PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /•> rt\ l • Abb. postale I gruppo Vj6D8 OU lir Leto XXIV. Št. 148 (7041) TRST, petek, 28. junija 1968 ZARADI PREDVIDENE^ RAZPRAVE^ O VLADNEM^ PROGRAMU Predsednik republike Saragat preložil obisk v Veliki Britaniji Sestanek tajništva PSU o pripravah za kongres - Ostra obsodba Lombardija glede neobjektivnega poročanja glasila socialistične stranke - Sindikalist Lama o vlogi sindikata RIM, 27. — Tiskovni urad predsedstva vlade je sporočil, da Je Saragat odpovedal svoj obisk v Veliki Britaniji ki bi moral biti julija. Kraljica Elizabeta je sprejela na znanje odložitev uradnega obiska predsednika italijanske republike. Tiskovni urad predsedstva republike je tudi sporočil, da je prišlo do preložitve obiska v zvezi «s časom, ki bo predvidoma potreben za predstavitev nove vlade parlamentu«. Obisk Stvari se bodo nekoliko razčistile na zasedanju centralnega komiteja, ki se bo sestal ob koncu julija in za kar se De Martino že pripravlja, da bo nastopil z lastno resolucijo in tezami, ki bodo odražale avtonomno vlogo PSU tajništvo stranke izbralo «otročje | delavcev in za nujnost, da se iz-in absurdne sklepe« in da morajo vede vrsta gospodarskih ter so-oni sedaj dati zgled štirim milijo-1 cialnih reform, tako da se bodo glede politike levega centra. Istočasno pa so se danes sestali pred-1 danji družbi. Predvsem gre za dve stavniki struje «autonomia sociali- vprašanji: za okrepitev pogodbene sta«, kjer je Mancini dejal, da je' moči sindikata kot predstavnika v Veliki Britaniji je bil napovedan že pred časom, vendar se je že pred dnevi šušljalo, da w bo Saragat odpovedal, kolikor bi prišlo do težav ori sestavi Leonejeve vlade. Odpoved torej govori, da položaj vlade v parlamentu ni povsem trden. Morda pa gre istočasno tudi za nekatera vprašanja mednarodnega značaja, ko so docela odprto vprašanje vključitve Velike Britanije v EGS in so odnosi med državami dokaj zapleteni Med ostalimi današnjimi političnimi dogodki je bil sestanek tajništva PSU, katerega so se udeležili oba sota.jnika De Martino in Tanassi, poslanci Lombardi, Ferri, Mariani, Matteotti, član tajništva Ruggero in namestnik tajnika Bro-dolini. Gre za nekoliko čudno prakso, saj na sestanek niso povabili namestnika tajnika Cariglio, ki je odločno protestiral in ki je v tej zvezi tudi poslal osebno pismo predsedniku Nenniju. Lombardi pa je kasneje pojasnil, da so obravnavali predvsem ustanovitev paritetičnih komisij, ki naj skrbe za redni potek priprav za kongres Med najvažnejšimi nalogami je nadzorstvo nad člani stranke, tako da bo kongres resnično odražal stališča vpisanih v stranko. V tej zvezi je bil že govor o ustrezni paritetični komisiji in so navedli tudi imena možnih članov. Proti tej razpravi se je izjavil Cariglia, ki pravi da ni mogoče govoriti o paritetičnih komisijah, dokler niso znane resolucije, o katerih se bodo izjasnile razne struje v stranki. Brodolini pa pravi da ima Cariglia formalno nedvomno prav, dejansko pa so dobro znani odnosi sil v notranjosti stranke. Predstavnik levice Lombardi je na sestanku zelo ostro protestiral proti poročanju glasila PSU «Avan-ti», ki je v včerajšnjem poročilu o sklepih izvršnega odbora enostavno vključilo med uradno besedilo tudi izjavo Nennija, da bo predložil članstvu lastno resolucijo. Na tak način je prišlo do ((javne poneverbe«, saj predstavlja Nennijeva izjava njegovo osebno mnenje in ni sestavni del izjave vodstva stranke. Lombardi je bil ostro polemičen in je zaključil, da se mora tudi Nenni sam zavedati, da se je končalo ((očetovsko razdobje v stranki«. Kasneje je tajništvo stranke obsodilo glasilo, list pa se je uradno izgovoril, češ da gre izključno za tehnično napako. Na vsak način pa dokazuje tudi ta, sicer ne tako pomembna epizoda, kako ostri so notranji odnosi v PSU i ______________ _________________________ In kako naJa,s^ °dpo^PrfHrl??e0 ! razuma o nerazširjenju atomske o-katerim stališčem predsednika | ^ deJali gre M ene. nom in pol volivcev ter izvajati veliko politiko združevanja. V prihodnji številki revije «Ri-nascita« bo objavljen članek sindikalista Lame, ki obravnava vprašanje vključitve sindikata v italijansko družbo in zlasti sindikalne enotnosti. Lama pravi, da je treba ustvariti splošno skupno sindikalno stališče, ki bo prispevalo k izboljšanju delovnih pogojev de-lavoev in istočasno k socialnim preobrazbam, ki bodo okrepile demokracijo ter težo delavcev v se drugače izkoriščalo nacionalno bogastvo in da bo prišlo do drugačne razdelitve čistega dohodka. V tej zvezi lahko CGIL samo obsodi začasno vlado, čeprav ne gre za formulo, ki to vlado označuje in je to vprašanje v pristojnosti strank. Danes so se nadaljeval razgovori med delegacijo KP SZ in italijansko partijo. Delegaciji KPI je uradno predsedoval Longo, tajnik KP SZ Kirilenko je izjavil, da se hočejo spoznati z dejavnostjo italijanskih komunistov in s pogoji, v katerih se bore za mir, demokracijo in socializem. Levstikove nagrade ’ ZARADI VEDNO VEČJEGA PRITISKA OSVOBODILNIH SIL LJUBLJANA, 27. — Z otvoritvijo j leipo urejene razstave v spodnjih prostorih Modeme galerije, ki prikazuje vsa delovna področja založbe — izdajanje slikanic, knjig, periodik in gramofonskih plošč, je včeraj Mladinska knjiga združila devetnajsto podelitev tradicionalnega priznanja za najboljše dosežke v domačem mladinskem leposlovju, poljudnoznanstveni književnosti in ilustriranju, Levstikove nagrade. Direktorica Mladinske knjige Zorka Peršič je izročila Levstikove nagrade pisatelju Antonu Ingoliču, prof. Francetu Planini ter slikarjem Milanu Bizovičarju, Jožetu Ciuhi in Ivu Šubicu. (O nagrajencih podrobneje poročamo na 6. strani.) Ob tej priložnosti sta prejela izredni Levstikovi nagradi tudi sestavljalca Bibliografije založbe Mladinska knjiga za čas od 1945. do 1965. leta prof Nada Pra-šelj in Bogomil Gerlanc. Ameriško poveljstvo začelo evakuacijo svojega važnega oporišča Ke Sanha Sestreljeno tritisoče letalo nad Severnim Vietnamom Ogromna količina bomb odvržena na ozemlje Vietnama SAJGON, 27. — Ameriško poveljstvo v Južnem Vietnamu je danes javilo, da so sklenili zapustiti ameriško oporišče Ke Sanh južno od demilitariziranega področja. Ameriški predstavnik je izja- LJUBLJANA, 27. — Gospodarska zbornica Slovenije ie razpisala prvi natečaj za nagrade Borisa Kraigherja, ki se bodo podeljevale vsako leto 4. januarja na obletnico tragične smrti Kraigherja vodilnim osebam in strokovnjakom gospodarskih in znanstvenih organizacij za njihove izredne trajne zasluge za gospodarstvo Slovenije. .............................im......................m..iii.iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinmm.m.■1111111111111 NA ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA SZ Eromiko predlagal pogajanja o omejitvi tudi defenzivne raketne oborožitve Ostro je obsodil kriminalno vojno v Vietnamu, ki predstavlja osnovno zapreko za izboljšanje sovjetsko-ameriških odnosov - Polemika o odnosih s Kitajsko ga izmed najpomembnejših korakov, ki so bili napravljeni, da se zavre atomska tekma v vrhovnem interesu miru. V svojem govoru je Gromiko o-bravnaval tudi nekatera druga zunanjepolitična vprašanja. V zvezd z odnosi s Kitajsko je dejal, da Je MOSKVA, 27. — Od 25. junija zaseda v Kremlju sovjet Sovjetske zveze kateremu je danes poročal zunanji minister Andrej Gromiko o ((mednarodnem položaju in o zunanji politiki Sovjetske zveze«. Gromiko je dal pomembno izjavo, da je Sov jetska zveza pripravljena razpravljati z Združenimi državami Amerike o omejitvi raketnih sistemov in to tako ofenzivnih kot defenzivnih. Gromiko je govoril uro in pol in se je kritično zadržal na izjavi .Johnsona y Glassboru, kjer je predsednik ZDA dejal, da je treba zgraditi mir «kamen r.a kamnu*. V tej zvezi je ironično izjavil, da je to v redu, da pa ničesar ne preprečuje ZDA. da bi delovale v tej smeri. V resnici pa Amerikanci delujejo povsem v obratni smeri. Sovjetski zunanji minister je rekel, da je njegova država že mnogokrat zatrdila, da je pripravljena vzdrževati dobre odnose z ZDA in dodal, da ne obstajajo razlogi Z3 neposredni spopad, dokler bodo ZDA spoštovale varnost Sovjetske zveze ter njenih prijateljev in sosedov in če se bodo odpovedale vmešavanju v notranje zadeve dru gih narodov. Osnovna zapreka za izboljšanj« sovjetsko-ameriškdh odnosov je v ((kriminalni in barbarski vojni v Vietnamu«. Gramdko je pozval ZDA, da izkoristijo sedanje razgovore v Parizu, da se pride do mirne rešitve spopada. Izrazil je zadovoljstvo zaradi spo- stranke Nenni.ia. i oorozivve in uej«, ^ ™ —- Sovjetski zunanji minister Gromiko DEBRE 0 ZAŠČITNIH UKREPIH FRANCIJE Povračilni ukrepi vlade ZDA proti francoskemu protekcionizmu Občutno zmanjšanje zlatih in deviznih rezerv francoske banke - Policija zasedla Akademijo za umetnost PARIZ 27. _____ Francoski zunanji minister Debre je danes Izjavil da je ((francoska vlada napravila izbiro, ki jo morajo naši družabniki razumeti in ki jo bodo na vsak način razumeli Francozi«. Debre je izjavil, da je vlada skle- ■ Bila spoštovati zapadlost 1. julija, toda morala je sprejeti nekatere prehodne ukrepe, zato da se prepreči, da bi spoštovanje obveznosti in nadaljevanje francoske politike na tem področju »imele porazne socialne posledice, s tem da bi še posebno povzročile zaporo tovarn ali povečanje brezposelnosti v jeseni«. Debre je dodal: «Našt družabniki očitno ne morejo sprejeti takih ukrepov z navdušenjem, toda prepričan sem, da jih bodo sprejeli z razumevanjem. Nihče m mogel domnevati, da bi mogli spo; štovaiti zapadlosti, ne da bi sprejeli kakršen koli ukrep.« Na vprašanje, ali Je možnost, da se drugih pet držav posluži povračilnih ukrepov, je minister odgovoril: »Videli bomo. Toda v zadnjih letih je Franclja pokazala glede nekaterih ukrepov ene ato dru- ge države razumevanje, ki ga sedaj lahko zahtevamo od drugih. To je najmanj, kar lahko rečem. Zgodilo se je, da so imeli neka-tari sosedi težave, ki so jih privedle prav tako do tega, da so zmanjšale svoj uvoz z uvedbo U; pravnih ah davčnih ukrepov, ato pa da so spodbujali svoj izvoz s subvencijami, ki so bile mnogokrat močnejše od majhne prehodna pomoči, ki smo jo mi predvidevali. Sprejeli smo te določbe, ne da bi sprejeli kakršen koli ukrep. Mislim, da bosta ta modrost in to razumevanje prevladala.« Ameriška vlada pa je že sklenila, da bo uvedla carinske pristojbine in morda sistem kvot na uvoz iz Francije, da reagira proti protekcionističnim ukrepom, ki jih j« napovedala francoska vlada. Posebni predstavnik predsednika Johnsona za mednarodna trgovinska pogajanja je izjavil, da bo ameriška vlada «seveda storila vse potrebne korake, ki jih predvideva zakon GATT za zaščito naših koristi«. Sistem nadomestnih carin, ki jih predvideva ameriški zakon, se uvaja vsakikrat, ko se ameriški vlacd zdi potrebno, ko neka vlada krši v ameriško škodo sporazume GATT. Nedavno so te ukrepe sprejeli tudi proti Italiji za uvoz nekaterih jeklarskih izdelkov in paradižnih konzerv. Ameriška vlada pa meni, da bodo zaradi francoskih ukrepov najbolj trpele sosedne države Francije. A-me riška reakcija bo odvisna od dejanskih posledic, ki jih bodo francoski ukrepi imeli za ameriško gospodarstvo. Ameriška vlada se predvsem boji. da bodo francoski ukrepi prekomerno okrepili protekcionistične kroge kongresa. Ti krogi so že dokaj močni in pogostoma obtožujejo Johnsonovo vlado, da je preveč spravljiva do tujih interesov. tudi tedaj, ko ti od blizu o-grožajo stabilnost ameriškega gospodarstva. Danes so v Parizu uradno javili. da so se zlate in devizne rezerve francoske banke zmanjšale od 14. do 20. junija za 440 milijonov dolarjev. Od 2. maja do 20. junija so se rezerve francoske banke zmanjšale skupno za skoraj milijardo dolarjev. Velike izgube v tednu od 14. do 20. junija so tudi posledica dejstva, da je francoska banka prodala večje količine zlata, predvsem v Ztirichu In Frankfurtu. V današnjih zgodnjih urah je policija vdrla v akademijo za u-metnost, ki je bdla še med zadnjimi trdnjavami študentov. Aretirali so okoli 100 študentov ter sneli zastave, ki so jih bili razobesili študentje na poslopju. Zasedba je potekla brez iridden tov. Prav tako kakor Sorbono in Odeon sedaj stražijo tudi akademijo policijske sile. študentje so zasedli akademijo 14. maja in tu so pripravili atelje za izdelovanje manifestov. Časnikarji francoskega državnega radia so danes prenehali stavko po treh tednih. Vendar so si pridržali pravico obnoviti akcijo v drugi obliki, če ne bodo dosegli štovanja »poštenosti informa- spoi cij« :j». Ko so se časnikarji vrnili na delo, pa jih je ravnateljstvo obvestilo, da ne morejo za sedaj začeti svoje dejavnosti «zaradi de-zorganizacije urnikov, ki je nastala zaradi stavke«, Ravnateljstvo je sporočilo, da bodo poklicali vsakega časnikarja posebej na delo. Zaradi tega je zveza sindikatov časnikarjev sklicala nujen sestanek, da razpravlja o tej zapori. Sovjetska zveza napravila vse, kar je v njeni mod, da se pre pred poslabšanje odnosov. LR Kitajska ne odgovarja na sovjetske pobude. Navedel je, da je Sovjetska zveza v letošnjem letu predlagala konkretne sporazume glede trgovine, glede normalizacije odnosov na mejah in glede skupnega izkoriščanja rek. Kitajci pa so o stali »mutasti na te predloge«. Naštel je vrsto protisovjetskih dejanj in podčrtal, da pekinški radio ter komunistični kitajski tisk tekmujeta z ZDA v obrekovanju Sovjetske zveze. Obdolžil je vodstvo Kitajske, da nadaljuje s subverzivno, razbij aško in pustolovsko politiko in da izdaja marksizem in leninizem. Gre za ((šovinizem velike sile«. Od 1959. leta je trgovinsko izmenjava med Sovjetsko zvezo in Kitajske padla za dvajsetkrat in sedaj praktično na kulturnih ne dru gih odnosov. Ta del svojih izvajanj je zaključil, da bo ((socializem na Kitajskem zmagal« in ds se bodo obnovili nekdanji sovjetsko - kitajski odnosa. Na Srednjem vzhodu napetost ne popušča, ker se Izrael — ki ga podpirajo ZDA — ne podreja sklepom OZN. Sovjetska zveza je pripravljena dati svojo pomoč obnovitvi miru, kot je to predlagala ZAR. Minister je napovedal, da bo prišel v Sovjetsko zvezo na uraden obisk 4. julija predsednik Naser, s katerim bodo ravnali kot s prijateljem tn kot predstavnikom dežele, ki vodi veliko borbo proti imperialističn; agresiji. Izjavil je prepričanje, oa bodj razgovori prispevali k obnovitvi miru na Srednjem vzhodu Glede evropske varnosti je ponovil zaskrbljenost zaradi revan-šizma Zapaaue Nemčije in nevarnosti NATO. Posebej je podčrtal obnovitev starih nacističnih gesel glede »Lebensrauma (življenjskega prostora*). Zagotovil je, da bo Sovjetska zveza napravila vse, da se ohrani mir na svetu. Pomemben odjek je zbudila Gromiko va izjava, da je Sovjetska zveza pripravljena na razgovore o o-mejitvi sistemov raket, ki naj preprečujejo sovražnim raketam napad na svoje ozemlje. Taki sistemi bi lahko privedli do ponovne napetosti in do povečanja ra ketne oborožitve. Glasnik Bele hiše George Christian je izrazil zadovoljstvo v zvezi z izjavo Gromika in dodal, da bodo te izjave podrobno proučili. Glasnik državnega tajništva Robert Closcey pa je izjavil, da so pripravljeni proučiti vprašanje, ki je izredno pomembn i in zapleteno. Gromiko v svojem govoru ni o-menil ponudbe NATO Sovjetski zvezi in drugim državam atlantskega pakta, da bi medsebojno zmanjšali obseg oboroženih sil v Evropi. Kasneje je 1517 deputatov odobrilo Gromikovo poročilo o zunanji politiki. Danes je prispel v Moskvo prvi tajnik madžaiske partije Janos Kadar, ki vodi delegacijo, v kateri sta tudi ministrski predsednik Je-noe Fock in zunanji minister Janos Peter. Do obiska je prišlo na vabilo komiteja CK KP SZ in bodo obravnavali medsebojna vprašanja ter mednarodna vprašanja, zlasti v zvezi z dogodki v ČSSR na Luthra Kinga. Kot je znano, je britanska policija Raya aretirala v londonskem letališču, ker je imel s sabo ponarejeni kanadski list ter samokres, ne da bi imel zadevnega dovoljenja. Na procesu je policija uvedla stroge varnostne ukrepe: vsi, ki so hoteli prisostvovati razpravi na sodišču v Bow Streetu, so bili na tančno pregledani. Raya so spremljali številni agenti v uniformah in v civilu. Na sodišču je bil prisoten tudi predstavnik ameriško vlade David Calcutt, ki je med drugim trdil, da je Kinga umoril en sam človek. Nakazal je tudi nekaj dejstev, ki naj bi dokazovala, da je Ray zakrivil zločin. Povedal je, da je Ray kupil puško, s katero je potem izvedel zločinski načrt, 29. marca v Birminghamu v Alabami. 3. aprila, dan pred umorom pa je Ray najel sobo v «New revel motor hotelu*, medtem ko je King bil v bližnjem »J/jrraine hotel*. Sodniki so zaslišali tudi izvedenca za prstne odtise FBI Georga Bonebrakeja, ki je dejal, da Raye- vi prstni odtisi odgovarjajo tistim, ki so jih našli na puški, s katero je bil izveden zločir.. Proces o izročitvi Raya LONDON, 27. — V Londonu se je V Solunu proces grškim častnikom SOLUN, 27, — V Solunu se je danes pred vojaškim sodiščem začel proces proti petim častnikom grške vojske, ki so obtoženi sodelovanja pri ustanovitvi in organizacija »narodnega združenja« z namenom, da bi strmoglavili sedanji grški fašistični režim. Sodniki so danes zaslišali številne priče, ki so poročale o delovanju in obsegu protivladne organizacije. vil, d» so to sklenili zaradi močne okrepitve osvobodilnih sil r.a tem področju. Dalje pravijo, da bo to omogočilo boljšo razporeditev ameriških in sajgon-skih sil na tem področju. Predstavnik je izjavil, da bodo čete iz tega oporišča premestili v neki drug k’aj na severnem področju. Evakuacija se je začela in se naglo nadaljuje. Niso javili, kam bodo premestili ameriške vojake. Ti sedaj razstreljujejo vse, kar ne morejo odpeljati. Ameriški predstavniki izjavljajo, da se je število nasprotnih vojakov na tem področju zelo povečalo. Ameriško poveljstvo računa, da je na tem sektorju sedaj okoli 80 tisoč nasprotnih vojakov, o katerih trdijo, da so severni Vietnamci. S to veliko udarno silo bi osvobodilne sile lahk i začele številne napade istočasno Ke Sanh je na skrajnem zahodu severne fronte. Ob začetku leta so osvobodilne sile oblegale to oporišče 75 dni. Obleganje se je končalo 6. aprila, ko so se osvobodilne sile umaknile, nakar so Američani dobili ojačenja Domnevajo, da bodo ameriške čete, ki se umikajo iz Ke Sanha, razmestili blizu teg* sektorja, da bodo pripravljene za nastop vsakikrat, ko bodo opazili zbiranje nasprotnih sil na tem sektorju. Predstavnik 90 od 130 poslancev južnovietnamske zbornice Fan Quy Fong je izjavil: «Zapustitev oporišča Ke Sanha lahko ima dva pomena: s političnega vidika je lahko gesta dobre volje Američanov za pripravljalne razgovore v Parizu. Z vojaškega vidika pa pred stavlja razpoko v fronti, ki bo o-mogočila večje število infiltracij. Na vsak način mi temu nasprotujemo in nameravamo protestirati proti tej odločitvi.* Ponoči so osvobodilne sile nadaljevale svoje napade v raznih delih Južnega Vietnama. V zadnjih 12 urah so ameriški bombniki izvršili številne napade na položaje osvobodilnih sil. Prav tako so nadaljevali bombardiranje Severnega Vietnama. Sevemovietnamska tiskovna agencija javlja, da je količina bomb, ki so jih Američani odvrgli na celotni Vietnam, večja od količine bomb, ki so bile odvržene na Evropo v drugi svetovni vojni. Od začetka množičnih napadov na Severni Vietnam, 7. februarja 1967, do konca leta 1987 je bilo odvrženih na celotni Vietnam 1.840.000 ton bomb, od katerih 650.000 ton na Severni Vietnam. Na Evropo je bilo odvrženih v drugi svetovni vojni 1.544.463 ton bomb. Vsak kvadratni kilometer vietnamskega o-zemlja je marca 1967 dobil povprečno pet ton in pol bomb. Marca lani je bilo odvrženih na vso deželo 77.000 ton bomb, t.j. skoraj toliko, kolikor jih je bilo odvrženih na zahodno Evropo v najbolj kritičnem razdobju vojne. Agencija poudarja, da ima ameriški napad tri glavne namene: uničiti graditev socializma v Severnem Vietnamu, omajati njegovo voljo po odporu ter preprečiti njegovo borbeno solidarnost z jugom; izolirati jug in uničiti nje goro revolucionarno borbo; konkretizirati napade proti socialističnemu taboru, neodvisnim državam in revolucionarnim silam sveta. Agencija poroča dalje, da so od polovica leta 1961 do polovica leta 1964 poslali Američani v Severni Vietnam okoli 60 komandosov. Deloma so jih izpustili s padali, deloma pa so se izkrcali na obali. To dokazuje, da se je ame- riški napad na Severni Vietnam žc zdavnaj začel. General VVestmoreland je včeraj izjavil v Honoluluju, da osvobo dilne sile v Južnem Vietnam niso bile poražene »v klasičnem snu-slu besede« zaradi ((političnih o m« jitev, ki pa so razumljive, in ki jih nalaga ameriški vojaški napor«. Ameriška tajnik za obrambo Clif-ford je pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice po ročal o načrtu zakona za financiranje prodajanja ameriškega o-rožja tujini. V zvezi z Vietnamom je izjavil, da se je po začetku pariških razgovorov povečala vojaška dejavnost v Vietnamu in da bi se utegnila še dalje povečati, «če je sovražnik pripravljen vzdržati svoje strahotne izgube«. Dodal je,, da so ameriške izgube dosegle 400 do 500 mož na teden. Toda den«. Na vprašanje, ali se predvideva obnovitev ameriškega bombardiia nja severno od 18. vzporednika, je Clifford, pripomnil, da se o tem ne more izreči, ker bi to pomenilo vmešavati se v pariške razgovore Ameriški senat je včeraj zavrnil z 79 glasovi proti 10 predlog, naj bi omejili število bombnih napadov z bombniki «B 52» na Južni Vietnam. Senator William Proxml-re, ki je predlagal omejitev, j* izjavil, da bombniki povzročajo veliko uničenje v Južnem Vietnamu, in je predlagal, naj se zavrne financiranje 268 milijonov dolarjev, ki so potrebni, da se število teh napadov obdrži povprečno na 1800 na mesec. Tiskovni urad sevemovietnamske delegacije na pariški konferenci je sporočil, da je protiletalska obramba sestrelila 25 junija tritisoče a-meriško letalo nad sevemovietnam-skim ozemljem; pilot je zgubil življenje Od tedaj do danes so bila nad Severnim Vietnamom sestreljena še tri druga letala. ((Severni Vietnam« zgublja s svoje strani »nad 5000 mož na te- McCarthy je potrdil da namerava iti v Pariz Šel bo uradno kot predsedniški kandidat, da se sestane s severnovietnamskimi predstavniki NEW YORK, 27. — Senator Mc jel danes italijanskega poslanika » Carthy je potrdil, da namerava iti v Pariz, da bi se tam sestal s hanojskimi predstavniki na tamkajšnji konferenci. Dodal je, da bo to storil ((uradno« kot predsedniški kandidat ln «v najboljšem interesu ZDA«. McCarthy je s tem polemiziral z uvodnikom lista «Washington Post«, ki je včeraj označil njegovo pobudo kot neupravičeno vmešavanje v mednarodne zadeve ZDA. «Dobro, Je dejal McCarthy, se vmešavam; toda gre za vmešavanje uradnega značaja. To je bil smisel vse moje volilne kampanje. Skušal sem vnesti kako spremembo v našo zunanjo politiko v interesu miru. Postavil sem predloge, kako naj bi se vodila pogajanja. Spričo tega ne vidim razloga, zakaj ne bi mogel iti na razgovore s severnovietnamskimi poga jalci v Parizu.« Zatem je McCarthy izjavil, da o tem ni govoril s predsednikom senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbrightom in da ne gre v Pariz kot «agent senata«. Pastor Ralph Abernathy, ki je sedaj v zaporu, je sporočil, da je začel gladovno stavko, da opozori na potrebe revnih. Dodal je, da bo gladoval osemnajst dni, ki mu jih še ostane od kazni dvajset dni zapora, na katero je bil obsojen. Skupno z njim je zaprtih v tem zaporu drugih tristo oseb. ki so sodelovale pri pohodu revnih. Vse so aretirali v ponedeljek blizu kongresa med protestno demonstracijo. Sinoči so bili v Druhamu v Severni Karolini neredi. Skupina črncev je demonstrirala pred sedežem občinske uprave za stano vanja. V zadnjih štirinajstih urah so bili že drugič neredi tudi v Richmondu blizu San Francisca v Kaliforniji. Nikezic sprejd F. Trabalzo BEOGRAD, 27 — Jugoslovanski zunanji minister Ndkezič je spre- l>IIIIIIIIIIIHII|||||||||||llll|lllltllllt|||||t|||||||||||||||||,|||t|||||||||M||||||||m|||t||||||||||||||||l|||m||||,||||||||||„|,|H|||||1,|||„„|,,|,|m|||min||t,||||||||||||||mn||„|„|im|||||||||mm||||M||imm|||||||t||m|m||||||||||||t|||| Beogradu Trabalzo na pogovor, id ga je bdi zaprosil Trabalza. Govorila sta o vprašanjih skupnega interesa. Zaostritev pogojev za osebno gospodarsko dejavnost v SFRJ BEOGRAD, 27. — Zvezni svet bo v kratkem predložil zvezni skupščini spremembo dopolnila dvanajstih zakonov, s katerimi se urejajo davki in prispevki državljanov, ki zaostrujejo pogoje za zasebno gospodarsko dejavnost. Med drugim se predlaga poostritev obdavčevanja visokih osebnih dohodkov. Samostojnim obrtnikom bo prepovedano opravljati posredovalno dejavnost, zaupana dela bodo morali opravljati sami in njihove izvedbe ne bodo mogli več odstopati drugim. S spremembo zakona o gostinski dejavnosti bodo zasebniki lahko imeli samo en gostinski obrat in to s pogojem, da je to edino zanimanje. Povečane bodo kazni za nepooblaščeno opravljanje gostinske dejavnosti in zaposlitev večjega števila oseb, kot je z zakonom dovoljeno. Privatni prevozniki bodo lahko imeli samo en tovornjak do 5 ton in en potniški avtomobil (taksi), katerega bodo morali osebno voziti. BEOGRAD, 27. - Veleposlanik združenih držav Mehike v Beogradu je izročil danes državnemu tajniku za zunanje zadeve Marku Ni-keziču odlikovanje aeteškega orla I reda, s katerim ga je predsednik Mehike Diaz Ordas odlikoval za njegove zasluge v razvoju prijateljstva med narodi Mehike in Jugoslavije. S ŠESTEGA KONGRESA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Predsednik Dušan Petrovič med čitanjein referata Na kongresu je tudi preko sto delegatov žena BEOGRAD, 27. — šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je nadaljeval danes dopoldne delo v danes začel proces za izročitev Ja-! komisijah, popoldne pa razpravo mesa Earla Raya, k' ga ZDA ob- na plenarni seji o poročilu pred-tožujejo, da je 4. aprila v Memphi- sednika Zveze sindikatov Jugosla-su umoril črnskega voditelja Marti-1 vije in o govoru predsednika Ju- goslavije maršala Tita. Na plenarni seji so kongres pozdravili tudi zastopniki posameznih in drugih sindikalnih organizacij. Osnova za razpravo v komisijah je bila poleg poročila predsednika Zveze in govora predsednika republike predlog enajstih kongresnih resolucij. katerih osnutki so bili že pred kongresom dani v razpravo sindikalnim organizacijam in delovnim kolektivom. Razprava v komisijah se bo nadaljevala jutri. Delo kongresa bo končano v soboto s plenarno sejo, na kateri bodo sprejete resolucije. Kongres je sinoči soglasno pozdravil pismo CK ZK Bosne in Hercegovine, v katerem se naproša kongres, da podpre u-pravičene zahteve rudarjev, ki ao z neustreznimi ukrepi gospodarske politike in neupravičenim favoriziranjem tekočih goriv prišli v težak položaj. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,5 stopinje, najnižja 20, ob 19. uri 27,2 stopinje, vlaga 55 odst., zračni tlak 1018,6 pada, veter 4 km za. hodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. Tržaški a evnik Danes, PETEK, 28. junija Zorana Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 7,14 in zatone ob 23,11. Jutri, SOBOTA, 29. Junija Peter in Pavel IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Živahna razprava o vprašanjih bodočnosti tržaškega ladjedelstva Nezadovoljiv odgovor župana na vprašanja svetovalcev opozicije - Solidarnost leve opozicije z borbo delavcev Tržaški občinski svet je pozno v noč razpravlja! o vprašanjih bodočnosti tržaškega ladjedelstva in industrijskega razvoja sploh. Razprava je bila na osnovi vprašanj, ki so jih predložili županu svetovalci leve in desne opozicije ter PSU in PRI glede izvajanja načrtov CIPE v zvezi z gradno tovarne Grandi Motori ter ostalih industrijskih podjetij z državno udeležbo. Vprašanja so se nanašala predvsem na stališče nekaterih odgovornih osebnosti v Rimu, ki so izjavile, da bo ladjedelnica Sv. Marka popolnoma ukinjena. Hkrati pa so se vprašanja sklicevala tudi na odločno borbo kovinarskih delavcev in vsega mesta v obrambo ladjedelske industrije in za gospodarski razvoj mesta. Na vsa ta vprašanja je obširno odgovoril župan, ki pa v bistvu ni povedal, kaj misli glede tega občinski odbor in kaj namerava občinska uprava ukreniti za zadostitev delavskim zahtevam. Zupan je v bistvu ponovil zgodovino načrta CIPE, ki se danes še ne izvaja, povzel, kaj vse načrt CIPE predvideva za Trst ter priznal, da načrt CIPE ne rešuje tržaškega gospodarstva, ker se nanaša samo na ureditev vprašanja tržaškega ladjedelstva, oziroma na nadomestitev ukinitve gradnje ladij v Sv. Marku v Trstu z gradnjo tovarne Grandi Motori ter z okrepitvijo ladjedelskih naprav v Tržiču. Poleg tega Je župan zagovarjal tudi stališče, da se Trst ne sme zapreti vase in da mora upoštevati, da je njegovo gospodarstvo neločeno povezano tudi s pobudami na področju Tržiča. Poleg tega je župan prečital tudi sporazum med sindikalnimi organizacijami in pristojnimi ministrstvi ter IRI o izvajanju načrtov CIPE, ki so ga podpisali na vsedržavni ravni. Hkrati pa je župan hotel tudi dokazati, da še nekatere pobude CIPE izvajajo, druge pa da so bile že odobrene. Stališče župana sta ostro obsodila predvsem komunistični svetovalec Cuffaro in svetovalec Monfalcon (PSIUP). Prvi je predvsem ugotovil, da župan in občinski odbor nočeta ničesar napraviti v korist mesta, če se s tem ne strinjajo na najvišji demnkristjanski ravni. Komunistični svetoy^p^je obširno govoril o škodljivih posledicah načrta CIPE, ki jih najbolj občutijo mladi delavci ih izobraženci, kateri ne najdejo deh doma. Ostro je napadel občinski odbor in predvsem krščansko demokracijo, ki nočeta razumeti velike borbe delavcev za ohranitev njihovih delovnih mest ter jim očital, da so bili v tej borbi popolnoma odsotni. Svetova lec Cul faro je predlagal, naj občinski odbor da pobudo za skupni nastop v Rimu, kamor naj bi odpotovala delegacija, sestavljena iz predstavnikov vseh političnih skupin. Še preden je župan zaključil razpravo, je ta predlog zavrnil svetovalec Cesare (PSIUP), češ da ga stranke odbora ne morejo upoštevati, dokler bodo komunisti tako odločno proti načrtom CIPE. Cesare je v svojem govoru sicer zagovarjal dobre lastnost, načrta CIPE, hkrati pa je opozoril, da ta načrt v robenerr primeru ne more rešiti tržaških gospodarskih težav. Odločno je zagovarja stališče svo je stranke, da se mora Trst razvijati tudi v skladu z razvojem tr-ziškega področje ter da je treba na vsak način pobude CIPE dopolniti. Tudi svetovalec Monfalcon (PSI UP) je zavrnil županove trditve, da je načrt CIpE začel konkretno reševati vprašanje tržaške indu strije, hkrati pa se je odločno po stavil na stron delavcev in mladi ne, ki so v preteklih dneh demonstrirali in bili žrtve silovitih policijskih napadov. lavskih borbah za ohranitev dela, o mezdah in o pokojninah. Govoril bo tajnik federacije inž. Cuffaro. Ob 20.30 pa bo zborovanje o isti temi na trgu v Boljuncu. Govorila bosta deželni svetovalec Dušan Lovriha in senator Paolo Šema. Tržaško pristanišče tudi za velike ladje do 200.000 ton nosilnosti V posebni študiji, ki jo je pravkar pripravilo ministrstvu za trgovinsko mornarico, se naglaša, da bo tudi tržaško pristanišče v prihodnjih letih opremljeno za promet z orjaškimi petrolejskimi ladjami do 200.000 ton nosilnosti. Prevažanje surovega petroleja in derivatov z velikimi ladjami namreč o-mogoča znatno znižanje dobavnih stroškov Prevažanje tega blaga z ladjami do 200.000 ton je na primer za 50 od sto cenejše kakor z lad jami po 35.009 ton. Danes predstavlja petrolejski promet okoli 56 od-sto vsega prometa v italijanskih pristaniščih. Ta promet se bo še znatno povečal v prihodnjih letih, kajti italijanska energetska bilanca se čedalje bolj nagiba k potrošnji ogljikovodikov. To pa velja še posebej za Trst, kjer se pričenja naftovod za Južno Nemčijo in v perspektivi tudi za Avstrijo. Dobitki na velesejmu 1. Liliana Pertot, Ul. dello Sco-glio 3, Trst — hladilnik Philips; 2. Lucda D’Este, Ul. Vittoria 1. počitnice na morju (UTAT); 3. Franco Fabbri, Ul. Ghdrlanda jo 5. 2 zaboja dixana in 20 škatel persila; 4. Giorgio Gemnaro, Korzo Italija (204), Gorica), dva zaboja steklenic Isolabella; 5. Paolo Birsa, Ul. Tibullo 7, Trst, publikacija Touring Cluba in serijo svinčnikov. NADZIRANJE VODA V TRŽAŠKEM ZALIVU Zdravstveni komisiji obiskali začetno postajo naftovoda Priporočila za preprečevanje onesnaženja morja Komisiji bosta še nadalje proučevali to vprašanje Občinska in pokrajinska zdravstvena komisija, ki jima predsedujeta odbornika dr. Gaetano Blasi-na in dr. Lorenzo Fogher in ki nadaljujeta z nadziranjem in raziskovanjem voda v Tržaškem zalivu v okviru borbe proti onesnaženju, sta obiskali pomol, kjer se začenja čezalpski naftovod. Člane komisij so sprejeli voditelji podjetja, ki so jim orisali značilnosti naprav. Komisiji sta proučili tehnične plati pristana ter sta ugotovili, da naprave iamčilo, da med raztovarjanjem nafte sploh ne odteka nič nafte v morje, tako da ni v normalnih razmerah nobenega puščanja. Lahko se samo izjemno zgodi, da poči kakšna naprava na ladjah, tako da odteče del nafte v vodo. V zvezi s tem sta komisiji izrekli željo, da bi poskrbeli na ladjah za namestitev zasilnih naprav, ki bi v primeru okvar zadržali tekočino na ladji sami. Komisija je tudi priporočila, da bi med pretakanjem nafte namestili okoli ladij plavajoče odbijače. Komisiji sta končno poudarili, da morajo biti ladje opremljene s pripravami za popolno čiščenje cistern, da se to ne opravi na odprtem morju. Sklenili sta, da se bosta ponovno sestali, da globlje proučita vprašanja, povezana z naftovodom, in druge dejavnike, ki povzročajo onesnaženje morskih voda. Pokušnja vin iz naše dežele iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimniiiiiiMMiiiMiiimiiiiiiiiiiiiMiimiimiiuiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiinmMHHiiiiiniiiiiiiiimiiMiimimiit Včeraj ob 19. uri jc bila v Grlja-nu uradna otvoritev pokušnje vin iz naše dežele. Na razstavi, ki spada v okvir mednarodne cvetlične razstave, je 75 vzorcev belih in črnih vin. Iz tržaške pokrajine je samo 11 vzorcev (4 belega in 7 črnega). Svečane otvoritve so se med drugimi udeležili predsednik pokrajine dr. Savona, deželni odbornik Stopper, jugoslovanski generalni konzul inz. Marjan Tepina, poslanec Albin Škerk, repentabrski žu pan Guštin, ravnatelj kmetijskega nadzorništva v Vidmu dr. Radillo itd. Po pozdravu ravnatelja ustanove za preporod kmetijstva sta spregovorila predsednik pokrajine dr. Savona in deželni odbornik Stopper, ki sta se pohvalno izrazila v tej pobudi. DANES NA VELESEJMU «DAN NIGERIJE* ! Zanimiva tiskovna konferenca avstrijske «Tabak Regie» z Dunaja Avstrijci kadijo raje boljše vrste cigaret * Sodelovanje z italijanskim tobačnim monopolom Občni zbor Tržaškega Lloyda Občni zbor delničarjev Tržaškega Lloyda, ki se je sestal sinoči pod predsedstvom inž. Bartollja, je o-dobril obračun za leto 1967. Kljub hudim posledicam, ki jih je imela sueška kriza za brodarsko dejavnost v drugi polovici lanskega leta, je bilo lani 175 milijonov lir dobička, tako da so lahko razde lili delničarjem 2,5 odstotka dividende. Zatem je občni zbor obnovil u-pravni svet, ki je zapadel. Za triletje 1968-1970 jo potrdil prejšnje člane sveta inž. Gianndja Bartolija. prof. Dina Saravala, inž. Salvaio-reja Cirrincioneja, polk. Antonia Fonda Savia, odv. Giulla Colija dr. Amalda Giannija, dr. Sergia Liberija, prof. Redenta Romana in prof. Enria Volila. Zatem je u-pravni svet potrdil za predsedn.-ka družbe inž. Bartolija Za podpredsednika je Imenoval prof. Sa-ravalla, inž. Cirrincioneju pa je poveril nalogo pooblaščenega upravnika. Zadnja seja deželnega odbora Včeraj popoldne se Je sestal deželni odbor na svoji zadnji seji, ki je bila 227. Na dnevnem redu so bile številne upravne zadeve. Predsednik Berzanti je izkoristil to priliko, da se je zahvalil in pozdravil vse odbornike. Pri tem je omenil tudi začetne težave. Zborovanja KPI Drevi ob 20. uri bo pri Magda- leni v Ul. Fatrizio, darskem položaju v Danes je na velesejmu »Dan Nigerije«. Spored prireditev obsega ogled velesejma, ki ga bo opravilo gospodarsko odposlanstvo iz te afriške dežele, ob 11. uri pa bo dvorani za konference običajno srečanje s predstavniki tukajšnjega gospodarstva in tiska. Nigerija je ena izmed afriških dežel, ki si želi tesnejših gospodarskih stikov z Evropo ter si zato Drizadeva, da bi na našem področju našla tiste stične točke, ki so ji potrebne za prodor- na,.evropska^tališča s svojo tipično porizvodnjo tropske dežele.1' 1 l" Včeraj je dunajski Austria Ta-bakwerKe priredil običajno tiskovno konferenco v avstrijskem paviljonu v palači narodov. Glavni podravnatelj ustanove ing. Julius Schramm je na njej prikazal zadnji razvoj proizvodnje in potrošnje tobačnih izdelkov v Avstriji in v Italiji ter stike, ki jih je avstrijski tobačni monopol navezal z italijanskim monopolom, da bi med obema prišlo do sodelovanja v proizvodnji in razpečevanju določenih izdelkov. Predsednik velesejemske uprave dr. Slocovich je pred konferenco izročil ing. Schrammu za dvajsetletno sodelovanje na tržaškem velesejmu posebno diplomo, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-si pa mu je prav tako v imenu zbornice in gospodarskih krogov z našega področja izročil spominsko darilo 'oii predsednik odbora s tajnim glasovanjem in z absolutno večino glasov. Po drugem glasovanju pa se lahko izvoli s samo relativno večino. Enak postopek velja za odbornike in njihove namestnike. V lorck sestanek o načrtu CIPE Na pobudo predsednika deželnega odbora Berzanti ja in vladnega komisarja dr. Cappeilinija bo v torek 2. julija drugi sestanek, posvečen vprašanju, povezanim z uresničevanjem načrta CIPE za preureditev ladjedelske industrije z državno udeležbo na področju Trsta in Tržiča. Tega sestanka, ki bo v prostorih deželne uprave v Ul. Carducci ob 16.30, se bodo udeležili predstavniki tržaških krajevnih ustanov in sindikalnih organizacij. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V DIJAŠKEM DOMU Kakor vsako leto bo tudi letos tečaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Trajal bo od l. do 31. avgusta. Vpisovanje v tečaj se začenja takoj In se zaključi s 5. julijem. Vpisuje se vsak dan, razen nedelj in praznikov od 10. do 13. ure in od 16, do 18. ure v upravi v Ul. Glnnastica 7'> ali C»mpo S. Lui-gi 11. Učiteljstvo ln učenci osnovnih šol nabrezinskega didaktičnega ravnateljstva vljudno vabijo starše in ljubite, lje mladine na ogled razstave šolskih izdelkov, ki bo danes, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Gledališča Verdi S koncertom, ki ga bo dirigiral Giorgio Cambissa, se bo danes zaključil v gledališču Verdi ciklus koncertov del tržaških avtorjev. Kot so. lista bosta nastopila tudi čelist Adriano Vendramelli in pianist Sergio Cafaro. Program koncerta bo naslednji: Smareglia — Uvertura iz Oceana; Nordio — Nočna fantazija; Cambissa — Kratek koncert za čelo ln orkester (novo za Trst); Buga-rnelli — Koncert št. 3 za klavir m orkester (skladba je bila napisana nalašč v ta namen ln na povabilo gledališča Verdi ter odbora 68); Me-dicus — Variacije na ljudski napev iz beneškega '700. Koncert se bo začel ob 21. url. Pri. blagajni gledališča se nadaljuje pro. daja vstopnic. Razstave Slomškov dom v Bazovici. Do 8. julija je odprta razstava del s tekmovanja «ex-tempore». Razstava Je odprta vsak dan od 18, do 22, ure in ob nedeljah od 12. do 22. ure. •imiiHmHiiHMimiiiMiiiiimiMiiiiimiiitmmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiimiiiiimmiimiuiiiiiiiiimiiii IZ SODNIH DVORAN Stroja obsodba dveh jugoslovanskih beguncev Oropala in pretepla sla svojega rojaka Nepridiprava sta bila obsojena v odsotnosti vsak na sedem let in pol zapora Na porotnem sodišču (preds, dr. Corsi, javni tožilec dr. Pascoli, o-bramba adv. Padovani) je bila včeraj razprava proti dvema jugoslovanskima beguncema, ki sta bila obtožena, da sta 18. dec. 1966 v sobi v Ul. Timeus 4, kjer so skupaj stanovali, surovo napadla in oropala svojega rojaka. Na razpravi nista bila prisotna obtoženca 25-letni Slobodan Sekloca po rodu iz Nikšiča in 27-letni Jure Trogrlic po rodu iz Sestanovca in niti žrtev napada Ali Milain po rodu iz Skopja. Zaradi tega je bila razprava precej kratka. Predsednik dr. Corsi je zaslišal žensko, ki je dala v najem sobo in je videla, k&ko sta Sekloca in Trogrlic tepla v sobi ubogega Alija. Odnesla sta mu 200 tisoč frankov, 2 zlata prstana, dve zlati zapestnici in zlato verižico, zbežala pa sta preden Je prišla policija, ki jo je ženska poklicala, ko je videla, kaj se dogaja. Milaina so odpeljali v bolnišnico, ko pa Je okreval je izginil. Milain se je preživljal s petjem v nočnih lokalih, Trogrlica in Sekloco pa je spoznal v Parizu, ali v Trstu. Ko sta potepuha zapazila, da ima «prijatelj» nekaj denarja in zlata, sta ga napadla In oropala. Prstana sta mu iztrgala s silo. Nameravala sta mu celo odrezati prst, če ne bi šlo drugače. Javni tožilec je zahteval ostro kazen, ki naj bo za opozorilo takim potepuhom, branilec pa Je zahteval najnižjo kazen, ker nista uporabila orožja. Po kratkem posvetovanju Je sodišče obsodilo vsakega obtoženca na 7 let in 6 mesecev zapora, in 550 tisoč lir denarne kazni. Odlok o gradnji novih avtocest Iz Rima se je zvedelo, da Je minister javnih del Mancini, preden je zapustili .svoje mesto, poskrbel za izdajo odloka o novem načrtu za gradnjo avtocest, o katerem se je prejšnji teden sporazumel CIPE. V tem načrtu je tudi vsebovana tudi avto cesta Videm-Trbiž, ki bo nem listu. Novi načrt avto cest so predložili tudi parlamentarni komisiji, ki se je sestala v Rimu 19. junija in izrekla o njem ugodno mnenje. V komisiji so bili senatorji Alessandrdni (KD), Spasari (KD), Bosso (PLI) in Raia (PSIUP) ter poslanci Azzaro (KD), Varoni (KD), Brandi (PSU) in Todros (KPI). Po ugodnem mnenju komisije je lah ko minister podpisal odlok, ki določa nova cestna dela, katera bodo opravili v letih 1968-1972. Koncesijo za ta dela ima družba «Au tostrade« skupine IRI. Na velesejmu ukradli romunsko ikono V romunski paviljon tržaškega velesejma so preteklo noč vdrli tatovi. Neznanci so odnesli staro leseno ikono z zlatimi okraski, na kateri sta upodobljena mati božja in sv. Ivan. Ravnateljica paviljona 36-letnr Maria Constantinescu je tatvino prijavila agentom komi sariata pri Sv. Soboti. Prosvetno društvo Tabor na upciuan priredi izlet v soboto, 29 tm. v Istro v Buzet, Hrastovlje, Sv. Stefan, Mo-tovun, Grožnjari, Buje, Koper (n domov. Vpisovanje od torka dalje od 20.30 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah. * * * IZLET SPDT V LOGARSKO DOLINO Odhod v soboto 29. t.. m. ob 6.30 zjutraj Iz začetka Ul. F. Severo. » * * SPDT priredi v nedeljo 14. 7., iz. let v Zapadne Julijce In sicer v sku. pino Kanina in dolino Belega poto. ka. Izhodiščne točke bodo na Nevej-skem sedlu z izleti na Kanin m Montaž iz koče Brunner v skupini Visoke bele špice. Vpisovanje v Ul. Geppa. * * • SPDT vabi mladino, k bi rada preživela nekaj dni v gorah v tednu velikega šmarna, naj se javi v Tržaški knjigarni do 15. Julija. Včeraj-danes rojstva, smrti in pohoke Dne 27. junija se je v Trstu ro. dilo 15 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO: 66jletni Mario Kotnik, 72-letna Berta Bucovich vd. Tirel 59-letni Dušan Pirman, 60-letna Em. ma Fantin por. Artico, 68-letna Raffa el a Malcarne por. Bolognese, 56-letni Bruno Giacomlnl, 64-letna Antonia Zupančič por. Pertot, 45.1etni Gio-vanni Uceini, 45-letna Elda Križman por. Vlsintin, 91.1etna Amelia Petelin vd. Bandelli, 75.1etni Salvatore Mannu, 59-letna Maria Valencie por. Bizaj, 53-letna Alessandra Uliveilo por. Zolli, 48.letni Angelo France-schi, 43-letni Maggiorino Vernerin 65jletni Giusto Novak. Mali oglasi ::::::::::::::: Foto aparat je bil. Izgubljen 16. t. m. v Lipici. Najditelj naj telefo. n:ra na 34-641 (CRDA) Pipan. MIRAMARSKI PARK PREDSTAVE «LUČI in zvoki« (Tedenski program ln urniki) Ponedeljek: 21.30 «Maximilian ot Mexico» v angleščini — 22,45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Torek: zaprto. Sreda: 21.30 «Der Kalsertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 «Massimil!ano e Carlotta« v italijanščini. Četrtek: 21.30 «MaxlmiUan of Mexico» v angleščini — 22.45 «Masslmiliano e Carlotta« v italijanščini. Petek: 21.30 «Der Kalsertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 «Masslmil!ano e Carlotta« v italijanščini. Sobota: 21.30 in 22.45 »Massiml-liano e Carlotta« v italijanščini. Nedelja: 21,30 «Der Kalsertraum von Miramare« v nemščini — 22.45 »Massimiliano e Carlot-•-•> v italijanščini. Avtobus «M» od zaključnega postajališča tramvaja «6» (Barkov-Ije) proti miramarskemu parku ob 21 in ob 22.15. Od parka proti tramvaju «6» v Barkovljah po obeh predstavah. STOLPEC 1NA KAJ JE KAJ NUDI ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE PARK MIRAMARSKEGA GRADU: predstave «Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in ob 22.15 ter od parka proti Barkovljam po predstavah. ~~~ Nazionale 16.00 «Vincltorl e vinti« Spenser Tracy, Burt Lancaster, M Dietčich. Techlcolor. Excelsior 16.00 «La mano che ucclde«. H. Andrevvs, Gordon Jakson. Techlcolor. Fenice 16.00 «Conglura dl spie«. Luis Jamdon, Senta Berger. East. macolor. Eden 16.CO «H mosaico del crimlne«, H. Guandino, B. Rili man. Prepove, dano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Les amants«. Je. a Moreau. V Integralni projek-ciji. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 »Intrigo a Montecarlo«. R. VVagner, P. Lavvford. Technicolor. Alabarda 16.00 »Troppo per vivere poco per morire«. D. Bianchi, Sid-ney Chaplin. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Escalat!on». C. Auger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Queill della San Pa. blo». Steve McQueen, Candice Ber. gen. Technicolor. Aurora 16.30 «11 tempo degh avvol-tol». G. Hiiton, F. Wolf. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Cristallo 16.30 »Angelica ed 11 gran sultan o«. Technicolor. Capitol 16,00 »I protagonisti«. Pame-la Tiffin, Jan Sorel. Technicolor. Impero 16,30 «1 tre affari del signor Duval«. Luis de Funes. Vittorio Veneto 17.00 «V!vere per vivere«. Ive Montand, Annie Girar. dot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Garibaldi 16.00 »VVago, una pištola Infallibile«. H. Keel, J. Russel. Technicolor. Astra 16.30 »Rlflfi lnternazlonale«. Jean Gabin. Technicolor. Ideale 16.00 «La regina del Vlchin. gh'i». Carita, Dan Murray. Techni color, Abazla 16.30 «1 gladiator!«. V. Matu re, Sussan Hayvord. Technicolor. Vsi radi delamo načrte za bodočnost. Mnogokrat pa onemogočijo njihovo uresničitev okolnosti, ki so neodvisne od naše volje. V takih primerih se opravičujemo z izrekom, ki zveni kar fatalistično: »Takšno je življenje!...« In vendar ima danes vsakdo izmed nas možnost, da z gotovostjo zadovolji določene važne potrebe in težnje (osebne ter družinske) s pomočjo zelo enostavnega, cenenega in sodobnega sredstva: življenjskega zavarovanja, življenjsko zavarovanje Je sporazum, ki ga skleneta zasebni državljan In zavarovalni zavod, kakršen je Istituto Nazionale delle Assicurazioni (Državni zavarovalni zavod). V čem Je bistvo sporazuma? Bistvo je v izredno jasni dvostranski obveznosti «Daj—dam«, brez vsakršne dvoumnosti. Na primer: neki oče se obrne na zavarovalni zavod, ker želi zagotoviti sinu, ko bo ta odrasel določeno vsoto denarja, ki naj bi mu služila za dokončanje študija odnosno napotitev v poklic (če se namesto sina govori o hčerki, bo vsota lahka služila za doto). Sklene se dogovor in, medtem ko se zavarovalnica obveže, da. bo Izplačala sinu (hčerki) ob določenem času želeno vsoto, se oče s svoje strani obveže, da bo plačeval mesečno skromni znesek za določeno dobo. če bi v predvidenem obdobju oče preminil, nihče ne bo dolžan plačati mesečnega obroka, temveč bo otrok vedno lahko izterjal dogovorjeno vsoto, ko bo dosegel predvideno starost. To je vrsta zavarovanja, ki služi za zagotovitev bodočnosti o-trokom. Obstajajo sicer neštete druge oblike življenjskega zavarovanja s katerimi je možno zadovoljiti mnoge druge osebne in družinske zahteve, kot na primer; zagotovitev »pokojnine« za starost, možnost razpolaganja z določeno vsoto, da bi zaščitili družino pred nepredvidenimi nadlogami ali da bi preprečili ekonomske težave podjetja, zagotovili možnost plačila posojila pri nakupu hiše in tako dalje... Vsi imajo danes določene skrbi, iz enega ali drugega razloga, skrbi, ki jih more rešiti življenjsko zavarovanje. Torej vsakemu svoje zavarovanje, za rešitev njegovega problema. V prihodnjih kramljanjih pa bomo obravnavali razne oblike zavarovanja ln način, kako rešiti razne probleme. Med tem poprašajte za pojasnila za vsak primer. Z zaupanjem se obrnite na agente IN A, ki so po vsej Italiji zato, da bi Vam dali vsa pojasnila, da bi Vam svetovali in Vam pomagali. Lahko nam tudi pošljete priloženi odrezek — prilepljen na dopisnico: prejeli boste zelo obširna pojasnila, brez kakršnekoli obveznosti z Vaše strani. Pomnite pa, da KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE I Ime * Priimek I Ulica I Poštni kodeks io mesto ,B4**V*',4H»- / •» -«•« '*• | Poteojino ..^. PD/6 I Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE ' DELLE ASSICURAZIONI I Vin Sallustiana 51 | 0010U RIM * E X P O R T D R V O 7 ZAGREB — MARULICEV TRG 18 RAZSTAVLJA IN PRODAJA KVALITETNO POHIŠTVO NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU — LESNI PAVILJON — IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV Zastopstvo: FREUD & FABRIS TRST, Ul. Carducci 10, tel. 28318 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Can-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, E rta d! S. An na 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. Cavana 11. Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan). KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vas vabi 28., 29. in 30. junija v KRIŽ na PRAZNIK VINA IN RIB Ribe - domače klobase in pršut - čevapčiči Do 30. junija obiščite v prosvetnem domu «A. SIRK« fotografsko razstavo o kriških ribičih ter slikarsko razstavo R. Hlavatyja. Spored: DANES, 28. junija ob 18. uri otvoritev 2. RAZSTAVE DOMAČIH VIN ob 21. uri poje kriški moški pevski zbor sobota, 29. junija ob 9. uri otvoritev razstave ob 16. url konoert domače godbe na pihala ob 19. uri nastop folklorne skupine turističnega društva Portorož-Piran nedelja, 30. junija ob 9. uri otvoritev razstave ob 17. uri nastop ansambla «Veseli rudarji« iz Trbovelj od 20.30 dalje PLES !U4t ' L-Lrrr 00^*$ TOVARNA POHIŠTVA &elv& MONFALCONE - TRŽIČ UL. VALENTINIS 19 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH 1 C* rnpanelle vogal Ul cigareta prvega in drugega razreda Za zaključek je otroški šolski zbor zapel: «Rožice ne bom trga-la», »Čebelice*, »Slovenski smo fantje* in »Slovan* Obe prireditvi sta zelo dobro uspeli. M. M. V kulturnem programu italijanske radijske postaje v Trstu sta bili tudi dve oddaji o bivanju velikega irskega pisatelja Jamesa Jojcea v Trstu. Prejšnji četrtek so oddajali program tSpomin na Jamesa Joycea v Trstu*, ki je vseboval nekaj zapiskov Alme Dorfles o knjigi umitega tržaškega učenjaka Daria Ue Tuonija. V torek ob J3.45 pa je ista radijska postaja oddajala v svojem programu radijsko priredbo knjige Stelia Criseja cJoyce v Trstu*. Tudi za to priredbo je poskrbela Alma Dorfles. V oddaji je nastopila gledališka skupina tržaške RAl režiral pa je Ruggero Winter. RAZPRAVA NAJPOMEMBNEJŠEM OBČINSKEM AKTU Svetovalci ocenjujejo politične smernice uravnovešenega občinskega proračuna 1968 Predlogi svetovalca odv. Sfiligoja za večje odpiranje meje ter dobro sosedstvo - Demokristjan dr. Cian poziva operaterje., nuj bodo podjetnejši • Drevi ponovna seja Goriški občinski svet nadaljuj? i razpravo o poročilu, ki spremlja letošnji proračun. Doslej so proračunu posvetili že tri seje, občinski svet pa se bo znova sestal danes ob 18.30 ter bo po enournem presledku nadaljeval z delom tudi po večerji. Na zadnji seji Je spregovorilo veC občinskih svetovalcev, med njimi tudi načelniki skupin odv. Sfiligoj (SDZ), dr. Cian (KD) in Odv. Majo (PLI). K besedi pa so ee prijavili še svetovalci Fogar (KD», Moise (KD), Ciuffarin (KD), Chiozza (PLI) in Bonnes (KPT) Odvetnik Sfiligoj je sprva pohvalil proračun ter vse tiste, ki so se v Rimu trudili, da so nam podaljšali prosto cono. Brez nje ne bi imeli uravnovešenosti med dohodki in izdatki. Dejal Je, da se davčni priliv veča zaradi vedno večjega obiska jugoslovanskih turistov in njihove kupne moči. Da bi bile ugodnosti za Gorico še večje, naj se razširi obmejni pas na 20 km ter se dovoljuje prehajanje meje samo z osebnimi izkaznicami. Sedanje dobro vzdušje ob meji je potrebno ohraniti s podpisom stoletne prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, kar naj odpravi tudi huda bremena vojaških služnosti. Svetovalec je dejal, da je danes potrebno govoriti o dolgoročnem prijateljstvu. Ko je omenil sporazum Moro-Stambolič, ki govori o izgradnji cestne zveze med jugoslovanskimi Brdi in No- Gorica VERDI. 17—22: ((Preparati la bara», Terence Hili; ameriški kinema-skopski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO. 17—22: «La reUgiosa«, An-na Karina in Liselotte Pulver, ital:j ansko-francoski barvni kine-maskopski film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNI8SIMO. 17.30—19.45—22: «La guerra segreta«, Vittorio Gassman in Henry Fonda, italijanski film. VITTORIA. 17—21.30: «1 dieci co-mandamenti«, Yul Brynner in Ann Beter; barvni film. CENTRALE. 17.30—21: «Io ti amo», Dalida in Alberto Lupo. Italijanski kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. 18.30—22: «Johny il ba-stardo«, J. Richardson. EXCELSIOR. 17.30—22.30: «Una donna sposata«, Ph. Leroy. Barvni film. PRINCIPE. 18.30—22.15: «Improv- visamente« 1’estate scorsa«, E. Taylor in M. Clift. Barvni film. E. MICHELE: «Le sette pišto- le di Mc Gregor«, A. Wood in F. Sancho. Barvni Ulm. Sledi slikanica. Ronke EXCELSIOR. 20—22: «NeI sole«, Albano in R. Power. Barvni film. RIO. 20—22: «Oenerentola«, Walt Disneyeva barvna slikanica. vo Gorico, je svetovalec predlagal, turizem, socialno skrbstvo itd. ter naj bi pri Sent Mavru zajeli jugo- ] omenil, da nd nikaikega razloga za slovanske potnike ter jim omogo- j zganjanje gospodarskega «vitimi- DE2URNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Soranzo«, Korzo Verdi 57 — tel. 28-79. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekarna ((Centrale«, dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26, tel. 72341. RONKE Danes Je odprta lekarna «Alla Stazione«, dr. Matitti, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446. čili krajšo avtobusno zvezo z Gorico. Opozoril je na nujnost ureditve ceste po Sent Mavru do hi še v Vasi št. 10, predlagal gradnjo ljudskih stanovanj za priletne neoženjene ženice, ki marsikdaj stanujejo v troje. Goriško letališče naj se uporaba za industrijsko izgradnjo, pri Sovodnjah pa čimprej dogradi terminal mestne kanalizacije, da bi lahko izdelovali gnojilo iz smeti. Predlagal je odstranjevanje nezdravih nepomembnih starih hiš ter ureditev mestnega avtobusa. Na podlagi konkurzov naj na matičnem uradu namestijo dva slovenska uradnika, da bodo pravilno pisali slovenska imena in priimke. Ker operne sezone ne pritegujejo zanimanja občinstva, je svetovalec mnenja, da bi gostovanje oper z deli iz slovenskega glasbenega prostora moglo pritegniti večje zanimanje. Čeprav je odbor sprejel sklep o namestitvi slovenskega napisa ((Dobrodošli« na prehodu Rdeča hiša, tega sklepa še niso izvršili. Prav tako je svetovalec obžaloval, da na razstavi o-troških vrtcev niso omenili sodelovanja slovenskega vrtca. Svetovalec prof. Zucalli (PSU) je najprej rekel, da po izjavah ((slovenskega zastopnika« odv. Sfiligoja sklepa, da etnična manjšina nima več velikih vprašanj, ki bi jih bilo potrebno rešiti. (Ko smo poslušali Sfiligojev govor nismo imeli tega občutka, še celo pa se nam zdi takšna izjava privlečena za lase, če si preberemo govor, ki ga je imel predsednik SKGZ Boris Ra. ce v Doberdobu, op. ur.) Prof. Zucalli je predlagal, naj bi občinska uprava poslovala kot dobro podjetje. Liberalec Chiozza je bil prav tako mnenja, da mora občinska u prava poslovati ob upoštevanju e-konomske računice. Demokristjan Fogar je predlagal, naj mestna klavnica uvaža žive živali in jih sama kolje, da bi odpravila primanjkljaj 4 milijone lir. Liberalec Majo je predlagal, naj bi občinska Uprava od blizu spremljala preosnovo pravilnika proste cone, tako da bi industrijci prejemali prvo leto za primer 100-odstotni kontingent, naslednja leta pa bi mu ga zmanjševali, da bi imeli tudi ostali operaterji možnost njegovega izkoriščanja. Demokristjan dr. Cian je sprva govoril o stikih med večino in manjšino odnosno med vladajočimi in opozicijskimi strankami ter pri tem omenil, kako potrebno je biti v tem pogledu strpni in objektivni ter skupno delati. Predlagal je sklicanje specializiranih konferenc za zrna«, ki naj ga zamenja podjetnost, in sposobnost operaterjev. Ob koncu je dejal, da se demokracija ne sme podati, ampak nadaljevati, nadaljevati v smislu koalicije levega centra. Svetovalka prof. Bonnesova Je predlagala, naj se izdela medobčinski regulacijski načrt, kot je stranka predlagala že v diskusiji o tem vprašanju pred letom dni, ter izrazila mnenje, da smo uravnovešen proračun dosegli, ne da bi s tem odpravili vrsto težav in nepravilnosti. Drevi bodo svetovalci podali 5-minutne glasovalne izjave, še poprej pa bosta na posamezne trditve svetovalcev odgovorila župan in odbornik za finance. V sredo bo v Rimu sestanek za SoIvay Z ministrstva za industrijo v Rimu je prišlo v Tržič sporočilo, da bo v sredo 3. julija ob 10. uri na omenjenem ministrstvu sestanek ministra Andreottija z najvišjimi predstavniki kemične družbe Solvay v zadevi tovarne v Tržiču. Na sestanek so povabili tudi tržiškega župana Romanija. Ob tej priliki bodo ponovno proučili položaj v tovarni Solvay v Tržiču ter skušali poiskati izhod iz njenega kritičnega položaja. Razdeljevanje bencinskih bonov Trgovinska zbornica sporoča, da bodo od 1. julija do 14 avgusta razdeljevali bone za bencin in naf to proste cone na račun tretjega trimesečja 1968. Razdeljevali bodo bone za štiri mesece. Potrošniki iz Gorice, Sovodenj in števerjana z vozili za prevoz oseb na bencin lahko dvignejo bone pri avtomobilskem klubu v Gorici; potrošniki z vozili za tovorne in mešane prevoze na bencin ali nafto pa dobijo bone pri uradu proste cone na trgovinski zbornici. Za druge občine na Goriškem delijo bone na okrajnih centrih v Krminu, Gradiški, Tržiču in Gra-dežu. T0UR DE FRANCE: PREDETAPA Francoz Charlie Grosskost prva rumena majica dirke Ritossi najhitrejši Italijan ■ Danes start prve etape Franooz Charlie Grosskost (Fr. A) je nosilec prve rumene majice na letošnji 55 kolesarski dirki Tour de France. Grosskost je prevozil 6,100 km dolgo progo na kronometer za posameznike v Vittelu v 8’27’’17/100. 2. Jan Janssen (Niz.) 8’29”90 3. Raymond Poulidor (Fr. A) 8’32”42 4. Bitossi (It.) 8’40”63 5. Bellone (Fr. B) 8’41”67 6. Bračke (Bel. B) 8’41”78 7. Porter (VB) 8’42'TO 8. Letort (Fr. C) 8’45”40 9. Gomez Del Moral (Sp.) 8’46”95 10. David (Bel. B) 8’48”46 14. Vicentini (It.) 8’51”46 21. Guerra (It.) 8’53”93 23. Schiavon (It.) 8’54”66 28. Penti (It.) 8’55”54 35. Zilioli (It.) 8’57”28 Današnja etapa ni bila odločilna za potek letošnjega Toura. Od- •llllinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiitlllllllllllllllllllllllliiliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO SODISCE V GORICI Izdelava maraschina in oranžade je bila v skladu s predpisi Ko je peljal znanko v bolnišnico, so karabinjerji ugotovili, da nima voznega dovoljenja Dva goriška industrialca sta se morala včeraj zagovarjati pred o-krajndm sodnikom dr. Balanijem zaradi nepravilnosti pri označevanju svojih izdelkov. Prvi Je 78-letn: Mario Comar, lastnik destilarne Comar v Gorici, ki je glasom obtožnice izdeloval ln prodajal liker maraschimo ne da bd imel tisto alkoholno gradacijo, ki je bila navedena na steklenicah. To so ugotovili organi za kontrolo nad živili pri kontroli v pokrajinskem agrarnem konzorciju v Bellunu v prvi polovici aprila 1966. Med pričami so zaslišali tudi uradnika podjetja Renata De Šavor gnanija, ki je povedal, da Je bil leta 1966 od januarja do aprila Comar v Egiptu, da je le občasno prihajal v žganjarno v Gorici ln vselej dal navodila za delo, ki so bila v skladu z obtoječimi predpisi. Na podlagi te in drugih izjav je sodnik oprostil obtoženca, ker da njegovo dejanje ni kaznivo. Branil ga je odv. Cossa Za njim se Je moral zagovarjati 51-letni Narciso Cossovel, vodja tovarne sodavice «Montesento» s Gorici, Ul. XXIV. maja 19, pod ob tožbo, da je na etiketah označil umivanje steklenice s sterilizirano vodo, kar ni odgovarjalo resnici. PROSVETNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi dne 29., 30. junije in 1. julija VESELICO S PLESOM na športnem igrišču v SOVODNJAH Program: Vse tri dni ples od 21. do 1. ure po polnoči V nedeljo: ob 16. uri tekma v briškoli; prva nagrada dva domača pršuta; druga nagrada 1 pršut,; 3. nagrada 50 litrov vina itd. V ponedeljek: zvečer tekma v valčku v narodnih nošah. Deloval bo dobro založen bife s čevapčiči, domačimi klobasami, dobrim domačim vinom itd. Parkirni prostor Je zagotovljen. — V primeru slabega vremena se prireditev preloži za teden dni. K številni udeležbi vabi odbor 1 Cossovel Je na razpravi opisal postopek čaščenja steklenic, ki je avtomatizirano s posebnim modernim strojem, pri čemer uporabljajo tudi ultravijoličaste žarke. Ker je bila v tem smislu tudi naved ba na etiketi, je sodnik obtožen ca oprostil, ker dejanje ni kaznivo. Branil ga je odv. MunafO. Kaj nenavaden je primer 25-let-nega Claudia Bremca iz Gorice, Ul. Friuli 11. Dne 29. januarja letos ga je na cesti v Gorici ustavila njegova znanka Giullana De marchd ter ga zaprosila naj jo zapelje z njenim avtom fiatom 1500 v bolnišnico, ker da Ji je postalo slabo. Bretnec je takoj sedel za volan, ni pa napravil dosti več kot 200 metrov, ko so ga ustavili karabinjerji postaje pri parku Ri-membranze. Ugotovili so, da nima voznega dovoljenja. Bremec je najprej izjavil, da ga je pozabil v hotelu v Tržiču, potem pa Je povedal, da pelje znanko v bolnišnico. Ker ni imel niti denarja, da bi plačal globo in ker so karabi njerji ugotovili, da ni imel nikoli voznega dovoljenja, so ga prijavili sodišču. Sodnik ga je spoznal za krivega in ga obsodil na dva meseca pripora in 8 tisoč Ur denarne kazni. Branil ga je odv. Dlgian-nattasio. okrog 17. ure s svojim avtom zaletel v zid v Ul. Buffolind ter se pri tem ranil na lasišču, levem kolenu ter odrgnil po udih. Cestna policija je ugotovila tudi precejšnjo škodo na vozilu. Mopedist 34-letni Bruno Matjašič iz Ul. Baiamonti 10 se je ponesre čil okrog 17. ure pri trčenju z nekim kolesarjem v bUžlnd vojašnice v Ul. Aosta. Pri tem se je poškodoval po rokah. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 8 dneh. Avto je podrl kolesarja Včeraj zjutraj nekaj po 9. uri je avto fiat 600 v Ul. Boito v Tržiču od zadaj podrl kolesarja 42-letnega Danila Webra iz Starancana, Ul. Trieste 28, ki je paael in dobil poškodbe nad očesom, po rokah in nogah. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Avto je vozil 24-letni Paolo Perissin iz Ul. Pace 9 v Tržiču. Iz goriške bolnišnice Včeraj okrog 16. ure je padel s kolesom na Cesti proti Oslavju 23-letni Romano Benedettd iz Gorice, Ul. Colonia 8. V splošni bolnišnici so mu ugotovili odrgnjenja po rokah in nogah ter so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 4 dneh. Prvo pomoč so nudili v bolnišnici 25-letnemu Brunu MatteUu iz Gorice, Ul. Giustiniani 25, ki se Je Stavka v ladjedelnici. Tri sindi kalne organizacije kovinarjev v Tržiču so napovedale za danes pol drugourno stavko, v ladjedelnici, ki bo trajala od 8. do 9.80 ure Vzrok je protest proti prekinitvi pogajanj v državnem merilu za ureditev ekonomskega položaja v podjetju Italcantieri. Ob 8.15 bo pred vhodom v ladjedelnico sindikalno zborovanje. Julija mladinski izlet na (iorenjsko V nedeljo, 14. julija priredi mladina z Goriškega enodnevni izlet na Gorenjsko, te lanski tovrstni izlet je prav dobro uspel, v »plos-no zadovoljstvo številnih udeležencev. Program letošnjega izleta predvideva tudi srečanje s taborniki ob tabornem ognju, ter srečanje z ljubljansko mladino na plesu v dvorani v Tivoliju. Potovali hotno preko Trbiža na Bled, kjer bo skupno kosilo. Nato dalje v Bohinj, potem ogled Prešernove rojstne hiše v Vrbi tet letališča na Lescah. Nato odhod v Ljubljano. Vse druge podrobnosti pri poverjenikih ob vpisu. Vpisovanje na naslednjih krajih: V Gorici Martin Tomažinčič; v Sovodnjah Glasbeni krožek «Rdeče vrtnice« in Branko Kuzmin; v Dolu Jordan Vižintin; v Doberdobu Boris Cotič in Ivo Cotič (v mesnici); Pevma-Oslavje in St. Maver Jožko Prinčič; v števerjana Milena Koren. Kdor se namerava udeležiti izleta naj se vpiše čimprej! ločala je le o tem, kdo bo nosil benega. Tekma bo na občinskem nogometnem igrišču v Boljuncu ob 18. uri. prvo rumeno majico. Osvojiti jo je uspelo domačinu Grosskostu, ki je dosegel boljši čas od svojih konkurentov, ki se pa tudi niso izrazito naprezali v tej «predigri» Toura. Danes bodo vozači startali na prvi ((uradni« etapi. Od Vittela do Esch sur Alzette v Luksemburgu bodo prevozili 189 km dolgo pot, ki ne bo prenaporna. V nedeljo začetek dirke po Jugoslaviji V nedeljo se bo začela 24. mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji. Etape bodo naslednje; 1. — 30.6. krog Kalemegdana (Beo- grad) 28 Km 2. — 30.6. Beograd-Loznica 132 km I 3. — 1.7. Tuzla-Sarajevo 125 km 4. — 2.7. Sarajevo-Mostair 180 kin 5. — 3.7. Mostar-Dubrovnik 148 km 6. — 4.7. Dubrovniik-Cettn j e 133 km 7. — 5.7. Cetinje-Ivangrad 193 km 8. — 6.7. Peč-Priština 148 km 9. — 7.7. Priština-Skopje 193 km Letošnja dirka po Jugoslaviji bo po kakovosti nastopajočih ekip i-mela močnejšo zasedbo kot kdajkoli doslej. Prijavile so se vse najmočnejše diletantske reprezentance iz Evrope, tako, da bo bitka za prvo mesto izredno ostra. Velika zanimivost letošnje dirke je tudi nastop štirih švedskih bratov Petersson, kd so uspešno nastopih že na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu. KOŠARKA Mednarodni turnir v Chietiju V Chietiju se je začel mednarodni moški košarkarski turnir z udeležbo štirih ekio. Reprezentanca Mehike — Standard (Bel.) 72:60 Zadar (Jug.) — Ignis (It.) 88:79 Izida 2. kola: Zadar - Standard 97:82 in Mehika - Ignis 77:67. TENIS Turnir v VVimblcdonu Na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Wimbledonu se tekmovanja odvijajo z nekoliko zamude, ker je prva srečanja motil dež. Jugoslovani niso imeli posebno srečnega starta. Pilič se oa travnatem igrišču v srečanju s Fltz-gibbonom (ZDA) ni najbolje znašel, izgubil je dvoboj s 3:1 in tar ko je izpadel prvi nosilec skupine. Tudi drugi Jugoslovan Spear ni vzdržal tempa igre, ki mu ga je vsilil Južnoafrikanec Moore in je klonil s 3:0. Jugoslavija je tako med moškimi posamezniki o-stala brez svojih predstavnikov že v prvem kolu. Pilič in Speer lahko zdaj upata na boljši uspeh le še v turnirju dvojic. Presenečenje je v prvih kolih pripravil tudi Britanec Bluett, ki je izločil Italijana Pietrangelija s 3:2, nepričakovan pa je bil tudi poraz Sovjeta Lihačeva v dvoboju z Britancem Stilwellom s 3:2. Danes pa so v nadaljevanju turnirja dosegli še naslednje vidnejše izide 2. kola: Santana (Šp.) • Stilwell (VB) 31: Okker (Niz.) - Sangster (VB) 3:0 Gonzales (ZDA prof.) - Maud (J, Afrika) 3:0. NuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiM Dekleta bazoviške Zarje brez kvalifikacij v B ligo ALPINIZEM Uspeh italijanskih plezalcev v Himalaji Odprava italijanskega alpinističnega kluba CAI lz Vidma je 10. junija opravila prvenstveni vzpon na 6.633 metrov visoko goro Pai-batl Peak, najvišji vrh v gorski verigi Kulu. Gora leži v osrednji Himalaji na meji med severno Indijo in Nepalom. Italijanska Odprava je odpotovala 20 maja in je šele danes prispela vest o uspelem podvigu DttflTTffinpDDi VETERANI: Boršt - Prebeneg Vse kaže, da je turnir veteranov, kd ga organizira proseško Primorje spodbudil «ne več mlade« bivše nogometaše tudi po drugih vaseh, da so stopili na plan. V nedeljo 30. t.m, se bosta tako pomerili med seboj tudi enajsterici, v katerih iiodo nastopali starejši nogometaši iz Boršta in Pre- Dekleta bazoviške Zarje je v preteklih dneh vzradostila vest, da so se brez kvalifikacij uvrstile v italijansko B ligo. Ko so si Borovke priborile v zadnji tekmi s Corridonijem drugo mesto v C ligi in s tem pravico do sodelovanja na kvalifikacijskem turnirju, kjer bi se potegovale za pravico do nastopanja v B ligi, se tega uspeha še nikakor niso mogle sproščeno razveseliti. Niso bili namreč znani nasprotniki, s katerimi bi se morale Bazovke spoprijeti v teh kvalifikacijah in tako nikakor ni bilo gotovo, če Jim bo res uspej veliki podvig. V preteklih dneh pa je iz Rima prispela brzojavka s katero je Italijanska odbojkarska zveza sporočila, da se je za kvalifikacije prijavilo premalo šesterk, kj so imele do tega pravico. Zato si je Zarja priborila pravico do neposrednega vstopa v B ligo. V ženski B ligi bodo torej v prihodnjem prvenstvu nastopale kar 4 slovenske ekipe: poleg Zarje bodo to še Sokol, Breg ln Bor. Zmaga Rora v Bazovici na turnirju «Ex lcmporc» Z zmago Bora A se je sinoči zaključil moški odbojkarski turnir za nagrado «Ex tempore« v Bazovici 2. je bil Libertas, 3. Kras in 4 Bor B. Bor A - Libertas 3:1 (8:15, 15:4, 16:14, 15:8) BOR A: Jurkič, Plesničar, Vodo- Slika s prijateljskega nogometnega srečanja v Vevčah pri Ljubljani, kjer je enajsterica iz Spetra v Beneški Sloveniji premagala domače Vevče z 2:0 pivec, Orel, Uršič, Fučka, Veljak, Mdjot. LIBERTAS: Frison, Neubauer, Bearzi, Giacomelli, Cedolini, Foga-to, Cerna, Hrevatin. SODNIK: Caputto; zapisnikar Pappacoda. Srečanje je bilo spočetka bolj mrtvo, proti koncu pa se je razživelo. Najbolj dramatičen je bil tretji set. Boru je grozila prava katastrofa. Zgubljal je kar s 14:1, ko so fantje krepko poprijeli in nanizali Libertasu zaporedoma 15 točk in tako osvojili set. V zadnjem setu sta obe šesterki predvajali lepo igro, ki je zadovoljila zelo številno občinstvo. Kras - Bor B 3:1 (15:17, 15:1«. 15:8, 15:6) KRAS: Kobal, Milič B. in L., Budin M. in V., Živec, Simoneta Z. in B., Guštin, VVilhelm. BOR B: Mijot, Veljak, Marc, Grgič, Starc, Rudež ln Persinger. SODNIK: Rigoni; zapisnikar: Pappacoda To srečanje je bilo dokaj Izenačeno le v začetku. Nato pa je prišla na dan večja izkušenost kra-sovcev, ki so razmeroma z lahkoto uklonili sicer požrtvovalno mlado (»lipo Bora. OBVESTILO V soboto zjutraj Dodo nastopili v Vidmu borov, rajmlajši atleti (kategorije dečkov) in sicer’ Marega Diego, Bertok Pavel, Rolič Pavel, Prašelj Valter, Guštin Boris, Sosič Adrian, Gregorič Sergij, Ruz-zier Fabio, Sancin Igor, Milkovič Mario, Milkovič Renato. Vsi atleti naj se zbero ob 7. uri zjutraj na glavni železniški postaji v Trstu Na mitingu katerega bo športno združenje B(.r priredbo v soboto popoldne na šolskem stadionu v Kolonji oodo nastopile naslednje atletinje Bora: Rebula Tanja, Valič Helena, Kralj Loredana, Cunja živa, Hrovatin Dragica, Sosič Irena, Milkovič Llda, Malalan Tanja, Krevatin Patricija, Marc Nada, Grgič Vera, Križmane). Tamara, Vrše Lilijana, Jeza Evelina, Metlika Saška, Pernarčič Sonja, Švagelj Anamarija, Kalar. Ingrid, Čok Iris, Kuferzin Anica in Lukač Sonja. Vse atletinje naj se zbero najkasneje ob 16. uri na šolskem stadionu v Koloniji. Prisotnost je za vse obvezna. STEFAN OLIVIER m NOVI ŠEF Feldhusen Je stal sredi sobe sam. Gledal je v vrata, ki so se pravkar zaprla. Potem se je obrnil in nerodno stopil k mizi. Sesedel se je na stol. Prižgal je cigareto in se naslonil na mizo. Glavo si je podprl z rokama. Gina, je pomislil, čudno, zakaj se je spomnil na Gino? Odgnal je bolečo misel. Zbrati se mora: nevarnost Je zelo velika, čudno! Smešna, majhna epizoda, majhna dobrota, nepomembna stvar, ki jo je že davno pozabil — postaja strašno nevarna. Pogled mu je zdrknil čez mizo in se ustavil na telefonu. Zgrabil je slušalko in zavrtel številko. «Dr. Warzina potrebujem — takoj naj pride!« Warzin je prišel bled in brez sape. Počasi je stopil k mi zi. Rad bi bil tak kot ponavadi, a ni mogel. «Doktor, poklicali ste me.» Feldhusen ga je gledal grozeče, skoraj hudobno. Takega še ni videl. «Kaj ste povedali inšpektorju Henningsu, Warzin?» Warzin je požrl slino. ((Resnico, doktor.« Feldhusen je skočil pokonci. Obraz je imel spačen, brazgotine sivo modre, take kot žile. ((Prekleti idiot! Ali vam nisem rekel. To je zdaj vaša zadeva, čisto preprosto — vaša zadeva.« Warzin ga je gledal. Boji se, je pomislil. NI več dostojanstven. Prav tak je kot jaz, oba se bojiva. Lep par. «2al mi je, doktor,« je rekel, ((inšpektor je namignil, da vas je Brigitte — da vas je gospodična Leonhard že obtožila.« «Tako ste torej padli v past? Ali sploh veste, če Je vse res? Ali ne vidite, da je tudi dekle zapleteno?« Feldhusen je stopil izza mize, šel naravnost proti stažistu. Warzin je čutil njegovo dihanje. ((Inšpektor je od mene zvedel, da ste prosili, da bi sprejeli gospodično Leonhard za nekaj dni na preiskavo. Zaradi neredne čišče. Vi ste opravili iz-praskanje. Potem Je odšla. In če ne bi bili tak norec, bi mu to povedali. Potem se najini izjavi ne bi ujemali z dekletovimi. Vse to ste preprečili. Zdaj pa si poiščite izhod.« Stopil je k mizi in spet sedel. «To je v vašo informacijo. Lahko pričakujete, da vas bomo odpustili.« Warzin se je divje razjezil. Pred njim sedi torej mož, ki ne zna operirati, ki je edinega sposobnega zdravnika spravil iz bolnišnice, ki je v bistvu le pročelje ustanove, ki hoče biti zdaj nedolžen — kakor je vedno počel v preteklosti in kakor bo delal, dokler ne bo šel v pokoj. Počasi je rekel: «Ali smem nekaj pripomniti, doktor? Mislil sem, da mi boste pomagali. Midva dogodek še lahko prikrojiva ...» Feldhusen se Je zaničljivo zasmejal. «V takem položaju? Tako — da ne bodo verjeli ne vam ne meni? Ne, dobri prijatelj. Slišali ste mojo izpoved — vi pa si morate izmisliti novo. To je vse, Warzin.» V/arzin je globoko vzdihnil. «To ni vse,» je jezno rekel, (inekoč sem vam jaz pomagal, saj veste, doktor — ko smo imeli smolo z gospo Roth. Da, tedaj sem vam pomagal. In zdaj hočete, da bi pobral šila in kopita? Ne, doktor, če bom šel jaz, boste šli tudi vi. To Je v vašo informacijo.« Feldhusen se je komaj obvladal. Obraz se mu je divje spačil. «Kot kaže, je izsiljevanje vaš drugi posel?« Warzin je vzkipel. «Bolje bi bilo, če bi vi začel misliti, kaj bo vaš novi posel,« Nato sta se gledala brez besede, z očmi, polnimi sovraštva. Zdaj sta se prvič resnično spoznala. «Pojdite,» Je zakričal Feldhusen, ((izginite!« «Seveda, doktor!« Warzinu so se roke tako potile, da je pustil na kljuki sledove vlažnih prstov. Tako — pred uro še visoko na vrhu, sedaj globoko na dnu. In to v času, ko ni imel nobenih problemov. Warzin — nihče, nič, — do te ure! In sedaj? Feldhusen se je spomnil besed; kako lahko majhna riba tako močno smrdi! Segel je po srebrni cigaretnici — na njeni notranji strani je bilo vgravirano Ginino ime in datum, ko sta se dogovorila za poroko. Oh, Gina, tega ne bi smel storiti. To je bilo blazno. Lahko se izmuznem marsičemu, za marsikaj se lahko opravičim — a se daj? Proti meni se bodo sedaj združili, in to vsi! ...Ali ste slišali, govore. To je pa nekaj, kaj? In to šef ginekološkega oddelka! Res, reči moram... Le kdo bi kaj takega slutil? Vsak dan so prihajali s prikritimi namigi, da bi jim omogočili splave, da bi jih rešili raznih problemov... Zato so ponujali lepe vsote denarja. Gospodični Leonhard pa je ustregel, preprosto zaradi kologialne uslužnosti. Najprej se je znebila otroka, potem pa je šla na policijo. Najbrž Jo je Warzin zapustil... Feldhusen je Jezno prikimal — ljudi je poznal. Ce igrača ne bo moja, jo bom strla, če jaz nisem srečna, tudi drugi ne bodo. ženske! Vse so enake — razen Gine. Težko je dihal. Ta bastard, ta Warzin? Najprej klečeplazi in moleduje — da, doktor — ne, doktor — zdaj pa izsiljuje. Prekleta duša! Pri cigareti se je nekoliko umiril. Kaj naj naredi? Tajil bo, pa naj se zgodi karkoli, še je šef zdravnik in njegova beseda bo več veljala kot stažistova ali dekletova. S Scharffom, direktorjem zdravstvenega oddelka, je v odličnih stikih, potem je tu Fehling, njegov osebni prijatelj Ko je pomislil na Scharffa in Fehlinga, je postal trdnejši Ne razburjaj se — ne izgubi živcev. Segel je po telefonu in naročil zdravstveni oddelek. ((Pisarna dr. Scharffa.« «Feldhusen pri telefonu. Dober dan, gospodična. Ali bi, prosim, lahko govoril z dr. Scharffom?« «Seveda, doktor. Samo trenutek.« Feldhusen je čakal. V slušalki je slišal glasove in zdelo se mu je, da sliši tudi Scharffovega. Zakaj se ne oglasi? «Halo? Dr. Feldhusen? Dr. Scharffa ni v pisarni. Ali mu lahko kaj sporočim?« «Ni ga v pisarni — ali je že šel?« «Da, na nekem sestanku je, ne vem, če se bo še vrnil. Ali naj mu kaj sporočim? Ali pa boste raje vi...» «Ne, ne, ni tako važno. Klical bom kasneje. Na svidenje.« Odložil je slušalko. Spet se je zbal. Ali je Scharff naročil, naj ga tako odpravijo? Ali je že kaj zvedel? A kako? Inšpektor je vendar šele pravkar odšel. Ne, ne. To ne more biti. Ne izmišljaj sl strahov. Spet je dvignil slušalko in naročil mestnega svetnika Fehlinga. A tudi njega ni mogel dobiti, čeprav si je Feldhusen dopovedoval, da Sharff in Fehling še nista mogla za zadevo zvedeti, sta ga brezuspešna telelonska poziva močno potrla. Kaj, če oba vplivna moža skupaj razpravljata o primeru — razpravljata o njem, Feldhusnu, ga ocenjujeta, obsojata, sodita? Toda odločiti kar tako ne moreta! Ne. Še enkrat je začel o vsem razmišljati, o vsem od začetka. Z VVarzinom bi se moral drugače pogovoriti, pa čeprav bi bilo to še tako težko. Z njim se je treba povezati — proti dekletu. A VVarzin bi moral svojo izjavo preklicati. Toda izpraševali ga bodo o vsem, zopet in zopet, brez prenehanja in postopoma ga bodo zlomili. Warzin ni človek, ki bi dolgo vzdržal. Kje je pot, ki pelje iz labirinta? Feldhusen je bil truden — še nikoli ni bil tako trudqn-Bolj ko je razmišljal, bolj je bil truden, nobene moči ni bilo več v njem Prvič ga Je pustu na cedilu njegov stari, vedri optimizem. Volja in moč, da bi se upiral, sta izginjali. Res je veliko delal in to je podkopalo njegovo moč, kot jo podkoplje dolgotrajna mrzlica. Na zunaj je še svetel, sicer pa je opešal. Bal se je vsake operacije, in to ga je uničevalo. Z obema rokama se je prijel za čelo. Cigareta je dogorevala v pepelnika fNadalievame sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 8, II, TELEFON 93-806 in 44-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUoa 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPKAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37 338, »j «23 naiuiCNINA: mesečno #00 Ur -vnaprej, Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« raCun: Založništvo tržaškega tiska T*«t 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana. Start trg 8/1., telefon 22-207, teko« raCun pri Narodni banki ? Ljubljani — 501-3-270/1 - OGLASI: cena oglasov: za vsak mm v širin) enega stolpca; trgovski 150, finanCno-upravm 250, osmrtnice imi Ur - Mali oglasi 4« U> beseda - Oglasi za tržaško In go riško pokrajino se naročajo pn upravi - Is vseh drugih pokrajin Italije prt uSodetk Pubbllcitfc ItaMana« - Odgovorni urednik: STANisi tv in Mska Založništvo tržaškega tiska, Trst