisano, da se izbrano območje za oba kampa nahaja ob nekdanji Tr biš ki ces ti, to je na Vej ni. Re zi -denčni kamp bo meril 5.220 kvadratnih metrov, tranzitni pa bo nekoliko večji in bo meril 7.260 kvadratnih metrov. Parkirišča, sanitarije in druge struk tu re bo do skup ne. Tran zit ni no mad ski kamp bo imel recepcijo in bo ograjen. Dohod bo možen po že obstoječi cesti, ki pa jo bo treba še urediti. Rezidenčno naselje pa bo imel svoj vhod in bo tako »ločen« od tranzitnega. V ve čer nih urah je žu pan Ro ber -to Dipiazza podal malce drugačno sliko o sporazumu z deželno upravo. Sredstvom javnega obveščanja je izjavil, da naj bi do go vor za de val le tran -zitni kamp, ker ima občina že »svoj« rezidenčni kamp, in sicer v Ul. Pietra-ferrata. Dodal je tudi, da naj bi lokacija tranzitnega kampa, omenjena v noti deželne uprave (ob nekdanji Tr-biški cesti) ne bila dokončna. Obveljala naj bi le, če ne bi dobili drugega primernega območja za tranzitno romsko naselje. Pred sed nik za hodno kraš ke ga ra -jonskega sveta Bruno Rupel je bil sino či ze lo pre sene čen nad no vi co o sporazumu med deželno upravo in tržaško občino o nomadskem naselju. Kot ob primeru določitve lokacije kam pa na za hod nem Kra su ga tu di ob vče rajš njem spo ra zu mu ob čin ska uprava ni obvestila, kaj naklepa. Začuden je bil iz dveh razlogov. V sredo je na seji dveh občinskih svetniških komisij v dvorani tržaškega občin ske ga sve ta sli šal žu pa na Ro ber ta Di pi az zo, ka ko je de man ti ral no vi co, da naj bi na območju na Vejni uredili tako tranzitni kot rezidenčni nomadski kamp. Župan j e takrat omenil le možnost ureditve tranzitnega kampa. Slišal pa je tudi, kako je župan Dipiazza zagotovil, da izbrana lokacija ni dokončna: prvi občan je dopuščal možnost drugačne lokacije, na drugem mestu, le da bi bila primerna. Ru pel je na to spo mnil, da se je is -tega dne, le nekaj ur kasneje, na tržaški pokrajini sestalo omizje pokrajinskih in občinskih upraviteljev, da bi skupno poiskalo ugodno rešitev za namestitev nomadskega naselja. Tržaška pokrajina je prevzela koordinacijsko vlo go, saj je vpra ša nje Ro mov po kra -jinskega pomena. Srečanja se je - ob županih in odbornikih okoliških občin - udeležil tudi tržaški župan Dipiazza. Pred kolegije zagovarjal lokacijo kampa na Vejni, ker jo tam predvideva občinski regulacijski načrt, naselje pa mora biti nujno na ozemlju tržaške obči ne, ker je njej de že la na me ni la us -trezni prispevek. Po svojem posegu je Dipiazza zapustil omizje. Os ta li so oce ni li, da bi se mo ra li o lokaciji dogovoriti skupno. Menili so, da je bil tis ti le pr vi se sta nek in da bo -do potrebna še druga srečanja, na katerih naj bi poiskali (po možnosti za vse) sprejemljivo rešitev. »Sporazum med deželno upravo in tržaško občino sedaj izničuje vsa prizadevanja koordinacijskega omizja tr žaške pokrajine,« je ocenil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. Ob tem pa postavlja pod vprašaj tudi nujno resolucijo, ki jo je v sredo vložil v tržaškem pokrajinskem svetu načelnik Dipiazzove liste Maurizio Fer ra ra. V njem je po zval, naj bi Ita li -ja in Slovenija »poiskala skupno območje za začasni sprejem Romov.« Po vče rajš njem spo ra zu mu na de že li je postala resolucija le (neuslišana) pobožna želja. Kocka je padla (včeraj na deželi).: romski kamp bo na Vejni nabrežina - Slovenska komponenta LD Veronese, novost in svežina Srečanje z vladnim podtajnikom Milošem Budinom in deželnim svetnikom Igorjem Dolencem Igor Dolenc, Massimo Veronese in Miloš Budin pred spomenikom padlim za svobodo v Nabrežini »Massimo Veronese predstavlja za Devin-Nabrežino novost in svežino, za to si po pol no ma za slu ži za u pa -nje ob čank in ob ča nov.« Ta ko sta se o kan di da tu le ve sre di ne za žu pan sko mesto opredelila vladni podtajnik Miloš Budin in deželni svetnik Igor Dolenc, vodja slovenske komponente Levih demokratov. Z Veronesejem in s predstavniki njegove koalicije sta Budin in Dolenc obravnavala vprašanja, ki izstopajo v tej volilni kampanji, ter žu pan ske mu kan di da tu in le vi sre di ni voščila uspeh na volitvah 27. in 28. maja. Ta bo ri vseh treh žu pan skih kan -didatov - Veroneseja, Romana Vlaho-va in Giorgia Reta - medtem pozitivno ocenjujejo petkovo soočenje v dvora ni druš tva Igo Gru den v Na bre ži ni. Vsi z zadovoljstvom izpostavljajo, da je bila razprava, kljub seveda različnim sta liš čem, tvor na in da je po te ka la v duhu medsebojnega spoštovanja, kar v politiki se ne dogaja vsak dan. Pohvalo za uspeh soočenja županskih kandidatov si zaslužita Luciano Ceschia (Veronesejev volilni štab) in Tjaša Švara (Lista Ret), ki sta dobro vo di la po bu do. Kot »sod ni ka« si cer nis ta ime la ve li ko de la, saj so se kan -didati dosledno držali pravil. Glavni pobudnik soočenja pa je bil podjetnik Adelfio Zini, ki je tudi na kratko uvedel srečanje. medja vas - Nova provokacija Spet so ukradli rdečo zastavo Dežela poslala volilna navodila le v italijanščini - Skupaj-Insieme za spremembo kmetijske variante V Medj i vasi s o znova ukradli rdečo prvomajsko zastavo, ki jo je nad vasjo postavilo domače društvo Timava ob sodelovanju vaške skupnosti. Zastavo so domačini takoj nadomestili z novo. Gre očitno za novo nepotrebno provokacijo, podobno tisti, s katero se je prvega maja »proslavil« Giuliano De Vita, kandidat Nacionalnega zavezništva in predsednik zamrznjene občinske mladinske konzul-te. Deželna vlada naj spremeni oziroma popravi t.i. kmetijsko varianto Devina-Nabrežine kar zadeva t.i. spo-štovalne cone okrog zaščitenih območij. Gre za vmesna področja (300 met- rov med naselji in zaščitenimi območji), ki pravzaprav onemogočajo vse kmetijske dejavnosti. Apel Deželi sta na slo vi la žu pan ski kan di dat le ve sredi ne Mas si mo Ve ro ne se in za stop nik Zelenih Maurizio Rozza, ki sta prepričana, da je sklep o spoštovalnih conah ne samo škodljiv, ampak tudi nezakonit. Ve ro ne se in Roz za me ni ta, da ukrep, ki ga je sprejela uprava župana Giorgia Reta, močno škoduje ravnovesju med kmetijstvom in ekologijo. Ob tem spominjata, da je treba temu prišteti še dodatni 150 metrski pas, ki okrog vasi prepoveduje pašo. Skrat ka De že la naj pri la go di kme tij - sko varianto potrebam devinsko-na-bre žin ske skup nos ti. Prebivalci devinsko-nabrežinske Občine, piše v sporočilu Mauro Zeri-ali, kandidat Marjetice na listi Skupaj -- Insieme, smo v poštnem nabiralniku dobili lepo darilo. »Primerno lepa kuverta Dežele Furlanije Julijske Krajine je v svoji notranjosti skrivala zgibanko z navodili za pravilno izpolnjevanje volilnih glasovnic na prihodnjih občinskih volitvah v naši občini.« Res hvalevredna pobuda, ampak vsestransko pomanjkljiva ker je vse natisnjeno samo v italijanščini, poudarja Ze ri a li. Prav go to vo je De že la poza bi -la da je naša občina dvojezična in da v njenem v zgornjem predelu prebiva mo sko raj iz ključ no Slo ven ci. »Ta -ka pozabljivost bi bila lahko upravičena pri desnosredinski deželni vladi ne pa nasprotno. Žal da do takih dogodkov pride prav v volilnem obdobju,« zaključuje svojo izjavo kandidat levo-sredinske liste Skupaj-Insieme Zeria-li. Glede volilne kampanje v Devi-nu-Nabrežini velja omeniti ponedelj-ko vo po bu do Stran ke ko mu nis tič ne prenove- Evropske levice o vprašanju pokojnin in odpravnin (TFR). Srečanje o teh vpra ša njih bo v Kam nar ski hi ši v Na bre ži ni, roj stni hi ši Iga Grud -na. Za če tek ob 20.30. 10 1 8 Sobota, 19. maja 2007 SVET / prihodnjo soboto - Poimenovanje kriškega vrtca V spomin na igralca Justa Košuto »Priklonite se, a samo na odru, nikoli v življenju « V soboto, 26. maja, bo v Križu pri Trstu praznično. Poimenovali bodo domači vrtec po domačinu, igralcu Justu Košuti. Na Opčinah in na Repentabru so si izbrali ime šolnika, v Trebčah in v Križu ime gledališčnika, pa saj postane vsak šolnik v razredu - posebno z malčki - za silo tudi igralec. In prav v vrtcu se začne vzgojna pot staršev in vzgojiteljev, ki bo pripeljala otroka do spoznavanja zgodovine domačega kraja, in se nato v naslednjih letih na teh temeljih dograjevala. Zato je poimenovanje šol, vrtcev, društev, organizacij vez med posameznikom in vaško skupnostjo, med zgodovino domačega kraja in celotne skupnosti. Justo Košuta se je zgodaj zapisal slovenstvu, gledališču, širjenju gledališke dejavnosti med amaterji. Posebno skrb je posvečal jeziku, saj so naši kulturni delavci prvih povojnih let vsi izšli iz italijanskih šol. Njegove vaje so bile šola izgovorjave (vedno je ponavljal: povej po domače - vidiš, da znaš...), za nekatere pa Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. maja 2007 IVO Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 19.33 -Dolžina dneva 15.03 - luna vzide ob 7.11 in zatone ob 23.12. Jutri, NEDELJA, 20. maja 2007 BERNARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,9 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb pada, veter 28 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 14. maja, do sobote, 19. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Baiamonti 50 (040-812325), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040-54393), Miije - Ul. Mazzini 1/A (040-271124). Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040-208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040-364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino ALCIONE - 17.00 »Voce del verbo amore«; 18.45, 21.15 »Salvador 26 anni contro«. AMBASCIATORI - 17.30, 20.00, 22.15 »Spi- der-man3«. ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »Quello che gli uomini non dicono«. CINECITY - 14.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22,00 »Spider-man3«; 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Zodiac; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Prey-La caccia è aperta«; 15.10, 19.50, 22.05 Justo Košuta se je zapisal slovenstvu in širjenju gledališke dejavnosti sploh prvi stik z zborno slovenščino. Na Opčinah smo Košuto kot režiserja spoznali 18. aprila 1948 ob nastopu novoustanovljene dramske skupine partizanov. V naslednjih letih je v Prosvetnem društvu Opčine poleg krajših tekstov režiral vrsto zahtevnih predstav: Finžgarjevo Našo kri (24 nastopov), Go-goljevega Revizorja (17 ponovitev), Šu-rekovo Pesem s ceste (3 ponovitve). S prvima smo nastopili tudi v tržaškem Avditoriju. V večkrat nezakurjeno dvorano »L'uomo dell'anno«; 16.50, 17.40 »Le colline hanno gli occhi 2«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00 »La Vie en Rose«; 22.10 »Mio fratello e figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Breach-L'infil-trato«. FELLINI - 17.00 »Sette chilometri da Ge-rusalemme«; 18.45, 20.30, 22.15 »Notturno bus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'uomo del-l'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.40, 21.10, 23.40 »Favnov labirint«; 21.20, 23.30 »Grozljiva žetev«; 16.10, 19.00, 21.50 »Življenje v rožnatem«; 15.40, 18.30 »Spi-der-Man 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 »Zodiac«; Dvorana 2: 15.30 »Mr. Bean's holiday«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io e l'altro«; Dvorana 3: 15.20 »Spi-der-man 3«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Pray-La caccia e aperta«; Dvorana 4: 15.30, 18.00 »Epic movie«; 19.30, 22.10 »L'ombra del potere«; Dvorana 5: 17.15, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«; 18.45, 20.30 »The number 23«. SUPER - 17.15, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«; 18.45, 20.30 »The Number 23«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 18.15, 21.15 »Zodiac«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Pry-La caccia e aperta«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo del- S Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira enodnevni izlet v Ljubljano jutri, 20. maja. Kdor se želi udeležiti izleta z avtobusom in za nadaljnjeinformacije, je na razpolago tel. št. 040-274995 (Ivica - v večernih urah) ali 347-5469662. SPDT organizira jutri, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prosi vse udeležence izleta v Srbijo, da se javijo v torek, 22. maja, od 20.30 do 22. ure na sedežu zbora na Padričah za poravnavo stroškov izleta. KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prek-murje z bogatim kulturnim in rekreativ- Prosvetnega doma je Košuta prihajal na vaje peš iz ul. Commerciale. Bila so leta težkega gospodarskega, še bolj pa političnega stanja, predvsem po resoluciji In-formbiroja, ko se je pri nas demokratično gibanje razdelilo na dva ostro nasprotujoča si tabora in so ideološki spopadi segli tudi na kulturno delovanje. Ko se bo zgodovinar poglobil v takratno obdobje in analiziral kulturno-politično delo društev in posameznikov bodo tudi v tem razdoru izstopali ljudje, ki so vse svoje moči posvetili širjenju slovenske besede bodisi z organiziranjem prosvetnega dela po tržaških društvih kot z akcijami od vrat do vrat za vpis otrok v slovensko šolo. In Justo Košuta je bil med najaktivnejšimi. Naj besede, ki nam jih je ponavljal ob vsaki predstavi, vodijo tudi današnje in bodoče mlade Križane: Ko bodo v dvorani zaploskali, priklonite se! Vendar je takoj dodal: Samo na odru! Nikoli v življenju! Stanka Hrovatin nim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040826661, Anton Bole 040-417025, Krut -Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sed-mak Gabrijela 040-229237. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v ponedeljek, 4. junija 2007 na izlet v Istro z ogledom Brijonov in Poreča. Informacije in vpisovanje do 26. maja 2007 na tel. št. 040225468 (Vera) ali 040-639949 (Mira). Vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Bol-juncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 348-5289452. KROŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počitnikovanje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. Prireditve MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici danes, 19. maja, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« jutri, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrin-ke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tamburaška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 -Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Predprodaja vstopnic od ponedel- ASD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpatizerje In vaščane na veselo družabnost s športnim sporedom danes, 19. maja od 16. ure dalje na odprtem igrišču AŠD Sokol Ob priliki bo tudi včlanjevanje in nabiranje prostih prispevkov za popravila na igrišču. V Vsi toplo vabljeni! j jka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040418605. Vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tambu-raškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjetka Popovski. Začetek ob 20.30. SKD LIPA vabi v okviru večerov Pesem na M'zarju v sredo, 23. maja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge Bazovica na večer »Z iskrenimi ljudmi... « s pevko in glasbenico Andrejko Možiona ter mae-strom Aleksandrom Vodopivcem; v sredo, 30. maja, ob 20.30 na vrt Gospodarske zadruge Bazovica na ogled veseloigre v narečju T. Micheluzzi »Kratek stik« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ric-manj, prevod, priredba in režija Ingrid Verk; v sredo, 6. junija, na prireditev »Otroci se predstavljajo« ob 19.30 v Ba-zovski dom na odprtje razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Trubar Kajuh in otrok vrtca U. Vrabec, ter ob 20.30 na M'-zarju nastop učencev osnovne šole in vrtca, otroške folklorne skupine Stu ledi in ansambla Mladi kraški muzikanti; v petek, 15. junija, ob 20.30 na M'zarju zaključni koncert domačih zborov OPZ Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, gost večera bo Godbeno društvo Prosek. B Mali oglasi NA PROMETNI ULICI V BAZOVICI nudimo v najem resnim interesentom prostore primerne za trgovino. Tel. 333-2996301. OBRTNA CONA DOLINA v najem dajemo 3 urade po 90 kv.m, novi, s klimo, primerni tudi za laboratorij. Tel. 040-228264 - 3357129924 RAZPOLAGAM S PRAVICAMI za zasaditev vinograda 6.000 kv.m. Zainteresirani pokličite na št. 337-799205. UPOKOJENKA IŠČE 2-krat tedensko po 4 ure pošteno vestno žensko za pomoč v hiši in pri nakupih. Tel. 040229523 od 19.30 do 20.30 Aleksandra V PIVNICI KARIŠ NA PESKU bomo v sredo, 23. maja, predvajali finale nogometne tekme lige prvakov (Milan - Liverpool). Vabljeni vsi ljubitelji nogometa...in ne! Tel. 040-226889. DARUJEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040214779. GLASBENA MATICA nudi učencem slovenskih osnovnih šol na tržaškem možnost brezplačnega pouka izbranega instrumenta v mesecu maju. Prijave in informacije - tajništvo GM, tel.040-418605. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče gospo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040-948080. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 3209564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 329-0217218. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 335-5702863. LONJER - obnovljeno enonadstropno hišo z vrtom, hlev s senikom in dograditvenim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli vajenca ali delavca. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št 335285063. MOŠKA VOKALNA SKUPINA »LIPA« vabi na 3. srečanje FANTJE POJEJO NA VASI v prostorih Športnega centra Zarja v BAZOVICI danes, 19. maja 2007 ob 20.30 KD Rovte-Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 vabi na 26. praznik vina danes, sobota, 19. maja od 17.30 dalje Spored: nagradno tekmovanje SPOZNAŠ SVOJE VINO? in nagrajevanje najboljših vin, ki jih je ocenila komisija iz Podlonjerja MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040228382 ali 335-6067594. NAŠLI SMO PSIČKO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 333-2523040 ali naj se javi v baru Otok (040-8325069) v obrtni coni Dolina. OPČINE - malo pisarno dajemo v najem. Informacije vsaki dan na tel. št. 040772545 od 8. do 10. ure. PEKARNA - SLAŠČIČARNA išče izkušeno prodajalko, tudi part-time. Klicati na št. 040-228669, od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Proseku. Tel. št. 339-8992472 ali 340-6002650. PRODAJAM nove gume Dunlop šport št. 195/60 r15. Ugodna cena. Tel. št. 3349580949. PRODAM JADRNICO model QR 682, v dobrem stanju. Za informacije št. 3355319333. PRODAM SCOOTER 200cc, znamke Ma-lagutti, letnik2003 po zelo ugodni ceni. Info. na tel. 040-200496. PRODAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903. PRODAM fiat bravo 80 16v cx. Tel. št. 3336741266. PRODAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 3343539564. PRODAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 3473452051. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855. Id Osmice OSMICA je odprta na Križpotu pri Silvi. Poleg vina nudimo domač prigrizek. Toplo vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040299442. NA DOLGI KRONI pri jahalnem društvu je odprta osmica. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Sa-vron. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Col-ja, Samatorca 50. Tel. 040-229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. / TRST Četrtek, 17. maja 2007 1 1 OBČINA REPENTABOR OBČINSKI PRAZNIK - BINKOŠTI REPEN Petek, 25. maja 2007 18.00 odprtje kioskov 18.30 v Kraški hiši v Repnu: uradna otvoritev občinskega praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras« - kamniti izdelki Leona Mahniča iz Vogelj (SLO) 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Kraški kvintet« 18.00 19.00 20.30 Sobota, 26. maja 2007 odprtje kioskov v Kraški hiši v Repnu: predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, glasbena točka »Mali kraški muzikanti« ■ 00.30 PLES z ansamblom »Kraški kvintet« Nedelja, 27. maja 2007 OBUDITEV PRAZNOVANJA BINKOŠTI 10.30 slovesna sv. maša na Tabru 17.00 odprtje kioskov 20.00 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 20.30 - 00.00 PLES z ansamblom »Mi« Pokrajina Trst Ü3 Obvestila AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom danes, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. KD RAUTE-KOLON KOVEC Ul. M. Ser-nio 27, vabi v okviru 26. praznika vina, danes, 19. maja, od 17.30 dalje na prireditev »Spoznaš svoje vino?«, sledi nagrajevanje. LINUX USER GROUP iz Trsta prireja danes, 19. maja, 2. Install party od 10.30 do 19.00 v Domu kultur (Casa delle culture) v Ul. Orlandini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo namestili linux distribucijo, ki vam je najbolj primerna. Med prireditvijo bodo potekala razna predavanja. Več informacij na spletni strani http://trieste.linux.it SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOL-AVO RO FER ROVI A RI O IN GRUP PO AMICI DEL TRAM vabijo v Prosvetni dom na Opčine na razstavo prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta še danes, 19. maja, med 16. in 18. uro. JUS SRENJA TREBČE organizirajutri, 20. maja, tretji sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska ledinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P d lipo«. Vabljeni člani in vaščani! KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 obvešča, da bo razstava Mikela Daliuja odprta še do jutri, 20. maja s sledečim Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst urnikom: danes od 17. do 19. ure in jutri od 10. do 12. ure. ORATORIJ V MARIJAN IŠČU 2007 Tu - di letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATO-RIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIZJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Pri-morje (Prosek, št. 2). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 21. maja 2007, na srečanje s pisateljem ZORKOM SIMČIČEM ob njegovi 85-letnici. Prof. France Piber-nik in prof. Marija Cenda bosta predstavila pet avtorjevih knjig, ki so izšle ob njegovem jubileju, sam pa bo govoril na temo MOJI TRIJE TRSTI. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, v Donizet-tijevi ulici 3, ob 20.30. Vljudno vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi na podeljevanje Cankarjevih nagrad v torek, 22. maja 2007, ob 18.30 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah; častni gost bo pisatelj Boris Pahor. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 22. maja, ob 20.45 na Padričah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 22. maja 2007, ob 16.30 pri združenju Confcommercio, Ul. San Nicolo 7, predavanje na temo »Diabetična retinopatija nove klinične perspektive«. Govoril bo prof. Giuseppe Ravalico, direktor tržaške očesne klinike. Vsi so vljudno vabljeni! KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt- ka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 RADIJSKI ODER sporoča, da so zapolnjena vsa razpoložljiva mesta za gledališki teden za najmlajše in se je zato vpisovanje zaključilo. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzikanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja: 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru; 17. uri - odprtje kioskov; 20. uri - povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina; 20.30 - ples z ansamblom » Mi«. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ, od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Meteži-ci«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. KD RDE ČA ZVEZ DA IN ZDRU ŽE NJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽE NA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča Zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirični metodi. V nedeljo, 27. maja od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori.Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 3407719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 3475292058. Toplo vabljeni! Š. Z. DOM IN OB MOČ NO ZDRU ŽE NJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB NO- VA GORICA vabita v nedeljo, 27. maja na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihemberku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers. Informacije: http: //www.kulturnidom.it/-dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice: +393201423712 (Andrej). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek 1. junija ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA razpisuje fotografski natečaj na temo »Krnsko polje«. Rok za oddajo fotografij je 8. junij. Podrobnosti so objavljene na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! GLASBENA MATICA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6 in 10 letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melaniekle-in.org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17 ure. Informacije tel. 040212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. Prispevki V spomin na Gigija De Lorenzija, darujeta Ivanka in Marija 20,00 evrov za Ribiški muzej. V spomin na dragega moža in očeta Gigija De Lorenzija, daruje družina 30,00 evrov za Ribiš ki muzej, 30,00 evrov za AŠD Mladina, 30,00 evrov za ŠD Vesna in 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na pokojnega strica Ladija Mi-liča darujeta Jožko in Miloš z družinama 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ladija Miliča darujeta Tamara in Zvonko 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Ladija Miliča daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob prijatelju in svaku Ladiju Miliču daruje Ladi z Bajte 25,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na dragega Ladija Miliča, daruje dru žina Legiša 40,00 evrov za Sklad Lucchetta - Ota - D'Angelo -Hrovatin in 15,00 evrov za AN VOLT. Ob 1. obletnici smrti Adrijane Dovgan, darujeta Severino in Sonja 50,00 evrov za KD Primorsko. V spomin na Gigija De Lorenzija, daruje Srečko Sedmak (Devinščina) 10,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa. Ob 30. obletnici smrti drage mame Lidije, darujeta hčeri Vilma in Luciana 40,00 evrov za KD Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na teto Marijo Ferfolja Vetto-rato, darujejo nečaki Sonja, Milči, Ivan in Anica 100,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na drago Adrijano daruje Gordana z otroci 30,00 evrov za Nonet Primorsko. V spomin na Ladija Miliča darujeta Mimica in Nadja Tretjak 30,00 evrov za Oktet Odmevi.V spomin na Ladija Miliča daruje Renato Jazbec 30,00 evrov za Oktet Odmevi. V spomin na Ladija Miliča daruje družina Kante 30,00 evrov za Balinarski odsek ŠK Kras. V isti namen darujejo nosilci krste 30,00 evrov. Ob 30-letnici smrti drage mame Lidje daruje sin Just 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Dolini. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Igor in Darja 30,00 evrov za MoPZ RZ.. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Li-ljana in Ladi 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda. 12 Sobota, 19. maja 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH O mia Trieste nova e bona? Milan Rakovac Kadim na pločniku v Ulici Giu-lia, par hiš naprej je stanoval Tomiz-za...: »Kako je, moj brat?« mi je v hrvaščini znal reči ob kavi v Kavarni San Marco...Kadim pred kavarno, notri je fešta, fešta za Magrisa, za Marijo Mit-rovič, za Melito Richter, zame; pristopi domača Slovenka in mi pravi, da imam veliko pozornih bralcev v Primorskem in naj kar nadaljujem... Zame je to enako pomembno priznanje kot tisto, ki mi ga je podelila »Altama-re a«... Caffe' San Marco strapien, poeti, scrittori, »applausi di gente intor-no a me«, cio' mio, e me sento un tantin come Celentano anche mi. I se do-mišljan jenoga aršenalota iz Preman-ture ča je po našu pričinija Celenta-na, rastižuči »triještinu«; »san doša doma z Uljanika i niš ni bilo na mizi/ i žiena mi je rekla/ uni ča ne dela, nima ljubavi«... Naravno, aplauzi i priznanja bili su namijenjeni Fulviju Tomizzi, i nama koji slijedimo njegov put, koji ni-je trnovit, ali je zato zapriječen ogra-ničenjima u našim glavama, koje sus-tavno recikliraju »historiju«. Ukraji-nac Jurij Andruhovyč i Poljak Andr-zej Stasiuk objavili su zajedničku knjigu »Moja Europa - dva eseja o ta-kozvanoj Srednjoj Europi«. Piše An-druhovyč o susretima »zapadnih in-telektualaca s istočnima« poslije 1991. »Nijednoga kurvinog sina tu nema, nego prevladavaju gotovo istomišlje-nici, doktori filozofije, filologije, filan-tropije, univerzitetski univerzalisti... Jedan Švedanin primijetio je otprili-ke slijedeče: 'Mi nemamo potrebu za poznavanjem povijesti jer se mi nika-da na nju ne pozivamo. Sretna društva nemaju potrebe za poviješču. Samo je nesretnim društvima prijeko potrebna povijest jer njome nastoje objasniti sebi i drugima svoju nesre-cu '.«. U mojim trščanskim ekskurzijama, pamtim susrete s Carolusom Cer-golyjem, pa tako i jedan kada mi je ponosno pokazivao portrete svojih ple-menitaških predaka po zidovima, da-kako, Zrinskih i Frankopana; takore-kuč živa historija, te dvije povijesno iz- nimno važne loze koje smatramo svojima i Hrvati i Madari i Talijani. Po-vijesnost, historičnost, nerijetko i his-torioidnost, svakako su temeljnice mi-nulog doba, naše kulture i civilizacije. Pa tako i ovih, ili točnije osobito ovih pograničnih prostora. Parafraziram u naslovu jedan znameniti i meni dragi stih Cergoly-jev, pomalo zabrinut nad gornjom točnom, premda hladnom »ničean-skom« konstatacijom rečenoga šved-skog znanstvenika; ali samo zato što mislim da je bavljenje vlastitom nesre-čom posve dolična intelektualna za-dača, a ne nemarni eskapizam. Jer, prepuna dvorana Caffe' San Marco sigurno nije onaj grad o kojem Cergoly piše - O mia Trieste, cussi stu-pida e cattiva! To je novi Trst, to je ujedno onaj srednjeeuropski Trst, mislim večinski, koji je decenijama morao šutjeti. Sada Europa očekuje nešto drugo, a ne patriotske zanose i patetične Trst se končno ozira okoli sebe, zaveda se svojih slovenskih sosedov, kijih zadnjih sto let ni niti opazil, sosedov iz sosednje ulice in s Krasa in ne tistih iz Ljubljane ali Bleda... filipike, sada je i Trst preplavljen novim imigrantima, iz svih krajeva svi-jeta, naročito iz siromašnih, poniže-nih i uvrijedenih krajeva svijeta. Trst se končno ozira okoli sebe, zaveda se svojih slovenskih sosedov, ki jih zadnjih sto let ni niti opazil, sosedov iz sosednje ulice in s Krasa in ne tistih iz Ljubljane ali Bleda... Takemu Trstu se moramo odpreti tudi mi, posebej še Slovenci in Hrvati iz Istre, z Jadrana. Tu se tke obmejna medkulturna struktura, za vse nas pa je najpomembneje vzdrževati dinamiko teh procesov vse dokler se ne bo izoblikovala kritična masa, ki bo lahko kos tlečim in starožitnim nacional-egoizmom. sankt peterburg - SSG na festivalu Balcan Theatre Space Bakhantke ogrele tudi ruske gledalce Bakhantke so s svojim žarom ogrele tudi rusko občinstvo SANKT PETERBURG - Kopro-dukcijo tržaškega Slovenskega stalne ga gle da li šča in SNG No va Go ri -ca »Bakhantke« so ob premieri na začetku sezone označili kot projekt »evropskega formata«; predstava je v na sled njih me se cih iz pol ni la pri ča -kovanja in je odločno presegla domače meje. Po gostovanju v Turčiji apri la me se ca, je maj že pri ne sel no -vo in dra go ce no pri lož nost, to je nas -top v okvi ru pr ve ga gle da liš ke ga festivala Balcan Theatre Space v Sankt Pe ter bur gu. Fes ti val gle da lišč držav bivše Jugoslavije in širšega balkan ske ga pro sto ra je na stal na po bu - / 9 do mednarodnega združenja gledališč NETA in se je odvijal od 11. do 18.maja na raznih odrih ruskega mesta s podporo ruske Agencije za kulturo in film. . V gledališču Vera Komissar-žev skai a je pre plet an tič ne dra me in balkanskih ritmov v režiji Vita Tau-ferja prevzel rusko publiko, ki je lahko sledila dogajanju s pomočjo nad-na pi sov. Pu bli ka je sledi la po zor no in z velikim zanimanjem ter je ob koncu nagradila nastopajoče s posebno to pli no. Pred sta va je bi la de lež na tu -di medijske pozornosti, saj je dogodku sledila osrednja državna televizij- ska postaja Kultura, ki je pripravila šir ši pri spe vek. Sle dil je spre jem v cen tru Bal -tic Hou se, kjer Vik tor No vi kov, eden od ustanoviteljev festivala in umetniški vodja gledališča Vera Komissar-ževskaia, je čestital vsem ustvarjalcem in se jim za hva lil za so de lo va -nje ter je izrazil željo po ponovnem snidenju na prihodnjih izvedbah za-ni mi ve po bu de, da bi slo van ska in dru ga gle da li šča, ki jih zdru že nje po -vezuje, utrjevala medsebojne stike na nivoju vrednotenja ustvarjalnosti najbolj zanimivih gledaliških umetnikov tega območja. (ROP) koprsko gledališče - Premiera v sredo, 23. maja Gledalcem se bo predstavil »mlakarjevsko-brechtovski Moliere Iztok Mlakar je poznan po smislu za prefinjen specifični humor in svojih šansonih kroma KOPER - V koprskem gledališču bo v sredo, 23. maja, ob 20. uri premiera gledališke predstave Iztoka Mlakarja, Duohtar pod mus!, po motivih Moliera, v režiji Vita Tauferja. Po Tauferje-vih besedah gre za situacijsko komedijo, pri čemer je spomnil na Mlakarjev specifični humor ter najžlahtnejšo obliko šansonjerstva, kar po njegovih besedah Slovenija, v duhovnem smislu, v teh "turbo-kapitalističnih" časih še bolj potrebuje kot včasih. Pojasnil je, da gre za "mlakarjevsko-molierovsko-brechtov-sko" predstavo v primorskem narečju. Mlakar, ki je besedilo napisal po motivih Molierovih enodejank, je povedal, da predstava vsebuje humor na račun zdravnikov in njihove medicinske "kvazi" znanosti. "Čeprav sem burko napisal v kratkem času, sem jo pisal s čistim namenom, v želji, da se štorija razvije do konca, da vsebuje vrsto komičnih elementov in da je zabavna. Napisal sem jo brez želje po iskanju višjih smotrov, saj bi bili višji smisli tu napaka. V predstavi so namen predvsem dvojni smisli in nesmisli", je pojasnil Mlakar. Po Tauferjevih besedah so Molie-rova predvsem krajša dramska besedila ,enodejanke, zelo nepretenciozna, iz njih pa skozi ljudsko igro "udarja" elementarna teatrska sila. Po njegovih besedah je Moliere zelo primeren za slovenski in primorski prostor, ki je pose- ben, prav to posebnost pa naj bi Mlakar po Tauferjevih besedah uspel prenesti na odrske deske. Taufer je poudaril tudi pomen spontanosti in improvizacije v predstavi, ki jo takšna burka, kljub temu, da je dobro naštudirana, mora vsebovati. Prvotno je Taufer predlagal, da bi predstava nastala na podlagi dveh iger, in sicer Leteči zdravnik in Zdravnik v sili, nakar pa je Mlakar napisal svojo različico teksta, ki ga bodo sedaj uprizori- li na koprskih gledaliških deskah. V predstavi je po Tauferjevih besedah najti precej aktualnih likov, kot sta denimo bogataš in "polmafijec", ki ni plačal davkov. V predstavi nastopajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Tej a Glažar, Gorazd Zilavec in instrumentalni trio Vrabec. Avtor songov in glasbe je Iztok Mlakar, za sceno in kostume pa je poskrbel Damijan Cavazza. (STA) umetnost - V Mestni galeriji v Ljubljani Odprtje razstave natečaja Okno v svet V ponedejek, 21. maja, ob 20. uri bo v Mestni galeriji v Ljubljani (v Prostorih zbirke, Cankarjevo nabrežje 11/1, Ljubljana) otvoritev razstave likovnega natečaja Okno v svet 2007, ki ga je v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice, galerijo Artes iz Nove Gorice, Mestno Galerijo iz Ljubljane ter oglaševalsko agencijo Tmedia, priredila KB 1909 Fi nanč na del niš ka druž ba iz Gorice. Družba KB 1909 že tretje leto zapored objavlja razpis za nagradni likovni natečaj Okno v svet, namenjen praviloma mladim slovenskim primorskim likovnikom in kiparjem. Tudi letos je število sodelujočih umetnikov pozitivno presenetilo organizatorje, kajti na natečaj se je prijavilo 26 umetnikov iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine s skupno 43 deli. Med njimi je bilo nekaj že priznanih mladih ustvarjalcev, za ostale pa je bil natečaj prava priložnost, da se predstavijo javnosti. Letos je žirija nagradila dela naslednjih umetnikov: Barbara Jurkovšček, delo Bacillus rossi; Matjaž Šibav, deli Monotipiji; Metka Erzar, delo Labirint Mis li; Damjan Komel, kiparsko delo Videti sublimnost doživetja IV. Njihova dela bodo vključena v že obstoječo zbirko KB 1909, ki šteje med svoje bisere dela umetnikov kot so Černigoj, Mušič, Spacal, Grom, Sirk, Komel, Palčič, Saksida, Lukežič in se iz leta v leto stalno bogati z novimi nakupi in z nagrajenimi deli mladih ustvarjalcev Okno v svet. Na razstavi bodo poleg del mladih obetavnih umetnikov, ki so letos sodelovali na 3. izvedbi likovnega natečaja Okno v svet, postavljeni na ogled tudi novi nakupi za umetniško zbirko družbe KB 1909, in sicer vrsta risb vsestranskega umetnika Milka Bambiča (19051991), pomembnega predstavnika generacije slovenske likovne avantgarde med obema vojnama ter sploh ene osred njih oseb nos ti kul tur ne zgodovine 20. stoletja na Primorskem. Med novimi nakupi najdemo tudi grafično mapo slikarske skupine Grupa U, ki so jo sestavljali Robert Kozman, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk, Boris Zu-ljan in Edi Zerjal. Razstava zgoraj omenjenih del bo na ogled v Pro sto rih zbir ke Mestne galerije v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 11/1, do 24. junija 2007. / ITAVETA rim - Zaradi odnosov med vlado in parlamentom Potem ko se je zaiskrilo, sta se Prodi in Bertinotti pobotala Predsednik Napolitano pozval večino in opozicijo k hitrejšemu zakonodajnemu delu V odnosih med Romanom Prodijem in Faustom Bertinottijem se je včeraj zaiskrilo ansa RIM - Najprej se je močno zaiskrilo, nato pa je telefonski pogovor prispeval k pomiritvi. Premier Romano Prodi in predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti sta se včeraj krepko »udarila« glede odnosov med vla do in par la men tom, na to pa sta s telefonskim pogovorom razčisti la za de vo, pre den bi pre pir pos tal preoster. V debato se je popoldne vključil še predsednik republike Gior-gi o Na po li ta no, ki je s spo ro či lom za javnost pozval obe povezavi, naj pos-pe ši ta za ko no daj no de lo, pred sed ni ka obeh domov pa prosil, naj poskrbita za zelo jasna pravila glede dopolnil k za kon skim de kre tom. Iz ho di šče za be sed ni spo pad je bila Prodijeva četrtkova ugotovitev, da je bilo do slej odob re nih pre ma lo za -ko nov »za ra di pre več ek sten ziv ne ga tolmačenja poslovnika«. Te besede so šle v nos pred sed ni ku spod nje ga do -ma, ki je včeraj dokaj kislo repliciral, da »premiera morda zavaja dejstvo, da v dvoranah parlamenta ni preveč doma«. Premier ni ostal dolžan in kmalu potem odvrnil, da »prisiljen sem v prave akrobatske poteze, najbrž zaradi se da nje ga vo lil ne ga za ko na«. Pre re ka nje je ta koj iz ko ris ti la opozicija, ki je postavila na zatožno klop neenotnost Unije. »Parlament ima majhno težo,« j e zlobno dodal predsednik NZ Gianfranco Fini, »ker Pro di v se na tu ni ma ve či ne.« Pred tem se je Bertinotti polemično od zval na pre mi e ro ve be se de in poudaril, da je »razpravljanje sol demokracije«, predsedniku vlade pa je za me ril, da se več krat od lo čil za »bliž nji co za kon skih de kre tov, na - mesto da bi ubral avtocesto zakonskih predlogov«. Nekaj ur potem je Prodi skušal pomiriti razburkane vode. Dejal je, da je za preveliko počasnost kriv pred vsem se da nji vo lil ni sis tem. Do -dal je, da je več krat po uda ril, da spo -štuje parlament, »in prepričan sem, da tudi predsednik Bertinotti prav tako upo šte va vla do in nje ne čla ne«. V tem okviru je dejal, da je zaradi volilnega sistema prišlo do neravnovesja med zbornico in senatom, kar sili ministre in parlamentarce v »prave akrobatske nastope, da sprejete ukrepe pretvorijo v za ko ne«. Kaže, da je po iskrenju prvi dvignil telefon Prodi in poklical Bertinot-tija. Vendar če predsedstvo vlade pravi, da je s tem zadeva končana, v zbornici izpostavljajo središčno vlogo parlamenta, ki jo je poudaril Bertinotti. Bolj zaostren je tudi odnos med Unijo in pravosodnim ministrom Cle-mentejem Mastello, ki je najprej napovedal, da se bo vzdržal pri glasovanju o zakonu o navzkrižju interesov, nato pa zahteval preverjanje v večini. Voditelj UDEUR v tej zahtevi vztraja, čeprav jo je premier zavrnil. Prodi je sicer prepričan, da gre za običajno politično dialektiko, ki pa dobiva dokaj bodičaste tone. »Če se ne boš pomiril, se boš vrnil v Ceppaloni, mi pa bomo oblikovali drugo vlado,« je zunanji minister Massimo D'Alema zavrnil kolega v pravosodnem ministrstvu, ki je kislo odvrnil, da »če grem jaz domov, se bo tudi Prodi vrnil v Bol og-no«. Premier je nazadnje skušal pomiri ti du ho ve in pro sil Ma stel lo, naj ga povabi na kopanje v bazen ... v svojo vi lo v Cep pa lo ni. Sobota, 19. maja 2007 Otroka utonila v jezeru Bolsena BOLSENA - V vodah jezera Bolsena v zgornjem Laciju sta včeraj utonila nemška otroka, medtem ko njunega očeta še iščejo. Oče se je včeraj zjutraj z otrokoma odpravil na izlet s kanujem, čeprav je pihal močan veter. Reševalci, ki ju je poklicala mati otrok, so po nekaj urah našli prevrnjen kanu, kmalu potem pa tudi trupli otrok. Malčka, ki sta bila stara 5 in 7 let, sta utonila v mrzli vodi in nista imela rešilnega pasu. Do večera očeta še niso našli in njegova usoda ni znana. Nemški turist se je z otorkoma odpravil na krajši izlet okoli 11. ure. Ker se dalj časa niso vrnili, je mati poklicala reševalce. Po oceni kara-binjerjev se je kanu prevrnil, ker so bile razmere zelo zahtevne zaradi močnega vetra. Trupli otrok so našli pri jezeru Martana. Bosanski Rom osumljen umora Neapeljčanke NEAPELJ - Preiskovalci so prišli na sled domnevnemu morilcu, ki je ubil pri Giulianu Pietro Calanna, da bi ji ukradel avto. Gre za ilegalnega priseljenca bosanskega porekla Franka Hazdoviča, ki je živel v romskem taborišču blizu Giuliana. Hči umorjene Calanne naj bi v njem prepoznala morilca. Karabinjerji so Hazdoviča ustavili v noči na petek, medtem ko je s svojim bivalnim avtomobilom vozil z ugasnjenimi lučmi po stranskih poteh v okolici Caserte. Bremenijo ga pričanje hčere Pietre Calanna in prstni odtisi, ki so jih odkrili v ukradenem avtomobilu. Morilec je med poskusom bega zbil nesrečno žensko in se oddaljil z njenim avtom, ki ga je nato pustil niti kilometer daleč. Neapeljski tožilec Paolo Mancuso je novinarjem dejal, da je preiskava v začetni fazi in da bo slika jasnejša, ko bodo opravili vse potrebne ekspertize. Hazdovič je zaprt v neapeljskem zaporu, njegova žena pa prisega, da je nedolžen. Italijanska industrija pospešila korak RIM - Italijanska industrija preživlja uspešno fazo. Po podatkih statističnega zavoda ISTAT so promet in naročila v prvem četrtletju narasla. V marcu je bil promet za 3 odstotke večji kot marca 2006 in 3,35 odstotka večji kot februarja. Tudi naročila v prvih treh mesecih so narasla za 5,9 odstotka v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem. V primerjavi s februarjem letošnjega leta pa so naročila marca narasla za 4,6 odstotka. rim - Zaradi razhajanj o pogodbi za državne uslužbence Usklajevanje med vlado in sindikati pod vprašajem RIM - Potem ko je v torek po srečanju med premierom Romanom Prodijem in voditelji treh sindikalnih konferederacij Guglielmom Epifanijem (CGIL), Luigijem Angelettijem (UIL) in Raffaelejem Bonan-nijem (CISL), kazalo, da se jasni, so se v odnosu med vlado in sindikati včeraj začeli zopet zgrinjati temni oblaki. Zastoj v pogajanjih o obnovitvi delovne pogodbe državnih uslužbencev postavlja namreč pod vprašaj celotno metodo usklajevanja glede pokojnin in socialne države. Sindikati so bili po včerajšnjem srečanju z vlado o pogodbi za državne uslužbence jasni. »Če se bo razšlo omizje o tej delovni pogodbi, tudi pogajanja drugih omizij, med katerimi je tisto, ki skuša uskladiti stališča o pokojninski reformi in o socialni državi, se ne bodo mogla nadaljevati. Če se razbije eno omizje, drobci tega nuno priletijo tudi na druge,« so poudarili sindikalisti. Prodi je sindikate pozvalk vzajemnemu naporu, da bi vendarle našli skupen imenovalec. Zavzel se je, da bi se izognili pretiranemu zaostrovanju, predvsem pa je posvaril, naj »stavka ne postane sredstvo Raffaele Bonanni za izsiljevanje«. Obenem pa je pozval na pogovor gospodarskega ministra Tomma-sa Padoo Schioppo, ki med četrtkovo vladno sejo ni pristal na to, da bi državnim uslužbencem priznali poprečen povišek 101 evra. Premier je zagotovil, da bo osebno vodil pogajanja in zagotovil, da vlada ne namerava zavlačevati. Potem ko so v četrtek prekinili srečanje med vladno agencijo za pogajanja Aran in sindikati, sta prva moža CGIL in CISL Epifani in Bonanni včeraj sodelovala na srečanju s predstavniki vlade in nis- rim - V nedeljo odločitev Capitalia in Unicredit se pripravljata na poroko ta skrivala razburjenosti. »Če bo potrjena splošna stavka državnih uslužbecev, se bodo razšla tudi ostala omizja,« je dejal Epifani. Bonanni pa je dodal, da je bila vlada doslej preveč zmedena in premalo konkretna. V isti sapi je tudi zavrnil kot nesprejemljivo oceno ministra Luigija Nicolaisa in premiera Prodija o stavki kot izsiljevanju. Prodi je poudaril, da je rešitev problema zahtevna, ker so sredstva omejena. »Če jih namenimo samo enemu področju, ne ostane nič za ostala,« je povedal premier. V polemiko sta se vključili radikalna levica na eni strani in opozicija na drugi. Minister SKP Paolo Ferrero je pozval kolege, naj prisluhnejo delavcem, predsednik senatorjev iste stranke Giovanni Russo Spena pa je ostro dodal, da »ravnanje vlade meji na neodgovornost«. Predsednik NZ Gianfranco Fini, ki je imel odločilno vlogo pri sklepanju prejšnje pogodbe državnih uslužbencev, je premiera obtožil, da nastopa naduto, levosredinsko vlado pa je obtožil, daje sovražnica javnih uslužben- RIM - Italijanski banki Unicredit in Capitalia se pripravljata na poroko, ki naj bi omogočila rojstvo enega največjih evropskih in tudi svetovnih bank. V nedeljo bosta upravna sveta obeh bank razpravljala o povezavi, operativno pa naj bi se Unicredit in Capitalia povezali jeseni. Ta čas je namreč potreben zato, da banki zadostita vsem predpisom. Predsednik Capitalie Cesare Geron-zi in pooblaščeni upravitelj Unicredit Ales-sandro Profumo sta se včeraj srečala z guvernerjem Banke Italije Mariom Draghi-jem, nato pa sta obiskala še predsednika odbora za nadzor nad borzo CONSOB Lamberta Cardio in predsednika zavoda ISVAP Giancarla Gianninija. Včeraj je CONSOB začasno zamrznila pogajanja o delnicah obeh bank, dokler ne bo objavljen načrt o združitvi. V nedeljo se bodo najprej sestali predstavniki skupin, ki vodijo Capitalio (med njimi je tudi nizozemska ABN Am-bro), nato pa upravni svet. Nato j e v načrtu seja upraviteljev Unicredit, upravitelji obeh bank bodo morali tudi ugotoviti, Alessandro Profumo ansa katere spremembe so potrebne v statutih, da ju prilagodijo zakonu o bančništvu. Popoldne pa bosta Geronzi in Profumo podrobneje opisala novinarjem projekt združitve. Nastal bo bančni kolos, ki bo »težak« okoli 100 milijard evrov. Skupina Unicredit, ki je nastala leta 1998 z združitvijo bank Credit, Rolo in skupine krajevnih hranilnic (med njimi tudi tržaška CRT), se je v desetih letih povzpela na evropsko raven, združitev s Capitalio pa bo omogočila še nadaljnji vzpon. 1 4 Sobota' 19- maJa 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Prva redna seja po umestitvi slovenske pokrajinske konzulte Prednost reševanju vprašanja prostorske stiske slovenskih šol Černic:»V ospredju pozornosti so Romjan, Doberdob in Plešivo « Rešitev perečih problematik slovenskega šolstva in razvoj celotnega goriškega teritorija sta nalogi, za kateri se bo slovenska konzulta pri goriški pokrajini nemudoma zavzela. Prioriteto šolskih in teritorialnih vprašanj so člani konzulte določili med sredino, prvo redno sejo po umestitvi novega odbora, ki mu predseduje šolnik Peter Čer-nic. »Osrednji točki na dnevnem redu sta bili šolstvo in teritorij. Na sejo smo povabili tudi goriškega tajnika Sindikata slovenske šole Joška Prinčiča, ravnateljico Didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Miroslavo Braini in ravnateljico Večstopenjske šole Doberdob Sonjo Klanjšček, ki pa se ni mogla udeležiti srečanja,« je povedal Černic. Prinčič in Brainijeva sta članom konzulte podrobno predstavila težave, ki jih zaradi prostorske stiske doživljajo predvsem tri slovenske šole na območju goriške pokrajine. Člani konzulte so s šolnikoma razpravljali o vprašanju finan-siranj za gradnjo slovenskega šolskega središča v Romjanu, o pomanjkanju prostorov na nižji srednji šoli v Doberdobu in prostorski stiski na šoli in predvsem v vrtcu na Plešivem. »Čez en mesec se bomo ponovno sestali, do takrat pa bomo zbrali vso potrebno dokumentacijo v zvezi s temi šolskimi vozli. Sklica li bo mo tu di se sta nek s pred sed ni -kom pokrajine Enricom Gherghetto in odbornico Roberto Demartin, saj želimo težave reševati v sodelovanju s pokrajinsko upravo,« je povedal Černic in dodal, da bo za dodatne premike na področju problematike vrtca na Plešivem konzulta počakala na umestitev nove občinske uprave v Krminu. » Ko bo prob lem pro stor ske stis -ke šol re šen, bo mo preš li k prob le ma -tikam teritorija,med katere spada razvoj posebnih območij pokrajine, kot so Kras in Brda,« je povedala članica konzulte Luisa Gergolet in dodala: »Če vzamemo kot primer kraško območje, opažamo, da je bilo s strani pokrajine v njegov razvoj vloženo premalo sredstev. Dovolj je pomisliti na sprejemni center Gradina in naravni rezervat Pre los ne ga in Do ber dob ske ga je ze ra, ki sta ved no bolj za pu šče na.« Aleksija Ambrosi S prvega zasedanja nove pokrajinske konzulte bumbaca volitve - Vrstijo se volilni shodi, srečanja in obiski Mosetti za čezmejno sodelovanje Bellavite za pomoč starejšim občanom Okrepiti sodelovanje za rešitev okoljskih problematik ter spodbujati razvoj gospodarstva in turizma. To so tematike, ki so bile v središču včerajšnjega srečanja med županskim kandidatom Oljke Gi-uliom Mosettijem in novogoriškim županom Mirkom Brulcem. Pogovorila sta se o čistilni napravi, ki bi rešila problematike Korna, poglobila pa sta tudi vprašanje Livarne in skupnega urbanističnega razvoja. »Uskladiti bo treba regulacijske načrte mest, da bomo v upoštevanju potreb obeh strani omogočili razvoj celotnega območja,« je povedal Mosetti, ki se je skupaj s predstavniki Stranke slovenske skupnosti v sredo v gostilni Primožič srečal z deželnim odbornikom za kmetijstvo Enzom Marsiliom. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Kmečke zveze za Gorico Stanko Radikon in njen tajnik Edi Bukavec. Po uvodnem pozravu deželnega svetnika Mirka Špacapa-na je Mosetti predstavil točke svojega volilnega programma, ki so vezane na gospodarstvo, nato pa sta kandidat SSk na listi Oljke Silvan Primosig in Radikon poudarila, da bi bilo potrebno priti do skupne čezmejne blagovne znamke, ki bi povezovala celotno območje Brd. Na srečanju so spregovorili tudi o agriturizmih in gorskih skupnostih, o katerih razpravljajo v deželnem svetu. SSk je mnenja, da je treba Kraško gorsko skupnost obnoviti, občine, ki so vključene v sez- kandidati se predstavljajo Silvan Primosig Na listi Oljke podpira županskega kandidata Mosettija Na listi kandidatov za občinski svet trijezične Oljke, ki podpira županskega kandidata Giulia Mosettija, nastopa tudi Silvestro (Silvan) Primosig. Rojenje leta 1941 v Gorici, stanuje na Oslavju. Po poklicu je podjetnik, leta 2006 pa je prevzel mesto odbornika za obmejno in evropsko politiko, stike z manjšinami, večkulturnost, pravne zadeve, razpise in občinske pogodbe v Brancatijevi upravi. Od leta 1990 do leta 2002 je bil predsednik okrožnega sveta Pevma - Štmaver -Oslavje, junija 2002je postal občinski svetnik. Je tudi predstavnik občine Gorica v Gorski skupnosti za Brda, Terske in Nadiške doline in član združenega odbora goriške Trgovinske zbornice. »Svoj program postavljam na temelje, ki jih je zgradila sedanja občinska uprava,« pravi Primosig in nadaljuje: »V zadnjem petlet-ju sem bil med pobudniki najpomembnejših korakov, ki jih je občina naredila v zvezi z zaščito slovenske manjšine, in sicer izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, uvrstitve celotnega občinskega ozemlja v seznam občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon 38/2001, uporabe slovenščine v stikih z javno upravo, od- prtja urada za slovensko jezikovno skupnost, uporabe dvojezičnih osebnih izkaznic in anagraf-skih potrdil. Prizadeval sem si za reševanje problemov Je-remitišča, otroških jasli s slovenskim učnim jezikom in sedeža slovenskih šol. Sem zagovornik odprtega sodelovanja z občinama Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba pri upravljanju teritorija s strokovnimi projekti, turistično promocijo in gospodarskim razvojem (Projekt Soča), pa tudi z delom v mešanih komisijah za preoblikovanje infrastruktur na mejnih prehodih ob padcu schengenske meje, za problem potoka Korna, itd. Po zaslugi Brancatijeve uprave je prišlo v zadnjih petih letih v Gorici do preobrata. Začrtana je pot, na kateri je potrebno v novem mandatnem obdobju naprej graditi več-kulturni in evropski značaj našega mesta.« kandidati se predstavljajo Marjan Sosol Na listi Komunistične prenove podpira županskega kandidata Bellaviteja Na listi Stranke komunistične prenove, ki popdira županske kandidata Andrea Bellaviteja, nastopa Marjan Sosol. »Pred nami je nova pomembna volilna izbira. Izteka se petletni mandat Brancatijeve uprave, v kateri sem kot svetnik SKP pripomogel k udejanjenju zelo važnih odločb v prid mestu in občanom. Posebno zadovoljen sem, da je naša uprava skoraj v celoti izpolnila programske smernice za slovensko narodno skupnost, ki smo jih v predvolilnem dogovoru sprejeli s takratnim kandidatom Brancati-jem. Na kratko povedano: izvajanje zakona 482 in delno zakona 38 na celotnem teritoriju občine, rešitev Jeremitišča, dokončna namestitev sedeža nižje srednje šole Ivan Trinko, postavitev doprsnega kipa Simona Gregorčiča v ljudskem vrtu, posredovanje pri vrnitvi Trgovskega doma naši skupnosti in celotnemu mestu. V prihodnosti se bom še z večjo vnemo zavzel, da dolgoročni načrti, ki bodo mesto popeljali v prihodnost evropske perspektive, bodo dosledno izpeljani in izpopolnjeni. Posvetil se bom socialni varnosti ostarelih, fizično in duševno prizadetim ter mlajdim generacijam, katerim gre posebna skrb predvsem pri nam za izvajanje zakona 38, pa bi morale imeti možnost, da izberejo več kot eno rešitev. Marsilio je pri tem izrazil dvome, da lahko ena občina ima na voljo več kot eno izbiro glede vključitve v ASTER, ni pa izključil možnosti, da bi občine lahko upravljale posamezne usluge samostojno z drugimi obmejnimi teritorialnimi subjekti. Problematike zdravstva in težave starejših občanov so bile v ospredju pozornosti pogovorov med županskim kandidatom petih levosredinskih list Andreom Bellavitejem ter predstavniki družinskih zdravnikov in osebja bolnišnice. Bellavite je poudaril, da je treba oja-čiti socialne službe, ki nudijo starejšim občanom pomoč na domu, ob tem pa je menil, da je treba po zgledu nekaterih občin Furlanije vpeljati figuro bolničarja, ki redno obiskuje nepokretne osebe, s tem pa jih bolje spozna in jim pomaga. Bellaviteju je posvečen članek zadnje številke revije Mladina, v katerem kandidat med drugim ugotavlja: »Liste, ki so se nam pridružile, so vse zmerne in tudi blizu katoliškim krogom. Tudi tisti, ki so bili na začetku zmedeni zaradi moje kandidature, so kasneje ugotovili, da nismo tako narazen, kot je začetno zgledalo in sedaj v bistvu po svoje dokazujejo, da me ne kandidira samo politična levica, temveč, da sem človek, v katerem lahko meščani različnih pogledov vidijo neko zagotovilo.« zagotavljanju dostojne zaposlitve. Posredoval bom za ureditev parkirišča pri Rdeči hiši s primernim ovrednotenjem območja, ki predstavlja vhod v mesto in za povezovanje z mestnim središčem po politični ceni 1 evra. Bivša bolnišnica v ulici Vittorio Veneto naj postane mednarodno študentsko naselje, miren-sko letališče pa čezmejni športni in turistični center. Za realizacijo streteških projektov čezmejnega sodelovanja je obenem pomembna ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki predstavlja pomembno juridično bazo za nastanek goriške Evroregije. Podprimo torej našega pravega prijatelja Andreo Bellaviteja in izberimo kandidata za občinski svet tako, da ob našem strankarskem znaku napišemo njegovo ime in priimek. Več nas bo - bolj učinkoviti bomo.« SIK o vlogi Gorice Stranka italijanskih komunistov prireja danes ob 19. uri posvet o vlogi in perspektivah Gorice v procesu evropske integracije. Ob prisotnosti županskega kandidata Andrea Bellaviteja bodo spregovorili kandidat SIK na listi Foruma Paolo Del Ponte, bivši urednik revije Nigrizia Gino Barsella, novinar in pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji Franco Juri, deželni tajnik SIK Stojan Spetič in član državnega tajništva SIK Iacopo Venier. SSk v središču mesta Na srečanju Slovenske skupnosti z občani v Roman baru so predstavili kandidata stranke na listi Oljke za rajonski svet Center Katjo Bandelli in Bernarda Spazzapana ter štiri kandidate za občinski svet Mirjam Bratina, Marilko Koršič, Božidarja Tabaja in Silvana Primosiga. Deželni svetnik Mirko Špacapan je poudaril pomembnost slovenski prisotnosti v tem mestnem rajonu, ki je tradicionalno bolj usmerjen v desno-sredino. »Vendar v celotnem rajonu živi in dela lepo število Slovencev, ki vsestransko pripomorejo k razvoju tega pomembnega dela goriške občine,« je menil Špacapan. Na srečanju sta bila prisotna tudi dolgoletni član SSk Andrej Bratuž, ki je voščil veliko uspehov kandidatom, in deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Shod s poslancem SKP V baru Kubik v Gorici bo danes ob 18.30 javno srečanje z načelnikom poslanske skupine SKP Gennarom Mi-gliorejem, ki bo spregovoril o storitvah in javnih upravah. Volilni shod v Podgori Slovenska skupnost prireja danes ob 17.30 na trgu Lojze Bratuž pred cerkvijo v Podgori volilni shod, na katerem bodo predstavljeni županski kandidat Oljke Giulio Mosetti, štirje kandidati za občinski svet Mirjam Bratina, Marilka Koršič, Silvester Primožič in Božidar Tabaj ter kandidati za podgorski rajonski svet Walter Bandelj, Remigio Blasig, Caterina Ambrosi, Marjana Marini, Aljoša Jarc, Albina Pintar in Sabina Antoni. Fini v Gradežu in Gorici Državni vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini bo danes ob 17.uri obiskal Gradež, ob 18. pa se bo v spominskem parku v Gorici srečal z volivci. Poslanec Finijeve stranke Roberto Menia je včeraj poudaril, da je po petih letih levosredinske uprava Gorica postala »depandansa« Nove Gorice. O starejših občanih Županska kandidatka Državljanov za Gorico Donatella De Gironcoli je včeraj pojasnila, da 24 odstotkov prebivalcev goriške pokrajine ima več kot 65 let, 12 odstotkov pa jih presega 75 let. Deset odstotkov starejših občanov je po navedbah De Gironcolijeve ne-pokretnih, zato pa bo županska kandidatka v primeru izvolitve posvečala več pozornosti sociali. Voden obisk Foruma Lista Forum za Gorico prireja jutri ob 10.30 obisk mesta, ki ga bosta vodili Sonia Kucler in Lucia Pillon. Udeleženci se bodo zbrali pri baru Kubik, nato pa se bodo odpravili do bivšega semenišča in na grad. Srečanje v Solkanu V četrtek je potekal sestanek med KS Solkan in predstavniki SSk iz okrožnih svetov Sveta Gora-Placuta Nikom Klanjščkom in Milošem Čotarjem ter iz Pevme, Oslavja in Štmavara Lovrencem Persoglio in Mirjam Radin-ja. Predsednik KS Solkan Mihael Ravnik je orisal opravljeno delo in prisotne seznanil z novimi načrti. Miloš Čotar je spomnil na dosežke petih let Brancatijeve uprave: »Čezmejno sodelovanje, čigar pionirji so bile prav krajevna skupnost Solkan in goriški okrožni sveti ob meji, je postalo v zadnjih letih vsakdanja praksa.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. maja 2007 15 gorica - Festival zgodovine eStoria se je pričel s hčerko Saharova Tatiano Z očetovimi dnevniki opozarja javnost na kršenje pravic v Rusiji Tudi danes in jutri pester program predavanj, razstav, predstavitev knjig in stranskih dogodkov Tatiana Yankelevič Saharov med včerajšnjim predavanjem bumbaca gorica - Na posvetu sindikata UIL o večjezični publikaciji S priročnikom pomagajo priseljencem pri vpisovanju otrok v šolo »Pojav migracije ima globalne razsežnosti, ki neposredno vplivajo tudi na naš prostor. Iz statistik izvira, da je v Italiji med populacijo več kot pet odstotkov priseljencev. Prej ali slej se bo mo mo ra li tu di v naši deželi soočati z novonastalo druž be no struk tu ro, v ka te ri pred -stavljata multikulturnost in medsebojno spoštovanje temelj skupnega bivanja.« Tako je v četrtek poudaril Giacinto Menis, pokrajinski tajnik sindikata UIL, na posvetu na temo šolstva in priseljencev, ki ga je sin di kat UIL ob mno žič ni ude lež bi priredil v prostorih goriškega gra- du. Okrogle mize se je udeležil tudi državni tajnik UIL Guglielmo Loy, deželni predsednik združenja Uniti za priseljence Benasur Abde-razzak, državni predstavnik UIL za šolstvo Lello Macro in goriški sindikalist Ugo Previti. Goriško občinsko upravo je predstavljal odbornik Oliviero Furlan, pokrajino pa odbornik Maurizio Salomoni. Na posvetu so predstavili drobno publikacijo, vendar velikega pomena. Gre za šestjezični priročnik s praktičnimi navodili o postopku, ki mu morajo tujci slediti pri vpisovanju otrok v državne šo- le. »Italijanska ustava jamči osnovno šolsko izobrazbo vsem mladoletnikom ne glede na njihov pravni položaj ob prihodu v državo,« je podčrtal deželni ravnatelj patronata za pomoč priseljencem Ital-UIL Luigi Rosa Teio in s tem v zvezi poudaril, de so na takšen način zagotav-ljeni osnovni pogoji za uspešno in konstruktivno integracijo priseljencev. V nadaljevanju je beseda tekla o problemu financiranja javnega šolstva; glede tega je Previti opozoril, da krčenje šolskega osebja nikakor ne pripomore h kakovostnemu izobraževanju. (vs) gorica - Izlet Slovenskega planinskega društva Kekci na Šmarni gori Jutri čaka goriške planince druga preizkušnja, vzpon na Otlisko okno nad Vipavsko dolino Prvi letošnji izlet v sklopu pobude Kekčeve poti, ki jo Slovensko planinsko društvo Gorica prireja za osnovnošolske otroke in družine, je imel kot cilj Šmarno goro in Grmado, ki sta pravzaprav ena vzpetina z dvema vrhovoma. Skoraj 60-članska druščina se je po da la na mor da naj bolj obis ka no slo - vensko goro, ki se dviga v neposredni bližini Ljubljane. Poti, ki peljejo do vrha, je kar nekaj. Kekci so zbrali bolj umirjeno varjanto po senčnem gozdu, dos pe li naj prej na Gr ma do, od tu pa na sedlo in po krajšem vzponu se na Šmarno goro. Tu sta med obzidjem gostišče in cerkev z muzejem in razstavnim pro- »Marsikdo bi se lahko vprašal, zakaj sem na goriški zgodovinski festival, ki je posvečen revolucijam, prišla predstavljati dnevnike Andreja Saharova. Odgovor je enostaven. Dnevniki so bili lani objavljeni v Rusiji, kjer je Putinov režim v zadnjih letih močno ošibil demokracijo. Upam, da bodo spisi mojega očeta sprožili neke vrste žametno revolucijo zoper kršitev človekovih pravic, ki jo trenutno doživlja ruski narod.« Zgodovinarka Tatiana Yankelevič Saharov, hči nobelovega nagrajenca za mir v letu 1975, je tako utemeljila svojo prisotnost na manifestaciji »eStoria«, ki se je včeraj uspešno začela v Gorici. Predavanja, razstave, predstavitve knjig in mnoge stranske pobude, ki bodo pestrile mesto vse do jutri, so včeraj privabile množico obiskovalcev, novinarjev in zgodovinarjev. Med gostije izstopala Saharova, kije pred večernim srečanjem s publiko in novinarko dnevnika Corriere della Sera Maro Gergo-let pristala v pogovor z novinarji. Dnevniki Saharova so dragoceno pričevanje o sovjetski in svetovni zgodovini, ki jo je nobelov nagrajenec ocenjeval skozi bolečo prizmo konfinacije. Saharov je bil med izumitelji sovjetske vodikove bombe, zoperstavil pa se je njegovi zlorabi in začel kampanjo proti atomski oborožitvi. Zaradi tega ga je režim kaznoval s konfinacijo, ki se je zaključila po dolgih letih z Gorbačovovim telefonskim klicem. »Doslej je bil odziv na publikacijo dnevnikov pozitiven, bojim pa se, da jih bodo v Rusiji prebirale le starejše generacije. Mlade ne zanima, kaj se je dogajalo v času Sovjetske zveze, saj je učenje zgodovine v šolah ideološko in nacionalistično obarvano in se pri tem obdobju ne zaustavlja,« je podčrtala Saharova. »Zgodovinski festival spada v načrt ovrednotenja mesta, ki ga je občinska uprava v zadnjih petih letih dosegla v številnih priložnostih,« je na uradnem odprtju manifestacije, ki se ga je ob organizatorjih knjigarne LEG in pokroviteljih udeležilo več predstavnikov krajevnih uprav, povedal župan Vittorio Brancati. Deželni odbornik Roberto Antonaz je opozoril na bogastvo tretje izvedbe festivala, po pozdravih goriškega odbornika Claudia Cressatija pa je spregovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. »S festivalom končno vračamo zgodovino zgodovinarjem. Ob tej priložnosti je nihče ne zlorablja v volilne namene,« je menil Gherghetta. Zanimivo srečanje v izredno gostem programu dogodkov je včeraj nudila predstavitev ženske revolucije v odporništvu, za katero je poskrbel Jože Pirjevec, v teku dneva pa je bilo na raznih prizoriščih govor tudi o letu 1848, kubanski revoluciji, uporih v Mehiki, ameriškem novem konservativizmu in letu 1936 v Španiji. Glavna atrakcija današnjega programa bo srečanje s kitajsko zgodovinarko Jung Chang (avtorico slavne biografije Mao Tse-Tunga), ki bo na sporedu ob 18. uri v šotoru »Erodoto«, zamuditi pa ne gre niti predavanja o italijanski zahodni meji, ki bo v šotoru »Apih« ob 16.30. Sodelovali bodo Ernesto Galli Della Loggia, Marina Cattaruzza, Nevenka Troha in Stefano Pilotto. (Ale) Števerjanski prapor Na županstvu v Števerjanu bo danes ob 18. uri izredna seja občinskega sveta, na dnevnem redu katere je slovesno razvitje novega občinskega prapora. Junija2005je goriški prefekt Pa-squale Vergone izročil števerjanskemu županu Hadrijanu Corsiju ministrski odlok za odobritev občinskega grba in prapora, ki ga je v sodelovanju s pristojno občinsko komisijo izdelal arhitekt Danilo Antoni. Na levi polovici grba modre barve stoji srebren grozd, na desni polovici, zlate barve, pa je prikazana vaška cerkev z mučen-cem sv. Florijanom. Nad simboli briške vasi stoji krona, spodaj pa lipova vejica levo in hrastova desno, ki sta pri-preti v barvah italijanske države. Po izročitvi odloka so Števerjanci čakali na izdelavo prapora, ki se je zaradi birokratskih zapletov nekoliko zavlekla, naposled pa bodo danes občinsko znamenje uradno predstavili. Skavtski praznik Goriški skavtski organizaciji AGESCI in SZSO bosta danes in jutri skupaj praznovali 100-letnico skavtskega gibanja. Prireditev bo potekala v parku v dolini Korna, ki ga je mestni klan AGESCI počistil. Danes med 16. in 19. uro bodo dejavnosti posvečene skavtom in njihovim ročnim delom. Volčiči bodo prinesli izdelke na temo narave, ekologije, mesta in stoletnice, izvidniki pa gokarte. Roverji bodo predstavili raziskavo iz toponomasti-ke. Jutri bo dogajanje potekalo v parku v dolini Korna in v ulici Boccaccio; začeli bodo z dviganjem zastave, sledili bodo maša ter pozdravi župana Brancatija in predstavnikov skavtskih organizacij. Spomenik v Ločniku Na pokopališču v Ločniku bodo danes ob 11. uri odkrili spomenik s kostnico, v kateri so zbrani posmrtni ostanki padlih za svobodo. Svečanost prirejata ločniški rajonski svet in združenje AVL. Gorica v deželi FJK Center Rizzati prireja danes ob 9.30 v bivši šoli za bolničarje v Gorici posvet o vlogi mesta v deželi FJK. Posege poslanca Corrada Belcija in vi-demskega župana Sergia Cecottija bo povezoval novinar Mitja Volčič. Nesreča na korzu Italia Včeraj ob 8. uri je na križišču med kor-zom Italia in ulico Canova v Gorici prišlo do nesreče, v kateri sta lažje poškodbe utrpela mlada motorista. 17-letni M.C. iz Gorice se je na motorju znamke aprilia vozil po korzu Italia proti mestnemu središču, v isto smer pa se je z osebnim avtomobilom znamke toyota vozil 48-letni F.C. iz Gorice. Na križišču je avtomobilist upočasnil vožnjo, M.C. je trčil vanj, v nesrečo pa je bil vpleten tudi 19-let-ni L.B. iz Fare, ki se je v nasprotno smer vozil z motorjem znamke yamaha. Na kraju sta posredovala prometna policija in rešilni avto, ki je motorista odpeljal v goriško bolnišnico Kekci so se povzpeli na vrh Šmarne gore foto vižintin storom, ne manjkajo pa niti igrala, v veselje predvsem najmlajših pohodnikov. Ze jutri čaka goriške planince druge preizkušnja. Tokrat se bodo podali na Otlisko okno nad Vipavsko dolino. Kot običajno bo zbirna točka na parkirišču pri Rdeči hiši. Odhod ob 8.30 uri. (mal) 1 6 Sobota, 19. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / skupina75 - V Kranju so odprli fotografsko razstavo V Prešernovi hiši goriške fotografije Z lastnimi stvaritvami in s skupinskim delom razstavlja dvanajst avtorjev Prijateljski odnosi, ki so jih člani goriškega Fotokluba Skupina75 vzpostavili z raznimi sorodnimi sredinami v tem delu Evrope, so botrovali postavitvi fotografske razstave Goričanov v Kranju. Pred nekaj dnevi so namreč v čudoviti Galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli javnosti razstavo, ki so jo pripravili člani Skupine75. Gre za hišo v samem mestnem središču slikovitega go renjske ga mes ta, v kateri ima svoj sedež tudi Gorenjski muzej, v njej pa pred kakimi 170 leti prebival največji slovenski pesnik. Med dobro obiskano otvoritveno svečanostjo, so se kranjskim ljubiteljem umetniške fotografije s svojim deli predstavili Sergio Culot, Vilko Fajt, Maria Fina Ingaliso, Mitja Juren, Flavio Mosetti, Valter Nanut, Silvan Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Igor Škorjanc, Marko Vogrič in Zdenko Vogrič. Goriški fotografi so se v Kranju predstavili z lastnimi stvaritvami, kot tudi s skupinskim delom, ki ga ponazarja velik in en samcat razstavni pano (340x60 cm). Gre za splet upodobitev, za sosledje prospektičnih delčkov, ki dajejo poudarek bitnosti fizične oblike, prekrivanju prostora, zlitju človeške avtobiografije v tok njenega ži-vljenskega ciklusa in v njen sprehod po premočrtnosti časa. To razmišljanje je pripravila članica Skupine75, Maria Fina Ingaliso, dobra poznavalka fotografske umet nos ti in ga naj de mo na tis nje -nega, ob opisu dejavnosti Skupine75, na straneh lič ne ga kataloga, ki so ga pri - pravili ob gostovanju Goričanov v Kranju. Razstavo je pripravilo Fotografsko druš tvo Janez Pu har iz Kra nja, ki je že sodelovalo na mednarodnih Fotosreča- Člani Skupine75 pred Galerijo Prešernove hiše fotol.p. njih v Gorici. Omeniti velja še, da na razstavi z osebnim prikazom sodeluje tudi priznani hrvaški fotografski mojster Krunoslav Heidler. (vip) brda - Predstavili zgodovinski zbornik Barok na Goriškem v dvojezični monografiji Na gradu Dobrovo v Goriških Brdih so v četrtek predstavili dvojezično monografijo »Barok na Goriškem - Il barocco nel Goriziano«. Predstavitve sta se udeležila tudi Goriški prefekt Roberto de Lorenzo in odbornik za kulturo v goriški občini Claudio Cressati. Gre za bogato ilustrirano knjigo na 520 straneh, ki v 46 prispevkih zgodovinarjev iz Italije in Slovenije prinaša vpogled v položaj raziskav in interpretacij vodilnih strokovnjakov na področju zgodovine Goriške v 17. in 18. stoletju. Izdal jo je Goriški muzej v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane, poleg omenjenih ustanov pa je nosilec projekta še Oddelek za kulturo občine Gorica. Ideja o zborniku zgodovinskih razprav se je v Goriškem muzeju porodila v času, ko so na Goriškem obeleževali tisočo obletnico prve pisne omembe Gorice, petstoto obletnico začetka Goriške dežele in dvestopetdeseto obletnico goriške nad-škofije. Pobuda je bila na obeh straneh dr- maturantska parada - Po vsej Sloveniji S četvorko so se vpisali v knjigo rekordov [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481 -480405. ma Kino Novogoriški maturanti so zaplesali na Bevkovem trgu fotos.j. Slovenske ulice so se včeraj točno opoldne spremenile v veliko plesno dvorano, saj je kar 42.060 maturantov zaplesalo četvorko. Na Maturantski paradi 2007 je z vrstniki s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije zaplesalo 24.416 maturantov, ki so se vpisali v Guin-nessovo knjigo rekordov. Na Straussovo četvorko iz opere Netopir pa je v okviru prireditve »Eu-ropean Quadrille Dance Festival« po podatkih Plesne zveze Slovenije zaplesalo še 17.644 maturantov. Med njimi so bili tudi maturanti z DTTZ Žige Zoisa iz Trsta. Največ, okoli 11.000 plesalk in plesalcev se je novega svetovnega rekorda v največjem sočasnem plesu, že šestega po vrsti, veselilo v Ljubljani, z njimi pa so v okviru Maturantske parade 2007 slavili še maturanti v Kranju, Novi Gorici, Tolminu, Škofji Loki, Postojni in Ljutomeru. Skupno je sodelovalo 27 mest petih držav. Lansko leto se je v Guinnessovo knjigo rekordov z najbolj številčno četvorko na svetu vpisalo 23.628 maturantov iz 36 mest v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Merkù - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KD SKALA GABRJE vabi na srečanje zborov in vokalnih skupin v soboto, 26. maja, ob 20.30 na društvenem dvorišču v Gabrjah. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala Gabrje, mešani pevski zbor Slovenec - Slavec iz Boršta in Ric-manj, moška pevska skupina iz Fare in mešani pevski kvartet družine Zwitter iz Zahomca na Koroškem. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu. SNOVANJA 2007: 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. žavne meje, ki danes loči nekdanjo zgodovinsko deželo Goriško, sprejeta z velikim navdušenjem. Zahtevno vlogo urednika je prevzel doktor Ferdinand Šerbelj, ki je 46 prispevkov razdelil na vsebinske sklope, kot so splošna družbeno-gospodarska, verska in kulturna zgodovina. Sledi jim likovna umetnost razdeljena na obsežne preglede arhitekture, kiparstva, slikarstva in umetne obrti. Prispevki večinoma na novo odkrivajo in interpretirajo baročno preteklost zgodovinske pokrajine Goriške. Monografija bo po besedah doktorja Šerbelja zagotovo še spodbudila že utečeno povezovanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z Goriško preteklostjo. Monografija je pomembna tudi zato, ker obravnava celotno pokrajino in se ne omejuje le na deželno središče Gorice, kot so se v večini dosedanjih razprav. Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je poudaril pomen knjige tudi v smislu potrjevanja utečenega sodelovanja med strokovnjaki iz obeh strani meje. (sj) M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Zodiac«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »L'u-omo dell'anno«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Lezioni di volo«; 22.10 »Le colline hanno gli oc-chi 2«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Breach - L'Infiltrato«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 18.15 - 21.15 »Zodiac«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pry - La caccia e aperta«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'u-omo dell'anno«. NOVA GORICA: 19.00 »Zastave naših očeh«; 21.30 »Strelec«. AŠD SOVODNJE prireja v nedeljo, 20. maja, avtobusni izlet v Polcenigo (PN) na zadnjo kvalifikacijsko tekmo za prestop v prvo amatersko ligo. Zbirališče bo ob 13. uri na parkirišču pred občinsko telovadnico na Prvomajski ulici v Sovod-njah; prijave sprejemajo v gostilnah Pri Francetu v Sovodnjah in Rubijski grad v Rubijah ter pri odbornikih društva. DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žič-ko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 20. maja, v okviru Kekčeve poti izlet na Otlisko okno. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije: Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lutman (0481-882328) v večernih urah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v sklopu Kekčeve poti v nedeljo, 3. junija, avtobusni izlet na Golico. Vpisovanje s plačilom na društvenem sedežu v KB Centru na korzu Verdi 51/int. v četrtek, 24. maja, od 18. do 20. ure. SPDG vabi v nedeljo, 20. maja, na izlet na Fajti hrib na goriškem Krasu; zbirališče pri Devetakih (pri gostilni) ob 8.30; hoje za približno 2 uri in pol. Vodil bo Srečno Vižintin (tel. 335-5421420). ŠOLSKI ODBOR STARŠEV IZ DOBERDOBA organizira v sredo, 13. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 38 (avtobus in vstopnina v park). Otroci do 1 m višine plačajo samo 16 evrov; za rezervacije tel. 348-4735330 (Lucia F.). Ü3 Obvestila AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi danes ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovod-njah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta na Koroško, da bo prvi avtobus odpeljal v soboto, 2. junija, ob 5.50 izpred cerkve v Doberdobu, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu pri cerkvi. Drugi avtobus pa bo odpeljal izpred gostil- ne Primožič v Gorici, nato izpred Vage pri mostu in v Podgori pri spomeniku ter pri športni palači. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico. Priporočajo točnost! GORIŠKA SEKCIJA CA I organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. KMEČKA ZVEZA GORICA vabi člane na redni občni zbor v torek, 22. maja, ob 20. uri v dvorani kulturnega društva Briški grič v Števerjanu. RUMITRSKIJUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jeremit.com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od ni-mr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKD HRAST prireja danes ob 15. uri tretjo izvedbo Iger brez meja na travniku pri župnišču v Doberdobu. Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci od 5. do 13. leta starosti; informacije na tel. 3474433151 (Claudio). Vpisnina je brezplačna! SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihemberku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kulturnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 320-1423712 (Andrej). ŠZ SOČA vabi na redni občni zbor v četrtek, 24. maja, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah v prvem sklicu ob 19.30, v drugem sklicu ob 20.30. 0 Prireditve GO RIŠ KI MU ZEJ GRAD KROM BERK vabi na predavanje in predstavitev knjige Spomini na Sveto goro v torek, 22. maja, ob 20. uri. Na predstavitvi bodo sodelovali Maja Lozar Štamcar, zgodovinar Alessio Stasi in urednik Janko Toplikar. KO PLES JE V ZGODBO UJET postane lahko prav razigran večer, ki bo v ponedeljek, 21. maja, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu, na katerega prisrčno vabijo učenci osnovne šole v Romjanu. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROM J AN U priredi v nedeljo, 20. maja, v župnijski dvorani v Doberdobu praznik Dan veselja ob zaključku šolskega leta in vseh dejavnosti, ki jih prireja Združenje med šolskim letom. Delavnice na temo ustvarjalnosti se bodo pričele ob 15. uri, ob 18. uri bo kulturni spored; informacije na tel. 3346060899 (Damjana Kobal). Pogrebi DANESVGORICI: 8.30, Stanislao Conie-diz iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANESV LOČNIKU: 12.00, Ugo Libera-tore (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Vito Zichichi v stolnici in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 11.00, Mario Sac-con s pokopališča v cerkev in na pokopališče. / rock glasba - 3. junija v okviru svetovne turneje Skupina INXS prihaja v Zagreb Skupina INXS, ki velja za eno izmed največjih rokovskih zasedb iz Avstralije, bo 3. junija v okviru njihove nove svetovne turneje "Switched On" nastopila v veliki dvorani zagrebškega Doma sportov. INXS so od začetka 80ih v vrhu svetovne rock scene, ni jih ustavila niti tragična usoda prvega pevca Michaela Hutchencea. Od prve uspešnice "Just Keep Walking" iz leta 1980 do lanskega albuma "Switch" so nabirali vedno nove oboževalce na vseh celinah. Zgodba pravi, da so šesterica prijateljev, ki izhajajo iz delavskega razreda, utemeljili skupino dne, ko je umrl Elvis Presley, 16. avgusta 1977, in sicer pod imenom The Farriss Brothers, ker so v skupini trije brati Farriss. Ime INXS so si nadeli, preden so objavili prvi istoimenski album, s katerim so takoj zasloveli v Avstraliji. INXS so sve tov no ob čin stvo osvojili s sydneyskim nastopom na znamenitem Live Aid koncertu leta 1985. V naslednjih letih so pobrali sedem prestiž nih na grad "Ame rican MTV Awards", trikrat so bili nomini-rani za nagrado grammy, prišli so tudi v avstralsko glasbeno hišo slavnih. Po samomoru prvega pevca leta 1997, so nekaj časa sodelovali s Teren-cem Trent DArbyjem, Jimmyjem Bar-nesom in Jonom Stevensom. Potem so na ameriški televiziji CBS organizirali resničnostni šov "Rock Star: Inxs", v katerem so iskali novega pevca. Med 15 kandidati je zmagal J. D. Fortune iz Kanade, ki so ga oboževalci skupine Skupina INXS, ki velja za eno izmed največjih rokovskih zasedb iz Avstralije, bo 3. junija nastopila v veliki dvorani zagrebškega Doma sportov odlično sprejeli že na prvem skupnem albumu "Switch" iz leta 2006. Občinstvo na zagrebškem koncertu INXS lahko pričakuje vse njihove največje pop-rock uspešnice, kot so "Need you tonight", "Mystify", Baby don't cry", "Suicide blonde" in "By my side", morda pa tudi kakšno pesem z nove plošče, ki jo že pripravljajo. ...... i S'IL" P, GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: danes, 19. maja ob 20.30 (Red B). Gledališče Cristallo - La Contrada Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 19. ob 20.30 in jutri, 20. maja ob 16.30. Gledališče Rossetti Danes, 19. maja ob 21.00 / Ob priliki FEST bo na sporedu Brechtovo delo »Vita di Galileo«. GORICA Kulturni dom V petek, 25. maja ob 20.30 / "Komigo 2007". Varjetejski dobrodelni večer v poklon pisatelju Angelu Signorelliju -»Razgibanost življenja«. Produkcija: Duo Luis International Magic Show, v italijanščini in furlanščini. V četrtek, 31. maja ob 20.30 / "Komi-go 2007".»Pupkin kabarett«. Produkcija: Teatro Miela - Trst, v italijanščini. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij Jutri, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 29. maja ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 30. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 31. maja ob 11.00 in 16.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vla-dimirovič Sigarev: »Ahasver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. V ponedeljek, 28. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V torek, 29. maja ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«. V sredo, 30. maja ob 20.00 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 31. maja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Šentjakobsko gledališče Danes, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in PRIREDITVE koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. V ponedeljek, 28. maja, ob 18.00, v petek, 1. in v soboto, 2. junija ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, mu-zikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 19. in jutri, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: jutri, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. BAZOVICA Športni center Zarja Danes, 19. maja ob 20.30 / Moška vokalna skupina "Lipa", priredi 3. srečanje »Fantje pojejo na vasi«. Program oblikujejo: Oktet Škofije - Škofije, Oktet Odmevi - Salež, Oktet Simon Gregorčič - Kobarid in MoVS Lipa - Bazovica. MAČKOLJE Prireditveni prostor "Na Metežici" Jutri, 20. maja ob 17.30 / »Ljudski glas... v našo vas«. Prijateljsko srečanje pevcev, godcev in ljubiteljev ljudske glasbe. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 27. maja ob 19.00 / Plesni projekt, »Na metuljevih krilih«, v izvedbi Kulturnega društva plesne skupine Metulj. PIRAN Tartinijev trg V četrtek, 31. maja ob 19.00 / »Folklo-rijada« - festival plesnih in pevskih folklornih skupin z Obale. LJUBLJANA Od 21. do 28. maja 23. mednarodni festival DRUGA GODBA V ponedeljek, 21. maja, Križanke / Go-dalika; gostje večera: Boris Benko, Nino de Gleria, Drago Ivanuša, Aleš Rendla in Neža Trobec - Teropšič (Slovenija). V četrtek, 24. maja,Križanke / Andy Palacio & The Garifuna Collective (Belize), Nuru Kane & Bayefal Gnawa (Senegal). V petek, 25. maja, AKC Metelkova / Moveknowledgement (Slovenija), Balkan Beat Box (Izrael/ZDA), Doctor Ba-tonga! (Španija). V soboto, 26. maja, Križanke / Astor-pia; gostja večera: Vesna Zornik (Slovenija), Mariza (Portugalska). V ponedeljek, 28. maja, Cankarjev dom / Ernst Reijseger/Mola Sylla/Cun-cordu E Tenore De Orosei: Requiem For A Dying Planet (Nizozemska/Senegal/Italija). Cankarjev dom V petek, 25. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Radijski Simfonični orkester iz Stuttgarta (SWR). Dirigent: sir Roger Norrington. Solistka: Sara Min-gardo - mezzosopran. V soboto, 26. maja ob 20.00, dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert APZ Tone Tomšič ŠOU v Ljubljani. Dirigentka: Urša Lah. V ponedeljek, 28. maja ob 19.30 / "Zvoki šestih strun", Žarko Ignjatovic in Jer-ko Novak - kitarski duo. Od srede, 30. do četrtka, 31. maja ob 21.00, dvorana Duše Počkaj / Plesna predstava Branka Potočana in skupine Fourklor. »Rekel ni nič, a odšel je, kot di bi vse povedal«. Koreografija in scenografija: Branko Potočan. Od srede, 30. maja do sobote, 2. junija ob 20.00, Linhartova dvorana / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret« - muzikal. V četrtek, 31. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Rene Gulikers. Solistka: Urška Žižek - sopran. _AVSTRIJA_ ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center V petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella:do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Sobota, 19. maja 2007 Foyer gledališča Rossetti: / danes, 19. maja ob 15.30, otvoritev fotografske razstave Fulvia Rubesa »Aequilibrium«. Javno kopališče »Bagno Ausonia«, (Riva Traiana 1): do 28. maja bo na ogled potujoča razstava »Lebdeče krajine« krajinskih arhitektov Romane Kačič in Mattiasa Lidna. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): slikarska razstava Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahi-sa.com Galerija Kraška hiša: od petka, 25. maja do nedelje, 10. junija bo na ogled razstava Leona Mahniča »Kras in kamen«. Urnik: v petek, 25. maja od 18.30 do 22.00, v soboto, 26. maja od 18.00 do 22.00, v nedeljo, 27. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 22.00, v soboto, 2. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v nedeljo, 3. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, v soboto, 9. junija od 19.00 do 21.00 in v nedeljo, 10. junija od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK Galerija Šikoronja: na ogled je razstava Iva Prančiča (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja). 1 8 Sobota, 19. maja 2007 SVET / samara - Srečanje na vrhu Rusija in EU s konstruktivnim dialogom SAMARA - Vrh EU-Rusija v ruski Samari z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nemško kan-clerko in predsedujočo Evropski uniji Angelo Merkel ter predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom se je po pričakovanjih končal brez preboja na kakem od spornih vprašanj. Merklova in Putin sta na zaključni novinarski konferenci poudarila predvsem, da je bil določen napredek dosežen v »konstruktivnih pogovorih« in da se bo dialog nadalje-val.Voditelja sta priznala, da med stranema obstajajo mnenjske razlike, vendar pa se bo konstruktivni dialog po njunem prepričanju nadaljeval. »Ne uspe nam vedno, da prepričamo drug drugega,« je dejala nemška kan-clerka. Putin pa je pojasnil, da so razrešili skoraj vsa vprašanja, »razen tistih, kijih bo treba obravnavati še posebej«. »Tu gre predvsem za gospodarski egoizem nekaterih držav,« je še pristavil Putin in opozoril, da ostaja vprašanje prepovedi uvoza poljskega mesa v Rusijo odprto. Rusija namreč trdi, da je poljsko meso higiensko oporečno, medtem ko na Poljskem menijo, da gre za ruske politične pritiske in za začetek pogajanj zahtevajo odpravo embarga na meso. Varšava je zadeve v torek še dodatno zapletla, ko je postavila nov pogoj za začetek pogajanj in od ostalih držav članic EU zahtevala sprejetje deklaracije, v kateri se bo povezava zavezala solidarnosti pri vprašanju dobave energije. Rusija je potezo Poljske ocenila kot nesprejemljivo in opozorila, da ne bi smeli dopustiti, da bi odnosi med Rusijo in EU postali talec stališč ene izmed članic unije oziroma nesporazumov med Rusijo in eno od članic povezave. Merklova je nato ocenila, da je to problem celotne Evrope, ne pa le dvostransko vprašanje. Kljub temu je Putin ponovil svoje nasprotovanje ratifikaciji evropske energetske listine. Kot je dejal, EU ni naredila ničesar, da bi odprla svoj energetski trg ruskim energetskim podjetjem. Na drugi strani pa je Putin dejal, daje Rusija zainteresirana za okrepitev gospodarskih odnosov z vsemi 27 članicami EU. Pri tem je poudaril, da bi morali biti v tej smeri narejeni tudi bolj konkretni koraki. Zavzel se je, da bi okrepili pravne temelje tega partnerstva, čeprav bo to po njegovem mnenju težko. Pri tem je opozoril, da »preden bo prišlo do pogajanj o sporazumu o sodelovanju, bo morala EU rešiti svoje notranje probleme«. Putin je kritiziral tudi »nespre- Jose Manuel Barroso, Angela Merkel in Vladimir Putin v Samari, kjer je potekal vrh Rusija-EU ansa jemljivo« kršenje človekovih pravic ruske manjšine v baltskih državah Latviji in Estoniji, zlasti v slednji, kjer je zaradi prestavljanja spornega spomenika sovjetskemu vojaku v središču Tallinna konec aprila izbruhnilo nasilje in hud diplomatski spor z Moskvo. »V Tallinu so človeka ubili pred očmi policije. Zahtevamo, da se odgovorne pripelje pred roko pravice,« je bil oster Putin. V Latviji so medtem Putinove očitke že zavrnili kot »retorične«. Na drugi strani pa je Merklova opozorila na pravice ruske opozicije, ki se je namenila na demonstracije v Samari, a so jim ruske oblasti to preprečile. Kot je dejala, bi morali imeti ljudje pravico protestirati, če to želijo. Ruska policija je namreč na moskovskem letališču zadržala nekdanjega svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova, ko se je v družbi drugih znanih kritikov ruskih oblasti in novinarjev odpravljal v Sama-ro na proteste. Poleg Kasparova, sicer enega izmed najbolj znanih kritikov ruskega predsednika Putina, je policija zadržala tudi vodjo v Rusiji prepovedane nacionalne stranke boljše-vikov Edvarda Limonova in ruskega borca za človekove pravice Leva Po-nomarjova. Kot je pojasnil Ponomarjov, je policija njemu, Kasparovu in še 11 drugim posameznikom vzela potne liste. Ko so se hoteli vkrcati na letalo, so jim letališki uslužbenci pojasnili, da so njihove karte že prodane, letalo pa polno, je dogodek pojasnil Ponomarjov. Ruske oblasti so sicer pod pritiskom EU v Samari na dan vrha EU-Ru-sija dovolile proteste, vendar so v zadnjih dneh ruske oblasti aretirale številne kritike ruskega predsednika Vladimirja Putina in nekatere izmed organizatorjev protesta. Sicer so se pogovori v Samari vrteli tudi glede ruskega članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), pri čemer se je Barroso zavzel za čimprejšnjo uresničitev tega. Kot je dejal, je Rusija edina gospodarska velesila, ki še ni članica WTO. Strani pa sta se dogovorili tudi za poenostavitev postopkov ob prehajanju meja med Rusijo in članicami EU, prišlo pa je tudi do dogovora o ustanovitvi novega skupnega telesa, ki bo nadzorovalo tokove investicij. Vrh se je tako po navedbah tujih tiskovnih agencij končal nekako po napovedih - brez odmevnih dogovorov, a v konstruktivnem duhu za sprostitev zadnje čase precej napetih odnosov med Moskvo in Brusljem. (STA) pariz - V mladi Fillonovi vladi samo 15 ministrov V novi vladi polovica resorjev pripadla ženskam Kouchner zunanji minister PARIZ - Novi francoski premier Francois Fillon je v petek predstavil svojo vlado, ki bo vladajočo desno Unijo za ljudsko gibanje (UMP) popeljala na junijske parlamentarne volitve. V 15-članski vladi bo sedem žensk, zunanje mi nis tr stvo bo vo dil soci a list Ber -nard Kouchner, pravosodno ministrstvo je prevzela prva članica vlade afriškega porekla, na mestu ministra za okolje in trajnostni razvoj pa se je v prve politične vrste vrnil nekdanji premier Ala in Jup pe. Jup pe, nek da nji fran -coski premier in eden od ustanoviteljev vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP), ki je bil leta 2004 obsojen zaradi finančnega škandala pri zbiranju denarja za predhodnico UMP, Združenje za re pub li ko ( RPR), je pos tal dru -gi mož nove francoske vlade. Danes 61-letni Juppe je bil ena ključnih osebnosti stranke nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chi-raca RPR. V letih 1993-1995 je kot zuna nji mi nis ter nad zo roval fran cos ko vple tenost v voj ne v nek da nji Jugos la -vij i, od leta 1995 do 1997 pa j e vodil francosko vlado. Ko je poskušal uvesti ob sež ne go spo dar ske refor me, so ga mno žič ni pro tes ti pri si li li k odsto pu, francoska desnica pa je pod njegovim vodstvom na parlamentarnih volitvah do žive la poraz. Po odhodu z vlade je Juppe odigral ključno vlogo pri ustanavljanju danes vladajoče UMP ter postal njen prvi predsednik. Nato pa ga je sodišče leta 2004 spoznalo za krivega za nepravilnosti pri financiranju RPR ter ga obsodilo na 14 mesecev pogojne zaporne kazni in eno leto prepovedi kandidiranja za javne službe. Juppe je odstopil kot župan Bordeauxa, vodstvo UMP pre dal da naš nje mu fran cos ke mu predsedniku Nicolasu Sarkozyju in odšel pouče vat v Ka na do. Po le tu dni »iz gnan stva« se je la ni vrnil v poli ti ko in bil znova izvoljen za župana Borde-auxa. Juppe sicer ni edini nenavadni član nove francoske vlade. V skladu s Sarkozyjevimi napovedmi, da želi oblikovati čim bolj »odprto« vlado, v kateri bi sodelovali predstavniki različnih političnih opcij, je bil namreč na položaj zunanjega ministra imenovan socialist Bernard Kouchner, nekdanji vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) in ustanovitelj človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja, sicer pa eden najbolj priljubljenih politikov v Franciji. Zaradi njegove udeležbe v vladi se je Socialistična stranka (PS) Kouchner-ju odrekla. »Dejstvo, da se je pridružil Sarkozyjevi vladi, ga (Kouchnerja) dejansko izključuje iz Socialistične stranke,« je dejal tiskovni predstavnik PS Benoit Hamon. Politične ločnice presega tudi imenovanje Hervea Morina iz Sarkozyjevi stranki rivalske desne UDF za ob ramb ne ga mi nis tra, pre ostali ministri pa prihajajo iz vrst UMP. Sestava francoskih ministrstev je po novem nekoliko drugačna. Oblikoval se je nov resor za pri selje vanje in nacionalno identiteto, nekdanje minis-tr stvo za izobra že vanje so raz de li li v dve ministrstvi, ministrstvi za šport in za zdravstvo pa sta se združili pod vodstvom Roselyne Bachelot. Področji tu-riz ma in pre ko mor skih oze melj, ki sta imeli doslej lastni ministrstvi, sta po novem v pristojnosti drugih resorjev. Pozitiven korak za zastopanost žensk v političnem življenju predstavlja imenovanje sedmih žensk v 15-član-sko vlado, medtem ko ženske tvorijo le 14 odstotkov francoskega zakonodajnega telesa. Nekdanja obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je prevzela ministrstvo za notranje zadeve, Sarkozyjeva tiskovna predstavnica med predvolilno kampanjo Rachida Dati, ki je postala prva francoska ministrica s severnoafriškimi koreninami, pa bo vodila ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za obrambo je pri-pad lo vo di telju poslan ske sku pi ne UMP Herveju Morinu, ministrstvo za imigracije, integracijo, nacionalno identiteto in skupni razvoj pa je prevzel Brice Hortefeux, eden najtesnejših Sarkozyjevih političnih zaveznikov. Nekdanji minister za delo Jean-Louis Borloo je postal minister za gospodarstvo, finan ce in zaposlo vanje, katerega poglavitna naloga bo izpeljava načrtovanih gospodarskih reform novega predsednika Sarkozyja. Za evropske zadeve bo v novi vladi zadolžen Jean-Pierre Jouyet, desna roka nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa. Danes 53-letni Jouyet, kije blizu socialistom, bo deloval v okviru zunanjega ministrstva kot državni sekretar za evropske zadeve. Fillonova vlada bo Sarkozyjevo UMP popeljala na parlamentarne volitve 10. in 17. junija, na katerih si bo pri zade vala za pri do bi tev ve či ne v parlamentu, potrebne za izpeljavo radikalnih reform, ki jih je napovedal Sarkozy. UMP naj bi po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav na prihajajočih volitvah slavila brez težav, ve-či na v petek ime no vanih mi nis trov pa bi tako na položaju lahko ostala tudi po volitvah. Nova francoska vlada, ki se je na prvem zasedanju sestala v petek, je že napovedala, da si bo prizadevala za uveljavitev ukrepov, kot so zmanjševanje davkov, svobodnejši trg delovne sile, refor ma sin di katov, nad zor nad priseljevanjem ter uvedba ostrejših kazni za množične kršitelje. Nicolas Sarkozy, ki mu je francosko ljudstvo 6. maja podelilo predsed-niš ki man dat, v sre do pa je urad no prevzel dolžnosti, je za novega francoskega premiera v četrtek imenoval Fil-lona. Slednji je v času predsedovanja Chi ra ca med le toma 2002 in 2004 vo -dil ministrstvo za socialne zadeve in izpeljal pre gledno refor mo fran cos ke ga pokojninskega sistema, kasneje pa je prevzel mes to mi nis tra za izobra že vanje. (STA) Nova francoska vlada, katere poprečna starost je 52 let, se je nastavila fotografom ansa združeni narodi Nasilje v Gazi preprečuje dostavo hrane GAZA, ŽENEVA - Medpalestinsko nasilje in zračni napadi izraelske vojske na palestinskem ozemlju preprečujejo dostavo hrane kakim 265.000 Palestincem, je včeraj opozoril Svetovni program za hrano (-WFP), ki skrbi za dostavo hrane okoli 60 odstotkom prebivalstva območja Gaze. Sedem izmed desetih ljudi na tem območju trpi zar-di pomanjkanja hrane, je še opozoril WFP. Izraelske zračne sil so medtem v Gazi izvedle nov zračni napad na Palestince, v katerem sta bila ubita dva človeka. Kot je sporočila izraelska vojska, so ciljali na oborožene skrajneže. Palestinska ozemlja pa pretresajo tudi spopadi med palestinskima gibanjema Hamas in Fatah, v katerih je bilo od nedelje ubitih 50 ljudi, še sto Palestincev pa je ranjenih. Organizacija islamske konference (OIC) je zato pozvala ZN, naj posredujejo. (STA) bolgarija - Zunanji minister Dialog z Libijo o medicinskih sestrah SOFIJA - Med Bolgarijo, Evropsko unijo in Libijo je bil nedavno vzpostavljen dialog o izpustitvi petih bolgarskih medicinskih sester, ki so jih v Libiji obsodili na smrt zaradi obtožb, da so z virusom HIV namerno okužile 426 libijskih otrok, je potrdil bolgarski zunanji minister Ivajlo Kalfin. Kot je še dejal, Evropska komisija pri tem igra zelo pomembno vlogo. »Dialog je bil ponovno vzpostavljen, treba je počakati le še na rezultate,« je poudaril Kalfin. Vodja bolgarske diplomacije je še dejal, da se mednarodni sklad, ki so ga ustanovili leta 2005 za pomoč žrtvam, trenutno pogaja z družinami obolelih otrok. Tiskovni predstavnik družin Idris Laha pa je dejal, da so »Evropejci predlagali kompromis, ki ga družine trenutno proučujejo« ter namignil, daje rešitev verjetno že blizu. Sklad je za zdravljenje otrok, ki naj bi jih okužile bolgarske medicinske sestre, ter izobraževanje libijskih zdravnikov doslej namenil med dvema in 2,5 milijona evrov. Kalfin je posebej izpostavil, da to ni denar za odškodnine. Bolgarija vseskozi zastopa stališče, da so medicinske sestre nedolžne. Libijsko sodišče je bolgarske medicinske sestre skupaj s palestinskim zdravnikom na smrt obsodilo leta 2004. To sojenje je bilo razveljavljeno, a jih je sodišče decembra lani kljub velikemu ogorčenju mednarodne skupnosti, vključno z Evropsko unijo, ponovno obsodilo na smrt. Obtoženke so se na razsodbo pritožile, pritožbo pa utemeljile z ugotovitvami več tujih strokovnjakov. Med njimi je tudi ugotovitev, daje bila okužba z virusom HIV posledica slabih higienskih razmer v pediatrični bolnišnici v Ben-gaziju na severu države. Končno sodbo naj bi podalo libijsko vrhovno sodišče. (STA) w Sobota, 19. maja 2007 1 9 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786S00 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Cesare Pancotto, trener košarkarskega prvoligaša iz Vidma »Kljub kritikam ostajam na klopi Snaidera« Italijanska košarka potrebuje preobrazbo - Pozornost mladim - Siena edini favorit Videmski Snaidero je redni del košarkarske A1 lige zaključil s 30 točkami na 12. mestu. Le štiri točke od mesta, ki vodi v končnico za naslov. Belo-oranžni so skupno zbrali petnajst zmag in devetnajst porazov. Trener Cesare Pancotto, že drugo leto zapored na klopi Snaidera (od leta 1997 do 2004, z rimskim oklepajem v sezoni 99/00, je treniral v Trstu), je bil zadovoljen s svojimi varovanci. Pancotto je obenem v pogovoru za naš dnevnik potrdil, da bo tudi v prihodnji sezoni sedel na klopi vi-demskega prvoligaša. »V letošnji sezoni smo izpolnili vse društvene smernice: čimprejšnji miren obstanek v ligi in uvrstitev v osmino finala evropskega pokala Uleb, tako da nam res ne more nihče nič očitati,« je uvodoma povedal Cesare Pancotto, trener košarkarskega prvoligaša Snaidera iz Vidma, in puščico naperil proti nekaterim medijem ter navijačem, ki so med sezono ostro kritizirali njega in ekipo. »Žal so bile letos poškodbe na dnevnem redu, tako da smo bili večkrat v velikih težavah,« je še dodal dvainpetdesetletni trener iz Porta San Giorgio, v pokrajini Ascoli Piceno. Če potegnemo črto, je torej bilanca vsekakor pozitivna? »Tako je. V takih pogojih (beri številne poškodbe) je bilo težko delati. Pomisliti pa morate še, da smo uspešno igrali tudi v pokalu Uleb (kar 12 tekem) in večkrat smo nastopili z zelo okrnjeno postavo. Prvenstvo pa smo zaključili na zlati sredini. Z dvema zmagama več, bi se lahko uvrstili celo v končnico za naslov. Ponavljam: škoda, da so nas nekateri kritizirali. Te osebe pa so očitno med sezono imele zatisnjene oči. Za uvrstitev v play-off bi bili morali igrati bolj stabilno. Med sezono smo doživeli preveč padcev, ki so bili predvsem psihološkega značaja.« V boju za naslov letos ne zasledimo obeh lanskih finalistov, Benet-tona iz Trevisa in Fortituda iz Bologne. »To je jasen dokaz, da je italijanska košarka bolna in nestabilna, potrebuje preobrazbo. V lanski sezoni je bilo treba za uvrstitev v play-off prestopiti prag 38 točk, letos pa je prag za 191 cm visok in 32 let star Američan Snaidera Mike Penberthy (desno) je bil pri prostih metih skoraj stoodstoten (34:35, 97,1%), pri trojkah 52% (58:111), pri metih za dve točki pa 47% (22:47). Zgoraj trener Cesare Pancotto ansa, kroma končnico padel na 34. Tudi to je lep dokaz, da nekaj ne gre.« Kaj se pravzaprav dogaja z italijansko košarko? »Pri nas stalno jokamo, da ni denarja in da nam vsi najboljši igralci bežijo v Rusijo, Grčijo in Španijo (tu se trenutno igra najboljšo košarko). Če nam igralci bežijo v tujino, potem je skrajni čas, da iz talentov, ki jih pri nas ne manjka, formiramo nove igralce. Moramo pa več investirati v mladinski sektor. Lep dokaz, da se pri nas lahko dobro dela, je Bargnani, ki uspešno nastopa v NBA (Toronto). Zatem bi še omenil Belinellija in Gallinarija, ki sta na dobri poti, da se uveljavita. Samo tako bomo rešili čast naše košarke.« Kdo pa so vaši favoriti za državni naslov? »Glavni favorit je Montepaschi Siena. Vsak drugačen razplet, bi pomenil veliko presenečenje. Toskanska ekipa ima vrhunsko zasedbo in je zelo zrela ekipa. Redni del sezone niso zaman končali s 60 točkami, kar šestnajst točk naskoka nad drugo uvrščenima Milanom in Virtusom Bologno.« V Trstu pa je košarka v popolnem razsulu... »Res, na žalost je tako in ne vidim izhoda iz te črne luknje, četudi ima Trst (Pancotto je šest sezono treniral tržaško peterko, ki je takrat igrala v A1 in A2 ligi) bogato košarkarsko tradicijo. Držimo pesti in upamo, da se bo prijatelj Steffe rešil v B1 ligi. Na Siciliji jih v nedeljo (jutri, op.ur.) čaka res težka naloga.« Jan Grgič giro d'italia Inženir Pinotti brez dlak na jeziku SPOLETO - Kolumbijec Luis Laverde (Panaria) je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Italiji, 177 kilometrov dolge preizkušnje od Tivolija do Spoleta. Laverde je za 14. kolumbijsko etapno zmago v zgodovini italijanske pentlje v cilju prehitel svojega partnerja pri pobegu, 31-letnega domačina Marca Pinottija (T-Mobile), ki pa je La-verdeja pustil zmagati, saj mu je drugo mesto prineslo vodstvo v skupni razvrstitvi in roza majico vodilnega, ki je bila ob startu šeste etape še na plečih Italijana Danila Di Luce (Liquigas). Vendar se je Di Lu-ca na cilju izgube prvega mesta celo veselil, sa na noben način ni hotel obremenjevati svojega moštva Liquigas z izčrpajočim branjenjem prezgodaj pridobljenega vodstva. »Pravi Giro se pričenja šele prihodnji teden,« je pojasnil Di Luca. Glavnina, v kateri so bili vsi največji favoriti za končno zmago, si je ob koncu etape nabrala nekaj več kot sedem minut zaostanka. Pinotto je v kolesarskem svetu bela muha, saj je po izobrazbi inženir, po etapi pa je bil zelo oster do Ivana Bassa. »Njegova zgodba je žalostna, domnevno kesanje pa smešno. Kot človek in kolesar me je zelo razočaral«, je bil iskren kolesar moštva T-Mobile, ki je bil lani na etapi na kronometer 3. za Ullri-chom in Bassom. »Med tremi nisem bil najpočasnejši«, je pomenljivo dodal in zatrdil, da je T-Mobi-le čisto moštvo, ki nudi svojim tekmovalcem vse, da lahko zmagajo tudi brez dopinga. Danes kolesarje čaka najdaljša izmed 21 preizkušenj, 254 kiio-metrov dolga trasa od Spoleta do Scarperie v bližini Firenc. APrimorski ~ dnevnik nogomet - A liga Milan-Udinese: obe ekipi brez večjih motivacij MILAN - Videmski prvoligaš Udinese bo danes ob 18.00 v predzadnjem krogu nogometne A lige, brez večjih motivacij gostoval na milanskem San Siru. Pri Udineseju bodo odsotni Pinzi, Iaquinta, Zenoni, Felipe, Obo-do in Zapotočny. Tudi Milan bo igral z okrnjeno postavo, saj bodo vsi zvezdniki počivali in se pripravljali na sredin dvoboj finala Lige prvakov v Atenah proti Liverpoolu. Danes se bo od aktivnega igranja poslovil Milanov steber Billy Costacurta. NBA - Košarkarji Detroita so se petič zapored uvrstili v konferenčni finale. S skupnim izidom 4:2 v zmagah so bili v polfinalu boljši od Bikov iz Chicaga. V šesti tekmi so jih premagali s 95:85. Bati se bodo za uvrstitev v veliki finale pomerili z boljšim v dvoboju med New Jerseyjem in Clevelan-dom. Po petih tekmah s 3:2 v zmagah vodi Cleveland. GREG LEMOND - Dopinški primer ameriškega kolesarja Floyda Landisa, ki so mu zaradi jemanja prepovedanih sredstev lani odvzeli zmago na dirki po Franciji, je na zaslišanju nekdanjega kolesarja, rojaka Grega Le-Monda, doživel nepričakovan in za Landisa precej neprijeten zasuk. Le-Mond je razkril, da so skušali v Floy-dovem taboru z grožnjami preprečiti njegovo pričanje. Landisov nekdanji sotekmovalec in dober prijatelj Willi Geoghegan je bil do zaslišanja Grega LeMonda tudi njegov menedžer, a so ga v Landisovem taboru kar na sodišču v Los Angelesu nemudoma odpustili. RELI PO SARDINIJI - Francoz Sebastien Loeb vodi po prvem dnevu relija po Sardiniji, sedme preizkušnje svetovnega prvenstva. Trikratni zaporedni svetovni prvak in vodilni v SP si je s svojim citroenom C4 po šestih hitrostnih preizkušnjah privozil 22,4 sekunde prednosti pred Fincem Marcu-som Groenholmom (Ford Focus). Tretji je Groenholmov rojak in moštveni kolega Mikko Hirvonen, ki po včerajšnji zadnji HP zaostaja 29,1 sekunde. TENIS - Rusinja Svetlana Kuz-netsova se je uvrstila v polfinale ženskega Masterja v Rimu. Kuznetsova (2. nosilka turnirja in št. 3 na svetu) je s 6:1 in 6:2 premagala rojakinjo Safino. V polfinalu bosta igrali še Švicarka Patty Schnyder, ki je po treh setih (6:3, 2:6, 7:6) premagala Sereno Williams ter Srbkinja Jelena Jankovic (6:2, 6:1 proti Dementievi). jadranje - Dvoboji izzivalcev na Ameriškem pokalu nogomet - Triestina danes v B ligi doma ob 16. uri Luna Rossa kot stroj Proti Cgotoneiu # io 7mana imrioi1 BMW Oracle tretjič KO, stanje zdaj 3:1 - Z enakim izidom vodi tudi New Zealand VALENCIA - »Za jutrišnjo regato se bomo trudilinajti kako novo rešitev.« Tako je dejal strateg moštva Bmw Oracle Racing Peter Isler po novem že tretjem polfinal-nem porazu proti italijanski Luni Rossi. Premoč jadrnice Francesca de Angelisa je bila spet zelo izrazita, saj je vnovič poved-la že na startu, Američani pa ji skoraj nikoli niso mogli priti do živega. Pravi nogometni 2:0! V konstantnem vetru, ki je pihal s hitrostjo 11 vozlov, sta si bili jadrnici dokaj enakovredni, očitno pa je, da mul-tinacionalno moštvo italijanskega konzorcija (ekipo sestavljajo jadralci iz osmih držav) deluje bolj homogeno. Živcev ni izgubilo niti na tretji stranici, ko sta bili jadrnici med sabo oddaljeni rekordnih 2.702 metra, in je Oracle nadoknadil zaostanek ter celo povedel, toda Luna Rossa je s spretnim pomikanjem proti sredini regatnega polja spet prevzela vodstvo in pred zadnjo bojo obrnila proti cilju z 29 sekundami prednosti. Za uvrstitev v finale potrebuje Luna Rossa še dve zmagi tako kot New Zealand, ki je ugnal španski Desafio. je zmaga imperativ Nezadržna Luna Rossa ansa Za marsikateri dogodek se pompozno trdi, da je to »dogodek leta«. Večkrat gre v takih primerih za marketinško pretiravanje. A za današnjo tekmo Triestina - Crotone (pričetek ob 16.uri) lahko mirno trdimo, da gre za najpomembnejšo tekmo Triestine v letošnji sezoni. Ob zmagi Varrellovih varovancev bi bila pot do obstanka v ligi veliko lažja, če že ne skoraj zagotovljena, drugače pa se bo za Triestino boj šele začel. Tržačani bodo brez treh ključnih igralcev, ki so enakovredno razdeljeni med obrambo, vezno vrsto in napadom. V napadu je diskvalificiran Testini, tako da se bo verjetno trener odločil za igro z dvema pravima napadalcema, Eliakwujem in Piovaccarijem, v vezni vrsti bo odsoten Rossetti, čigar mesto naj bi prevzel Urugvajec Silva Ceron, v obrambi pa je na prisilnih počitnicah levi zunanji Pesaresi. Pravega nadomestila Varrella zanj nima, tako da bo na pas preselil sicer srednjega branilca Abruzzeseja. Vsekakor bo ne glede na zamenjave med posamezniki postavitev enaka tisti izpred sedem dni: 4-3-3. Uprava Triestine s predsednikom Fantinelom na čelu želi privabiti na Rocco čimvečje število navijačev, tako da bodo cene dostopne za vsakogar. Za osrednjo tribuno Pasinati bo treba odšteti 10 ervrov, za vse ostale tribune pa zgolj 5. Nasprotnik je pred nemogočo nalogo. Crotone sameva namreč na predzadnjem mestu na lestvici, skoraj gotovo pa bo to tudi končna uvrstitev moštva iz Kalabrije, saj za Arezzom zaostaja šest točk, medtem ko je prednost nad pepelko prvenstva Pes-caro celo za dve točki večja. Čeprav igralci Crotone-ja še govorijo, da je obstanek možen, gre v resnici le za prazne fraze, katerim nihče ne verjame. To sicer ne pomeni, da bodo prišli varovanci trenerja Carbo-nija v Trst na izlet, vendar motivacije ne bodo na višku. Pri Crotoneju sta Fusco in Galardo diskvalificirana, nekdanji »Tržačan« Bau bo začel na klopi, Pa-ragvajec Dante Lopez pa je bil koma izbran za reprezentančne nastope proti Avstriji in Mehiki. Pri Triestini pa seveda prav tako upajo na poraze čimvečjega števila neposrednih tekmecev v boju za obstanek: Arezza, Barija, Frosinoneja, Verone, Modene in Spezie. Žal pa ni izključeno, da bomo morali na dokončne odločitve čakati celo po koncu prvenstva, ko bodo znane odločitve deželnega civilnega sodišča iz Lacija, ki bo v najboljšem primeru šele 7.junija odločal o šestih točkah odbitka Arezza. Verjetna postava Triestine: Rossi; Pivotto, Ky-riazis, Lima, Abruzzese; Silva Ceron, Allegretti, Bri-ano; Marchesetti, Piovaccari, Eliakwu. Sodil bo Maz-zoleni iz Bergama. (I.F.) 20 Sobota, 19. maja 2007 ŠPORT / atletika - V Regensburgu na Bavarskem evropsko prvenstvo v hitri hoji za veterane Fabio Ruzzier prvak v kategoriji od 50 do 54 let Na absolutni lestvici je zasedel 6. mesto - Jutri (če koleno ne bo preveč bolelo) še na 30 km Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na evropskem prvenstvu za veterane v Regensburgu na Bavarskem na razdalji 10 km osvojil včeraj s časom 48:15 naslov celinskega prvaka v svoji kategoriji M50 (od 50 do 54. leta), na absolutni lestvici pa je bil šesti. Na tej razdalji, ki so jo za veterane prvič uvedli šele na EP pred dvema letoma na Portugalskem, je Ruzzier zmagal prvič. Absolutni prvak je postal Španec Fernandez (45:55), 2. je bil Slovak Tihi (46:15, še tekmovalec tamkajšnje članske državne reprezentance), tretji pa Italijan Cartaro (46:55). Vsi tile tekmovalci pripadajo najmlajši kategoriji M35 (od 35. do 39. leta). »Proga je bila zaradi preštevilnih ostrih ovinkov zelo neprimerna, kljub temu na tej razdalji že dve leti nisem bil tako hiter, zato sem s svojim nastopom,« je povedal Ruzzier, ki je med «over 50« za minuto prehitel Nemca Prielerja in za poldrugo minuto njegovega rojaka Schwartza. Jutri čaka Ruzzierja še tekma na 30 km, vendar je zaradi bolečin v kolenu njegov nastop še pod vprašajem. tenis - Play out moške B lige 54-letni Lonjerc Fabio Ruzzier, ki je na Bavarskem zastopal barve Slovenije, je za več kot 15 let mlajšim absolutnim zmagovalcem Špancem Fernandezom zaostal le za 2 minuti 20 sekund kroma Gaja za obstanek proti Lecceju Gajini tenisači srčno upajo, da bo jutrišnja tekma B lige na Padričah proti moštvu CT Stasi iz Lecceja poslovilna. Gre za prvi krog play-outa in v primeru zmage bi si brata Plesničar in ostali že zagotovili obstanek v ligi, če pa bi se nastop ponesrečil čakata naše moštvo še dva nastopa (doma in v gosteh) proti CT Bologna, kije po igralskem kadru slabša od jutrišnjega nasprotnika. Najboljši igralec Lecceja je Bolognino (2.3.), nekdanji sparring partner profesionalk in dolgoletni drugokategornik. Z njim se bo pomeril Aleš Plesničar. To bo njuno drugo medsebojno srečanje, na prvem - pred skoraj desetimi leti, je Bolognino zmagal po treh setih, upamo pa si trditi, da se ga Aleš zdaj niti najmanj ne boji. Gaja je boljša na 2. in 3. »deski«, na katerih bosta igrala Paolo Surian in po vrnitvi z ligaških nastopih v Nemčiji spet tudi Matjaž Pogačnik. Največ dela bo na 4. deski imel Borut Plesničar. »Zelo možno je, da bo odločitev o zmagovalcu padla po igrah dvojic,« meni Aleš Plesničar. V primeru izida 3:3 bo na sporedu še dodatna igra dvojic. Za Gajo jutri spet Pogačnik kroma nogomet - Končnica 2. amaterske lige Sovodenjci morajo igrati sproščeno Sovodenjce čaka jutri odločilna bitka za prestop v 1. amatersko ligo. V tretjem in zadnjem krogu končnice prvenstva 2. amaterske lige bodo belo-modri gostovali v kraju Polcenigo (obe ekipi imata 3 točke), kakih 10-15 kilometrov od Sacileja. V sovodenjskem taboru so optimisti: »Bojimo se le, da fantje ne bodo preveč psihološko obremenjeni. Naredili bomo vse, da bodo igrali čim bolj sproščeno,« je dejal predsednik Zdravko Kuštrin. »Igrati moramo kot na dodatni tekmi proti Bregu in kot proti Nimisu. Ta teden smo dobro trenirali in fantje so bili zelo koncentrirani. Škoda le, da se je v sredo lažje poškodoval naš napadalec Alan Reščič, ki si je zvil gle-ženj. Vseeno upamo, da bo v nedeljo (jutri op. ur.) stopil na igrišče od prve minute.« Ostali nogometaši so vsi nared za jutrišnji boj, edinole Robert Figelj ni še stoodstotno okreval in bo začel s klopi. Tekmo bo sodil sodnik Fazio iz Vidma. Polcenigo je v rednem delu prvenstva zasedel odlično drugo mesto. Furlanska enajsterica je zbrala kar 62 točk in se je do zadnjega dela borila za prvo mesto ter ne- posredno napredovanje v višjo ligo. Polcenigo je dosegel 50 zadetkov in prejel 27 (18 zmag, 8 neodločenih izidov in 4 porazi). Najboljši strelci so Simonato 11 golov, Ca-merin 9, Carlin in Peruch po 5. Polcenigo je v 2. krogu z 1:0 premagal Nimis. Sovodenjci morajo zmagati in to s čim več goli razlike, drugače bodo morali čakati na razplet v D ligi. (jng) TROFEJA POKRAJIN - Izidi: Videm - Červinjano 4:1, Pordenon - Trst 2:1, Gorica - Tolmeč 7:1 (napadalec doberdobske Mladosti Danijel Ferlez je dosegel dva zadetka). Finale (24.5.): Videm - Pordenon. Vesna: Calo potrjen Kriško Vesno bo tudi v prihodnji, šesti zaporedni sezoni v elitni ligi, vodil tržaški trener Ruggiero Calo. Klubsko vodstvo je Caloja, ki je krmilo »plave« ekipe prevzel v sezoni 2005-06, uradno potrdilo na sinočnji seji. Domači šport DANES Sobota, 19. maja 2007 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Dolini: Breg Minimax - Aviano PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Miljah: Intermuggia - Dom ODBOJKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, Montecengio: CUS -Olympia UNDER 13 ŽENSKE 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - OMA A NOGOMET MLADINCI 18.30 v Križu: Vesna - San Sergio ZAČETNIKI 7:7 16.00 v Repnu: Pomlad B - San Sergio C JUTRI Nedelja, 20. maja 2007 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 18.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran Mark NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Polcenigu: Polcenigo Budoia - Sovodnje (play-off) ZAČETNIKI 11:11 10.30 v Križu: Pomlad A - Muggia A TENIS MOŠKA B LIGA 9.00 na Padričah: Gaja - TC Lecce □ Obvestila SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 347-5292058. Toplo vabljeni! ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠD SOKOL prireja v petek 1.juni-ja ob 18.00 uri v telovadnici v Nabrežini športno zaključno akademijo z družab-nostjo.Nastopali bodo vsi telovadci, od-bojkarice,mali košarkarji in baletke.Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na sejo v torek, 22. maja na sedežu SK DEVIN v Slivnem ob 20.30. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) nogomet - Juventinin turnir Daniele in Vito Danielis za cicibane Prihodnji teden bodo v Štandrežu finalni dvoboji Cicibanom doberdobske Mladosti se na turnirju štandreške Juventine ni posrečilo doseči uvrstitev v finalni del Šesti mednarodni nogometni turnir za cicibane (kategorija U10) Memorial Daniele in Vito Danielis, ki ga organizira štandreška Juventina in na katerem nastopa 16 ekip ter okrog 150 otrok, je v polnem teku in prihodnji teden se bo začel še sklepni finalni del. V finalno skupino, v kateri bodo od torka do sobote igrali vsak proti vsakemu, so se uvrstili Bilje (zmagali so na vseh tekmah), novogoriški Hit, Itala San Marco iz Gradišča in domača Juventina. Organizatorji so s potekom turnirja zelo zadovoljni, »saj vse teče kot po načrtih,« je dejal tajnik Juventine Giorgio Peles-son. Prihodnji teden, v torek, se bosta ob 18. uri najprej pomerila Bilje in novogoriški Hit, uro pozneje (ob 19.00) pa še Juventina in gradiška Itala. Drugi krog finalnega dela bo v četrtek, ko se bosta naj prej spo pad la Hit in Ita la ( ob 18.00), zatem pa še Juventina in Itala (ob 19.00). V soboto bosta na sporedu še zadnja dvoboja, ki bosta odločala o zmagovalcu. Ob 18.00 bosta igrali Juventina in Hit, ob 19.00 pa še Bilje in Itala. Sledilo bo nagrajevanje in »pašta« za vse. (jng) Izidi: Brda - Monfalcone 4:0, Ju-ventina - Azzurra 2:0, Itala - Piedimon-te 9:0, Adria Miren - Staranzano 0:3, Mossa - Mladost 1:0, Ruda - Hit Nova Gorica 0:8, Audax - Bilje 1:2, Brda - Pie-dimonte 12:0, Juventina - Staranzano 1:1, Itala San Marco - Monfalcone 1:0, Adria - Azzurra 1:1. poletni tečaji naših društev Z Brdino v znamenju športa in druženja med vrstniki Od 23. do 30. junija v Črmošnjicah na Dolenjskem Po us peš ni zim ski sezo ni se AŠD SK Brdina pripravlja na poletno sezo no. Tudi le tos bodo v sode -lovanju z ZSŠDI organizirali športne priprave, ki bodo potekale v domu Lipa v Črmošnjicah na Dolenjskem od sobote, 23. junija do sobote 30. junija. Dom Lipa se nahaja ob robu gozda in zraven teče svojevrstni Divji potok s svojimi brzicami, slapovi in tolmuni. V tem neokrnjenem naravnem okolju se bo odvijal enotedenski športni program za otroke in mladince. Pri tem velja poudariti, da ne bo športni teden zgolj športne narave, temveč predvsem tudi oblika druženja med mladimi v igrivem vzdušju. V ta namen so predvideni jut ra nji tre nin gi, ki bodo vklju čeva-li slalom po potoku, kolesarjenje, poligon, štafetne igre, igre brez meja in suhi slalom. V drugem delu dneva pa so predvidene dejavnosti kot plezanje po umetni steni, lokostrelstvo, kopanje v Dolenjskih toplicah. V programu je tudi enodnevni pohod in orientiring. Večeri pa so namenjeni ple som in ostalim ob li kam dru -žab nos ti. Predviden je tudi izlet za spoznavanje okolice v Beli krajni ob Kolpi. Vse te dejavnosti, ki bodo namenjeni okrepitvi fizične sposobnosti se bodo vršile pod strokovnim vodstvom športnih učiteljev tamkajšnjega doma Lipa, ki bodo tudi poskrbeli, da bo vse potekalo v dru žab -nem vzdušju. V primeru slabega vremena bodo imeli na razpolago zelo dobro opremljeno telovadnico v OŠ v Semiču ali Dolenjskih toplicah. Brdininega športnega tedna se lahko udeležijo vsi otroci in mladi, ki radi preživljajo aktivno svoj prosti čas. Za vse informacije in prijave lahko kličete na številko 348 470 2070 vsak dan od 18. do 20. ure. Vpisovanja se zaključijo 8.junija. Organizatorji toplo vabijo k udeležbi vse svoje člane in prijatelje. / ŠPORT Četrtek, 17. maja 2007 21 košarka - Po četrtkovi Jadranovi zmagi v Žavljah Do »roza majice« na begu čez tri »težke prelaze« Gerjevičevi fantje premagali prvo oviro, a njihova pot je resnično še zelo strma Predstavljajte si kraljevsko etapo kolesarske dirke Po Italiji, ki bo na vrsti 27. maja: prelaz San Pellegrino, nato Giau in nazadnje prelaz Tre Croci - težavnostna stopnja: pet zvezdic! V podobnem položaju so se znašli tudi Jadranovi košarkarji. V četrtek zvečer so se po zmagi v Žavljah povzpeli na vrh San Pellegrina, a že jutri jih prav tako v Žavljah čaka Giau, če bodo kot prvi "prikolesarili" tudi to strmino pa se bodo morali nato spoprijeti še z vrhom Tre Croci v obliki dodatne tekme na nevtralnem igrišču med zmagovalcem dvoboja San Daniele - Conegliano. Na begu brez sopotnikov, pomočnikov, dopinga. Nanašajoč se izključno na lastne moči, kvečjemu še na pomoč navijačev "ob cesti". Glede na ponesrečeni redni del in šokantni poraz na prvi tekmi play-outa preteklo soboto v Gorici, bi šlo zdaj za epski podvig. Čisto zares in bil bi precej večji kot lanski, ko so si obstanek zagotovili po dveh zmagah v Margheri. Za osvojitev roza majice bo treba letos še močneje pritiskati na pedale. Cilj je oddaljen, vedno pa je treba računati tudi z zahrbtnimi padci in preluknjani-mi gumami ali upehanostjo pred zadnjimi kilometri, kot v četrtek v tretji četrtini tekme proti Venezii Giulii, ko je že kazalo, da bo zasledovalec »tik pod vrhom« ujel Gerjevičeve fante. A vsem nadaljnjim težavam navkljub je četrtkova odrešujoča zmaga pomenila za jadranovce ogromno (legalno) injekcijo prepotrebne samozavesti. Odpravila je dobršen del malodušja in zlih misli, ki so se kopičile v letošnji sezoni po velikokrat neizpolnjenih pričakovanjih in bridkih razočaranjih, zlasti pa po sobotnem porazu. Kar je najpomembnejše, v psihološko morda najtežji tekmi sezone, je Jadran proti dokaj razglašenemu Mugginemu orkestru deloval kot čvrst kolektiv, v katerem so fantje igrali - tokrat res - s polno zavestjo, da nosijo dres, ki zaradi svoje edinstvene zgodovine ne dovoljuje predčasnih predaj. Še zdaleč ni šlo za brezhiben nastop, toda v obrambi je čisto vsak igralec prispeval svoj zidak k postavitvi resnično nepremagljivega zidu, v katerega so Muggini igralci (večkrat tudi dobesedno, česar sodnika k sreči nikoli nista spregledala) treščili domala ob vsakem koraku. V napadu je bil daleč najbolj prepričljiv Peter Franco, ostalim je šlo... po obrokih. Slavec ( 3 skoki, 5 pridobljenih žog, 2 podaji) je bil dolgo časa v senci, a odločilen v začetku zadnje četrtine. Simonič je dobro začel in končal, Christian Slavec (zgoraj) odločilen v začetku zadnje četrtine, Peter Franco (spodaj) najboljši igralec tekme kroma igral pa preudarno, zelo koristen in vedno na pravem mestu je bil ves čas Semec (6:6 v prostih metih, 3 skoke, 2 pridobljeni žogi, 2 podaji, 1 blokada), pogumen pri metu Malalan (2:2 za dve točki), Saša Fer fogli a je bil ved no v ospredju z običajnimi vragolijami (protinapadi, prodori) in »norostmi« (6 izgubljenih žog), Oberdan (4 podaje), od katerega trener Gerjevič pričakuje jutri večjo storilnost pri metih (od Saše pa kajpak manj zapravljenih žog), pa je izkušeno vo dil moš tvo, zlasti v de lih tek me, ko je bilo treba obdržati pridobljeno prednost. Ob vrhunskem nastopu Franca, vrednim zaščite spomeniškega varstva, do izraza ni mogel priti edinole Marusič, le v zadnjih sekundah je priložnost dobil Šušteršič. Jutri, ob 18. uri, bo verjetno potrebno pokazati še več, računajoč na to, da gre zdaj tudi Muggii za vse ali nič. P.S.: Čestitke Walterju Vatovcu in njegovemu moštvu Caorle, s katerim je v drugi tekmi polfinala končnice za napredovanje premagal visoko proračunsko Padovo in jo prisilil k igranju tretje tekme. Aleksander Koren košarka - D liga Brežani danes doma z Avianom Košarkarji Brega Minimax bodo danes odigrali drugo od šestih tekem končnice za napredovanje v C2 ligo. V domači dvorani Klabian se bodo, s pričetkom ob 20.30, pomerili z moštvom Phone Center iz Aviana. Tako Brežani kot Aviano sta v prvem krogu zapustila igrišče premagana, tako da si novega poraza po malem že skoraj ne moreta privoščiti. Kot tekma Brega v Gorici proti Gorizia-ni (90:80) je bil visok končni izid zančilen tudi za dvoboj Aviana doma proti videmskemu CUS (92:98). Domače moštvo iz kraja, ki je bolj poznan po vojaškem oporišču NATO, je pokopal Videmčan Bonin (36 točk), za Aviano pa so največ košev dosegli Američan Taylor (30), Brecciaroli (25) in Moed (20). Današnji spored (ob 20.30): Everywhere Cus Udine - Gorizia-na; Breg Minimax - Phone Center Aviano. Vrstni red: Cus Udine in Goriziana 2, Breg Minimax in Phone Center Aviano 0. odbojka - D liga Olympia le še za prestiž Današnja zadjna tekma polfi-nalne faze končnice za napredovanje v moško odbojkarsko C ligo med moštvoma CUS Trieste in Olympia TMedia je, žal, pomembna le za Tržačane. Goriško moštvo namreč nima več nobene možnosti, da bi se v troboju, v katerem je še Porcia, povzpel na prvo mesto in si s tem priborilo pravico do uvrstitve v finale proti Slogi, drugo uvrščeni po rednem delu prvenstva. Nasprotno, pa mora Cus drevi (telovadnica Montecengio, pričetek ob 20.30) nujno zmagati, zadostuje pa mu že uspeh s 3:2. Z dvema osvojenima točkama bi se namreč izenačil s Porcio, a bi z dvema zmagama končal troboj na prvem mestu. Dosedanja izida: Porcia - Oloympia 3:1, Porcia - CUS 2:3. Vrstni red: Porcia 4, CUS 2, Olympia Tmedia 0. gorica - Tudi pri ŠZ Olympia se sezona za najmlajše bliža h koncu, ni pa se še končala Znanje bodo pokazali na sklepni akademiji Ta bo 5. junija - Pestra dejavnost plesne skupine Hip hop, orodne telovadbe, Dober mesec dela pa se bo končala tudi pestra sezono Športnega združenja Olympia. Mladi pripadniki združenja so se že od meseca januarja začeli vneto pripravljati na tekmovanja, sre čanja, nas tope, katerih je bi lo v teh petih mesecih res veliko. Dekleta športno plesne skupine »Hip Hop« so se mar ca ude le žila med na rod ne ga ples ne ga turnirja v Lignanu in se odlično odrezala. Tudi orodni telovadci so se pridno pripravljali: v svojih vrstah imajo veliko obetavnih telovadcev in telovadk. Nekateri sicer niso še dorasli zahtevnejšim tekmovanjem a s prizadevnostjo pri redni vadbi bodo gotovo v prihodnjih letih dosegli kakovostno raven. Drugi pa se že podajajo na večja tekmovanja tu in onstran meje. Štiričlanska ekipa orodnih telovadcev se je tako udeležila 32. odprtega prvenstva Bežigrada v skokih z male prožne ponjave (tekma za pokal Slovenije 2007) in na skoraj 50 tekmovalcev v kategoriji Cicibani zasedla res dobra mesta (Kristjan Komjanc 19.mesto, Peter Soban 28., Klemen Pisk 34. in Erik Pintar 41. - skupno ekipa 6.mes-to ). Orodni telovadci se bodo junija ponovno udeležili tekmovanja. Strokov no druš tve no vod stvo gim nas tič nih ritmike in predšolske telesne vzgoje »Gymplay« - Junija »skateboard« šola sku pin pa je spet tudi pre ve rilo spo sob nost in stopnjo znanja mlajših telovadcev in telovadk in tako organiziralo II. notranje pregledno tekmovanje v sezoni »Naša pomlad«. Konec meseca marca so se prve med seboj pomerile mlajše in starejše ritmičarke, prve dni aprila pa so z internim tekmovanjem tudi orodni telovadci preverili lastno znanje. V društveni telovadnici so se pomerili dečki, cicibani in mlajši cicibani ne samo do ma čega druš tva, am pak tudi deč ki Goriš -ke ga Gim nas tič ne ga Druš tva iz No ve Gorice . Ob Velikonočnih praznikih so ritmičarke, orodni telovadci in plesalke pripravili staršem in prijateljem ponovno telovadno akademijo, eno urni program, ki je obsegal 17 točk. Tudi 30 naj mlajših otrok sku pi ne predšol -ske telesne vzgoje »Gymplay« je aprila pokazalo svoje znanje. Pomerili so se v poligonu in staršem prikazali kaj so se v treh mesecih novega nauči li. Športno združenje Olympia pa se je letos ude le žilo tudi pobu de Mi niš portne igre 2006/2007. Igre predvidevajo niz srečanj med raznimi športnimi šolami oziroma društvi, ki se med letom ukvarjajo s splošno telesno vzgojo najmlajših. Tako so se od januarja do aprila v treh sobo- tah srečali otroci med petim in sedmim letom starosti Olympie, Sokola, Poleta, Doma ter Krasa in se nekaj več kot uro igrali pod vodstvom trenerjev oz. vaditeljev ŠZ Olympia Damijane Češčut, Mije Češčut, Mihota Vogrinčiča, Valentine Kri-stančič, Marije Jussa, Veronike Vizintin ter Maje Devetak in trenerja ŠD Sokol/Polet Andreja Vrem ca. Lovili so se, pome rili se v me tanju žog čez mre žo, v šta fetah z ob roči ter žo gami in v poli go nih. 5. junija 2007 se bo ob 20.uri na zaključni telovadni akademiji šz Olympia predstavila ponovno vsa mladinska dejavnost društva - gymplay, športna in športno ritmična gimnastika, mi-nivolley, športno plesna skupina. Gostje večera bodo orodni telovadci iz onstran meje. Večeru pa bo naslov »TV Olympia«. Z zaključno akademijo pa ni konec delovanja športnega združenja. Društvo bo namreč v drugi polovici meseca junija priredilo še tretjo skateboard šolo .To je le kratek opis opravljenega dela pri športnem združenju »Olympia« v šolskem letu 2006/2007, ki pa že načrtuje novo športno sezono, saj kot najstarejše slovensko društvo v Gorici praznuje v prihodnji sezoni 47. let neprekinjenega delovanja. (d.č.) 22 Sobota, 19. maja 2007 RUBRIKE / ta teden edinost pred 100 leti Na državnih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen tudi slovenski kandidat. Slovence bo v dunajskem parlamentu zastopal dr. Otokar Ry-bar. Tako se je dnevnik Edinost želel zahvaliti tržaškim Dalmatincem, ki so množično obiskali volišča: »Kakor se nam zatrja od vseh strani, so naši bratje tržaški Dalmatinci na predvčerajšnjih volitvah v polni meri storili svojo narodno in slovansko dolžnost. Z navdušenjem so stopali na volišče, z navdušenjem so z nami slavili zmago pred Narodnim domom. Dokazali so, da je res, da kri ni voda. Na dostojen in odločen način so dali odgovora na provokacijo, ki so hoteli uprizoriti tržaški Italijani s Ziliottovo kandidaturo! S to kandidaturo so Italijani dosegli ravno nasprotno, kar so hoteli doseči: hote li so utr di ti vez in brat stvo med tr žaš ki mi in dalmatinskimi Italijani, ali utrdili so vez in brat- stvo med tržaškimi in dalmatinskimi - Slovani! To pot smo videli na volišču in na našem zmagoslavju pred Narodnim domom bratov Dalmatincev, ki se niso doslej nikdar še politično javno izpostavljali. Ko so z balkona čitalnice zrli doli na nepregledno množico pred Narodnim domom, so se jim oči iskrile svetega narodnega navdušenja. Osvedočeni smo, daje nas in Dalmatince predvčerajšnji dan sklenil v trdno falango, ki bo mogla uspešno kljubovati vsakemu navalu nasprotnikov. Po tem smo že dolgo hrepeneli in k izpolnitvi te želje je nemalo pripomogla italijanska objestnost. Slava in hvala našim vrlim dalmatinskim someščanom, ki se zavedajo gesla, izraženega v znani lepi Vilharjevi pesmi in ki se glasi: Slo-venac i Hrvat za uvijek brat i brat!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Te dni je tržaški občinski svet izvolil za novega župana socialdemokratskega kandidata profesorja Dulcija. Pri drugem odločilnem glasovanju je Dulci dobil petindvajset glasov, inženir Bartoli pa triindvajset. Za profesorja Dulcija so glasovali svetniki PSDI, NSZ, KP, PSI-UP in MEN; za inženirja Bartolija pa KD, PLI in monarhisti; svetniki MSI, PRI in doktor Agneletto so oddali bele glasovnice. Že po prvem glasovanju je bilo razvidno, da bo pri naslednjem izvoljen kandidat Dulci, ki je dobil petindvajset glasov, Bartoli pa samo enaindvajset. Pri tem glasovanju so svetniki MSI in monarhisti glasovali za demokristjana, profesorja Sciolisa, republikanci in doktor Agneletto pa so oddali bele glasovnice. Pričakovati je bi lo, da bo do »mi si ni« pri dru gem od lo čil -nem glasovanju oddali bele glasovnice. Županje takoj po izvolitvi izjavil, da bo po- dal odstavko, z utemeljitvijo, da njegova stranka ga ni kandidirala zato, da bi bil izvoljen za župana, ampak samo zato, da se prepreči sestava enobarvnega občinskega odbora. Drugi namen njegove kandidature je bil preprečiti imenovanje prefekturnega komisarja. Dulci je med drugim poudaril, da bi komisarska uprava preprečila ali pa vsaj zavlekla rešitev najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanj mesta. Proti kon cu svo je ga po se ga je Dul ci še do dal, da je njegova stranka prepričana, da obstaja še vedno možnost sestave takšnega občinskega odbora, ki bo užival podporo demokratične levice. Svoj govor je kandidat zaključil tako: »Podajam odstavko in izražam željo, da bi drug župan, v sklopu nove koalicije dobil toliko glasov, da bo občinska uprava lahko povsod prisotna v interesu celotnega prebivalstva.« FILMI PO TV Sobota, 19. maja, rete 4, ob 21. uri Luomo della pioggia Režija: Francis Ford Coppola Igrajo: Matt Damon, Danny De Vito, Claire danes, John Voight in Mickey Rourke Po istoimenskem romanu Johna Grishama je Coppola posnel film, ki pripoveduje o »človeku dežja«, oziroma osebi, ki naj bi s svojim znanjem, izkušenostjo in iznajdljivostjo uspela dati izreden doprinos odvetniškemu teamu s katerim dela. Rudy Baylor je mladi pravnik, ki si ob opravljenem univerzitetnem študiju nadeja, da bo posebej uspel v svojem poklicu. Izredna priložnost se mu ponudi v trenutku, ko se nanj obrne zavarovalniška družba. Nedelja, 20. maja, canale 5, ob 15.30 Pomodori verdi fritti alla fermata del treno Režija: Jon Avnet Igrajo: Mary StuartMasterson, Mary-Louise Parker, Kathy Bates in Jessica Tandy Priletna Ninny preživlja svoj vsakdan v zavodu za ostarele, kjer dobesedno živi od številnih spominov, ki so ji pestrili mladost. Nekega dne spozna Evelyn, zafrustrirano in nesrečno poročeno gospodinjo, ki nima nobenega odnosa s svojim možem. Ninnyino pripovedovanje o prijateljstvu, ki jo je v mladostnih letih družilo s svojevrstno Ruth, bo omogočilo Evelyn, da razume marsikaj, kar ji je bilo do tistega trenutka tuje. Ponedeljek, 21. maja, La 7 ob 12.10 Brubaker Režija: Stuart Rosenberg Igrata: Robert Redford, Morgan Freeman Harry Brubaker je imenovan za direktorja zapora na jugu ZDA, tistega v Wakerfieldu. Imenovanje seveda sprejme, a preden bi se lotil nove službe, odloči, da se bo pod skrivnim imenom tudi sam dal zapreti tja in od noter videl kako poteka zaporniško življenje. Svojevrstna odločitev ga privede do soočenja s stvarnostjo o kateri je seveda malokaj vedel, predvsem pa si ni niti z daleč predstavljal, da bi lahko bila tako tragična. Ko postane končno direktor, posveti Brubaker vse svoje moči spremembi zaporniških razmer, a njegovim namenom osporava vidni politični predstavnik, ki ima seveda dokaj večjo oblastno moč. Sreda, 23. maja, rete 4, ob 2.50 La piscina Režija: Jacques Deray Igrata: Alain Delon in Romy Schneider Ogromni bazen je izredno prizorišče ljubih in kasneje tudi neljubih prizorov filmske zgodbe, ki jo je Deray posnel leta 1968. Takrat se dva para; oče in hčerka ter blazno bogata dama v družbi propadlega pisatelja, srečajo ob ogromnem bazenu. Sentimentalne zveze, ki se ob vrtoglavem razvoju naposled končajo v hudi tragediji, so bistvo ce-lovečerca, ki je ob svojem izidu naletel na izredno odobravanje a hkrati tudi na stroge kritike. Petek, 25. maja, rete 4, ob 21.05 Shrek Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy, Cameron Diaz, John Lithgow Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, vendar je njegove samote konec, ko k njemu vdrejo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Far-quaad. Shrek se odloči, da bo rešil njihov dom in s tem seveda tudi svojega. S Farquaadom skleneta kupčijo. Shrek naj bi tako rešil lepo princeso Fio-no iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za njegove nepovabljene goste. Med nevarno nalogo Shreka spremlja jezični osel, ki noče za nič na svetu izgubiti pravice do ka-keršnegakoli jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaadova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Grdi protagonist je zaradi novih čustev presenečen in zmeden. Še bolj pa ga prizadene Fionina temačna skrivnost. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO VODJA UPORA RIMSKIH SUŽNJEV HAZARDNA IGRA S KARTAMI INSTRUMENT ZA MERJENJE NADMORSKE VIŠINE ŽLAHTNI PLIN, BREZ BARVE IN VONJA MESTO NA SICILIJI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK FOTO LAKO OPICE Z DOLGIM GOBCEM GRŠKI BOOSMRn čASNIKARKA NAMOR RAZIELESE-VALEC UMETNI PREKOP MESTO V ALBANIJI PERGAMON-SKI KRALJ SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC SEVER OS. ZAIMEK SLOV. JEZIKOSLOVEC LOGAR KDOR RAD JE KORUZNI ZDROB DEŽELNI POLITIK CUFFARO VISOK GORSKI VRH MOŠTVO, EKIPA, POSADKA DESKA, PISAINA PLOŠČA (LAT.) SLIKE Z VODENIMI BARVAMI AMERIŠKA PISATELJICA RICE MESEČNIK SL EKONOMIST IN POLITIK (MAKS) ŠVICARSKO-FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) SEVERNI JELEN VAJA V KARATEJU SOBNE LONČNICE IZLIV REKE V VEČJO REKO BERI PRIMORSKI DNEVNIK MAJHNA CERKVENA ZGRADBA GUNASTA PIŠČAL IZRAELSKI POLITIK (ABA) KEMIJSKI SIMBOL ZA RUTENIJ POMEMBNA RASTLINA ČEŠKO MOŠKO IME FENIČANSKA BOGINJA ANATOLJ KARPOV RAČJI SAMEC NEKDANJI POLJSKI NOGOMETAŠ RIMSKA BOGINJA JEZE IZRAELSKI PREROK MRTVOUDEN ČLOVEK DALJŠE OBDOBJE GRŠKA ČRKA ACETATNA CELULOZA TIP RAZNIH VISOKIH ŠOL MARKO SOSIČ ARTILERIJSKI OGENJ IZOBČENJE IZ CERKVE MEHIŠKI POLITIK, INDIJANEC (BENITO) / PRISTANIŠČE V IZRAELU STANISLAV RENKO AMERIŠKI PEVEC GARFUKEL CEVASTA TESTENINA RASUNSTVO VIKTOR JESENIK ORNA ZEMLJA HEROJINJA NEMŠKI GEOLOG (CARL) FRANCOSKI PISATELJ, JACQUES THIBAULT ACE MERMOLJA GLAS. SKUPINA ... BAND FRANC. GIRO SKUPINA S POSEBNIMI INTERESI BLAZINJAK, KAVČ, POČIVALNIK DRUGO IME ZA COMSKO JEZERO PEVSKI ZBOR KORALNI OTOK AM. PEVEC KING COLE ANGLEŠKA MERA IGNAC PO DOMAČE ROMAN FR. PISATELJA CHATEUA-BRIANDA ORGANIZIRANA SKUPINA VID DIETRICH MORSKA MERILNA NAPRAVA NEILL ARNOTT KIM NOVAK ŽELEZNIŠKA POSTAJA OGRODJE ZA TRTO ZDRAVILIŠČE PRI DUNAJU IVAN MINATTI MAVEC, GIPS PREBIVALEC AZIJSKE DRŽAVE EKVADORSKI PISATELJ (JORGE) SLOVARČEK - ANAT = feniCanska boginja ljubezni • COTTA = nemški geolog • GJIROKASTRA = mesto v Albaniji • LARIO = drugo ime za Comsko jezero * TAJNIKAR = slovenski ekonomist * TONTINA=hazardna igra s kartami / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Vrtec in 1. r. OŠ F. Saleški Fiinžgar - Barkovlje 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 Rai Uno 6.10 Nan.: Družina Pellet (i. Dennis Farina, Gold Elon) 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 Sedem dni v parlamentu 10.00 Aktualno: Dnevi Evrope 10.20 Aktualno: ApriRai 10.30 Gremo v kino 10.40 Aktualno: Tuttobenessere - Odd. o dobrem počutju 11.30 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa - Klimatske naprave (vodi Alessandro Di Pietro) 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd.: Easy Driver (vodi Ilaria Moscato) 14.35 Dok.: Stella del Sud - Bavarska 15.05 Dok.: Quark Atlante 15.55 Aktualna odd.: Italia che vai 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredità 20.00 Dnevnik 20.30 Rai šport 20.35 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) 21.20 Variete: Apocalypse Show (vodi Gianfranco Funari) 0.05 Dnevnik 0.10 Glasbena odd.: Music 2007 0.35 Nočni dnevnik/Zmenek 1.15 Kratki Around Midnight 1.50 Izžrebanje lota V^ Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.45 10.30 11.00 10.40 11.50 13.00 13.25 14.00 16.00 17.10 18.00 18.10 19.50 20.20 20.30 21.05 22.40 23.30 0.35 0.45 1.30 Rainews Odvetnik odgovarja Dobre novice Razvedrilni variete: Jutro v družini, (7.00) Dnevnik Dnevnik Na poti v Damask Euro-zone/TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Šport: Dribbling Aktualno: Italija na 2. (vodita Roberta Lanfranchi, Milo Infante) Glasbena odd.: CD Live Sereno variabile Dnevnik, vreme Film: Tutto quella notte (kom., ZDA, '87, r. C. Columbus, i. Elisabeth Shue, Keith Coogan) Hum. nan.: Piloti Loto ob osmih Dnevnik TV film: Le due verita' di Kate (thriller, ZDA-Kan., '06, i. Emma Caufield, David Orth) Nan.: The Practice ('i. Michael Ba- dalucco, Kevin Dunn) Športna sobota Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Gledališče: Due partite (Cristina Comencini, i. Margherita Buy) ^ Rai Tre 7.00 Risanke 7.25 Variete zanajmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.00 Art News 10.30 Tgr Gospodarstvo in Delo/10.45 EstOvest/Tgr Levante 11.15 Tgr Kmetijstvo 11.30 Šport: Si gira 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Tednik 12.55 Tgr Bellitalia 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Okolje Italija 15.50 Sobotni šport: Magazine Champions League, 16.20 Sportabilia 16.30 Kolesarstvo: 90. Giro d' Italia (7. etapa)1, Proces etapi 18.10 Šport: 90. minuta 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Šport: TGiro 20.15 Variete: Blob 20.20 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse, vodi Alberto Angela 23.25 Dnevnik, deželne vesti 23.45 Dok.: Ombre sul giallo - Umor Gabriele (vodi Franca Leosini) 0.45 Tg3/Zapisnik sveta 1.10 Šport: Giro ponoči \ Rete 4 Pregled tiska Hiša Mediashopping Nan.: Trije vnuki, 8.20 Murder Call, 9.20 Skrivnosti hiše Vianello Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Film: Poirot - Umor na Nilu (krim., VB, '04, i. David Suchet) Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Colombo - Skrivnost Nore Chandler (i. Peter Falk) Film: L' uomo della pioggia - The Rainmaker (dram., ZDA, '97, r. F. Ford Coppola, i. Matt Damon, Jon Voight, Danny DeVito) Aktualno: Tempi moderni Nan.: Criminal Intent Pregeld tiska 11.30 11.40 13.30 14.00 15.10 17.25 17.50 18.55 19.35 21.00 Canale S 9.10 10.30 12.00 13.00 13.40 14.10 15.00 16.00 18.15 18.45 20.00 20.30 21.10 0.10 1.30 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Glasb. oddaja o resni glasbi: Log- gione (vodi Vittorio Testa) Film: Un lavoro da grande (kom., ZDA, '94, r. Andrew Scheinman, i. Luke Edwards) Tg com/Meteo5 Nan.: Doc Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: La principessa cerca la-voro (kom., Nem., '05, i. Muriel Baumeister, Thomas Fritsch) Tg com/Meteo 5 Kronika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Nan.: Il mammo (i. Enzo Iacchet- ti, Natalia Estrada) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ficarra in Picone) Variete: La corrida - Diletanti na prizorišču (vodi Gerry Scotti) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.05 Šport sutdio, 6.30 Odprti studio 6.40 Nan.: Arnold 6.55 Variete za najmlajše 10.05 Nan.: Dvojčici, 11.15 Na Franinem domu 10.50 Wrestling SmackDown! 11.50 Nan.: Lepotica v knjižnici 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Candid camera 13.25 Šport: Grand Prix Moto 13.50 SP v motociklizmu: VBN Francije 16.00 Teenis: Open Italije 17.30 Tg com/Meteo 4 18.30 Odprti studio, vreme 19.00 Film: Air Bud 2 (kom., ZDA, '98, i. Kevin Zegers) 20.55 Film: Thunderbirds (fant., ZDA-Fr.- VB, '04, r. J. Fakes, i. Ben Kingsley, Bill Paxton, Brady Corbet) 22.05 Tg com/Meteo 22.40 Film: The Untold (thriller, Kan., '03, i. Lance Herniksen, Andrea Roth) 23.55 Tg com/Meteo 0.30 Šport studio ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Horoskop, vreme, pregovor 9.40 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Lunch time 15.00 Plesna trofeja FJK 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.50 Film: Basil 23.55 Film: Club del crimine (thriller, '73) La 7 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.55 Film: Una storia di guerra (vojni, VB, '53, i. Alec Guinness) 12.30 Šport 7 13.00 Dok.: Living famously 14.00 Louis Vuitton Cup 17.00 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade 17.35 Film: Un medico, un uomo (dram., ZDA, '91, i. W. Hurt) 21.30 Film: Fai come ti pare (kom., ZDA, '80, i. Clint Eastwood) 23.40 Nan.: Angels in America (i. Al Pa-cino, M. Streep, E. Thompson) 1.25 Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.30 8.00 8.30 9.00 10.45 12.00 13.00 13.15 14.05 15.55 16.00 16.15 16.25 16.30 16.45 17.00 17.15 17.25 17.35 17.45 18.20 18.30 18.40 18.55 19.25 19.45 19.55 22.00 22.30 23.40 0.40 2.10 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Pod klobukom Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (3. del) Odd. za mlade: Mi znamo Kino Kekec - Film: Neverjetna gospodična C. Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Umko Film: Hercul Poirot: Umor na igrišču za golf (krim., VB, i. David Suchet, Philip Jackson) Vrtiljak Družina, to smo mi Turistika Glasbeni gost O živalih in ljudeh Igra ABC z gledalci Poročila, šport, vreme Ozare, 17.20 Vrtiljak Turistika Mladoporočenci Na vrtu/Karaoke Nan.: Absolutno Asociacije Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Film: Rop tretjega rajha ((kom., Srbija-ČG, '04, r. Zdravko Šotra, i. Dragan Nikolic, Nikolaj Djuričko) Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Majhni rezi (Fr.) Dnevnik, vreme, šport (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.20 8.50 9.00 9.30 9.50 11.15 12.00 12.35 12.35 13.25 14.50 15.25 15.55 Zabavni infokanal Infokanal TV prodaja Skozi čas Primorski mozaik Študentska Vroči stol Debatna odd. za mlade: Tekma -Mladi danes prezgodaj izgubijo nedolžnost Z glavo na zabavo Dok.: Peta dimenzija Zdaj!, oddaja za razgibano življenje Film: V širni svet TV prodaja Oddaja za razgibano življenje: Zdaj! Nogomet: Manchester United -Chelsea (finale angl. pokala, prenos) 17.50 En godec nam gode - Koncert ansambla Lojzeta Slaka 20.00 Globus 20.30 Slovenski magazin 21.00 Konc ert Jana Plastenjaka 23.00 Vrtiljak 1.10 Nad.: Blackpool (4. del) 2.00 Dnevnik zamejske TV 2.25 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 19.40 20.00 21.30 22.00 22.15 23.40 0.10 0.25 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 19.40 20.10 20.25 20.40 20.55 22.30 23.30 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Ciak Junior Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Glasbena oddaja Alter ECO Vsedanes - TV dnevnik Film: Orionov pas (dram., Norv., '85, i. Helge Jordal) Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Polka in majolka Čas za nas Pod drobnogledom: Minister Karl Erjavec Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Ne prezrite Praznik občine Koper Planet polka Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Komorne skladbe Saše Šantla; 11.15 Glasbeni listi: 50.-60. leta; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledijo Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, sledijo Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Dane Zajc: Grmače (r. Gregor Tozon); Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.15 Pirmorska poje: MePZ Postojna; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 11.00 Nedeljski izlet v Pliskovi-co; 12.00 Kulinarični kotiček z Emilijo Pa-vlič; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Du jes?!; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK in nogomet (Primorje-Koper); 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 21.00 Zvok in čas z B. Bradačem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Glasbeni ciklus; 18.00 V podvečer; 20.05 resna glasba; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Četrtek, 19. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 3/21 TRBIŽ O 2/20 O 1/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/22 O 1 TRŽIČ 5/23 O GRADEC 5/23 uO 4/21 S. GRADEC CELJE 5/23 O MARIBOR O 6/23 PTUJ O M. SOBOTA O 5/23 A, VIDEM O 'S 9/26 O PORDENON 10/25 ČEDAD O 10/25 GORICA O O N. GORICA ans KR?NJo ^ LJUBLJANA 7/24 POSTOJNA O 1/22 KOČEVJE Č O ČRNOMELJ N. MESTO 7/23 O ____ ZAGREB 7/23 O REKA 10/25 ^NAPOVED ZA DANES ^Povečini bo pretežno jasno. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske malo nad 0, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Evropo se krepi anticiklonski greben. Proti nam pri- Nad Balkanom je plitvo ciklonsko območje, nad srednjo tekajo razmeroma topli in suhi severni tokovi. Evropo in Alpami pa je šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda doteka nad naše kraje toplejši in suh zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 14.01 lunine mene Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 23.15 a bioprognoza Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,3 stopinje C. plimovanje Danes: ob 5.52 najnižje -68 cm, ob 12.33 najvišje 27 cm, ob 17.32 najnižje -6 cm, ob 23.17 najvišje 47 cm. Jutri: ob 6.20 najnižje -61 cm, ob 13.31 najvišje 25 cm, ob 18.23 najnižje 3 cm, ob 23.46 najvišje 36 cm. temperature v gorah oc 500 m............20 2000 m............6 1000 m...........15 2500 m............3 1500 m...........10 2864 m............2 TOLMEČ O 7/23 TRBIŽ O 6/22 o 3/22 KRANJSKA G. ¿ VIDEM O ¡^ 10/28 O PORDENON 11/27 ČEDAD O 11/27 CELOVEC O 6/24 O TRŽIČ 7/25 o KRANJ O GRADEC 7/25 O 6/23 S. GRADEC CELJE 7/25 o MARIBOR O 8/25 PTUJ O M. SOBOTA O 7/25 O LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 9/26 N- M^TO9/25 13/28 ^ 10/27 03/24 ^vP KOČEVJE ViTi TRST .. t O «rfi— 17/25 'Mj-Š O PORTOROŽ O -------' V^čE^0™^ r REKA 12/27 OPATIJA/—^ AZIN O ZAGREB 9/25 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Pretežno jasno bo, v gorah bo v popoldanskih urah nekaj V nedeljo in ponedeljek bo sončno in postopno topleje. skromne oblačnosti. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER washington - Ker je svoji spremljevalki Shahi Riza preskrbel višjo plačo in napredovanje Wolfowitz odstopil s položaja Prvi predsednik Svetovne banke, ki je bil prisiljen predčasno zapustiti položaj - Washington sedaj išče naslednika Paul Wolfowitz je bil v četrtek prisiljen odstopiti s položaja ansa WASHINGTON, - Predsednik Svetovne Banke Paul Wolfowitz je v četrtek zvečer odstopil s položaja. S tem se končuje neprijetni škandal, ki je bremenil Svetovno banko vse od letošnjih spomladanskih srečanj, potem ko je prišlo na dan, da je leta 2005 pred nastopom položaja svoji spremljevalki Shahi Riza priskrbel višjo plačo in napredovanje. Wolfowitz bo Svetovno banko vodil do 30. junija. Wolfowitz je v odstop privolil šele potem, ko gaje izvršni odbor Svetovne banke praktično opral krivde. Kot je izvršni odbor zapisal v izjavi, je Wolfowitz ravnal etično in v interesu banke, pri čemer odbor poudarja, da so bile v zadevi Shaha Riza storjene številne napake. Med možnimi kandidati za Wolfo-witzev stolček se sicer omenjajo nekdanji namestnik ameriškega državnega sekretarja Robert Zoellick, pomočnik ameriškega finančnega ministra Robert Kimmitt, sekretar na omenjenem ministrstvu Henry Paulson, republikanski senator Richard Lugar in nekdanji uslužbenec mednarodnega finančnega sklada Stanley Fischer. Bela hiša govoric o omenjenih potencialnih kandidatih ne komentira. Wolfowitz, ki je prvi, ki položaj predsednika Svetovne banke zapušča predčasno, je v izjavi za javnost izrazil zadovoljstvo, da je izvršni odbor sprejel njegova zagotovila, da je ravnal etično, v dobri veri in v dobro banke, ko je poskrbel za svojo spremljevalko, ki se je zaradi pravil o konfliktu interesov morala začasno preseliti na drugo delovno mesto v ameriški State Department, ostala pa je na plačilnem seznamu Svetovne banke. Zdaj je po njegovi oceni čas, da Svetovna banka svoje poslanstvo opravlja pod novim vodstvom. Wolfowitz Svetovno banko zapušča po dveh letih, njegov položaj na mestu prvega moža te denarne ustanove pa je bil od vsega začetka zaznamovan s številnimi polemikami in nesoglasji, povezanimi z njegovim prejšnjim položajem. Wolfowitz namreč velja za glavnega arhitekta vojne v Iraku, saj je bil številka dve ameriškega Pentagona. Bela hiša naj bi nobe-ga kandidata za predsednika Svetovne banke objavila kmalu. Po objavi poročila preiskovalnega odbora banke, daje kršil etična pravila, ter informacijah, da je Wolfowitz svoje posredovanje za Shaho Riza skušal prikriti, je tudi sam spoznal nevzdržnost stanja in začela so se pogajanja o načinu odstopa. Wolfowitz ni želel odstopiti iz krivdnih razlogov in najverjetneje se bo zaradi ljubega miru poslovil brez uradne graje. Wolfowitz je odločitev o odstopu sprejel, ko se je 24-članski izvršni odbor banke pripravljal, da mu izreče nezaupnico, s čimer bi sicer še lahko vztrajal na položaju, vendar pa ga nihče več ne bi resno jemal. Izvršni odbor naj bi bil sedaj pripravljen del krivde za škandal naprtiti tudi sa- mi Svetovni banki in priznati, da je Wolfowitz po svojem prepričanju ravnal v dobri veri. V četrtek je svojo dotlej neomajno podporo umaknil tudi predsednik Bush, ki je dejal, da obžaluje zaplet, čeprav verjame, da so vsi vpleteni ravnali v dobri veri. Wolfowitzev odstop je bil zadnje dni, ko je prišlo v javnost poročilo preiskovalnega odbora o škandalu, le še vprašanje časa oz. trme tako Wolfowitza kot tudi ameriškega predsednika Georgea Busha, ki ga je postavil na ta položaj. Wolfowitz je zaradi škandala izgubil zaupanje osebja, ki je zahtevalo njegov odstop, prav tako pa tudi večine od 182 držav članic Svetovne banke. Sicer pa zaradi svoje vloge pri ameriškem napadu na Irak, ko je bil še namestnik obrambnega ministra ZDA, 63-letni Wolfowitz od samega začetka ni bil ravno priljubljena izbira, čeprav ga je izvršni odbor banke potrdil soglasno, ker je imenovanje predsednika v pristojnosti ZDA. Svetovna banka, ki združuje 185 držav, zagotovi letno prek 20 milijard dolarjev za projekte, ki vključujejo gradnjo nasipov, cest, spodbujajo izobraževanje in boj proti boleznim. Banka, oblikovana za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni, se je razvila v veliko razvojno organizacijo, ki ponuja brezobrestna posojila državam v razvoju. (STA)