TRST, sreda 20. novembra 1957
Leto XIII. . Št. 276 (3811)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
-------------------------------------    ................................................        —	      „.	MALI	OGLASI:	20	lir	beseda.	-	NAROČNINA:	mesečna	480,	vnaprej;	četrtletna	1300,	polletna 2500, celolet.n 4900 hr._ FLRJ. Izvod 10 mes	'
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Or jvna zaiozoa	j	.
Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - sv5 - izdala Založništvo tržaškega Ka
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 št. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 28 — Tel.
št. 37-338 -- Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vzak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
Tudi Dulles govori samo o oboroževalni tekmi
Oporišča za vodljive izstrelke v vseh državah članicah NATO
V teh državah bodo postavili tudi zaloge atomskega orožja Eisenhower pa se je v Augusti posvetoval z vojnim ministrom, ki je napovedal zvišanje proračuna Pentagona
rati številne zaloge na krajih, ki jih bo določila NATO.
Kar se tiče Nemčije, je Dui-les izjavil, da se pogajanja ne bodo vodila med dvema vladama. Prve razgovore bodo začeli s posredovanjem vrhovnega poveljnika NATO.
Na koncu je Dulles tudi izrekel mnenje, da s pravnega stališča ne more nobena država članica prepovedati upora-
WASHINGTON, 19. — Ameriški državni tajnik Dulles Je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bodo na prihodnji konferenci NATO v Parizu verjetno razpravljali o ustanovitvi oporišč za vodljive izstrelke v Evropi. Dejal je dalje, da bodo na tej konferenci verjetno razpravljali o podobnih sporazumih, ki že obstajajo med ZDA in Veliko Britanijo o oporiščih za izstrelke. Pogajanja z ostalimi člani NATO bo v začetku verjetno vodil vrhovni poveljnik NATO general Norstad in na podlagi rezultatov teh pogajanj bodo lahko razmestili izstrelke na evropskem kontinentu.
Zatem je Dulles izjavil, da sporazum z Veliko Britanijo določa, da ostanejo atomske konice izstrelkov pod tehničnim nadzorstvom ZDA. Po njegovem mnenju ni potrebno spremeniti zakonske določbe s tem v zvezi, ker podoben sporazum s Kanaldo, kjer_ verjetno imajo atomsko orožje, deluje ob popolnem zadovoljstvu obeh strani.
V zvezi z informacijami _ iz Evrope, da so se mnoge države uprle, da bi na njihovem ozemlju postavili oporišča za izstreljevanje izstrelkov je Dulles poudaril: 1. Jasno je, da ZDA ne bodo nikomur vsilile postavitev zalog za atomske naprave ali pa postavitev oporišč za izstreljevanje. 2. General Norstad je med zadnjim razgovorom z Dullesom izjavil, da obstaja v kontinentalni Evropi gibanje, ki je naklonjeno prdavidcnim ukrepom. 3.
Državni tajnik je mnenja, da ho zavezniško sodelovanje pri pripravljanju sedanjega programa važno.
Kar se tiče pravne oblike, ki bo potrebna, da stopijo v Veljavo predvideni načrti, ki bodo predloženi NATO, je Dulles izjavil, da verjetno na bo šlo niti za «pogodbe» niti Za ttdogcvcre«. zato da ne t' bila potrebna ratifikacija ameriškega senata. Sporazumi se bdao morali skleniti na dvostranski podlagi med ZDA in Prizadetimi državami. Pripomnil je, da NATO ni pravno telo ali vladni organizem in zato ni mogoče skleniti neposreden sporazum med ZDA m atlantsko organizacijo. Vendar pa se bodo morali sporazumi skleniti s posredovanjem vrhovnega poveljstva NATO.
Dulles je nato izjavil, da je v Evropi sedaj «več vrst» _a-tomskega orožja, ki je določeno za izključno uporabo amz riških oboroženih sil. Izjavil je tudi, da ne gre za ustanovitev ene same zaloge atomskega orožja, kar bi bilo neprevidno s strateškega stališča- pač pa je treba organizi-
'Uiihi im h mi milnimi n n minil.....................llllilllili
DANES
Razorožitveni odbor OZN je torej razširjen in v njem Je tudi Sovjetska zveza kot Članica Varnostnega sveta. Toda njen delegat je izjavil že pred glasovanjem, da de namerava sodelovati v tako razširjenem odboru, ker je predlagal ustanovitev odbora 82 članov, kar Pa je bilo • odbito. Zato je verjetno, da Sovjetska zve-Za in morda z njo države Ajenega bloka ne bodo sodelovale v novem odboru id kot vemo tudi v pod-°dboru ne, ker je pred dnevi iz njega SZ izstopila, vendar pa obstaja možnost, da se SZ še premisli, ker je pred tem pristala na dekak kompromis za odbor ?2 članov, ki ga je predložil albanski delegat in rio-zivel neuspeh. Ali bo SZ Popustila? Ce ne bo, potem razpravljanje brez nje v razširjenem odboru ne bo 1 rdelo mnogo smisla in stvar razorožitve bo zares na popolnoma mrtvi točki.
Sicer pa je Dulles kaj (dalo mislil na razorožitev, ko je včeraj razlagal nadene svoje vlade, da ustanovi v evropskih državah NATO oporišča za vodljive dfstrelke. Nobena tajnost Pi. da se takih oporišč nekatere države branijo, ker ne bi hotele postati žrtve represalij. Tudi večina delegatov glavne skupščine OZN ni bila prav nič zaskrbljena zaradi nadaljevanja oboroževalne tekme, ko Je včeraj gladko glasovala Proti indijski resoluciji za Prepoved atomskega orožja, za prekinitev atomskih poskusov in za ustanovitev (ehnicno - znanstvene komi-Slje. ki naj bi proučila '(Prašanje razorožitve. Takih delegatov je bilo nič manj kot 34. Ni torej dvoma, da
FOSTER DULLES
be atomskega orožja drugi državi, ki bi menila, da je njen obstoj v nevarnosti.
Dulles je zatem izjavil, da ni bil sprejet še noben sklep o morebitni udeležbi Stevensona na pariški konferenci NATO. IzTekel je upanje, da bo Ste-venson sporočil republikanski upravi svoje mnenje in nasvete in ida se ne bo omejil samo na odobritev ali odklonitev ameriških načrtov.
Dulles je izjavil, da se bo danes popoldne s francoskim zunanjim ministrom razgovar-jal tudi o dobavah orožja Tuniziji in je izrekel upanje, da bo razgovor pripeljal do sporazuma o bodočih vprašanjih. Pripomnil je, da je dobavljanje orožja Tuniziji sprožila vprašanje, katerega rešitev ne more dati popolnoma zadoščenja vsem prizadetim. Obžaloval je reakcijo, ki jo je an-gleško-amerišika pobuda povzročila v Franciji. Izrekel je mnenje, da bi morala Francija zaradi vezi s Tunizijo prevzeti prvovrstno vlogo pri okrepitvi obrambe Tunizije. Pripomnil je, da se mu ne zdi nemogoče najti način, ki bi Franciji omogočil, da prevzame znova omenjeno vlogo, toda zaradi tega bo treb.a izpolniti nekatere pogoje. O teh pogojin upa, da se bodo sporazumeli.
Dulles je tudi trdil, da so angleško-ameriške pošiljke o-rožja Tuniziji ((prispevale k ohranitvi svetovnega miru. ker to utrjuje v vseh svoboa-
da je z zadovoljstvom zvedel, da bo zahoanonemški zunanji minister von Brentano prišel konec tedna v Washington. Dejal je. da je preld prihodnjim sestankom NATO zaželena predhodna izmenjava misli bodisi z osebnimi stiki med zunanjimi ministri kakor tudi po diplomatski poti. S tem v zvezi je dejal, da mu ni nič znanega o morebitnem sestanku zunanjih ministrov ZDA, Veli-ike Britanije in Francije v Wa-shingtonu.
Kanadski ministrski predsednik Diefenbafcer je odločno zanikal Dullesove trditve, da je bil sklenjen sporazum med Kanado in ZDA za ustanovitev zalog atomskih konic v Kanadi. Diefenbaker je dejal, da je pentagon verjetno spravil Dullesa v zmoto.
Predsednik Eisenhoiver. ki je te dni na kratkem oddihu v Augusti v državi Georgija, pa se je danes razgovarjal z obrambnim ministrom Mac El-royem in s strokovnjakom Pentagona za proračunske zadeve Mac Neilom, ki sta prišla z letalom iz Washingtona.
Po razgovoru ]e obrambni minister izjavil, da bo moral njegov departma morda ukiniti nekatere važne vojaške naprave v ZDA zaradi večjih izdatkov v programu raket in izstrelkov v prihodnjem letu. Dodal pa je. da se bo zaradi večjih iddatkov za obrambo, ki jih je napovedal Eisenhoiver. znatno zvišal proračunu Pentagona.
Zatem je obrambni minister izjavil, da bodo ZDA lahko dobavile svojim evropskim zaveznikom izstrelke s srednjim akcijskim radijem (2400 kilometrov) ((hitreje kakor je bilo predvideno«. Pripomnil je. da iz varnostnih razlogov ni mogoče navesti točnega dneva, ko bddo izstrelke poslali. Vsekakor pa se izstrelki ne bodo poslali takoj.
Predstavnik Bele hiše Jamei Hagerty pa je sporočil, da bo Eisenhoiver imel svoj tretji govor v Clevelandu pod naslovom «Cena mednarodnega sodelovanja za varnost ZDA«.
Eisenhotverjev svetovalec Ha-rold Stassen je danes izjavil, da so ZDA, kar se tiče Vse-mirskih raziskovanj, «v zaostanku 'manj kakor za eno leto« za Sovjetsko zvezo. Dodal je, da bodo «ZDA s primerno akcijo lahko na prvem mestu na tem področju v prihodnjih petih letih«.
Ob povratku v Washingtom je Mac Eleo Elroy izjavil, da bodo balistične izstrelke s srednjim akcijskim radijem naročili v večjem številu zaradi morebitnih dobav evropskim zaveznikom. Izjavil je, da bodo tako orožje poslali Veliki Britaniji (iprav gotovo pred začetkom drugega polietja 1959». Dodal je, da se bo to morda zgodilo tudi prej. toda potrebno bo, da Angleži izberejo in pripravijo oporišča za izstreljevanje.
V iondoskih krogih izjavljajo, da mislijo Angleži in Američani predložiti na konferenci NATO račrt, na podlagi ka-
iz oddelkov različnih narodnosti. Načrt naj bi bil podoben načrtu, ki so ga pred petimi leti pripravili v zvezi z evropsko obrambno skupnostjo.
Govori se tudi, da Dodo letalske sile Holandske in Belgije združili in prav tako tudi pomorske sile Danske rn Norveške. Ameriška mornarica naj bi nadzorovala Atlantski ocean in Sredozemlje, britanska mornarica pa bo ostala predvsem v Indijskem oceanu.
Sklenjena razširitev
razorožitvenega odbora
Odi . januarja dalje bo v odboru zastopanih 25 držav Zavrnjen sovjetski predlog o stalni komisiji 82 članov
NEW YORK, 19. — Glavna vjetskega bloka so sicer pod-
skupščina OZN je danes glasovala resolucijo, ki določa, da bo od 1. januarja 1958 dalje za eno leto razorožitveni očbor imel 25 članov. Poleg enajstih članov Varnostnega sveta bodo članice odbora še države; Argentina, Avstralija, Belgija, Brazilija, Burma, CSR, Egipt, Indija, I-talija, Jugoslavija, Mehika, Norveška, Poljska in Tunizija. Resolucija je bila sprejeta s 60 glasovi proti 9 in 11 vzdržanimi.
Sovjetski predlog za ustanovitev stalne komisije 82 članov je bil zavrnjen. Za predlog je glasovalo samo 9 držav sovjetske skupine. 46 držav je glasovalo proti, 24 pa se jih je vzdržalo. Jugoslavija se ni udeležila glasovanja.
Pred glasovanjem o kompromisni resoluciji je alban-
ski delegat predlagal, naj se AMAN, 19. — Kralj Saud je ] v razorožitveni odbor k 25 izjavil, da je pripravljen po- navedenim dižavam dodajo še sredovati med Jordanijo in E- sledeče; Avstrija, Bolgarija, In-giptom, da se odpravi sedanji donezija, Romunija, Sudan, spor.	I	Finska in Cejlon. Države so-
prle ta predlog, vendar pa so hkrati podpirale tuci sovjetski predlog. Toda skupščina je albanski predlog zavrnila z 38 glasovi. Za predlog je glasovalo 19 delegatov, drugih 19 pa se jih je vzdržalo.
Sovjetski delegat Kuznjecov je izjavil, da Sovjetska zveza ne misli sodelovati pri delu razorožitvenega odbora, ki bi se razširil, kakor predlaga predložena resolucija. Dodal je, da je Sovjetska zveza pripravljena prekiniti jedrske poizkuse, «takoj ko bodo ZDA in Velika Britanija sporočile, da sprejmejo enak ukrep«.
Zatem je Kuznjecov izjavil, da bi morale ZDA, Francija in Velika Britanija z dejanji in ne samo z besedami pokazati, ali nameravajo storiti korak naprej na poti razorožitve, in glasovati za indijsko resolucijo,
Zunanjepolitični argumenti so prevladali
Gaillard dobil zaupnico
da lahko «govori z odločnostjo^
Med debato je izjavil, da glasovanje €r veliki meri presega tehnični okvir gospodarskih in finančnih pooblastil> - Dvanajst alžirskih izdajalcev ubitih v Franciji - Protestna demonstracija državnih nameščencev
PARIZ, 19. — Francoska narodna skupščina je danes izglasovala zaupnico Gaillardovi vladi v zvezi z njeno zahtevo za posebna pooblastila na gospodarskem in finančnem področju. Za zaupnico je glasovalo 256 poslancev, proti pa 182. Vzdržalo se jih je 51,
Med razpravo pred glasovanjem so razni govorniki omenjali predvsem dobave orožja Tuniziji, velika bremena, ki jih Francija nosi zaradi vojne v Alžiru, stavko državnih uslužbencev in seveda tudi finančna in gospodarska vprašanja, za katera je šlo.
Pred začetkom glasovanja je predsednik vlade Gaillard v prvi vrsti govoril o angle-
ško-amerišikih dobavah orožja Toda skupščina je zavrnila j Tuniziji ((Glasovanje skupšči-indijsko resolucijo, ki je pozi- ne. je dejal Gaillard, v veliki vala države, ki imajo atomsko merj presega tehnični okvir orožje, naj sporočijo, ča bodo gospodarskih in finančnih po-prekinile jedrske poizkuse, I oblasti!.« Pozval je poslance,
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllllillillllllllllltlllllllllllllllMIIIIIItllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Egiptovsko orožje na poti v Tunizijo Pineau se je	včeraj Dullesom
Francosko-britanska polemika - Washington bo podprl zahtevo Burgibe za konferenco o Severni Afriki? - Burgiba danes v Rabatu
nih narodih zaupanje v njih  ................      r_
individualno vlogo obrambe | terega naj bi državno vojsko proti komunistični grožnji«. I posameznih držav članic nado-
Dulles je na koncu izjavil, mestile sile NATO, sestavljene   mulim iiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiii
• Gospodarski odnosi med Italijo in FLRJ
l	'	11
Vukmanovičeve izjave ravnatelju «Italconsult»
Proučuje se možnost odobritve novih kreditov
TUNIS, 19. — Egiptovski poslanik v Tunisu Kamel Fahmy de izjavil, da je «egiptovski prispevek k oborožitvi Tunizije že na poti«. Tudi tunizijski predsednik Burgiba je sporočil, da bo egiptovsko orožje prišlo «kmalu».
V nekaterih tunizijskih krogih označujejo angleško-ameriško pošiljko orožja kot veliko zmago za ugled Burgibe in izrekajo upanje, da bo Washington podprl zahtevo tunizijskega pred sednika za sklicanje kom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes zastopnike italijanske družbe tdtaloonsult«, ki jih vodi ravnatelj družbe dr. Aurelio Pecei. Sprejema sta se udeležila tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti in trgovinski ataše dr. Serafini. Pecei je izrekel Vukmanoviču zadovoljstvo italijanskih gospodarskih krogov zaradi dosedanjega razvoja gospodarskih odnosov med njegovo državo in FLRJ ter zaradi uresničenja načrta industrijskega in gospodarskega sodelovanja sploh. Dr. Pecei je poudaril, da se sedaj proučuje možnost, da se jugoslovanskim podjetjem odobrijo krediti tudi izven zneska 30 milijonov dolarjev, ki ga jim je Italija odobrila v začetku leta. Dejal je, da sc italijanski gospodarski krogi posebno zainteresirani /.a sodelovanje z italijansko avtomobilsko industrijo, za sodelovanje v železniškem prometu ;n drugih vejali gospodarstva kakor tudi za možnosti skupnega nastopa na tržiščih izven Jugoslavije in Italije. Prav tako se italijanski gospodarsk krogi zanimajo za izgradnj
P° Vsem tem ne kaže na objektov, ki jih predvideva
1 načrt aJugelexport». t. j. za
izgradnjo hidrocentral v Jugoslaviji.
Vukmanovič je izrazil zadovoljstvo jugoslovanske viade zaradi dosedanjega razvoja jugoslovanskih odnosov z Italijo in je ugotovil, da je to najboljši primer, v kakšni meri rešitev političnih vprašanj lahko prispeva k močnemu razmahu mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Vukma-novič je omenil razne možnosti sodelovanja jugoslovanske in italijanske industrije in je seznanil italijanske gospodarstvenike s smernicami perspektivnega razvoja jugoslovanskega gospodarstva. C D tej priložnosti je poudaril potrebo programa sodelovanja sploh, ki bi bil v skladu z dolgoročnim razvojem Jugoslavije in Italije, Ugotovil je, da te možnosti še zdaleč niso izčrpane.
Vukmanovič je sprejel tudi japonske gospodarstvenike, ki so mu izrekli mnenje, da so ugodni pogoji za razširitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Japonsko. Ugotovil je, da so možnosti, da se japonska industrija in banke lahko bolj angažirajo v Jugoslaviji na področju investicij in da je še posebno mogoče široko sodelovanje v ladjedel-niški industriji, v črni metalurgiji in v proizvodnji umetnih gnojil.	B.	B.
ference o severnoafriških vprašanjih, katere naj bi se udeležile Francija, Tunizija, Maroko in alžirski voditelji.
Burgiba potuje jutri v Rabat, kjer se bo razgovarjal s sultanom Mohamedom o Alžiru. Zatrjuje se. da se bodo razgovorov udeležili tudi voditelji alžirske narodnoosvobodilne fronte.
V poučenih krogih izjavljajo, da bo pošiljka egiptovskega orožja prišla v prihodnjih treh dneh po morju v Tunizijo. Pripominjajo, da bo orožje po večini angleškega izvora. ki je bilo v britanskih zalogah na področju Sueškega prekopa.
Tunizijski poslanik v Rimu Habib Burgiba mlajši pa je dopisniku Anse izjavil, da Tunizija ni nikoli zahtevala orožja dd Sovjetske zveze ali pa od držav sovjetskega bloka. Najprej se je obrnila na Francijo, nato na Italijo, BelgijO, ZDA i.n Veliko Britanijo. Pripomnil je, da za sedaj niso na vidiku druge dobave orožja. Vendar pa ostane vprašanje dobav še vedno odprto, dokler ne bodo izpolnjene vse potrebe male tunizijske vojske, ki šteje manj kakor pet tisoč mož.
V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da so včerajšnje izjave britanskega zunanjega ministra Selwy-na L)o>-da o dobavah orožja Tuniziji točne, da pa je Selwyn izpustil neko važno točlko. «Gre, je nadaljeval predstavnik, za dejstvo, da je Francija 12. novem bra predlagala Veliki Britaniji in ZDA, naj skupno zahtevajo od Burgibe obveznost, da bo olclklonil orožje od Vzhoda v zameno za obljubo zahodnega orožia.
V zvezi s to izjavo je pred stavnik Foreign'Officea nocoj izjavil: «Res je, da so Francozi 13. novembra predlagali nam kakor tudi ZDA, naj bi podprli zahtevo Burgibi v tem smislu. Potrdili so nam. da bi to bil pogoj za dobavljanje o-rožja in da bo kot tak predložen Burgibi. Kakor smo jasno obrazložili Francozom, se nam je zdelo, da bi bilo malo pametno vsiliti tak pogoj in da ni bilo mogoče pričakovati, da ga bo Burgiba sprejet, ker bi v tem videl neskladnost s suverenostjo Tunizije. »Poleg tega smo mi že zahtevali in dobili od Burgibe zagotovila ki so se nam zdela potrebna (o uporabi in varnosti dobavljenega orožja). Mnenja smo bili, da je bilo nemogoče znova načeti vprašanje s postav-ljenjem novih pogojev.«
V Parizu pa se bodo jutri ponovno sestali stalni predstavniki NATO. V političnih krogih so mnenja, da bodo nadaljevali razpravljanje o an-gleško-ameriskih dobavah o-rožja Tuniziji, kakor so sklenili na svoji sobotni seji.
Kakor je znano, se je o tem danes razgovarjal tud. franco ski zunanji minister Pineau z ameriškim državnim tajnikom Dullesom v Washingtonu.
Po razgovoru z Dullesom ie Pineau izjavil, da sta sklenila iskati postopek, ki naj prepreči, da bi Tunizija izročila Alžircem orožje, ki ga je dobila, Izjavil je tudi, da je Dullesu obrazložil razliko med starim načrtom okvirnega zakona za Alžir in novim načrtom, o katerem mora skupščina še razpravljati
Pineau je dalje izjavil, da
je Dullesu sporočil željo Francije, «naj se bodoča solidarnost v okviru NATO postavi na kolikor mogoče široko podlago«. Ameriški vladi je izročil organizacijski načrt, ki ga" je pripravila francoska vlada za ustanovitev tesne znanstvene skupnosti v okviru NATO.
Cuenlaj o Čangkajšku in odnosih z ZDA
MUENCHEN. 19. — Dopisnik nemškega lista «Sued-deutsche Zeitung« Ulrich Kempsfci piše, da mu je kitajski .ministrski predsednik Cuenlaj v razgovoru izjavil, da bi njegova vlada lahko ((priznala Cangkajška kot guvernerja Fcrmoze«.
Kemipski je omenil, da so Kitajci pred enim letom ponudili Cangkajšku visoko vladno mesto, če bi pristal na miroljubno osvoboditev Formo-ze. Na vprašanje, ali je možnost, da se Cangkajšku ponudi’ neko drugo mesto, je Cuenlaj odgovoril:	«Bili	bi
pripravljeni priznati ga kot guvernerja Formoze. Razumljivo je, da bi lahko zelo naglo rešili to vprašanje, če ne bi bil otok zaseden po Z.DA.«
Cuenlaj je dalje izjavil, da se Američani bojijo Cangkaj-Škovega povratka na Kitajsko.
Na vprašanje, ali bi po njegovem mnenju bil Cangkaj-šek pripravljen prostovoljno vrniti se, je Cuenlaj izjavil: «Sam Cangkajšek se boji nove ameriške rešitve o ustanovitvi dveh Kitajsk, ker njegovi častniki in njegove čete se s tem ne bi strinjali. Zaradi tega je razširil geslo .Napadli bomo kontinent’.«
Kar se tiče diplomatskih odnosov z ZDA, je Cuenlaj izjavil, da je Sovjetska zveza čakala 16 let, preden so jo Američani priznali, ter je dodal: «Mi smo čakali samo osem let. Lahko čakamo drugih osem ali šestnajst ali dvajset ali tudi sto let. Prišel bo dan, ko bodo morale ZDA priznati novo Kitajsko.«
• «»------
Mila obsodba vojaka Girarda
TOKIO, 19. — Ameriški vojak William Girard, ki je ubil Japonko, ki je pobirala uporabljene naboje na nekem a-meriškem strelišču v Tokiu, je bil danes obsojen na pogojno kazen treh let zapora Kakor je znano, je Girarda sodilo japonsko sodišče. Sedaj se bo vrnil v ZDA, če ne bosta obramba ali državni pravdnik napravila priziva prot» razsodbi.
Vsi japonski listi ostro kritizirajo izredno milo obsodbo  «»_________________
Tunizijski poslanik odpoklican iz Damaska
TUNIS, 19.	— Tunizijska
vlada je sporočila, da je odpoklicala svojega poslanika iz Damaska zaradi protesta, ker je sirska vlada dala, zatočišče tunizijskemu politiku Salahu Ben Jusefu, ki- je bil v Tuniziji obsojen na smrt. Predstavnik je izjavil, da je Ben Jusef imel 13. novembra v Damasku tiskovno konfe-
renco, na kateri je žalil predsednika Burgibo. Tri dni zatem ga je sprejel sirski predsednik Ben J.usef je bil obsojen na smrt v odsotnosti pod obtožbo, da je skušal ustanoviti prevratno organizacijo.
«Hiša grozot» v Wisconsinu
PLAINFIF-LD. 19. — Policija in sodr.a oblast, sla nadaljevali preiskavo v zvezi z grozotnim odkritjem na posestvu 51-letnega kmeta Geina, ki jt obtožen, da je ubil 58-letno Bernice Worden ter da je njeno truplo razrezal na več kosov.
Policijski šerif je izjavil, da so identificirali eno od zenskih glav od desetih, ki so jih včeraj našli. Gre za neko 40-letno žensko, ki je izginila decembra 1954. Policija je danes dovolila novinarjem, da si ogledajo hišo morilca, kjer so vi-dfeli stolico prevlečeno s človeško kožo, skodelico napravljeno iz ženske lobanje, skati) polno kosov človeške kože in še druge grozotne stvari. Po-ieg tega je policija našla stare medicinske knjige, ki opisuje-je umetnost balzamiranja.
Voda in zrak vir energije
LONDON, 19, — Načelnik oddelka za reaktorje pri raziskovalni skupini britanske oblasti za atomsko energijo dr. Dunworth je izjavil, da je Velika Britanija sedaj na
ska raziskovanja v Harvellu, t- j. od leta 1949.
Dr. Dunivorth je pripomnil, da nova oblika izkoriščanja energije ne bo imela gospodarske važnosti pred desetimi ali petnajstimi leti.
Eden izmed znanstvenikov pa je pripomnil: ((Posrečena priprava sistema, ki lahko povzroči reakcijo «H» v miroljubne namene, predstavlja temeljni kamen v razvoju jedrske energije S tem se odpira pot novemu in praktično neizčrpnemu viru goriva v industrijske namene, t. j. za vodik, element, ki je. kakor znano navzoč v zraku in v vodi«
• «»—-
HELSINKI. 19. — Voditelj agrarne stranke Johannes Sukselainen, ki je skušal sestaviti novo vlado se je danes odrekel mandatu
naj «ostanejo enotni in naj ne napravijo nič takega, kar bi lahko škodilo političnemu položaju v Severni Afriki«. »Temeljno vprašanje je, je pripomnil, doseči priznanje, da pogodba o NATO ne more biti krajevna pogodba, določena samo za okrepitev neke vojašte meje. Naša naloga je v tem, da damo razumeti, kako ni mogoče biti zavezniki v Parizu, ignorirati pa nas drugje, in naša prva naloga je delati za to, da združimo naše zaveznike in okrepimo atlantsko zavezništvo.«
V zvezi z Alžirom je Gaillard izjavil:	((Francija mora
doseči priznanje brez pridržkov o njenih pravicah v Severni Afriki, zlasti pa o njeni pravici, da uredi alžirsko vprašanje, kaikor se ji zdi najbolj primerno. Francija mora tudi dati razumeti vsem svojim zaveznikom, da isti nasprotnik, ki nas je ogrožal v Evropi, nas sedaj ogroža tudi v Afriki in da ta nasprotnik, ki se je odrekel napadu na Odri, nas skuša sedaj obkoliti z juga.« Na koncu je Gaillard pozval skupščino, naj da vladi možnost, da bo lahko ((govorila z odločnostjo«.
Poslanec Tixier-Vignancourt pa je» danes predložil v predsedstvu skupščine resolucijo, ki zahteva, naj se za sedaj odloži razpravljanje o okvirnem zakonu za Alžir. Razprava bi se morala začeti jutri. Resolucija pravi, da angleško-ameriške dobave orožja Tuniziji ’ pomenijo «veliko spodbujanje na upor v Alžiru« in da je zato potrebno odložiti razpravljanje o okvirnem zakonu, dokler ne bo vlada ((sprejela na tunizijskem ozemlju potrebnih ukrepov za zagotovitev francoske navzočnosti v Alžiru«.
Po mnenju opazovalcev čaka Gaillardovo vlado največja preizkušnja prav med razpravo o okvirnem zakonu za Alžir.
Medtem poročajo o novih obračunavanjih med Alžirci v Franciji. Preteklo boč je bilo v nekem hotelu v pariškem predmestju ubitih 5 Alžircev trije pa so bili ranjeni. V nekem drugem hotelu so bili v zadnjih urah ubiti drug: trije Alžirci. Na cesti Clichv-Rous-Bois je bil tudi ubit en Alžirec. Drugi trije mrtvi in dvanajst ranjenih pa je bilo v drugih krajih Francije.
Kakor napovedano, je da-
nes bila splošna stavka državnih funkcionarjev in nameščencev. Prekinjen je bil tudi letalski promet. Prav tako je moral radio omejiti svoj program.
Danes zjutraj je v Parizu na tisoče stavkajočih državnih nameščencev demonstriralo pred pariško občinsko palačo. nato pa pred sedežem finančnega ministrstva, od koder so v povorki šli pred sedež skupščine. Na tisoče policistov jim je zastavilo pot, oboroženi agenti pa so obkolili palačo skupščine. Nad velikim trgom je krožil policijski helikopter. Med demonstracijami rti prišlo do neredov.
Zdravstveno stanje predsednika Tita
BEOGRAD. 19. — «Zadnji zdravniški pregledi so pokazali, da je bilo zdravljenje predsednika republike maršala Tita uspešno in da se njegovo zdravstveno stanje postopoma boljša«, ugotavlja sporočilo, ki je bilo objavlje-no danes v Beogradu. Po mnenju zdravnikov in zaradi narave same bolezni bo potrebno nadaljevati zdravljenje, ki bo trajalo več časa in ki bo poleg ostalega zahtevalo tudi spremembo klimatskih pogojev. Zaradi tega domnevajo, da bo maršal Tito odpotoval iz Beograda na zdravljenje v druge kraje Jugoslavije in mogoče tudi v inozem ,vo.
— «#---
Von Brentano potuje v ZDA
BONN. 19. — Vzhodnonemško zunanje ministrstvo sporoča, da bo zunanji minister von Rrentano odpotoval 2i. novembra v Washington na razgovor z Dullesom. Von Brentano je sporočil Dullesu, da bi se rad sestal z njim in se razgovoril o splošnem položaju. Dulles je predlagal, naj bo sestanek 23. in 24. novembra. Po razgovorih se bo von Brentano vrnil v Rim, da spremlja predsednika republike Heussa. ki je na u-radnem obisku v Italiji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimtiiiMtiiiiiiiiiiiimHiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiMiittiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtitiiiiiiiii
Nikoli konca agrarnih pogodb Panes razgovori s Heussom
V soboto vladni odgovor na Terratinijevo interpelacijo o zboru borcev odporniškega gibanja
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Predsednik za-hodnonemške republike Heuss je prispel na uradni obisk v Rim danes ob 11.15. Na ostij-ski postaji ga je pričakal čr-žavni predsednik Gronchi z vsemi visokimi predstavniki.
prvem mestu pred ostalimi j Pač pa ni bilo Zolija, katere-državami, kar se tiče priprav-' mu je zdravnik nasvetoval ne-
ljanja sistema za nadzorstvo moči vodikove bombe in za njeno uporabljanje v miroljubne namene. Dodal je, da angleški znanstveniki delaio pri tem načrtu, odkar je bil ustanovljen center za atom-
niiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiinii“iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Antonin Novotny novi predsednik CSR
Ostal bo še nadalje tudi prvi tajnik KP CSR
PRAGA, 19. — Prvi tajnik KP CSR Antonin Novotny je bil danes izvoljen za predsednika republike. Njegovo kandidaturo je postavil centralni komite KP na današnjem zasedanju češkoslovaške ljudske skupščine. Čeprav je postal predsednik republike, bo Novotny ohranil tudi položaj prvega tajnika češkoslovaške KP. Ko je po izvolitvi Novotnyja spregovoril ministrski predsednik Siroky je poudaril, da je z združitvijo predsedstva republike in mesta prvega tajnika stranke v eni osebi še bolj podčrtana vrhov-nost same partije v državnem življenju v skladu z rezultati XX. kongresa KP SZ. Povod za to zvezo dveh najvažnejših funkcij v eni osebi je v vodilni vlogi* ki jo ima partija v življenju države, je dejal Siroky.
Takoj po izvolitvi je Novot-ny pred ljudsko skupščino prisegel. Parlamentarni seji, ki so jo prenašale vse radijske postaje CSR, je prisostvoval tudi predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta SZ Vorošilov in drugi voditelji iz držav ljudske demokracije.
Novotny bo imel 10. decembra 53 let. Rodil se je blizu Prage kot sin zidarja. Bil je delavec in leta 1921 je stopil v
žavni himni. Potem se je sprevod avtomobilov napotil proti Kvirinalu. Ko pa je po poti prispel do Konstantinovega slavoloka, je Heussa pozdravil rimski župan Tupini.
Vzdolž poti do Kvirinala je občinstvo pozdravljalo gosta. Točno ob 12. uri je sprevod prispel v Kvirinal, kjer sta predsednika pregledala častno stražo, godba pa je spet igrala himni. Po kratkem postanku v Kvirinalu se je Heuss odpravii k spomeniku neznanemu junaku ter tam položil venec. Spremljal ga je minister Taviani.
Ko se je vrnil, se je udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil predsednik, Gio-vanni Gronchi. Med drugimi sta bila na kosilu tudi zunanja ministra von Brentano in Pella. Popoldne je nemški predsednik sprejel šefe diplomatskih predstavništev.
Potem ko se je ob 18. ur. odpeljal nekoliko po Rimu po svoji volji, je sledil spet njemu na čast velik sprejem. _ ,	.	,	.	,	,	Heuss in Gronchi sta si iz-
? J,e	k.°	•	rekla zdravici, v katerih se
bda cesKa KP ustanovljena. je zlasti oveliževala politika Oc 1928 dalje je imel v stran-
koliko opreznosti, ker je bilo vreme bolj hladno. Ko je Heuss izstopil ter se pozdravil z Gronchijem in ostalimi osebnostmi, sta predsednika pregledala častno četo, medtem ko je godba odigrala dr-
ki razne funkcije in leta 1935 se je udeležil VII. kongresa Kominterne v Moskvi. Med nemško okupacijo ga je kot antifašist.čnega borca Gesta-po 1941. aretirala, nakar je Novotny šel po križevi poti raznih zaporov in koncentracijskih taborišč.
Po osvoboditvi je postal prvi tajnik pokrajinskega odbma Prage in leta 19oi je bil ponovno potrjen na tem mestu. Tega leta pa je bil tud. izvoljen za člana politbiroja centralnega komiteja. Februarja 1953 je postal podpredsednik vlade, toda po šestih mesecih se je temu mestu odpovedal ter prevzel mesto prvega tajnika stranke.
Izvolitev Novotnyja na mesto državnega predsednika je pripravila nekoliko presenečenja v praških političnih krogih, kjer so na splošno mislili, da bo predsednik postal Si-roky, ki je predsednik vlade, in to zaradi tradicije, da pride po dveh Cehih na vrsto en Slovak. Gottvvald in Za-potocky, cva državna predsed. nika, odkar je CSR poslala ljudska republika, sta bila namreč Ceha.
zahodne solidarnosti ter pogodbe o skupnem evropskem tržišču in Evratomu.
Jutri pa se bodo pričel, tudi politični razgovori ob o-bisku zahodnonemškega držav, nega predsednika.
Razprava o agrarnih pogodbah, ki se ;e danes spet nadaljevala v poslanski zbonvei. je prispela do svoje kritične točke v čl. 8, ki govori o povodih za upravičeni razlog odpovedi. Kot smo že omenili, je pripravljenih blizu petdeset izpreminjevalnih predlogov za devet povodov, ki so navedeni v vladnem zakonskem načrtu. Seveda bo zaradi tega debata zelo utrudljiva in zapletena. Danes so bili zavrnjeni tri izpreminie-valni predlogi levice, od Katerih je enega podpirala tudi zveza neposrednih obdelovalcev Za jutri pa je določen sestanek načelnikov skupin, ki naj odloči o tem. ali se naj zakon zopet prenese v komisijo. da bi ta vskladila tekst Micelijevega izpreminjevalne. ga predloga k čl. 1. Sicer pa bo diskusija jutri prišla do bolj kočljivih točk čl. 8 in bo zaradi tega več glasovanj.
V senatu je predsednik Mer^ zagora povedal senaitorju Ter-
raciniju, da bo vlada odgovorila na njegovo interpelacijo v zvezi z zborom borcev odporniškega gibanja v Rimu drugi teden po odhodu predsednika Heussa Terracini pa s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je zahteval odgovor prej. Končno je minister Del Bo obljubil odgovor za soboto.
Potem so v senatu razprav, ljali o raznih interpelacijah, ki so se nanašale na položaj v Padski delti. Pri tem so razni senatorji očitali vladi, da naredi premalo za obvarovanje pred poplavami.
A. P.
Še resen položaj v Padski delti
ROVIGO, 19. — Zaradi rahle burje, ki je začela pihati davi, se je obrambni nasip med Tripolijem in Donzello nekoliko podrl prav pred centralo metana SPLEUDI, ki je ena izmed najbolj velikih v Italiji in proizvaja 55.000 kubičnih metrov pLna dnevno. Sedaj je ta centrala resno o-grožena.
Tudi položaj na skrajnem zahodnem delu otoka Donzel-la na področju «Alba» je še vedno resen. V Scardovariju gasilci s čolni odvažajo ženske in otroke, ki zapuščajo kraj. Precejšnja zaskrbljenost vlada za jutri zaradi veli-ke plime, ki bo nastopila.
PAIJ5RMO, 19. — Zaradi močnega dežja, ki je padal te dni, je potok, ki teče pod mestom, predrl strop predora, po katerem je napeljan, ter preplavil dva trga. Voc’a je zalila spodnje prostore hiš in v mnogih trgovinah je blago poškodovano.
Dolci je prenehal gladovno stavko
PALERMO, 19. — Danilo Dolci in Franco Alasio sta sporočila, da sta danes ukinila gladovno stavko, ki sta jo pričela 7. novembra. Do tega sklepa sta prišla zaradi številnih znakov, «ki dajejo jamstvo za bližnjo fazo bolj ustvarjalne akcije v politiki zaposlitve v Italiji«,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,1, najnižja 5,7, zračni tlak 1024,1, veter 42 km na uro severozahodnlk, vlaga 55 odst., morje razburkano, temperatura morja 14,5.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 20. novembra
FeHiks, Srečko Somce vzide o>b 7.11 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 9,19. Luna vzide ob 5,33 in zatone ob 15,46. Jutri, ČETRTEK, 21. novembra Dar. D. M., Darinka
Zaostritev sindikalne borbe
Jutri od 12. do 20. ure splošna stavka in protestna zapora vseh trgovin na drobno
Namen stavke ni le zahteva po čimprejšnji rešitvi spora v CRDA in arzenalu, marveč tudi zahteva po ločitvi IRI od Confindustrie ter obramba gospodarskih interesov Trsta - Promet Acegata bo počival od 9. do 11. in od 15. do 17. ure
Borba tržaških kovinarjev se še nadaljuje in vedno bolj zaostruje. Včeraj so delavci v obratih GRDA in Tržaškem arzenalu zapustili delo eno u-ro pred koncem delovnega urnika, danes pa bodo zapustili delo dve uri pred zaključkom rednega delovnega urnika. Delavci v obratih CRDA v Tržiču bodo v znak solidarnosti s svojimi tržaškimi delovnimi tovariši in v protest proti surovemu napadu policije na tržaške delavce stavkali tri u-re namesto jutri, ko bo splošna stavka v Trstu, ker imajo v Tržiču v četrtek mestni praznik.
Jutri bo torej v Trstu in na vsem tržaškem področju splošna in enotna stavka vseh delavcev vseh strok, ki bo trajala oc’> 12. do 2(1. ure. Stavko sta napovedali obe sindikalni organizaciji v znak solidarnosti z delavci obratov CRDa in Tržaškega arzenala in protesta proti nepopustljivemu stališču vodstva omenjenih podjetij ter brezbrižnost vladnih oblasti z zahtevo po čimprejšnji rešitvi spora, takojšnje ločitve obratov IRI od Confindustrie ter v obrambo splošnih ekonomskih interesov Trsta.
Tržaški kovinarji se že več kot pet mesecev vztrajno borijo za izboljšanje svojih prejemkov, oziroma izenačenje svojih mezd z mezdami, ki jih dobivajo za enako čelo njihovi delovni tovariši v podjetju Ansaldo v Genovi. Razlika v prejemkih znaša namreč od 5.00Q do 12.000 lir mesečno, kar ni malenkost za delavce, ki zaslužijo zdaj mesečno od 34.000 do 40.000 lir.
Sindikalni predstavn.ki računajo, ča so zaradi stavke tržaški kovinarji do sedaj izgubili približno 400 milijonov lir zaslužka. Krivdo za to pa nosijo delodajalci, ki nočejo pristati na povsem upravičene *n utemeljene zahteve prizadetih delavcev. Zadeva je tembolj žalostna, ker gre za obrate IRI, ki so last državljanov in ki bi morala skrbeti za socialni in ekonomski napredek dežele. Ker pa vodstva obratov CRDA rajši sle-čijo navodilom in težnjam veleindustriaJcev .n se ne zmenijo za življenjske potrebe delavstva ter okrepitev podjetij, morajo ta podjetja zaradi stavke in nerešenih vprašanj, ki so na dnevnem redu, trpeti ogromno škodo. Zadeva se torej ne tiče samo delavcev, ki so v teh podjetjih zaposleni, pač pa vsega prebivalstva, tem bolj, ker gre v našem primeru za največje .ndustrijske obrate, z razvojem katerih so tesno povezana razna čruga manjša podjetja, obrtniki itd..
Zaradi izgubljenega zaslužka prizadetih delavcev pa so prizadeti tudi mali trgovci, gostilničarji itd.. Denar, ki ga namreč delavci zaslužijo, ne ostane v žepih, ker ga nujno potrebujejo in porabijo za hrano, obleko ter druge potrebščine svoje družine. Če delavec ne zasluži, ne more služiti niti trgovec, obrtnik itd.. Poleg tega pa je treba pomisliti, c'a smo na pragu zime, ko so potrebe še večje. Razumljiva je torej ogorčenost prizadetih delavcev kakor tudi solidarnost vsega prebivalstva s stav. kaj očimi delavci.
In še nekaj. Medtem ko delodajalci nočejo upoštevati zahteve delavcev in se oblasti ne zganejo, da bi dosegli čim-prej ugodno rešitev spora, govorijo o povišanju davkov, trošarine, tarif, raznih uslug A-cegata itc.. Poglejmo poleg tega na primer ponovno zvišanje dajatev na podlagi zakona 703 o trošarinah, ki bi prizadelo trgovce, še bolj pa delavske družine. Z eno besedo; na eni strani povišanje raznih dajatev, večje izkoriščanje delovne sile, povečanje storilnosti dela, itd., itd., na drugi strani pa tako trmasto stališče in odrekanje malenkostnih poviškov.
Borbo tržašk.h kovinarjev, kakor so pravilno poudarili na kongresu Delavske zbornice C GIL v nedeljo, pa je treba vključiti v širši okvir iz zaradi prej omenjenih razlogov. Delavci iz obratov CRDA m Tržaškega arzenala s svojo borbo za izboljšanje ekonomskih in delovnih pogojev znatno prispevajo k borbi vsega tržaškega prebivalstva za splošni ekonomski in socialni napredek našega mesta. Tega se vedno bolj zavedajo najširši sloj-i prebivalstva. Na jutrišnji stavki pa bodo razne stroke vsega produktivnega sektorja s solidarnostno stavko to jasno poudarile. Zaradi tega bo imela splošna stavka tako širok okvir in globok pomen. Krajevne in osrednje o-blasti ne bodo smele več o-stati križem rok ob strani in bodo morale ne samo pospešiti takojšnjo rešitev spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, ampak tudi poskrbeti, da se bo v okviru orga-ničnega načrta rešilo pereče vprašanje tržaškega gospodarstva, tako od ustanovitve avtonomne dežele, okrepitve pristanišča, povrnitve ladjevja, modernizacije in okrepitve industrijskih obratov, ustanovitve proste cone do odprave komisarskega upravljanja na prefekturi in občini.
Obe sindikalni organizaciji ob tej priliki, prav zaradi prej omenjenih ugotovitev, vabita tudi tržaške trgovce, naj pod-
prejo borbo stavkajočih delav- levo roko in rano na čelu, je
 	izjavil, da se je med odhodom
laldje iz pristanišča ladjedelnice Sv. Roka nepričakovano strgala debela vrv, pri čemer ga je z vso silo oplazila po rolki in glavi.
Neumesten odlok tržaške prefekture
Zgoniški občinski svet je na svoji seji ene 5. oktobra razpravljal med drugim tudi o imenovanju dveh otroških vrtnaric za vrtca v Gabrovcu in Zgoniku. Na tajnem glasovanju in po postopku kot vsako leto doslej, sta bili izvoljeni dve domačinki in 15. oktobra sta bila vrtca odprta. Sedaj pa je prefektura poslala zgoniški občini pismo, v katerem zahte.
cev in se priključijo jutrišnji stavki, s čimer bodo poleg izraza solidarnosti poudarili tudi svoj odpor proti povišanju trošarine, podražitvi uslug A-cegata itd.
Med trgovci na drobno pa vlada nezadovoljstvo, ker se kljub vedno hujši gospodarski krizi in nerešenim gospodarskim vprašanjem občinske oblasti nočejo odreči zvišanju trošarine, ki je tu že večja kot v vseh ostalih italijanskih mestih. To bo povzročilo podražitev življenjskih potrebščin. Zaradi tega je vodstveni svet združenja trgovcev na drobno pozval vse trgovce, naj jutri od 12. ure dalje zaprejo vse trgovine in naj popolnoma u-gasijo vse luči in svetlobne napise, kar naj bo prvo protestno dejanje proti nerazumevanju pristojnih oblasti. Odsek lastnikov javnih lokalov omenjene zveze pa se moralno pridružuje tej akciji in svetuje svojim članom, naj spustijo ro-leje in omejijo razsvetljavo jutri od 12. do 20. ure.
Čeprav niso torej trgovci še formalno odgovorili na vabilo sindikalnih organizacij, bodo s svojim nastopom glede trošarine posredno podprli borbo delavcev, saj bosta obe akciji istočasni.
Občinstvo opozarjamo, da jutri ne bodo vozili avtobusi in trolejbusi od 9. do 11. ure ter od 15. čo 17. ure pristaniški delavci bodo stavkali od 12. do 8. ure v petek dobava e-lektrike, vode in plina bo normalna, ker je zadevno osebje oproščeno stavke, stavkalo pa bo vse upravno osebje.
Nesreča vajenca v železarni ILVA
Zaradi 12 cm dolge rane so morali v popoldanskih urah sprejeti na II. kirurškem oddelku 16-letnega Renata di Ma-ia iz Ul. Battera, ki bo moral potrpeti najmanj 20 dni, da se mu poškodba zaceli.
Di Mario se je ponesrečil med delom v livarni ILVA, in sicer z jekleno ploščo.
 «»------
Težka vrv oplazila pomorskega častnika
Vincenzo Marazzo doma iz Torre del Greco je moral včeraj zapustiti parnik »Sfinge« kjer je bil vkrcan kot prvi častnik in se zateči v našo bo'-nišnico, kjer bo verjetno ostal 30 do 40 uni na ortopedskem oddelku.
Marazzo, ki ima zlomljeno
va, da se učiteljici takoj odpustita, češ da nista bila razpisana natečaja, temveč je u-čiteljici imenoval oziroma izvolil občinski svet.
Omenjeni učiteljici sta že v mesecu dni, očkar je vrtec odprt, dokazali, da sta povsem sposobni in dorasli mestu, ki ga zavzemata, kar dokazuje predvsem to, da so starši otrok z njima nadvse zadovoljni. Po odloku prefekture pa bi morali sedaj oba vrtca zapreti, s čimer bi bilo prizadetih okoli 50 otrok, ki obiskujejo vrtca in seveča njihovih staršev. Upamo, da bodo občinski predstavniki intervenirali na prefekturi, da se ta ukrep prekliče, saj bi bilo nedopustno, da se pouk v vrtcih prekine in odpustita u-čiteljici, ki uživata vsestransko zaupanje prizadetih staršev.
Pojasnili KP in UP
v zvezi z izjavo PSI
V zvezd z izjavo tržaške federacije PSI glede pogajanja med strankami za enotno akcijo, d>a bi se ‘čimprej razpisale volitve, sta federacija Kpi in tržaška sekcija Unita Po-polare poslali časopisom svoja pojasnila.
KPI pravi, da je že od vsega začetka zahtevala skupno akcijo vseh strank. Med razgovori pa so republikanci, socialdemokrati in radikali izjavili, da ne pristajajo na skupni nastop s komunisti in drug.m’ skupinami. KPI obsoja tudi stališče PSI, ki se je pričru-žila omenjenim strankam, čeprav je v začetku sprejela predlog KPI, da je treba zahtevati nove volitve na osnovi zakonskih predpisov.
Unita Popolare pa pojasnjuje, da se ni hotela pridružiti tako imenovani laični fronti, da pa je bila pripravljena, ločeno nastopiti pri oblasteh z zahtevo po volitvah. Pridržala pa si je pravico, ocenjevati odgovornost posameznih strank glede razpusta občinskega sveta.
Azijska gripa
Včeraj so prijavili uradu pokrajinskega zdravnika 78 novih obolenj za azijsko gripo. Zbolelo je 72 zasebnikov, trije begunci itd.
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMUliiiiiiitiiiiiilliliiiiiiiiiMiiiiiiiiin
Nedopustno ravnanje občinskega komisarja
Prezirljiv odgovor dr. Mattuccija na vprašanja o važnih občinskih zadevah
Tajniku PSDI ni hotel ničesar odgovoriti v zvezi z vestmi o razpustu podjetja mestne čistoče - Zaskrbljenost trgovcev nad novimi trošarinami
Tržaška federacija PSDI nam je poslala v objavo sledeče sporočilo; «Izvršni odbor tržaške federacije PSDI je zaradi zaskrbljenosti za veliko škodo, ki jo komisarska u-prava na občini povzroča prebivalstvu, pooblastil svoje tajništvo, naj posreduje pri dr. Mattucciju.
Razgovor med pokrajinskim tajnikom PSDI in dr. Mattuc-cijem, ki je bil včeraj zjutraj, ni samo potrdil sum o stališču komisarja, temveč je dokazal tudi njegovo zaničevanje do mnenja vseh tržaških političnih strank in reprezentativnih organizacij. Na vprašanje PSDI, naj pove, ali so resnični vztrajni glasovi, ki se širijo po mestu, da namerava izročiti zasebnikom podjetje za mestno čistočo, kar naj bi povzročilo tudi odpust iz občinske službe vseh sedanjih uslužbencev tega podjetja, je dr. Mattucci izjavil, da ne bo odgovarjal nobenemu na to ali na druga vprašanja, ki se nanašajo na njegovo delo, ker bi v nasprotnem primeru moral spremeniti svoj urad v sprejemno dvorano.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Iz sodnih dvoran
Priziv spravil obtoženca v precej slabši položaj
Tihotapci oproščeni prvotne kazni zaradi pomanjkanja dokazov - Potrditev oprostilne razsodbe
Pred kazenskim sodiščem so razpravljali o zanimivem procesu, na katerem se je moral znani tržaški industrijec Um-berto Navarra iz Ul. Besen-ghi zagovarjati zaradi obtožb nenamernega umora in kršitve cestno - prometnih predpisov.
Navarra je po obtožnici sodeč, novembra 1954. leta med vožnjo z avtom po nabrežju počrl na tla 70-letnega G.u-seppa Bosellija iz Ul. Belpog-gio, ki je po isti cesti in v isto smer vozil ročni voziček. Bosellija so morali odpeljati v bolhišnico, kjer je junija naslednjega leta podlegel poškodbam.
Navarro so tedaj prijavili preturi pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb in sodnik ga je junija lani obsodil na 25.000 lir globe. Proti razsodbi je obramba vložila priziv, a je s tem dosegla, da je kazensko sodišče v vlogi prizivnega razveljavilo razsodbo in poslalo akte tožilstvu zarači obtožbe nenamernega u-mora. Obramba se seveda ni hotela predati ter je skušala doseči od kasacijskega sodišča kak odlok, ki bi dal prav njihovi tezi. Toda dosegli niso ničesar in sedaj je moral Navarra ponovno na zatožno klop, a tokrat pod hujšo obtožbo.
Včeraj je sodišče zavrnilo predlog obrambe . po zaslišanju novih prif in po novi preiskavi zdravniških izvedencev ter je odložilo razpravo na 23. t. m., ko bo verjetno izrečena nova razsodba.
Preds.; Fabrio, tož.; Pascoli, zapisn,; Urbani, odv. zasebne stranke: Nardi in Sblattero, obramba: odv. Poilucci in Ca-ravelli.
* * *
Vincenzo Fabiano in Alessan-dro Colombo, oba iz Milana, sta nekega dne prišla do zaključka, da bi lahko pošteno zaslužila s tihotapstvom cigaret. Zato sta stopila v stik z Idilijom Guarnierom iz Chiog-ge in ker je bil sestanek v Trstu, je slednji predstavil Milančanom Giordana Stamfelja iz Ul. Bonomea v našem mestu. Ta je bil pripravljen sodelovati s trojico, a je zahteval kot predujem 600.000 lir, kar je tildi dobil. Z de-
narjem v žepu je Stamfelj peljal tihotapskega delovanja željno trojico v bližino meje na Goriškem in zahteval še pred predajo cigaret 1.400.000 lir. Petičniki so mu denar izročili prepričani, da bo njihov zaslužek večji. V njihovo presenečenje pa se jim je G. Stamfelj izgubil izpred oči in vrhu tega so padli v roke a-gentom finančne straže.
27. junija so se morali vsi štirje zagovarjati pred gori-škim sodiščem, ki jih je pošteno obsodilo; Fabianija in Colomba so sodniki obsodili vsakega na 5 mesecev zapora in na 19.825.000 lir globe (prvega so nadalje obsodili tudi na novih 4.000 lir kazni), Guarnierija na 4 mesece zapora in na 13.333.333 lir in končno Tržačana na 2 meseca in 20 dni zaporne in na 10.000.000 lir denarne kazni.
Ko so možje vložili priziv, si prav gotovo niso nadejali, da bodo dosegli zadoščenje. In to je bilo precejšnje, ker jih je tržaško prizivno sodišče o-prostilo obtožbe zaradi pomanjkanja cokazov.
Preds.; Miele, tož.; Santana-staso, zapisn.:	Parigi, obram-
ba: odv. Bevilacqua in Canesi iz Milana in Barzan iz Pordenona.
* * *
Pred drugim kazenskim sodiščem so razpravljali tudi o prizivu, ki ga je tokrat vložilo tožilstvo, proti oprostitvi 48-letnega Giordana Coffouja iz Ul. Piccardi. Moža, ki je bil nekoč glavni urednik časopisa «11 inerlo giallo«, so obtožili tatvin, ponarejevanja javnih listin, prevare ter poskusne prevare in to zaradi tega, ker si je pridržal denar, ki ga je zbiral za izdajo posebne revije, s katero je hotel pozdrava Italijo ob prihodu v Trst.
Tržaški pretor je oprostil Coffouja obtožbe ponarejevanja javnih listin in prekinil postopek zaradi obtožbe prevar, ki jo je spremenil v nezakonito prisvajanje denarja, za kar pa je treba pismeno tožbo.
Tožilec ni dosegel s prizivom ničesar, ker je sodišče v celoti potrdilo prvotno oprostilno razsodbo.
Ta nepojmljiv odgovor komisarja je prisilil tajništvo PSDI, da je takoj prekinilo razgovor, na katerem bi morali razpravljati tudi o drugih važnih vprašanjih, kot na primer o nameravanem zvišanju Acegatovih tarif in o uveljavitvi novih trošarin, ki je naletela na splošen odpor vsega prebivalstva.
Zaradi zaskrbljenosti nad temi vestmi, ki slabšajo položaj mesta, bo izvršni odbor PSDI posredoval pri vladi in zahteval, da čimprej razpiše nove volitve da se vrnejo Trstu njegovi reprezentativni organi.
Trgovinska zbornica pa sporoča, da se je včeraj zjutraj njen predsednik prof. Luzzat-to Fegiz, skupno s članom odbora trgovinske zbornice Gigiottijem, podpredsednikom odseka za notranjo trgovino ekonomske konzulte dr Cor-dovadom, dr. Sessijem in Cei Rossijem, sestal z občinskim komisarjem dr. Mattuccijem. Predstavniki trgovinske zbornice so dr. Mattuccija opozorili na veliko zaskrbljenost, ki so ga povzročile vesti o načrtu za znatno zvišanje trošarine. To zvišanje se nanaša zlasti na tekstil, obleke, obutev, cvetlice in na zlatarske predmete.
V teku razgovora je bilo celotno vprašanje podrobno proučevano tudi v zveA s tro. šarino, ki jo- plača posamezen Tržačan v primerjavi s prebivalci drugih velikih občin italijanske republike.
Dr Mattucci je zagotovil predstavnikom trgovin, zbornice, da to vprašanje pozorno proučujejo in jim je zagotovil, da bo skušal najti pravično rešitev, ki naj vskladi nujne potrebe občine z dejansko možnostjo obdavčenja prebivalstva.
Obe gornji sporočili nam dokazujeta, da je občinski komisar odločil zvišanje trošarine n,a najvišjo raven, ki mu jo dopušča zakon štev 703. Medtem ko se dr. Mattucci ni hotel niti razgovarjati s predstavniki socialdemokratske stranke, je predstavnikom trgovinske zbornice odgovarjal na vprašanja, ki močno skrbijo vse prebivalstvo, ter jim zagotovil, da bo skušal «vskladiti nujne potrebe občine z dejansko možnostjo obdavčevanja prebivalstva«.
Iz poročila federacije PSDI pa je razvidno,, da se dr Mattucci ima za edinega gospodarja na občini in da ne dovoli. da mu predstavniki strank izrazijo svojo zaskrbljenost, ki je tudi zaskrbljenost vsega prebiValstva, zaradi nekaterih protisocialnih in prbtigospodarskih ukrepov, ki jih dr, Mattucci namerava uveljaviti na škodo zlasti delavstva.
Zato	je	razumljivo, da	je
takšna gospodarska politika, ki jo namerava uvesti v našem mestu dr. Mattucci, naletela na splošen odpor ne samo sindikalnih organizacij in strank, temveč tudi trgovinske zbornice in drugih ustanov, ki ne morejo ostati brez. brižne spričo teh škodljivih ukrepov za celotno mestno gospodarstvo.
Hudo ranjen brezdomec
Da	bi	ušel aretaciji
je	skočil	iz II. nadstropja
Zakaj je 34-tetni Vincenzo Festa brez stalnega bivališča, ki je že ^ečkrat imel opravka s sodiščem, skočil skozi okno v trenutku, ko so ga policijss, agenti hoteli odpeljati na zasliševanje? To zagonetko bodo morali preiskovalni organi raz čistiti, ker je tako dejanje vsekakor sumljivo in vredno natančne preiskave.
Policijski organi so sumili da	je	bil	B'esta udeležen	pri
nekaterih tatvinah. Hoteli so ga zaslišati, a najteže je bilo ugotoviti njegovo bivališče. Po dolgi preiskavi so izvedeli, da stanuje v Ul. S. Sebastiano. Dva agenta sta včeraj zjutraj
potrkala na njegova vrata in
ga zbudila. Mož je mirno vstal in se začel oblačiti pred očmi agentov. Naenkrat pa. je skočii na odprto okno in še spustu v gloDino. To se je zgodilo tako hitro, da agenti niso mogli z ničemer preprečiti njegovega skoka.
Pri padcu z drugega nadstropja pa si je sumljivi možakar zlomii stegnenico leve noge in se poškodoval pp drugih delih telesa tako, da so ga morali odpeljati z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 ali 90 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku.
Sedaj bo morala policija u-gotoviti če je hotel Festa zaradi slabe vesti zbežati pred aretacijo ali če si je raje izbral smrt kot pripor. V tem primeru pomeni, da ima na vesti kako hujšo stvar.
Organi letečega oddelka sr. v preteklih dneh prijavili sodišču 18-letenga Elia C. in njegovega 20-letnega brata Ermi-nija, ki sta se 7. t. m. pred odhodom z aoma prisvojila 160 tisoč lir v gotovini in dveh zlatih prstanov, last brata njune mečehe. Prvega so poslali v zapor, drugega pa so v pričakovanju soldne obravnave izpustili na začasno svobodo.
Pomoč brezposelnim v zimi 1957-58
Začetek dejavnosti sklada zimske pomoči
Navodila za prevzemanje obrazcev za vlaganje prošenj
Odbor sklada za zimsko pomoč, ki se je sestal 30. oktobra na prefekturi, je sklenil, da bo tudi v zimi 1957-1958 podprl brezposelne, in sicer v enaki obliki kmt preteklo zimo.
Podporo dobe brezposelni družinski poglavarji, ki imajo, svojce v breme. Pripadati morajo kategoriji oseb, ki niso bile prostovoljno odpuščene, ki so bile vpisane v sezname namestitvenega urada pred 31. oktobrom in ki ne dobivajo brezposelnostne podpore INPS, ko vložijo prošnjo. Na obrazcih za vlaganje prošenj pa je tudi navedeno, da ne smejo dohodka prosilčeve družine presegati določene vsote. Osebam brez svojcev, bivajočim v Trstu, vpisanim v seznam brezposelnih dne 31. oktobra, ki ne uživajo brezposelnostne podpore INPS, bodo na prošnjo izdali brezplačne bone za obede v menzi. Ce pa te osebe bivajo v okoliških občinah in so v enakih pogojih, dobe individualne podpore v denarju.
Odbor za zimsko pomoč je sklenil, da bo izdal enkratno podporo tudi starejšim stalnim oskrbovancem ECA na našem področju (moškim nad 65. letom in ženskam nad 55.). Tem ne bo treba vlagati prošenj in jih bodo obvestili na dom z dopisnicami.
ECA pa sporoča, da bodo brezposelnim družinskim glavarjem delili obrazce za prošnje taikole;
Za bivajoče v Trstu pri ECA v Ul. Comti 1 od 15.30 do 18.30 vsak dan razen ob sobotah. Za Bazovce, Treben-ce, Opence. Prosečane in Križane v , občinskih izpostavah (delegacijah). Za bivajoče v okoliških občinah v zadevnih uradih ECA. Pri ECA v Trstu bodo izdajali obrazce za prošnje brezposelnih družinskih glavarjev kakor tudi za dodelitev bonov za menze za brezposelne posameznike. Navodila za vlaganje prošenj dobe prosilci, k-o prevzamejo obrazce. O izplačilu podpor in dodelitvi bonov bodo obvestili prosilce po pošti. Prošnje bodo sprejemali do 28. februarja 1958.
Dramatično reševanje zasutega delavca
Včeraj dopoldne se je pripetila na Stari istrski cesti dramatična nezgoda na delu, ki pa k sreči ni zahtevala smrtne žrtve. Med Ul. Flavio in Staro Istrsko cesto na eni strani- in med nadvozom nad prvo in prostorom, kjer je zadnja piostaja filobusa št. 19, gradijo neki zavod. Hkrati s stavbo so v teku dela za greznico in tudi za vodovodno napeljavo. In v enem od teh pravkar izkopanih jarkov je bil zaposlen 3 metre pod ravnijo ceste 51-letni Bruno Dal-rAgnolo iz Ul. Pilone. Kopanje še ni bilo končano in drugi delavci so že pripravljali
bi napravili opornike za ilovnato steno jarka. Toda naenkrat se je zemlja s stene usula in pokopala pod seboj nesrečnega DalTAgn-ola. K sreči je ostal na nogah, a delovni tovariši so mu morali priskočiti na pomoč in mu odstraniti vsaj zemljo in kamenje okoli glave, ker bi se sicer delavec zadušil.
Ker delavci niso mogli napraviti več za DalTAgnola, so poklicali na kraj osebje RK z zdravnikom in tudi gasilce, ki so debili nalogo, da potegnejo delavca, ki je težko dihal, na površje in g,a rešijo težkega bremena. Medtem ko so gasilci kopali okoli delavca, so morali bolničarji pomagati DalTAgnoli s kisikom in so mu hkrati napravili nekaj injekcij. Ker se je delo zavleklo in ker se je posoda s kisikom praznila, je moral neki gasilec z blazno hitrostjo z avtom po novo posodo s kisikom, ki je bil pokopanemu delavcu potreben za njegovo življenje. V rekordnem času se je gasilec vrnil in končno so nezavestnega ponesrečenca potegnili iz j a Tka, ki bi lahko bil njegov prerani grob, in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v varstvo zdravniki II. kirurškega oddelka. Po mnenju specialistov delavčevo stanje ni resno in če ne bo komplikacij, bi moral okrevati v 20 ali najkasneje v 3o dneh.
- - <())~* ■■ PROMETNE NEZGODE
Hude posledice dečkove neprevidnosti
11 let stari Lucij an Jelen z Vrdelce je včeraj v neki stranski ulici blizu doma stopil na ustavljeni trokolesni tovornik. Verjetno je otrok, ki se je igral na trokolesu, spustil zavoro in tako se je vozilo začelo premikati navzdol in je po 15 metrih treščilo ob drevo.
Lastnik tovornika Giuseppe Griz je priskočil otroku na pomoč in ga spremil v bolnišnico, kjer ga je pustil na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Jelen, kateremu so ugotovili zlom noge in praške po desni roki, ozdravel v 50 ali 60 dneh.
Okrog 15. ure pa so morali sprejeti s prognozo opevanja v 15 dneh na kirurškem oddelku 24-letnega Bruna Via-na z Jeričljevega trga. Skoraj dve uri kasneje pa se je v spremstvu karabinjerskega podčastnika zatekel v bolnišnico tudi 19-letni dijak Vitto-rio Di Mauro ravno tako z Jeričljevega trga, katerega pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
Podčastnik je izjavil, da sta mladeniča postala žrtvi prometne nezgode na križišču Ul Calvola z Drevoredom C. Eli-si. Di Mauro, ki je vozil svoje motorno kolo. na katerem je sedel tudi Vian, se je namreč zaletel v fiat 600 in se nato zvrnil na tla »Vupno z
deske in tramove, s katerimi motorjem in potnikom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiimitiiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Izpred prizivnega porotnega sodišča
Ljubezenska zgodba mladeniča ni prav nič omehčala sodnikov
Potrdili so mu prvotno obsodbo šestih let zapora, ki mu jih je naložilo videmsko porotno sodišče
Biti zaljubljen in ne najti razumevanja pri dekletu, je pomenilo za Noeta Mansuttija iz Buie pri Vičmu toliko, kot
tel kupiti gorivo in se nato odpeljati do Tolmezza, kjer bi se prijavil karabinjerjem. Toda pri črpalki ga je are-
umreti, in mladenič, ki je bil. tiral neki karabinjer in od tudi bolan na pljučih, je ver-1 tedaj naprej, to je od 8. 4. jetno iskal smrt, a zaman. i lani je mladenič sedel v za-Mansutti se je 1954. leta sre-1 poru v pričakovanju razsodbe
di pocitnic, ki jih je preživljal v kraju Sigiletto pri For-ni Avoltri, zaljubil v mlado in lepo dekle Žito Di Val. Kazalo je, da se bo njuna ljubezen zaključila z zakonom, a dekle ni hotelo ničesar slišati o tem koraku, izgovarjajoč se, da je še premlado. Nekega dne je hotel Mansutti navezati z dekletom intimnejše odnose, a njen jok ga je odvrnil od tega. To njeno vedenje pa je Mansuttija opozorilo, la dekleta ne bo mogel prepričati, da bi stopila z njim v zakon in se je nato oddaljil. Da bi pozabil nanjo, je začel «ftirt» z dvema drugima dekletoma in ker je bilo vse zaman, je sklen.1 iti v Francijo in stopiti v tujsko legijo. V Marseillu, in sicer v znani trdnjavi tujske legije, je ostal samo 30 dni, ker ga zaradi njegove bolezni niso mogli sprejeti med legionarje.
Mansutti se je vrnil domov in se s pismom zopet oglasil pri ljubljenem dekletu. Upal je, ča ga bo prepričal o ljubezni in da bo vendarle privolila, da postane njegova žena. S tem namenom se je z lambreto odpravil v Sigiletto, kjer je imel sestanek z Di Valovo v prisotnosti njbnih dveh sester in neke učiteljice.
Tudi tokrat je bil odgovor dekleta negativen in mladenič, ki je popolnoma obupal nad ljubeznijo in življenjem, se je zopet usedel na lambreto in se odpeljal v Rigolato. Tu pa mu je šinila v glavo misel, zaradi katere je moral v zapor. V žepu je imel namreč samokres in tega je hotel u-porabiti najprej proti dekletu in nato proti sebi. Na vratih stanovanja Di Valove je sprožil samč en strel; pri drugem se mu je samokres zataknil in mu ni preostalo drugega, kot da je šel do najbližnje bencinske črpalke, kjer je ho-
videmskega porotnega sodišča Novembra lani je bila razprava, na kateri se je moral zagovarjati zarači poskusa u-mora, vdora v stanovanje ter zaradi nezakonite posesti in nošnje orožja. Sodišče ga je tedaj spoznalo za krivega poskusa umora in obeh obtožb, ki se tičejo orožja in ga zato obsodilo na 6 let zapora in I TT1'
  , ...........   ;--...	r\ sce.
deniča obsodili na na najmanjšo možno kazen in ča bi mu priznali vse mogoče olajševalne okolnosti in tudi dejstvo, da je bil v trenutku dogodka vsaj delno nezmožen hotenja in mišljenja.
Toda sodniki tržaškega prizivnega sodišča so bili mnenja, da je bila obsodba njihovih videmskih kolegov pravilna, zaradi česar so jo v celiti potrdili in Mansuttija obsodili še na plačilo povečanih sodnih stroškov. Sedaj mladeniču in njegovemu zagovorniku ne preostane drugega kot priziv na kasacijsko sodi-
na 4 mesece pripora. Oprostilo pa ga je vdora v tuje stanovanje.
Mansutti je s hrepenenjem pričakoval prizivno razpravo v upanju, da bodo tržaški sodniki milejši z njim. In tem je obrazložil svojo trnovo pot, ki se je začela s 14. letom, ko je stopil med partizane. Potem so ga internirali v Nemčijo, kjer je bil prisiljen delati v neki tovarni svinčenih izdelkov. Ob povratku domov pa je bilo njegovo zdravstveno stanje močno zrahljano. Moral je v zdravstveni zavod «Forlanini», kjer so mu napravili tudi pnevmatoraks. E-dino upanje je imel v dekletu, ki ga je resnično ljubil, kar je dokazal s tem, da ga ni posilil. Njene solze in tudi njegova ljubezen do nje sta takšno dejanje pravočasno preprečila. Dekle ga je odbilo in ga s tem še bolj pahnilo v obup. Bil je nesrečen, ker zaradi bolezni ni mogel hoditi okoli s prijatelji, se veseliti, plesati in piti. Paziti je moral na zdravje in veliko počivati. Tako je bilo njegovo c uševno'stanje, ko je prišlo do zaključka njegovega nesrečnega ljubezenskega romana.
Ze sodniki videmskega porotnega sodišča so bili prepričani, da je mladenič stopil v stanovanje ljubljenke z namenom, da bi jo prepričal, da bi ga poročila, ne pa da jo umori. Toda to obrambi ni zadostovalo, ker je Mansuttijev
zagovornik Želel, da bi mla-
Preds.:	Palermo,	tož.:	Co-
lotti, zapisn.: D’Andri, obramba; odv. Sartoretti iz Vidma.
Žalitev naroda danes pred poroto
Danes zjutraj bo druga raz prava tega zasedanja porotnega sodišča in tudi tukaj se bo govorilo o obtožbi sramotenja naroda in pijanosti. Obtoženca sta Vladimir Lenar-don in Anton Grahonja, ki naj bi- z neko popevko žalila Italijo. Oba zanikata krivdo. Predsedoval bo dr. Rossi, obtoženca pa bo zagovarjal odv Agneletto.
Zapadlost znamk
Od 1. januarja 1958 dalje ne bodo vej veljale naslednje znamke: olimpijske igre v Cor-tini: po 10, 12, 25 in 60 Ur; 50-letnica simplonskega predora: po 25 Ur; 10. obletnica republike: po 10, 25, 60 in 80 lir; spominska znamka Amedea A_ vogarda: po 25 lir; počastitev ideje evropske vzajemnosti: po 25 in 60 lir; proslavitev kongresa astronavtike: po 25 lir; jubilej vstopa Italije v OZN; po 25 in 60 lir; proslavitev poštnih hranilnic:	po
25 lir. Proslavitev obiska predsednika republike v ZDA in Kanado: pq 120 lir za letalsko pošto,
SNG
v TRSTU
V soboto 23. t.m. ob 20.30 na Kontovelu NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
V soboto 23. t.m. ob 20.30 v dvora-ni na stadionu «Prvi m a j », Vrdelska cesta 7, v nedeljo 24. t.m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu v nedeljo 24.t.m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Trebčah, v ponedeljek 25. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
Sto minut zabave
šaljivi nastopi, imitacije, parodije,	chanconi —
vmes popularni solospevi in dueti
Sodelujejo:
ZLATKO ZEJ, kot gost, Elvira PISCANC. Renato KODERMAC, Danica TROBEC in Moaest SANCIN Pri klavirju NEVA VRABEC
GLASBENA MATICA TRST
V petek, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani Avditorija
fVEČER OPERNIH ARIJ»
Sodelujejo:
Zlata Gašperšič - sopran, Miro Brajnik - tenor in Vlado Korošec - bas. Pri klavirju dr. Danilo Švara.
Sporedi bodo na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 v sredo, četrtek in petea ter eno uro pred koncertom na SPZ v Ul. Roma št. 15-11.
( OLEDALlSČA. )
VERDI
V petek ob 20.30 tretja predstava Verdijevega «Trubadurja» za vse rede abonmaja «C» ob isti zasedbi. Dirigira Vincenzo Bellezza.
V soboto premiera novosti «Razgovori karmeličank)) Francisa Poudena.
V glavnih vlogah nastopijo: Nora De Rosa, Nivoletta Panni, G lan. n a Pederzini, Elda Riibetti, Luciana Sera-fim, Alfredo Kraus, Loren-zo Sabatucci in Renato Ce-sari. Dirigiral bo Oliviero De Fabnitiis; zborovodja Adol-fo Fa-n-fami, režija Franco Enrkjuez.
TEATRO NUOVO
V petek ob 21. uri «Mnogo hrupa za nič» W. Shakepea-ra; za abonma A.
( DIUBSKA PROSVETA )
Sola Glasbene Matice. Z vajami otroškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Svetko Grgič, priče nemo ponovno v petek 22. t. m. Vaje bodo vsak petek točno ob 18.30 u-ri. Sprejmemo tudi otroke, ki niso vpisani v Soli Glas-ben-e Matice.
( RAZNA OBVESTILA ")
Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze bo imel svojo redno sejo danes ob 20.30 na sedežu v Ul. Roma 15-11.
Seja pripravljalnega odbora slovenskega fotokluba bo 21. t. m. ob 20. uri v Ul, Roma 15-11. Vabljeni tudi prijatelji fotografije.
Seja SPDT. Danes ob 20.30 bo redna seja v društvenih prostorih.
* «»------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKF
Dne 19. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa n-i b-ilo nobene
UMRLI SO: 67-letni Um,berto Sandri, 75-letna Adelai.de Pru-neli>i, 61-letna Maria Battaglinl por Olzai, 85-letna Domeoica Morelli vd, Culliat, 63-letna Maria Bu-dua, 77-letni Carlo Milaz-zi, 74-letn-i Nicolč Cusrna, 60-Iet-n-i Angelo Del Nero, 66-letna Ca-rollna Obat por. Pizzam-us, 60-letna Rosa Rip-arbelll vd. Veri-turi, 64-letn.a Lidia Cantarutti, 59-letn.j Antonio Oerneca, 61-letna Giorgina Olkpltsch por. Puntar, 77-letna Ca-terina Longo por. Peret, 69-letn-a Giovanma Ladvig vd. Enste.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefon-tane 39; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Fizzul-Cjgno-la, Korzo 14; Ravasln-i, Trg Ll-berta 6; Alla Salute, Ul. Glulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
Licitaciji za javna dela
Pri ravnateljstvu javnih del vladnega generalnega komisariata sta bili pred dnevi dve dražbi za dodelitev naslednjih javnih del;
Dela za razširitev osnovne šole v Borštu v dolinski občini za vzklicno ceno 9.800.000 lir. Dela so prisodili podjetju Fegitz Romano iz Trsta.
Gradnja električne napeljave v skladišče št. 57 v novem pristanišču za vzklicno ceno ll.OOOOOo lir. Dela so dodelili podjetju Prešel Luigi iz Trsta.
RADI
SREDA, 20. novembra 1957 |'KS I POSTAJA a
11.30 Lahki orkestri; 12.00,Zena in dom, obzornik za ženski sveu 12.10 Za vsakogar nekaj; 12-45 * svetu kulture; 12.55 Tržaški man-dolmistični o-r-kesier; 13.30 Rev J glasbenih instrumentov; 13.50 bp. senske narobne pesmi i,n
14.00 Ravel: «,La valse»; 17. J« Plešite z nami; 18.00 Klavirski mojstri; 18.30 Glasba G. Genshvvu na; 18.55 Mešani zbor mario®!" skega učiteljišča; 19.15 Dr. An™P Kacin:	«Kako vplivajo gmotne
razmere na našega dijaka«; 19.J Pestra glasba; 20.00 Šport; 20 30 Glasbeni mozaik; 21.00 Judita Romanova: »Koraki naprej m nazaj«, radijska drama v enem dejanju; igrajo člani Radijskega odra; 22.30 Strauss: «Tako je govoril Zaratustra«, simfonična pesnitev, op. 30; 23.05 Sekstet Kal VVinding.
t n s T i.
11.30 Simfonična gl-asba; 121® Popevke; 16.50 Ciganski momvi, 17.30 R. Wa-g-ner: ((Mojstri pevri nuernberški)), tretje dej.; 21. Koncert violinista Ruggiera cija.
K ° p K R . . srn
poročila v italijanščini:	»-4»
12.30.	16 30. 17.30. 19.15, 23.UO
Poročila v slovenščini:	•
13 30. 15 00	.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane. 6.15 Jutranja glasba; 7.00 - 73» Spored iz Ljubljane; 7.15 GU** za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar- 8.00-12.05 Spored iz L)u?: ljane; 12.05 Opoldanski koktajl, 12.50 Od arije do arije; 13-ia Otroški kotiček; 13.40 Kmetijski n-asveti: «Dela v vinogradu«; 13-« Od melodije do melodije; D-f” Sola i-n življenje:	((Tovariši	m
tovarištvo — V zavodu .Elvira Vatovec’ v Portorožu«; 14.40 Pp-je ljuhlianski komorni zbor; 15J® Zabavna glasba; 15.25 Kvmtet Avsen-ik; 15.40 - 17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke' 17.25 Glasbeni mozaik; 18.w Za naše žene; 18.15 Lahka glasba- 19.00 Pojo ((The four Aces« in ’ drugi; 19.30-22.15 Spored « Ljubljane.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
Poročila: s.ou, 6.00, 7.00, 8.Wi 10.00,	.3.00,	15.U0,	17.00.	19.30,
22 00
5.00 Pisan glasben-i spored; s.ua Pisana paleta; 9,00 Prof. dr. Mirko Rupel:	Jezikovn-i POgdv°f‘
(ponovitev); 9.15 Za ljubitelje narodnih in domačih viž; 10-1 Hector Berlioz: Fantastična simfonija; 11.00 Izbrane skladbe >* arhiva zabavne glasbe; 11-35 Radijska šola za višjo stopnjo (Ponovitev) — Drago Kralj: Padec Carigrada: 12.05 Mali koncert so^ listične glasbe; 12.30 Kmetijsk nasveti — Pavla Zakonjšek: za kmečke gospodinje; 12.40 Igra Mariborski i-nstrumentalni ansambel, solist violinist Ivan Pa,l; 13-1« Pemni in plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola z* srednjo stopnjo (ponovitev) Tonček, naš niajmlajSi muzikant. 14.35 Naši poslušalci čestitajo™ pozdravljajo; 15.40 Pri klasičnm mojstrih — Heinrich Heine: Dvogovor s kuščarjem; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek od petih; 17.30 Inkovska ljutoavna -pesem (poje Yma Sumac); 17-50 Borut Lesjak; Melodije iz film* «Ne čakaj na maj«; 18.00 Kme tu prvi pregled; 18.15 Klavirske skladbe Boga Leskovca in Jan«a Matičiča, igra Jelka Suhadolnik-Zalolcar; 18.30 Pesem slovenske zemlje - I. Balade (folklorna oddaja s kamem-tarjem); 18.50 RaZ" govori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Erma-nno \Volf-Ferrari. Štirje grobijani; 21.20 Zabaven glasbeni spored.
TELEVIZIJA
14.30 Posnetek s tekme ri-Charlton; 17.30 Za otroke; 2100 Prijatelj živali; 21.45 Varietč.
KINO
D
Revščina ne sme biti vzrok ,da bi talentiran otrok ne študiral. Za to skrbi eDijaika Matica». Podprimo to njeno plemenito delo ob vsaki priliki.
r
Excelsior. 16.00: «Tud>i heroji SO morilci«, Ratph Meeker, France Lune, truoolor.	.
Fenice. 16.00:	«Hollywood aU
smrt«. Vistavision. Dean Martin, Jerry Lewis, Anita Ekberg* Komične dogodivščine.
Nazionale. 15.30: »Vražji«, F. P*-rier, M. Prešle. Mladoletnim prepovedana
Supercinema. 13.30:	»Fantazija«)
Wa-l-t Disney. Superscope. Tecn-nicolor. Zadnji dan.
Filodrammatlco. 16.00:	»Tragedi-
ja ob Rio Grande«, J. Chand-ler, Orson VVelles, Colleen Miller] Earbara Lavvrence. Lokal J-e segret.
Grattacielo. 16.00: «Calabu.g», Gvvenn, F. Fabrizi, N. Cortese.
Arcobaleno. 15.30:	»Interlu-dij«.
Lepa ljubezenska zgodba. Juu* Allison, Rosano Brazzi. Clne-mascope, technicolor.
Astra liojan. 16.00: »Libanonska graščakinja«; J. C. Pascal, U. M Canale. Cinemascope,
Capitoi. 16.00: ((Babica Sabella«. Tina Pica. R. Salvatori, S. Ko-ščina. Zadnji dan.
Cristallo. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dean, Elisabeth Taylor, Rock Hudson. TectMH-color, predstave neprekinjene. Normalne cene.	.
Alabsrda. 14.30, 18.00, 21.30: »Gigant«, James Dea-n, E tisa bet n Taylor, Rock Hudson. Technl-color, predstave neprekinjene-Normalne cene.
Aldebaran. 16.00: «Donatella». Martinelli, G. Ferzetti.
Ariston. 1600; »Kri In luči«, Gelin, Zsa Zsa Gabor. Technicolor.
Armonta. 15.00: ((Strah trka n* vrata«, C. VVilde, D. Duryea. Nov varietč.
Aurora. 14.30: ((Pokvarjeno mesto«, D. 0’Keete, P. 0’Brlen.
Garibaldi. 16.30: «Ind'IJanska ft*“ rij-a«, V. Mature, cinemascope-
Ideale. 16.00:	«G.MEN:	pobegi1
50574», J. Mc. Clory.
Imp-ero. 16.00:	«Souven!r dTta-
lie», I. Corey, A. Cifariello, »• De Sica. Technicolor.
Ital-ia. 16.00; ((Čarovnica«, M-arlna V!ady, M. Rovvet.
Moderno. 16.00: »Ljubi me in n* igraj«, R. Brazzi, cinemascope.
San Marcu. 16.00: «Ma-demoisell* Pigalle«, B, Bardot, oinema-scope.	.
Savona. 16.00:	«999	Scotlar»
Yard-», D. Farrar in J. Arnali. Tei hnicolor.
Vlale. 16.00:	«Represalija», G.
Ma-dison, F. Fa-rr. Technicolor.
Vitt. Veneto. 16.00; »Visoka družba«, Grace Kelly, Bing Crosby. Frank Sinatra. Technicolor Metro vistavision.
Belvedere. 15.30: «VznemiTjeno9t*» A. Nazzari, Y. Samson,	-
Marconi. 16.00: «Grof Apu-llg«, Brazzi, V. Cortese, v barvah.
Massimo. 16.00; »Pobegil-i«, N Fresnay, F. Perier.
Novo cine. 16.00: «Totč In Karu-lina«, Totč, A. M. Ferrero, *• Pica.
Odeon. 16,00; »Dežurni kriminalec)), K. Novak, F. M. Murray.
Skedenj. 18.00: «Srečanje v dežju«, V. Johnson, Jame Wyman.
Radio. 14.00:	«Ljuibimec Lady
C'hattertey», D. Darrieux.
Secolo. 16.00: «MoJe telo ti pripada«, M. Brando, T, Wri*hL
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
20. novembra m
JOOO
§ n
OOOOoOOOOOOOOOOOOOC
Štirje so bili, »krompirčki«. 2ivi, izdravi, veseli in pridni. Za vsako delo pripravni. Drej-ček, Milka, Marička in naj-Wlaj4i, najbolj drobcen, Franček.
»Stric, kdaj bomo šli v grižo po veje?» «Stric, bi mi naredil piščalko?» «Stric, kdaj bo imela naša sivka tele?« »Stric, bom lablko šel v nedeljo z vami v Trst?»
Neprestano so bili stricu Jožetu pod nogami, kar naprej *o ga spraševali in vse so hoteli vedeti! Stric je vendar vse vedel, vse znal, vse zmo-6el, Ni ga bilo bolj močnega, bolj pametnega, bolj učenega in bolj iznajdljivega človeka od strica Jožeta za te štiri »krompirčke«, kot jih je na-žival on.
Pa jih je tudi imel rad' Vse bi zanje storil. Vse dneve je Jaral, da so imeli tile štirje »krompirčki« kar jim je bilo Potrebno. Vedno so bili čedno napravljeni, snažni in zašiti, bi tudi lačni niso bili nikoli.
Deset let je že tega, ko jim J* oče, tem štirim bratovim sirotam. Skupno z materjo in Marijo, bratovo vdovo, gospodari na majhni domačiji, ki jo je brat pustil, ko hiša še ni bila čisto dokončana.
«No, in zdaj tudi Drejčka ne bomo nikoli več videli! Ne bomo niti vedeli, kje leži njegovo truplo, ne bomo mogli niti rože deti mu na grob, ne sveče. Prekleti! Se to so mi ukradli! Tega fanta, Drejčka!«
Debela solza mu je zdrknila po licu in se je ustavila na brkih, ki so mu čudno v neredu stičali tja pod nos. In že je pridrsela za njo druga, tretja, In na oni strani tudi. Z ogromno roko, vso hrapavo ir žuljavo, je segel v brke, ki »a bili od toliko kapljic že vlažni, osmukal tisto mokroto, a z očmi ni trenil. Nepremično je zrl tja v okno, v cvetje, ki se je belilo tam na drevesu pod oknom, a ni videl lepote tega cvetja, ni čutil vonja pomladi, ki je že bila povsod, ki je silila v hiše It* v ljudi. Nem je bil in nesrečen.
Drejče je bil tam daleč na jugu, kamor so ga odgnali, in ga prisilili, kot toliko drugih, da je delal utrdbe, ki naj bi obranile mogočnost in oblast »atiralcev, ki naj bi pomagalo, da bi se še naprej obdržali, da bi se ubranili pred tistimi, ki so jim hoteli iztrgati iz krvoločnih krempljev bič, ki so ga vihteli po naših hrbtih, po naših glavah. Proti tistim, ki so nam prinašali življenje in pravico.
Tam je bil Drejče in skupaj * drugimi trpini čakal na dan, ko bo lahko prost šel k svo-iim. K materi, k bratom, k Stricu
A zdaj leži tam v tuji zemlji) med tujim ljudstvom, zadet od bombe. Pa še so mu sporočili, da »je padel junaško za domovino«!
Kako nebogljeni so bili takrat pred desetimi leti, ko so Po bratovi smrti začeli živeti skupaj, in ko je on, Jože skrbel za vse te «krompirčke», sirote, za Drejčka, Milko, Maričko in Francka!
* * *
»Komaj 35 let je imel, pa *» je tako naglo vzelo! In iti-r’ otročičke je pustil! In bolho ženo! Ubogi Drejče!«
Tako in podobno se je takrat čulo v vasici Hrstelj, v kateri je živel in se pehal Gombačev Drejče.
Na starem domu pri Gombačevih pa je gospodinjila še kar trdna Gombačevka, Drej-^eva mati s sinom Jožetom. G njem so govorili, da ni »čisto pri pravi«. Pa so mu delali krivico. Jože je bil prav tak, kot vsi drugi fantje, mor-da še boljši, le tega ni znal Pokazati. Pred drugimi ljud-'h* je bil čudno plah in mol-^eč. Prava dobričina. Vse je v°ljno prenesel, in največkrat le raje potrpel, kot da bi se Prepiral. In marsikdo je njegovo dobroto in popustljivost izkoristil, a povrhu ga je še dpravljal.
Tudi žensk se je Jože ogi-al. In tako so tekla leta. Ni-b dobro se ni zavedel, kdaj 1* zbežala mladost, ko je bil M»r fant. Stric. Stric celi va-in pravi str;c štirim brato-v'!n otrokom.
In ti št’»■ je otročički so mu b*li prav tako pri srcu, kot da bi v resnici bili njegove v*. A tudi oni so ga imen na moč rad' Saj so čutili nje-g°vo ljubezen, čeprav je ni ako očitno kazal.
Tisti dan po pogrebu, ko se Pravzaprav še niso niti uteg-jhli dodobra pomeniti, kako °do za naprej uredili, poseb-r'° zaradi otrok, se prikažejo v Jožetovi hiši trije moški: vaški fašistični tajnik z dve-domačinoma, prodanima dušama. Mati in Jože sta bila r8vno pri jedi. Suho so pozdravili in kar takoj začeli: »Piišli smo, da bi uredili z**radi otrok pokojnega Andreja.«
. »Kako to mislite?« je vprašala Gombačevka.
^ »Sklenili smo oddati vse šti-r- otroke v mestni zavod, a ^dova Marija naj bi prišla k '®m Tako bo najbolje. Saj v^ate, da nam srce ne da, da ' uboge sirote kar tako pu-i. a zaradi Andrejeve hiše, , ’ že ni končana, smo se od-uoili, da bomo dokončali mi J1* svoje stroške, vendar pa 0 ostala last dedičev. Vanjo sc bo potem vselil Dopolavo-
ooooooooooooooooo
ro, in sedež fašja bomo tudi tam imeli. Za uporabo bomo redno plačevali najemnino.«
Gombačevka je že odprla u-sta, da bi nekaj rekla, pa jo je prehitel Jože:
»Cujte, gospodje! Varuh in skrbnik bratovih otrok in njih premoženja bom jaz, ki sem jim po krvi najbližji. In jaz, zapomnite si, ne bom nikoli pustil, da bi ti naši mali šli kam od doma. Tistega doma, ki ga je zanje, prav zanje, zidal s takim trudom in trpljenjem, njih oče, moj brat! In če si je on upal preživiti te otroke in ženo, kar brez skrbi bodite, tudi jaz se tega ne bom ustrašil! Poglejte!« in jim pomoli skoro čisto k o-brazu, svoje ogromne roke, žuljave in hrapave od dela. «Dokler bodo tele zdrave, dokler bodo tele mogle migati, naši mali ne bodo trpeli ne lakote ne mraza! To si zapomnite!«
Ne, takega nastopa pa res niso pričakovali. Kar besedo jim je vzelo. Pa tako lahko so si mislili, da bodo to reč speljali! »Segretario« je prvi prišel do sape:
»Kako pa vi, mati, mislite o tem?»
«Kakor bo Jože naredil, tako bo prav! A vseeno vam hvala, ko ste pokazali za nas v tej bridki uri skrb in ko ste nam želeli pomagati. A bomo že kako. Da bo le zdravje! Pa nič ne zamerite!« je hitela Gombačevka gladiti tako hrapav Jožetov nastop, obenem pa jim je razločno dala vedeti, da se ne mislijo nič več o tem še kaj meniti. In tako so oni trije tudi razumeli. Vstali so in potuhnjeno odšli.
Se tisti dan so takoj uredili vse, da se je vsa družina preselila v novi dom, čeprav še ni bil dokončan. Najbolj so bili tega veseli otroci.
* * *
In tako so tekla leta. Otroci so rasli, Drejče je že hodil v mesto delat. Postal je kar postaven fantina.
* **
Dokler ni prišel tisti strašni dan ...
* #*
Bilo je med vojno. Slo je že h koncu. Fašisti so čutili, da ne gre več tako, kot v začetku. Od vsepovsod so prihajale slabe novice. Iz Afrike in iz Rusije, Z zračne fronte in z one na morju in pod njim.
A najbolj »zoprne« so bile novice .z domačih bojišč. Sovražnik je bil povsod, v mestu in po vaseh. Po cestah in gozdovih. Na ravnini in po gorah. Najbolj so bili sumljivi delavci in pa tile »slavi«. Zbirajo in jako - nedolžno se obnašajo. A vedno so nekateri skupaj in ...
In tako so v nedeljo navsezgodaj obkolili vas Hrstelj, prebrskali vse hiše, marsikaj odnesli, mlajše moške zaprli in jih nato odgnali na Jug v tisti znameniti «posebni bataljon«. Med njimi je bil tudi Drejček.
Samo enkrat so prejeli od njega prav kratko sporočilo, da «mu je dobro in da ni lačen ter da ima delo«. A potem nič več. Dokler niso dobili brzojavke, da je »Drejče junaško padel za domovino«.
Hudo so bili prizadeti zaradi Drejčkove smrti Mati je od žalosti zbolela, Marija, Drejč-kova mama, se prav tako ni mogla potolažiti. Le Jože ni pokazal svoje žalosti, čeprav se mu je poznalo, kako trpi.
* * *
Fašizem pa je vedno bolj hiral. Padel je njegov vodja, prihrumeli so nacisti, doživljali smo napade in obešanja, požiganje in preganjanje. Toda osvobodilne vojske ni bilo moč ustaviti . .
Prvi maj 1945. Po vaseh so se šteli že kar osvobojene. Pripravljal, so zastave in vence, da bodo najbolj slovesno sprejeli svojo vojsko.
In res so prihrumeli že pred poldnem partizanski tanki. A niso se ustavili v Hrstelju. Mudilo se jim je dalje. Tam v mestu so še bili boji. Tja so hiteli, da še zadnje ostanke sovražnika očistijo.
Eden pa je vendarle zavil s ceste in se ustavil pred Jožetovo hišo. Jože je stopil na prag, da bi pogledal, kaj je, ki tako hrumi. Tedaj pa se izkobaca iz tistega železja mlad vojak,
»Stric!«
«Drejček!#
Več nista mogla, objeta sta bila in solze so obema tekle po licu. Solze veselja, solze sreče.
A že so pritekli še ostali o troci in obe materi.
Da, Drejče je bil, ki se je vrnil. Tisti Drejče, za katerega so sporočili, da »je junaško padel za domovino«.
«Delali smo utrdbe prav na tistem mestu, kjer so se izkt cali zavezniki, Čudno naključje, da je prav tam bilo zanje tako lahko stopiti na suho . . Ko so naši »varuhi« videli, da bo po njih, če jih bodo zalotili v tistih črnih capah, so hiteli odmetavati vse s sebe, a nas. k. smo kar naenkrat postali «fratelli«, so prosili, (^a smo jim dah nekaj svojih oblačil. Tisti, ki sem mu jaz dal svojo bluzo, je obležal. Zadel ga je drobec bombe. Pobrali so ga in ko so pogledali medaljon, so videli, da je padel — Andrej Gombač.«
MAKS PEČAR
S PRODUKCIJE IGRALSKE ŠOLE SNG
Danica Maver v Sibeliusovem »otožnem valčku«; Miranda Caharija, Marija Mislej in Dušan Jazbec v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« ter Marino Strajn in Cezar Možina v Mozartovem »Turškem maršu«
TUDI PO DVANAJSTIH LETIH ŠE VEDNO NEPOPOLN SEZNAM
ZGODBA ŠESTIH HITLERJEVIH SODNIKOV IN »ZAUPANJA VREDNEGA INFORMATORJA«
BERLIN, sredi novembra. —
Zapoznelost sicer ni velika, komaj dvanajst let. Mogla bi biti večja in to tem prej. ker je vse to prišlo na dan le po naključju: v procesu proti bivšemu Hitlerjevemu feldmarša-lu Schoernerju, ki je bil pred dobrim mesecem obsojen na štiri leta in pol zapora, neke priče pred sodiščem niso prisegle. »Zakaj?« so se vprašali prisotni. «Veste,» so pojasnili sodniki, ((gospodje so tudi sami med vojno sodelovali v akcijah, za kakršne je bil obtožen feldmaršal.« »Ali bodo tudi njim sodili?« so st' pozanimali naivneži. «Toda gospodje,« je rekel neki sodniK, «gospodje so v državni službi!« »V državni služlbi na sodiščih,« je pikro nadaljeval misel neki novinar.
In to «čudovito odkritje« vendarle ni ostalo brez posledic: odgovorni organi se sedaj ukvarjajo z nekdanjo ((dejavnostjo« nekaterih bivših nacističnih sodnikov. Sicer 12 let prepozno, toda v juridičnem izrazoslovju povedano »zadeva še ni zastarela«.
Na seznamu je šest oseb. Predstavimo jih:
Rudolf Enkhaus je bil pred 12 leti štabni višji sodnik — danes je sodni svetnik v Bue-ckenburgu.
Dr. Gruenewald je bil tedaj sodnik-general pri vrhovnem poveljstvu Hitlerjevih kopnih sil — danes ima položaj sodnika zveznega disciplinskega sodišča.
Werner Huelle je bil tedaj sodnik in polkovnik, hkrati referent v Hitlerjevem vojnem ministrstvu — danes je predsednik sodišča v Oldenburgu.
Dr. Mantel je bil v času vojne sodnik in general v generalštabu Wehrmaehta, danes pa ima položaj sodnika na zveznem sodišču v Karlsruhe.
Dr. Neumann je prav tako bil sodnik in polkovnik, danes pa je predsednik sodnega sveta pri socialnem sodišču v gahodnem Berlinu.
Wofgang Stamp je bivši kapetan — danes je sodni svetnik v Hamburgu.
Torej lepi položaji nekoč — nič slabši danes...
Dr. Huohe je v času vojne sodeloval pri izdelovanju znane Hitlerjeve odredbe št. 7, na temelju katere je bil vsak nemški vojak upravičen, da brez sadnega procesa ustreli vsakega svojega kolega, ki bi se bil pokazal «strahopetca», kakor seveda tudi vsakega dezerterja. Dr. Neumann je zahteval streljanje pomočnika poveljnika trdnjave Nisa, Stamp pa je sam diktiral na-
llllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll»Mllllllllliailllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll>llllllllllllllllllll)IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NOVINAR BERG IN SODNIK GOLDSTEIN MENITA:
Niti podjetnost ameriške polidje ne more zatreti podtalne trgovine z mamili v ZDA
Za Berga je to že - socialno zlo, sodnik Goldstein pa pravi, da ni v svoji dolgi praksi še nikoli imel opravka z bogatim narkomanom
V Rimu gre proces proti skupini razpečevalcev in uživalcev narkotikov proti koncu. V kolikor se bo zadeva pozitivno končala, bo to brez dvoma udarec raznim podtalnim organizacijam, ki se s tem ukvarjajo. Mnogo večji uspeh v borbi proti podtalnemu razpečevanju in uživanju narkotikov pa je zabeležila pred kratkim newyorška policija, ki je pri eni sami «raciji» spravila pod ključ kar 124 oseb iz new-yorškega podzemlja. Hkrati je newyorška policija zaplenila za sto tisoč dolarjev mamil in odkrila verigo razpečevalcev. Glavni dobavitelji mamil pa žal, niso bili odkriti, pač pa je newyorški dnevnik »Time« zabeležil še vest, da so ob neki drugi priložnosti polovili 60 oseb neke mednarodne
organizacije razpečevalcev mamil
To so vsekakor zelo veliki uspehi ameriške policije, ki pa, žal, še zdaleč ni kos tajnemu razpečevanju mamil v ZDA. O tej ((rakavi rani« — kot jo imenujejo v ZDA — sta se v zadnjem času razpisala ameriška lista «Look» in »The Sa-turday Evening Post«, ki je tudi analiziral kanale, po katerih mamila prihajajo v ZDA. Slednji časopis se je posebej UKvarjal z žrtvami tistih brezvestnih kriminalcev, ki živijo na ta račun in ki so vzrok, da se iz mnogih poštenih ljudi rekrutirajo novi morilci, kriminalci in blazneži, ki na novo množe vrste že itak števil-neka ameriškega kriminalnega sveta.
Danes v ZDA že govore o
MIRO BRAJNIK
Miro Brajnik, prvi tenor ljubljanske Opere, se Je rodil 10. 9. 1920 v Ognjepolju in Je najprej končal trgovsko akademijo, nato pa se je posvetil študiju petja. Ze vsa leta po vojni je nosilec glavnih tenorskih partij v ljubljanski Operi, obenem pa pogostoina gostuje na drugih odrih v domovini in v inozemstvu. Miro Brajnik pa ni znan v Evropi samo kot o-pernl pevec, temveč Je dosegel tudi na koncertnih odrih prav hitro prodoren uspeh. Danes ga poznajo že v Nemčiji, Avstriji Italiji Holandiji, Franciji in ponudbe za angažma kar de žujejo, ali Miro Brajnik Je o-stal doslej zvest svoji domovini in za sedaj odklonil vse mikavne ponudbe. Letošnjo pomlad Je koncertiral s Slovensko filharmonijo po vsej Italiji. Kritiki so pisali o njem samo v superlativih. Tudi tržaškemu občinstvu le on že star znanec; poleg neštetih koncertov,
ki Jih je pel v Trstu, se ga bodo Tržačani gotovo se spomni li iz »Fausta« (leta 1954). Ob tej priliki je glasbeni kritik našega lista zapisal o njem: »Tenorista Brajnika smo poznali po nekaterih nastopih v Avditoriju,	pa skoraj nismo
mogli verjeti, da bi spričo svoje mladosti tako dovršeno zmogel vlogo »Fausta«, kakor nam je pokazal včeraj, ko smo v njem res spoznali velikega pevca.#
Na koncertih v Linzu publi ka ni hotela zapustiti avditorija in vsakokrat je moral Brajnik k rednemu programu odpeti skoraj še enkrat toliko arij.
V najbližji bodočnosti (ja nuarja 1953) ga vodi pot v zanj za sedaj še neznano deželo Belgijo, od koder je prejel ponudbo za 5 gostovanj v «Tra-viati«, »Faustu« in »La Bohe me«. Prihodnji petek pa ga bomo slišali v Avditoriju,
tem, da je trgovina z mamili prešla vse dopustne okvire. S to zadevo se temeljito ukvarja eden izmed najbolj priznanih ameriških novinarjev, u-rednik za medicinska vprašanja pri listu «Look» Ronald Berg.
«Sedeč na svoji klopi v zaporu mi je eden izmed drobnih razpečevalcev mamil zaupal, da je za 200 dolarjev kupil heroina, ki ga je nato prodal svojim «strankam» za
20.000 dolarjev«. Tako beremo v Bergovi razpravi.
Samo ob seDi se razume, da taki velikanski dobički zavedejo marsikoga. Zato sami strokovnjaki razpravljajo o tem, ali bi ne bilo bolje, da bi ljudem, ki so mamilom že podvrženi, mamila predpisovali kar zdravniki, da bi jih tako iztrgali iz rok brezvestnim razpečevalcem. Komisar ameriškega zveznega urada za borbo proti mamilom Aslinger je pred kratkim obvestil senatski odbor, da glavni razpečevalci mamil kupujejo v inozemstvu kilogram heroina po 1500 dolarjev. To količino v ZDA razdelijo na sto tisoč «doz» in nato prodajo za več sto tisoč dolarjev. Iz istega poročila sledi, da posamezni uživalci mamil potrošijo za mamila tudi do sto dolarjev na dan. Tega ne zmorejo niti bogati ljudje, zato ni nič nenavadnega, da tudi premožen Američan postaja zaradi tega — kriminalec.
To so trditve najbolj podkovanega ameriškega strokovnjaka za borbo proti mamilom, komisarja zveznega urada za borbo proti mamilom Aslin-gerja.
Prej omenjeni novinar Berg nam v svoji študiji prikaže tudi primer nekega razpečevalca mamil z ameriškega zahoda. Ta razpečevalec je začel s svojim poslom v nekem majhnem ameriškem mestecu, kjer je bilo v začetku okoli 20 narkomanov. Policija mu je čez nekaj mesecev prišla na sled in je moral zato pobegniti. Toda za seboj je pustil že 250 ((klientov«, ki so postali sužnji mamil.
Medicinski strokovnjaki pravijo, da je največje zlo v tem, ker si vsak narkoman išče nove žrtve, novega tovariša v tem blaznem početju. Poleg tega se vse to dogaja v tajnosti in zato se redki, ki se odločijo, da se bodo mamilom odpovedali, odločijo za to šele tedaj, ko je že prepozno, ko je žrtev potegnila za seboj še druge nesrečneže. Berg meni zato, da je stanje v ZDA danes še hujše, kot ga prikazuje statistika. Statistika pravi, da je v ZDA registriranih
60.000 naikomanov. Samo v newyorškem pristanišču pa so jih našteli 90.000. Neuradne o-cene govore že o enem milijonu narkomanov v ZDA. Preteklo leto je pravni odbor a-meriškega senata ugotovil, da se je uživanje mamil v ZDA po drugi vojni za trikrat povečalo. Po splošnem računu
, menijo, da je v ZDA več uži-
valcev mamil kot v vsej za- če, nam bo povedal citat iz
padni Evropi.
2 e ti podatki so porazni, najhuje pri tem pa je to, da se uživanje mamil močno širi med ameriško mladino. Ameriška policija je na primer leta 1941 ugotovila, da je bilo med sto aretiranci zaradi uživanja in razpečevanja mamil sedem mladeničev v starosti med 16. in 20. letom. Leta 1951 se je ta odstotek dvignil na 24, danes pa je ta odstotek vsekakor še višji, pa čeprav točnih podatkov glede tega ni. To pa se da sklepati iz sledečega; 50 odstotkov Kriminala odpade na račun narkomanov. In v zadnjih letih odpade na mladoletne kriminalce nenavadno visok odstotek vsega ameriškega kriminala.
Kako je to vprašanje pere-
Bergove študije; ((Uživanje mamil v ZDA je že socialna bolezen, je problem, ki upravičuje ostro politiko policije proti narkomanom«. Berg pa tudi dostavlja: «Da bi policija upravičila svojo ostro politiko, zatrjuje, da so narkomani kriminalci in da je treba z njimi tako ravnati, toda večina narkomanov postanejo kriminalci samo zato, ker nimajo dovolj denarja zato. da bi mamila kupovali«. Newyorški sodnik Jonah Goldstein 'pa dodaja: «V 24 letih svojega sodnega poklica nisem imel nikoli pred seboj bogatega narkomana, niti nisem nikoli slišal, da bi bogati uživalci mamil prišli pred sodišče«.
To je zelo huda obsodba, ki pa mnogo pove.
log za streljanje kaplarja, ki ga je bil feldmaršal Schoer-ner našel spečega ob volanu tovornika.
Menite, da smo z gornjim naštevanjem izčrpali seznam podobnih kriminalcev, ki danes uživajo vse državljanske časti v Zapadni Nemčiji? Nikakor! V zapadnonemškem sodnem aparatu je še mnogo funkcionarjev s podobno preteklostjo, V vzhodnem Berlinu so pred kratkim povabili novinarje in jim pokazali seznam, iz katerega izhaja, da zavzema na zapadnonemških sediščih važne položaje še nad 2000 bivših nacistov. To so na Zapadu ocenili, da je stvar »propagande«, toda če ljudi sodimo in ocen;ujemo po njihovi dejavnosti, potem seznam dveh tisočev bivših nacistov n: nikaka propaganda, nikako pretiravanje. Primeri:
«Ni važno, če so bili sodniki nacisti ali ne,» vam bo trezni Nemec danes odgovoril, »važno je, da sedanji sodni postopki včasih zelo spominjajo na nacistične sodne metode.« Celo neki zapadnonemški velik dnevnik je pred kratkim pisal, da politične obsojence in člane prepovedane nemške KP pogosto izenačujejo z navadnimi kriminalci. Proti njim uporabljajo na sodiščih paragrafe, ki so namenjeni navadnim kriminalcem. Tudi samo kazen politični obsojenci prestajajo v zaporih skupno z običajnimi kriminalci. Edina iszlika je v tem, da navadne kriminalce po dveh tretjinah prestane kazni po navadi puščajo na pogojno svobodo, dočim morajo politični obsojenci odsedeti vso kazen.
Ravnanje s političnim obsojencem je pogosto ostrejše kot t navadnim zločincem. Neki visokošolec na pr., ki je poldrugo leto presedel v zaporu zaradi nekega političnega »prestopka« ni smel več delati izpitov. Drug visokošolec, ki je bil obsojen na šest mesecev pogojno, je moral obesiti šolo na klin, ker mu niso dovolili delati izpitov. Napravil je mojstrski izpit za ključavničarja. Ko pa je hotel napraviti strokovni izpit za učitelja v strokovni šoli, mu tega niso dovolili. Imel je namreč ((politični pečat«. Podobnih primerov bi lahko navedli še mnogo, toda kako nekateri nemški sodni funkcionarji sodijo o tem, nam najbolje pove izjava nekega funkcionarja iz bonnskega notranjega ministrstva, ki je glede tega rekel; «Sedaj bomo šele zače-li.»
Odkar se je sedanja ((družbena ureditev« — po zadnjih volitvah — utrdila, se pričakuje oster «sodni obračun« s člani prepovedane komunistične partije in seveda nova serija političnih procesov.
Stephana Heinza je pred kratkim neko zapadnoberlin-sko sodišče obsodilo. Zakaj? Od leta 1930 je bil član nacistične stranke in dolgo let član Gestapa in SS. In v tem položaju je marsikaj počel. In
glej, zapadnoberlinski senator za notranje zadeve Fischer pa ga je bil pred procesom ocenil takole-. «To je vsega zaupanja vreden informator. Poznam ga že od leta 1930 ali 1932.» Tako se je izraizil »Fischer o Heinzu, ko je ta pričal proti nekemu komunistu.
Dobro, kljub temu pa se je Heinz — pa čeprav z 12-letno zamudo ~ znašel na zatožni klopi. Senator Fischer pa ga še vedno smatra za «vsega zaupanja vrednega informatorja«, pa čeprav mu to trenutno ni več po volji kot ni po volji tudi marsikateremu drugemu visokemu državnemu funkcionarju, celo samemu A-denauerju, ki je tudi sim temu ((informatorju« nasedel.
Zakaj in kako? Slo je za «informacijo» o »komunističnih stikih« dveh socialdemo-kratskih poslancev, ki jo je Adenauer s precejšnjim uspe-hom uporabil v predzadnji vor lilni kampanji. Danes pa se je izkazalo, da je bila ta »zaupanja vredna informacija« povsem izmišljena. Toda ni le Adenauer tega »informatorja« ocenil, ampak so mu zaupali tudi drugi bonnski ministri in bonnska tajna služba za »borbo proti boljševizmu«.
Stephan Heinz je svojim naivnim kupcem prodajal »informacije«, še vneteje pa se je ukvarjal s sestavljanjem »črnih seznamov« katere je pod označbo »strogo zaupno« dostavljal uradu za zaščito ustave, berlinski policiji in tudi senatorju Fischerju. Na teh seznamih so bila imena državljanov, ki so bili ((osumljeni«, da vzdržujejo «stike z Vzhodom«. Seznami so bili seveda izmišijeni in med »osumljenci« so bili med drugimi tudi župan zapadnega Berlina Wil-li Brandt, pokojni zapadno-nem.ški veleposlanik v Beogradu dr. Pfleiderer in drugi visoki predstavniki in vidni javni delavci.
Kako to, da so temu »zaupanja vrednemu informatorju« verovali? Verovali so mu, ker so jim njegove «informacijt» bile prijetne, ker so jim bile dobrodošle Danes se izgovarjajo, češ da jim ga je »priporočil« senator, poleg tega je mož ((delal proti Vzhodu«. Slednjega sicer ne povedo, zato je bilo to njihovo glavno merilo,
Stephan Heinz je bil končno ((postavljen v arhiv«, toda kdo bo še zaupal zapadnonem-škemu sodnemu aparatu in raznim ustanovam? Ali ni v sodstvu in nemški javnosti še mnogo podobnih »zaupanja vrednih informatorjev«? Razmere, v katerih so delovali v začetku omenjeni sodni funkcionarji in v katerih je uspeval ((informator« Stephan Heinz, ostajajo malone nedotaknjene in če so spravili a položajev šest, sedem oseb, o-staja v nemškem sodstvu še na stotine, po vzhodnonemških računih malone 2000 oseb, ki bi morale zamenjati sedanji položaj sodnega funkcionarja s celico v zaporu.
			
ZDRAVNIŠKI
Pozor na vnetje srednjega ušesa
Srednje uho leži v senčnici, v globini lobanje in v neposredni bližin; najvažnejšega življenjskega organa —možganov. Njegove anatomske posebnosti so zelo komplicirane, zato so tudi pogoji za spontano ozdravljenje srednjega ušesa majhni.
Vnetje srednjega ušesa nastane zaradi prihoda bakterij iz nosa in grla skoti ušesno trobljo (cev med nosom in srednjim ušesom, skozi katero prihaja zrak iz nosa v srednje uho). Nahod, gripa, angina ter razni prehladi nosa in vratu so torej žarišča za obolenja srednjega ušesa. Vedeti moramo, da je inficiran nos glavni vzrok vnetja srednjega ušesa. Razumljivo je torej, da če je vnetje srednjega ušesa najbolj pogosto baš pri otrocih, saj so oni često podvrženi nahodu in angini, zlasti še v hladnih letnih dobah.
Najblažjo obliko vnetja srednjega ušesa predstavljajo akutni kakarji srednjega ušesa, kise pričenjajo z nenadnimi močnimi bolečinami v ušesu ter so često lokalizirani v čeljusti tako, da bolnik (zlasti velja to za otroke) misli, da ga bolijo zobje. Četudi so bolečine zelo hude, kmalu prenehajo, če dajemo na uho vroče in mokre obkladke.
Druga oblika vnetja srednjega ušesa nastane zaradi večjega delovanja bakterij. Zgoraj navedeni znaki so močneje izraženi, ker je pač vnetje v srednjem ušesu izrazitejše. Na bobniču so spremembe velike. Ce pričnemo pravočasno z zdravljenjem, ki sestoji z vkopavanjem raznih zdravil v srednje uho ter z zdravljenjem vnetega nosa in grla, bo-
do težave kmalu prenehale in srednje uho bo prišlo zopet v normalno stanje. Ce bo morda sluh nekoliko oslabel, bo zdravnik to nevšečnost lahko popravil.
Najhujša oblika akutnega vnetja nastane, če pride v srednjem ušesu do gnojenja, ki povzreča bolniku velike bolečine in visoko temperaturo, dokler ne najde gnoj prostega izhoda, bodisi spontano ali pa z zdravnikovim posegom. Bobnič je rdeč, otečen ter navzven izbočen. Ko gnoj predre bobnič, prenehajo bolečine in iz ušesa se cedi sluzast gnoj. Bolnik naj se posvetuje z zdravnikom. Zelo uspešno zdravilo je v takih primerih penicilin.
Akutno gnojenje srednjega ušesa traja navadno dva do tri tedne. Gnoj je v začetku krvavosluzav, pozneje postaja gostejši. Ko teče iz ušesa le tanka prozorna sluz, pomeni, da obolenje prenehuje. Po o-gnojenju se izboljšuje tudi sluh, medtem ko dobiva bobnič normalen videz.
Pri dojenčku se razvija vnetje srednjega ušesa v dveh oblikah. pri prvi obliki dobi dojenček visoko temperaturo, vrišči ter obrača glavico, nemirno spi in krči nožiče. Ce reagira na vsak dotik ušesa s kričanjem ter naglo prekinja dojenje z jokom, mora mati pomisliti na možnost vnetja srednjega ušesa. Druga oblika se razvija prikrito, se pričenja s povišano temperaturo, driskami, nemirnim spanjem ter brez posebnih bolečin v ušesu, Cez nekaj časa se pojavijo na blazinici gnojni madeži, ki naknadno odkrijejo, da je vzrok tem simptomom v gno-
jenju srednjega ušesa. Ti primeri so nevarni, vodijo pogosto do komplikacij.
Pri otročičkih je gnojno vnenje srednjega ušesa zelo pogosto, ker anatomska zgradba srednjega ušesa v tej dobi še ni dokončno razvita, poleg tega pa otroci pogosto obolevajo za akutnimi infekcijami nosa in grla. Zapomnimo si, da moramo pri raznih krčih ter bruhanju pri otrocih vedno misliti na možnost vnetja srednjega učesa.
Pri odraslih se razvija vnetje srednjega ušesa na tipičen način: do visokih temperatur navadno ne pride, pač pa se pojavljajo zelo močne bolečine. Bobnič je rdeč, otečen jn izbočen. Ko gnoj bobnič predre,
bolečine prenehajo in iz ušes« teče sluzast gnoj. Primeri brez gnojenja so redkejši, so p« združeni z raznimi komplikacijami.
V večini primerov vnetj« srednjega ušesa pride do popolnega ozdravljenja, bodisi spontano ali pa z zdravljenjem. Poznrmo pa tudi vrsto primerov, kjer pride do različnih bolezenskih komplikacij: če pride gnojni proces v sosedne kosti, nastane mastoidi-tis, če gnojenje zajame možgane, povzroči vnetje možganskih open, če pa pride v kri, izzove sepso ali pa druga nevarna obolenja.
Vnetje srednjega ušesa je resna bolezen, ki ji moramo posvečati vso pažnjo.
iituiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiiiitimiiiiiiinitiiiiiiiimiMiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiititiitifn
□
J
A n o « r i i n
p?-I /i-)/. 11 in rnlčn«/)«) »Cva/In
Gortško-beneški dnevnik
Uspešna akcija kriminalne policije v Gorici
Na varnem člani tolpe mladoletnikov ki so izvedli več uspelih tatvin
Kar štirje od sedmih so mladoletniki med Vodja tolpe je bil 16-letni P.
Sodobna civilizacija tako modno vpliva na vzgojo mladine, da otroci dozorijo že pri petnajstih letih in vedo pri teh letih o življenju vsaj toliko, če ne še več, kot so pred dvajsetimi ali tridesetimi leti vedeli njihovi vrstniki, ki so se vrnili že od vojakov.
Nesreča pri tem pa je ta, da ne vedo samo dobrih, ampak tudi slabe stvari, da niso v svojem okolju podvrženi samo dobrim, ampak tudi slabim vplivom. Civilizacija je pač čudna zadeva, ki na žalost vceplja v mladoletnika z veliko silo škodljive vplive, ki se zelo slabo obrestujejo in katerih posledice občuti drui. ba v najbolj nemogočih oblikah. Skoraj za vse civilizirane države je značilno, da je mladinski kriminal v hujših ali manjših oblikah skupni imenovalec. Oblast se bori proti njemu s pomočjo vzgoje in zakona, toda kot da bi predstavniki družbe premalo poznali svoje otroke, se pojav širi z neverjetno naglico, tako da smo priče najneverjet-nejšim stvarem. Marsikdo se sprašuje, kje je vzrok, da se mladina, marsikdaj celo iz dobre družine, spravi na pot kriminala. Nekateri iščejo vzrok v pomanjkanju vzgoje, drugi v vplivu ceste, tretji v poplavi nemoralnega in kriminalnega čtiva, ki učinkuje na otroško zavest z večjo silo kot si morda mislimo drugi zopet menijo, da je glavni vzrok za mladinski kriminal v brezposelnosti, predvsem pa v premajhni zaposlenosti do-raščajočega človeka, ki prav pri formiranju svojega značaja potrebuje delo bolj kot vse drugo na svetu.
Naj bo že kakorkoli — naj sr- z iskanjem vzrokov in s pobijanjem pojava ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani — mi kot kronisti moramo ta pojav zabeležiti in ga javnosti, kakor tudi odgovornim ljudem, prikazati v taki luči kot se je zgodil.
Ze pred časom smo pisali o tatinski tolpi mladoletnikov, ki so kalili mirno spanje meščanov Danes se povračamo k temu argumentu, ker je go. riško policija v razmeroma kratkem času uspela izslediti že drugo tolpico sedmih mladincev. da ne rečemo otrok, ki je v veliki skladnosti, prežeti z veliko mero družabne zavesti nekaj tednov z uspehom delovala na področju na. šega mesta in poskušala nekaj dobrih podvigov, ki se bolj zaradi previdnosti izbranih žrtev kakor zaradi njihovih napak, niso iztekli kot so si jih zamislili.
Kot v kriminalistiki ni »popolnega zločina«, tako tudi v delovanju te tolpe ni bilo vse v najlepšem redu. Zadostoval je samo en člen v verigi, da je policija položila roko pravice na člane tolpe in jih nekaj spravila za zapahe, nekaj pa jih je pustila na začasni svobodi, ker so še mladoletniki. Zadostovalo je, da je eden izmed sedmih »ptičkov« ukradel doma zlat obesek, ki ga je iz previdnosti in zaradi mfadoletnosti zaupal svojemu tovarišu, da ga je nesel v zastavljalnico, da se je pred policijo odprl dolg in poučen roman.
Zlikovci so najprej vzeli na muho Stabilovo pekarno v Ul, Favetti. Sodelovali so Ugo Cavalcoli s Trga Cavour 10, star 20 let, 18-letni Franco Ceraggioli iz Ul. del Prato 3 in 18-letni C G. Ker je Ce-rsggioli svoj čas delal pri Stabilu, je poznal vse poti, ki
j vodijo v pekarno. Cez dvorišče hotela <fPri treh kronah« so prišli do zida, ga preplezali in vdrli v pekarno. Cerag. gioli jih je pri tem vodil in jim odpiral, kajti on je prav dobro vedel, kje pušča gospo-dar ključe. Vdrli so v predal in iz njega odnesli 10.000 lir in okoli dvanajst kosov čokolade. Znanec Stabila je zapustil lokal skozi glavna vrata, ostala dva pa sta se vrnila čez zid.
11. novembra ponoči so se lotili podjetnika Principa, ki ima trgovino na Catterinije-vem trgu Pri tem podvigu so sodelovali Cavalcoli, 16-letni P. E. in 16-letni C G. »Duhovni vodja« je bil proti vsem pričakovanjem mladoletnik P. E., ki je pripravil vse načrte in sploh bil «duša in telo« zelo pestre družbe. Ker prvi dan ni bilo uspeha (Cavalcoli, ki je bil na straži, je ostala dva «pri delu« opozoril na nevarnost, da so jo popihali ob pravem času), so se vrnili in odnesli iz predala 4 000 lir, pnevmatiko, nož za odpiranje pisem in še nekaj malenkosti.
Pri avtoprevoznem podjetju «La Goriziana« so se »oglasili« dvakrat. Prvič 23. oktobra. Tokrat sta P. E. in R. L razbila šipo in vdrla v ravnateljevo pisalno mizo, kjer sta upala na kakšno presenečenje. P. E. je bil pred kakšnim letom en mesec zaposlen pri »Goriziani« in je že takrat gledal, kam polagajo denar, si vse podrobnosti zapomnil in jih skušal izkoristiti ob prvi priliki. V predalu so našli okoli 30.000 lir. tri bančne knjižice en ček in knjižico tekočega računa v skupni vrednosti sedem milijonov lir, S plenom so odšli k Soči in si ga porazdelili.
10. novembra sta se na kraj odpravila še P. E. in C. G. ker sta upala, da dobita plačilne sezname uslužbencev z njihovimi plačami, ki so jih šoferji verjetno pustili v u-radu Po golem naključju je po izjavah policije eden izmed uslužbencev preden je zapustil urad 10, novembra spravil plače v znesku več sto tisoč lir v žep, tako da sta morala nepridiprava zapustiti urad, v katerega sta vdrla s silo, praznih rok. V preveliki vnemi pri iskanju denarja v gotovini sta odprla tudi neko kuverto, v kateri je bil ček v znesku 120.000 lir, vendar sta ga pustila nedotaknjenega.
Policija je vsem oškodovan, cem vrnila vse ukradene predmete in denar, proti tolpi pa bo uveden sodni proces.
Člani novih notranjih komisij v CRDA v Tržiču
Volilna komisija je objavila imena članov novih notia-njih komisij, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah v CRDA v Tržiču.
V ladjedelniškem oddelku bodo delavce zastopali za FIOM: Raffaele Franco, Mar-cello de Fabris, Sergio Paren-zan, Ruggero Cipriani, Karel Cernic, Umberto Clapiz, Mario Cecchet, Za UIL: Mario Fontana, za CISL: Marcello Ri-ghi in Ezio Bottegaro in za CISNAL Marcello Visintin. U-radnike bosta zastopala za UIL Rolando DeglTnnocenti in za CISL Giovanni Fragia-como.
V aeronavtičnih delavnicah so bili na delavski listi FIOM izvoljeni: Osiride Brešan, Leo-poldo Ginaldi in Bruno Tol-
16. in 17. letom . E.
lar, uradnike bo za FIOM zastopal Vittorio Semola. Na listi UIL je bil v tem oddelku izvoljen Adolfo Lussi, na listi CISL pa Alberto Sgraz-zutti in Angelo Cosani,
V elektromehaničnih delavnicah so bili na delavski listi FIOM izvoljeni: Bortolo Ragazzi, Luciano Riccobon in Silvestro Tonizzo. Za CISL Gualtiero Coffieri in za UIL Renato Varagnolo, Uradnike bo zastopal član UIL Bruno Vian.
Poziv goriškim trgovcem
Kot vsako leto bo tudi letos ob priliki Andrejevega semnja na prostoru Zelenjadnega trga srečolov, ki ga organizira zavod »O. Lenassi«. Srečolov se bo pričel v soboto 30. novembra in bo trajal do vključno 3. decembra. Zveza goriških trgovcev naproša vse trgovce, da pomagajo tudi letos z raznovrstnimi darili, predvsem prehrambenimi artikli, k čim-večjemu uspehu srečolova, katerega čisti dobiček bo šel u-pravi zavoda #0. Lenassi«.
Darila sprejema uprava zavoda v Ul. V. Veneto 7 od 21. do 30. novembra.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo 1,8 ob 6. uri zjutraj in najvišjo 10,2 opoldne.
V nedeljo ob povratku z izleta
Huda prometna Bupenca r Št Petru Slovenov
Mladi motociklist je z glavo udaril ob stopnišče starega vodnjaka
Izvedelo se je, da se je v nedeljo zvečer pripetila v St. Petru Slovenov komaj 23-let-nemu Ivanu Koviču iz Rupe prometna nezgoda, pri kateri se je mladi motociklist tako hudo poškodoval, da je še vedno na opazovanju v če-dadski bolnišnici, kamor ga je takoj po nesreči odpeljal Rdeči križ,
V nedeljo proti večeru se je mladenič vračal z izleta proti domu; ko je privozil v središče St. Petra Slovenov, je na nevarnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zavozil proti pločniku, nakar se je prevrnil in z vso močjo udaril z glavo ob stopnišče starega vodnjaka. Kovic je obležal negiben v mlaki krvi in bližnji meščani niso mogli storiti drugega, kakor, da so poklicali rešilni avtomobil, ki je ponesrečenca odpeljal v če-dadsko bolnišnico. Tu so mu ugotovili prelom spodnje čeljusti, zlom leve noge in manjše poškodbe na glavi. Njegovo zdravstveno stanje je precej resno.
V soboto seja pokrajinskega sveta
Razpravljali bodo o pokrajinskem proračunu za leto 1938
V soboto 23, novembra se bo ob 16. uri ponovno sestal goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu bo zelo važno
vprašanje in sicer pregled in odobritev pokrajinskega pro-
miiiiniiMiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Včeraj na kazenskem sodišču
6 mesecev zapora krivcema za smrt električarja iz Ločnika
Nesreča se je pripetila oktobra lanskega leta v Moši - Motociklist je vozil prehitro, kmečki voz pa je bil brez predpisane luči
Med mnogimi procesi, ki se vršijo na goriškem kazenskem sodišču je vedno več procesov, ki obravnavajo prometne nezgode in iščejo povzročitelje nasilne smrti tega ali onega vozača ali pešca.
Včeraj sta se morala zaradi piekrškov 113. in £69. člena civilnega zakonika zagovarjati pred sodniki 28-letni Gian-. carlo Mrach in 57-letni Angelo Bregant, oba iz Ločnika. Fo njuni krivdi je namreč pred letom dni izgubil življenje komaj 18-letni elektri-, cist Gastone Stabon iz Ločnika.
Mnogi čitatelji se bodo verjetno še spominjali prometne nezgode, ki se je pripetila 25-oktobra zvečer na državni cesti 58 v Moši. Takrat je prišel pod avtomobil znamke »Ardea« iz Milana mladenič iz Ločnika, ki je ostal na mestu mrtev. Cestna policija, ki je zadevo preiskala je ugotovila, da nenadne nasilne smrti mladega Stabona nikakor ni bil zakrivil avtomobilist Mastronomo iz Bergama, marveč Giancarlo Mrach in pa Angelo Bregant. Usodnega dne sta bila Mrach in Stabon s skupino prijateljev v Furlaniji; proti večeru, ko so mladeniči sklenili, da se vrnejo domov, se je Stabon pridružil Mrachu in se vsedel na zadnji sedež njegovega motocikla. V Moši sta bila prijatelja zadnja v skupini vozil, ki so drvela proti mestu in medtem, ko so se ostali motociklisti izognili kmečkemu vo-
zu, ki je, vozil v isti smeri proti Gorici, ga Mrach na nesrečo ni pravočasno opazil. Voz, na katerem je sedel Bregant zadaj ni imel predpisane luči in tako se je Mrach skupno s Stabonom nenadoma znašel na tleh. Stabona je vrglo nekaj metrov na desno in to v trenutku, ko je iz nasprotne strani privozil avtomobil. Kljub temu, da je šofer pritisnil na zavore, vozila ni mogel ustaviti in Stabon, ki je ostal pod njegovimi kolesi je bil na mestu mrtev. Ranjen je bil tudi Mrach, medtem, ko se Bregantu in Mastronomu ni ničesar pripetilo.
Številne priče, med njimi Nicolo Zoff iz Ločnika, Giuseppe Vecchiet iz Morara in drugi so bili mnenja, da bi bil moral Mrach voziti počasneje, prav tako pa je imel veliko odgovornost Bregant, ki za prevoz blaga v večernih urah voza ni opremil, kakor predpisujejo pravila cestnega prometa.
Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr, Suich je Gian-carla Mracha in Angela Breganta spoznalo za kriva in ju obsodilo na 6 mesecev zapora. Bregant bo moral poleg tega plačati .še 2 000 lir kazni, ker na vozu ni imel luči, medtem ko se Mrachu, ki je šele prvič pred sodiščem, kazen, ki je tudi pogojna ne bo vpisala v kazenski list. Oba pa bosta morala povrniti sodne stroške.
računa za prihodnje leto 1958. Nedvomno bo ta točka odvzela mnogo časa pokrajinskim svetovalcem, vendar je upati, da bodo rešili še nekatera druga vprašanja, ki so še ostala nerešena na zadnji seji. Pokrajinski svet bo verjetno tokrat razpravljal tudi o interpelaciji svetovalcev Bergomasa in Poletta o novih kmečkih najemninah za leti 1956—57, s katerimi so bili številni spolovinarji in koloni nedvomno hudo prizadeti.
Nove telefonske zveze v Nadiških dolinah
Kakor poročajo iz Čedada bo družba TELVE čez nekaj dni napeljala telefonsko zvezo med vasmi in središčema St. Petra Slovenov ter Pod-bonesca. O potrebi telefonskih govorilnic v krajih teh dveh beneških občin je bilo že mnogo besedi; ljudje teh goriških krajev imajo kot znano izredno slabe zveze iz občinskimi središči in še posebej s Čedadom in Vidmom. Telefonska zveza bo prebivalcem zapuščenih gorskih krajev vsekakor olajšala številne nepotrebne poti ob raznih poslovnih ali drugih opravilih.
Nesreča motoristov v Podgori
Predvčerajšnjim ob 11. se je pripetila v Podgori prometna nesreča. Zaletela sta se dva motociklista. Na prvem motorju je bil 19-ietni Francesco Co-mel iiz Ul. S. Giusto 34, na drugem pa 29-!etni Romano Antončič iz Ul. Diaz 5 ter 27-letni Francesco Palumbo iz Ul. Ristori 7. Medtem ko so morali z rešimim avtom Comeia takoj odpeljati v bolnišnico zaradi možganskega pretresa, zlomljene piščali in diugih poškodb, zaradi česar so ga pridržali na opazovalnem oddelku, sta se Antončič m Palum-bo odpeljala domov. Cez nekaj časa pa sta morala poklicati rešilni avto, ker je imel Antončič hudo rano na sencih, Palumbo pa številne poškodbe po vsem telesu.
 *»------
Krava ga je brcnila
Včeraj ob 10.50 so pripeljali z avtomobilom Zelenega kriza v bolnišnico Brigata Pavia 57-letnega Josipa Bona z Gradi-škute, ki je imel precej globo ko rano na desni nogi. Pri zdravniškem pregledu je Bon izjavil, da ga je zjutraj pri krmljenju njegova krava nenadoma močno brcnila v desno nogo. Zdravil se bo teden dni.
 «»------
Nezgoda na delu
Tudi 50-letni Domenico Pa-vesi iz Ul. Rabatta 18 se je moral včeraj popoldne zateči v bolnišnico Brigata Pavia. Pr delu v njegovi tapetniški delavnici v Ul. Ca.puccini mu je spodrsnilo in mož je padel z vso težo na tla. Pri padcu si je zlomil desno pogačico.
- KINO -
CORSO. 17.00:	«Skandal v
Miamiju«, P. Medina, L. Kobb.
VERDI. 17.00: «Dekleta brez imen«, M. Von Doren. VITTOR1A. 17.15: «Ocean nas kliče«, avanturistični film, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE 17.00: »Marijina serenada«, M. Fiore in S. Bruni.
MODERNO. 17.00:	»Osvajalci
Virginije«.
Športni dneTnib
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Pomembni zmagi košarkarjev moške in ženske ekipe Stock
V Prvi seriji Virtus in Simmenthal še vedno brez poraza
Tudi 6. kolo Prve serije italijanskega košarkarskega prvenstva je potetklo mirno in z več ali manj predvidenimi rezultati. Vodeča Virtus in Simmenthal sta na svojih igriščih brez težav odpravila lgnis in Oransodo, naslednja na lestvici — Benelli in Santipasta (Gica) pa sta .na tujih igriščih obračunala z Livornom in Ro-mo.
Najtežja in tudi najbolj o-gorčena bitka pa se je nedvomno vodila v Trstu, kjer sta se pomerili domača Stock in Pavia. Gostje so, predvsem zaradi slovesa Jugoslovana An-drijaševiča, veljali kot favoriti in so se tako tudi obnašali vsaj tričetrtine igre. da so bili stalno v vodstvu. V trenutku pa, ko je Stock zaigrala Vse za vse, so Paviji naenkrat zmanjlkali njeni stebri Andri-jaševič, Conti in Ferrari m položaj na igrišču se je spreobrnil v taki meri, da so domačini hip pred zaključnim žvižgom rezultat izenačili na 58:58. Potreben je bil dodaten čas. In sedaj je zrasel Cescutti, k; je tudi sicer bil med domačini ves čas najboljši. S preciznimi prostimi streli je nizal koš za košom, vendar se je rezultat menjaval vse do stanja 64:64, ko je Porcelli realiziral zadnji koš in priboril svojemu moštvu zmago.
Poleg Cescuttija se je odlikoval še Porcelli, ostali pa so igrali izpod svojih sposobnosti. Pri gostih so se odlikovali An-drijaševič, Ferrari, Conti in Rosolen.
Rezultati: ‘Simmenthal - O-ransoda 84:69, Benelli - ‘Livorno 64:49, ‘Virtus - lgnis 74:54, Gira (Santipasta) - ‘Roma 47:43. ‘Stock - Pavia 66:64, ‘Motomorim - Stella Azzurra 57:53.
Lestvica:
Virtus Simmenthal Benelli Gira
Oransoda lgnis Stock
6 6 0 435 286 12 6 6 0 451 333 12 6 4 2 361 351 10 6 4 2 361 351 10 6 4 2 444 439 10 6 3 3 377 408 9 6 2 4 369 401 o Stella Azzurra 6	2	4	371	412	8
Motomorini	6	2	4	340	345	8
Pavia	6	2	4	289	349	8
Roma	6	1	5	296	342	7
Livorno	6	0	6	287	399	6
V ženski A seriji je tržaška ekipa Stock sama prevzela vodstvo z zmago nad ekipo Autonomi, ker je bila vrsta njenega rivala Omse nepričakovano premagana od milanske Stande. Toda tudi zmaga tržaške ekipe je bila izbojevana z največjo' težavo, saj so gostinje vse do 4. minute pred koncem bile v vodstvu. Šele tedaj je najprej Maraspmova izenačila, nato pa Magrisova načela serijo košev, ki so domačinkam odprli pot do zraa-ge.
V gostujoči ekipi so se odlikovale Gentilin, Cator in Manfreda, ki so praiktično onemogočile Tarabocchio in kolegice že v samem začetku igre, ki je bila vse prej kot lepa.
Druga tržaška ekipa C.C.M. je gostovala v Mantovi in izgubila z najtesnejšim rezultatom 37:36.
Rezultati:
‘Fari Mantova - C.M.M ‘Standa - Omsa Faenza ‘Stock - Autonomi ‘Fiat - Chlorodont Udinese - ‘Messina
Lestvica:
Stock	4	4 0	191	147
Fiat	4	3 1	197	143
Omsa	4	3 1	145	120
Udinese	4	3 1	200	178
Autonomi	4	2 2	127	113
Chlorodont	4	2 2	146	160
C. M. Merc.	4	1 3	169	162
Standa	4	13	120	145
Mantova	4	13	120	165
Pol. Messina	4	0 4	131	213 4
Rezultati in lestvica v moški A seriji:
‘Udmese-Libertas Liv. 69:42 ‘Ravenna-ltala Montiglio 69:4/ *Reyer-Riv	75:55
‘Reggiana-Petrarca	58:53
‘Goriziana-Tosi Legnano 64:54
37:36
27:26
44:35
55:36
55:45
Udinese	4	4	0	222	180	8
Goriziana	4	3	1	209	184	7
Ravenna	4	2	2	200	185	6
Lib. Livorno 4	2	2	193	204	6
Reyer	3	2	1	180	147	5
Riv Torino	4	1	3	187	203	5
Itala	4	1	3	171	208	5
Petrarca	3	1	2	137	138	4
Reggiana	3	1	2	153	172	4
Legnano	3	1	2	143	174	4
V skupini B moške serije, v kateri nastopata tudi tržaški ekipi Acegat in Don Bo-sco, je prva izgubila v Bologni proti ekipi S. Agostino s tesnim rezultatom 65:64, ekipa Don Bosco pa je na svojem igrišču premagala goriško Safog s 54:39.
Rezultati:
‘Don Bosco - Safog	54:39
‘Zandonai-Sangiorgese 51:49 ‘SanFAgostino - Acegat 65:64 D’Alessan.dro - ‘Bassano 52:49 Je počivala Ferrara Lestvica:
D’Alessandro Acegat Don Bosco Safog
Sangiorgese
Zandonai
Ferrara
Bassano
SanFAgostino
4 4 0 196 186 4 2 2 222 194 4 2 2 214 212
3 2 1 154 1 46
4 1 3 202 199 4 1 3 164 193 3 1 2 123 161 2 1 1 108 89 2 1 1 105 108
ATLETIKA
Nov jug. rekord v metu kopja
TITOGRAD, 19. — Na atletskem mitingu v Titogradu je Mirko Vujačič vrgel kopje 72.86 m daleč in s tem postavil nov jugoslovanski rekora v tej disciplini. V četrtem metu je Vujačič presegel znamko 73 m, a je imel prestop.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiniiiHiiimMiimiii
Četrti trening reprezentance
Kandidati-Charlton Ath. danes popoldne v Milanu
Ferrario in Boniperti nekoliko poškodovana
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
Odred in Branik zmagala v 10. kolu
LJUBLJANA, 19. — 10. kolo
I. conske lige je bilo slovenskim nogometašem še kar na* klonjeno. Odred in Rudar sta na svojih igriščih pospravila obe točki, Ljubljana pa je_ v Varaždinu izgubila s tesnim rezultatom 1:0. Posebno lepa je bila zmaga Branika nad Se-gesto s 3:0, Odred pa se je moral dolkaj truditi, da je g izredno slabi igri premagal se slabšega Uljanika z 1:0.
Ostali rezultati: Reka - *[a' dran 3:0, Šibenik - Tresnjevka 1:2, Elektrostroj - Lokomotiva 1:2, Metalac - Orient 5:4.
10 9 1 0 28:5 19 10 7 2 1 30:7 16 10 6	1	3	16:10	13
10 5	1	4	27:17	11
10 5	1	4	17:12	11
10 4	2	4	17:16	10
10 5	0	5	23:22	10
10 4	2	4	15:16	10
10 4	1	5	17:26	»
10 3	2	6	13:14	*
10 3	2	5	12:26	8
10 3	0	7	11:20	«
10 2	1	6	5:23	8
10 2	0	6	8:25	4
Lestvica:
Lokomotiva
Reka
Tresnjevka
Branik
Odred
Tekstilac
Ljubljana
Elektrostroj
Orient
Šibenik
Metalac
Segesta
Uljanik
Jadran
BOKS
MILANO, 19. — 17 kandidatov za državno reprezentanco, ki so bili sklicani na četrti kolektivni trening, se je danes javilo tehničnemu direktorju dr. Foniju v Milanu. Prvi je prišel Nicolč, za njim igralci Fiorentine Skupno s trenerjem Bernardinijem. nato vratar Rome Panetti, Bernardin, Boniperti in Corradi, Ferrario in David in kot zadnji Bugatti. Vsi kandidati so v najboljši fizični kondiciji razen Ferra-ria in Bonipertija. ki sta laž? poškodovana, ki pa bosta lahko na jutrišnjem treningu kljub temu nastopila.
Dr. Foni je za trening-tekmo z angleškim moštvom Chari-ton Athletic najavil naslednje začetno moštvo: Bugatti; Corradi, Cervato; Chiappella, Ferrario, Segato; Nicole, Boniper-ti, Bean, Schiaffino, Gratton.
Charlton bo igral verjetno v naslednji postavi: Duff; Ed-wards, Tovnsedn; Hevie, Ja-go, Ufton; White, Ayre, Leary, Summers, Kernam.
Danes dopoldne so angleški nogometaši trenirali na občinskem stadionu. Po telovadnih vajah in podajanjih so odigrali kratko tekmo. Opazovalci menijo, da bo Chariton Athletic močneje zaposlil reprezentanco kot pa Luton Town.
Tekmo bodo prenašali po televiziji z začetkom ob 14.30.
Soss izjavil, da želi še naprej ostati pri Honvedu.
TENIS
NOGOMET
Nordhal trener Rome
RIM, 19. — Vodstvo športnega kluba Roma je danes imenovalo za novega trenerja prvega moštva Gunnarja Nor-dhala in obdržalo v svojstvu pomožnega trenerja Guida Ma-settija. Dosedanji trener Anglež Alex Stock je sam zapro sil za razrešenje zaradi težav z jezikom.
* * *
MILANO, 19. — Milan je končno pristal na datum 11. dec. za odigianje povratne tekme za pokai evropskih prvakov z Rangersom. Tekma no v Milanu, ni pa še gotovo, če podnevi ali ponoči. Za prvo tekmo v Glasgowu, ki bo 27. t. m., Milan ne bo mogel računati na Beana in Schiaffina. ker sta med kandidati za reprezentanco.
* * +
BUDIMPEŠTA, 19. — Kot že prej Martin Bukovy, tako je tudi Karoly Soss odklonil ponudbo za mesto tehničnega direktorja madžarske reprezentance, ki je sedaj brez trenerja, Soss je trenutno trener Honveda, ki pa ima v madžar. skem prvenstvu povsem podrejeno vlogo. Kljub temu je
Žrebanje za dvoboj Italija-Francija
RIM. 19. — Za teniški dvoboj med Italijo in Francijo v četrtfinalu pokala švedskega kralja, je žreb določil naslednje nasprotnike:
Sreda, 20. Sirola-Remy (Fr.) in Pietrangeli-Pilet (Fr.)
Četrtek, 21. Sirola-Pietran-geli - Remy-Molinari (Fr.)
Petek, 22. Sirola-Pilet, Pie-trangeli-Remy.
Igrali bodo v športni palači. Začetek vsak dan ob 21.15.
PARIZ, 19. — Dvoboj ra evropsko prvenstvo peresne kategorije med prvakom Ha-mio in Belgijcem Jeanom S’neyersom, ki bi moral biti 9. dec. v pariški športni palači, je bil preložen na januar. Francoski boksar je moral namreč zaradi obolenja na prebavnih organih prekiniti s treningom.
* * *
SACRAMENTO, 19. — Atletska komisja države Califor-nija je Tommyu «Hurricanu» Jacksonu prepovedala nastopanje v Californiji,
oazovorni oreasuc STANISLAV RENKO Tiska TisaarsV zavod ZTT • Trst
KINOPROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 20. t. m. ob 19.30 uri LUX film:
«ŽENSKA
DNEVA*
Igrajo: VIRNA LISI, SERGE REGGIANI
predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope barvni film:
«Pištolo za podleža»
, ,,,,,,,
.: ,:
i '.m
LOJZ
KRAIGHER
Roman
In takrat prodere morda celo nemškutarsko zakrknjenost prepričanje, da — izdajstvo ni političen program.
Moj sin nemškutar!
Naše ljudstvo, ki se seli v mesta, je zraslo v laži, da je Nemec imenitnejši; zato še samo hrepeni za nemštvom, Ne-častnosti odpadništva se ne zaveda; če pa se privadi nemški govorici, se postavlja z njo bahavo in nečimrno kakor giz-davka s ponarejenimi dragulji. Iz same šopirljivosti ti bo vzgojila omejena ženščina otroka v renegatstvu! A kaj te briga, Arnošt? — Ali nisi zatajil nje in deteta? Ali te ne obliva rdečica, da te je odkupila Filipina tudi tu? Od samega sramu se ji nisi z besedico zahvalil...
Zdaj obžaluješ tisto trohico slasti, ki si jo bil užil, ko si spočel otroka — renegatski zarod. In kaj bo tvoj nastop pri jedrskih volitvah? ...
Mraz me izpreleti .. Resnično: kaj bo, Arnošt?.,.
Zadnji dan dopusta me naenkrat preseneti cela kopa pisem. Kako so bili zvedeli, kod se potikam? — Vsi me rote, da se gotovo vrnem do volitev. Dr. Žižek, dr. Rupnik, Volčič, Bratko, celo Koren in gostilničar Seljak. Filipina je nekoliko obupana, a očitanja ni med vrsticami . . .
Torej zopet nazaj v to prekleto gnezdo? O, ko bi ne bilo tega čustva groze, tega čustva krivde, ki je vendar nisem še zagrešil? Ali mi je res usojeno? ...
Na Tiliko sem bil popolnoma pozabil. A če se spomnim ... Kaj boš, revica? ... Kako mi boš pomagala? ... In kaj bi ti z menoj? Ali bi te ne usmrtil pogled name izgubljenca?,.,
Jezil sem se na to prekleto smolo, da mi poteče dopust že pred volitvami. Kako bi se lahko izognil neprijetnostim z malenkostnim izgovorom! A usoda nima usmiljenja s človekom: prav na dan volitev moraš zopet v službo. Dovoljenje za ženi-tovanjski dopust je že prišlo, mi je pisala Filipina. Samo za nekaj dni je treba torej nastopiti — samo za križev pot k vo-livni žari. In če uideš križanju, te čaka drugi križev pot — k oltarju.
Vrnil sem se v sredo pred večerom. Prvi me je srečal Rupnik in me sprejel z navdušenjem. Oklenil se me je pod pazduho in me hotel hitro spremiti k nevesti. Izdal se je, da je bil že ves v skrbeh zaradi mene. Kanalja je torej slutil mojo grozo...
Tiščala me je Bertina afera.
«Ah, neumnost! Haha, zato si fant... Kdaj se je še zgražal svet nad zapeljivcem? Za moškega je čast, če ima več ljubezenskih prigod. Nad njo se zgražajo. Nad njim se krohotajo... Hahaha — nesrečni Belna!...»
Pogleda me od strani... Smeh mu ni preveč odkritosrčen... Kdor je bil videl tisti prizor...
Brrr — me stepe slutnja groze. Te si ne izženem zlepa iz kosti...
Od leve naju vzdrami trkanje na okno. Dr. črnko nama miglje iz pisarne, naj bi prišla k njemu.
«Tu poglejte! Kaj pravite?«
Obraz mu je zabuhel in rdeč, oči krvave. Nervozno se prestopa tja in sem; z rokami v hlačnih žepih, da mu hlačnici odstopata od gležnjev, prekratki in skoraj smešni.
Loschnigg mu je pisal pismo;
Roti ga, naj se ne udeleži volitev, naj ima usmiljenje z bolnikom — s Kukovvtzem. Sklicuje se, da je pravica na njih strani, da jih izkuša samo zlobna usoda. (Slovenci pa so rekli: kazen božja!) Zatrjuje, da jim je zmaga že tako ali tako zagotovljena. Kukowetz je namreč sklenil, da se da ponesti na volišče. Prilaga celo zdravniško spričevalo, ki zagotavlja, da bolnik še ni preslab in da ga je mogoče nesti... Obrača se na Čmkovo dobro srce in milo tarna, naj se usmili bolnega in naj ne dovoli, da bi ga mučili s prenašanjem.
Poleg Ldschniggovega je tudi Kukowtzev podpis; a pisava je za smrtno posteljo sumljivo krepka.
Vse skupaj je sumljivo. Če je Kukowetz sposoben za prenašanje in je pripravljen k temu — čemu potem te prošnje, to ponižanje in klečeplazenje nemškega mogotca pred — Slovencem? Spričevalo je dr. Zornovo. Ta ni Loschniggov prijatelj; a ob volitvah...
«Wabitsch mi je prinesel pismo. Ponudil je... Ampak prosim, gospoda, zdaj še tiho o vsej tej stvari! Ponudil je, da me izvolijo v okrajni odbor, če jim ustrežem...«
«Neumnost!» se obme jezno dr. Rupnik v stran.
»Nič neumnost!« utriplje oni naglo. Z rokama veje pred seboj, duška mu je hitra. »Zahtevali bi pisano izjavo, da imam svobodne roke v odboru. Pomislite, da ni nobenega naprednjaka notri!«
Veleposestniki in kmečke občine pošiljajo klerikalce, trška kurija voli Nemce v okrajni odbor. Slovenci imajo torej dve-tretjinsko večino. Nemci bi z enim glasom ničesar ne izgubili; slovenski liberalci pa s podarjenim mandatom ničesar ne pridobili — kvečjemu očitanje, da je z izdajstvom kupljen.
«Neumnost, gospod šef, neumnost! Zakaj se toliko pehajo za vas? — Prosim vas, za boga milega, ne dajte se premotiti! Sleparji so, brezvestneži! Kukovvetz je tako bolan, da ga še s postelje več ne vzdigajo. Na noben način ne more več na volišče. Briga se umirajoči za volitve!... Zato se slinijo okrog vas!«
»A spričevalo?« utriplje Črnko še hitreje.
»To je ravno dokaz! če nisem prej verjel, verjamem zdaj, da je konec s Kukowtzem. Ne izpregledate sleparstva?«
Dr. črnko hodi po pisarni, prestopa se nestrpno, ves vznemirjen in neodločen. Od koncipienta je pričakoval soglašanja, podpore — zdaj pa...
»Ali ste obljubili?«
«Ah, ne! Ah ne! Ničesar nisem obljubil. Kaj bi obetal?«
Roki v hlačnih žepih, mahedra s komolci, da se mu smešno dvigata hlačnici od gležnjev.
»No, živio! To je pametno! Zmaga je naša. Klanjem se, gospod šef!«
Ubogi črnko! Ti si gospod! Kaj je Arnošt proti tebi? ^ A tvoja stiska je velika! — Kakšna bo šele tvoja, Arnošt?-« Rupnik se jezi, škrtajoč z zobmi:
«šlapa, šlapasta!« Potegne me odurno za rokav: «GleJ. da se nazadnje še ti skisaš!«
Filipina mu mora pokazati glasovnici. Popisal ju je bil dr. Žižek. Ivan mi obe porine v žep in mi požuga resno, da se mu zasvetlika solzno oko, kakor bi resnično jokal;
«že prav, prijatelj! Pogum velja in zmaga bo naša!«
, F'hPin«- Je bila majceno v zadregi. Ja2 pa sem se napravil kar domačega... Kaj bi toliko razlagal? Zakaj bi se oprar
VluCVal ....
*	sem	in	skrokan,	ljubica.	Ali	ostanem	že	kar	pri
tem? Stanovanja nimam... Zaradi teh nekaj dni... Kaj ne?» «Ali ne bi rajši, Arnošt?...«
Hotela je začeti zopet... A saj ni vredno besed: čim bolj bi se otepala ženitve, tem bolj bi silil vanjo.
»Mir, dušica! Tako sem truden!«
Zazehal sem zaspano in jo potegnil k sebi:
«Zdaj sva si svoja, Filika! Zdaj je konec fantovanja. To je bilo zadnje. Ti ne verjameš, kako si odpočijem ob tvoji strani!»
XX.
Da bi ne bilo prišlo to nesrečno jutro! Da bi se ne bil zbudil in bi bil rajši dalje sanjal!.,.
Ko se predramim, sem ves poten in grlo mi je suho.
«Ali sem smrčal?« vprašam Filipino, ki se sklanja k meni-«Strašno si vlekel dreto.«
Ali je bil Loschinski? Ali je bil Loschnigg? — Kdo je bil. ki sem sanjal o njem in ki me je davil? — Skoraj me sili smeh...
A zdajci vztrepetam:
Moj bog, danes so volitve!
Vrže me iz postelje; z nestrpno naglico se umijem; čeljusti komaj brzdam, da mi ne šklepečejo z zobmi.
(Nadaljevanje sledi),