Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. HARODHl DNEVNIK UpravniStvo: Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 160. Telefonska Številka 85. Celje, v soboto, dne 17. julija 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Protekcija in korupcija pri spodnještajerskih sodnijah (Interpelacija drž. posi. Franja Robleka in tov. na njegovo ekscelenco pravosodnega ministra v državnem zboru dne 17. junija.) (Dalje in konec). Isto pravilo velja tudi za zasedanje višjih mest. V Celju sta od devetih svetnikov dež. sod. samo dva Slovenca vkljub teran, da je sod. okrožje popolnoma slovensko. Pri višjem deželnem sodišču v Gradcu bi moralo biti po razmerju pristojnega nemškega in slovenskega prebivalstva tretjina vseh svetnikov izmed slovenskih sodnikov. Še bolj pa se '.kaže zapostavljanje Slovencev pri najvišjem sodišču, kamor Slovenec sploh ne more priti, razun kakega nemškutarskega uradnika iz Sp. Štaj., ki je zmožen slovenskega jezika. Vsa mesta pri državnem pravdništvu v Celju in Mariboru so zasedli strastni Nemei. Vsak Slovenec, ki se posveti sodniški službi, že ve vnaprej, da ga čaka mnogo več dela ko nemškega tovariša, ne pa tudi najmanjše priznanje za delo, nasprotno prezre se ga, ako je na vrsti za imenovanje*. Pod sedanjo pravosodno upravo samoobsebi umljivo ni nič boljše temveč še veliko slabše ko je bilo doslej. Sedanji minister je pozval kot osebnegla referenta za slovenske dežele in kraje nekega mladega sodnika dr. Huberta pl. Karnitschniga iz Ptuja in namestnika drž. pravdn. dr. Paltaufa iz Gradca, ki vesta slovenski le slabo in pogrešilo, pač pa sta znana kot zagrizena Nemca. Od teh dveh osebnih referentov, ki smatrata že vnaprej vsakega slovenskega sodnika kot manjvrednega, bodo vbodoče odvisna imenovanja pri spodnještajerskih in koroških sodnijah. Kako se bodo vršila, je vsakomur jasno. Pod sedanjo pravosodno upravo se je poklicalo svetnika višjega deželnega sodišča dr. Pevetza k najvišjemu sodišča in bode kmalu imenovan za dvornega svetnika. V očeh pravosodne uprave ga pač zato kvalificirajo njegove zveze z vodji nemških strank, narod pa mora čutiti ogorčenje, ako gleda tako gospodarstvo. Ker tudi višji državni pravdnik nima potrebnega znanja slovenščine, so Slovenci, ki imajo dvomljivo srečo pristojnosti k višjemu deželnemu sodišča v Gradcu, srečno prišli tako daleč, da funkcijonarja višjega državnega pravdništva v Gradcu (višji drž. pravdnik in njegov namestnik) niti ne razumeta slovenskih aktov. Ako oba gospoda trdita, da vesta slovenski, to ni resnično. Ako pozna kdo nekaj slovničnih pravil in zna s pomočjo slovarja prestavljati priproste slovenske spise, še nikakor ne more trditi, da zna tudi popolnoma slovenski. Gotovo bi se našlo dovolj resnično praktično zmožnih mož za to mesto. To je bila čista protekcija in ničesar drugega! Državnim pravdni-štvom se sedaj ni treba bati glede slovenskih strank in aktov nobenega nadzorstva. V delokrog višjega državnega pravdništva spadajo državna pravdništva v Gradcu, Celjn, Celovcu, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Ljubnem. Prebivalstvo delokroga celjskega, ljubljanskega, mariborskega in novomeškega je po pretežni večini, celovškega pa po jedni tretjini slovensko. In kaj takega se godi v pravni državi! Kako naravnost korumpirane so razmere [v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu, vkolikor pridejo slovenski kraji vpoštev, kaže tudi nejea-naka mera pri disciplinarnih slučajih. Javna skrivnost je, da je obsodilo višje deželno sodišče še pred dvema letoma nekega predstojnika okrajnega sodišča v področju mariborske okrožne sodnije h kazenskemu premeščenju na drugo mesto in to na lastne stroške. Mož si je dovolil take pregrehe, ki očividno niso pripuščale, da bi ostal v dosedanjem službenem kraju. Toda tega moža še vedno obseva solnce milosti višjih gospodov v Gradcu in na Dunaju. Disciplinarna oblast je sicer obsodila tega nemškega sodnika — sodni upravi pa se ni zdelo vredno obsodbo izvršiti. Najbrž pa še se čaka, da bi se izpraznilo kako boljše mesto za tega moža. Seveda je opora nemštva v dotičnem kraju in hud sovražnik slovenskega uradovanja. Tako se seveda s slovenskimi uradniki ne postopa. Nek sodnik v novomeškem sodnem okrožju je bil letos spomladi obsojen h kazenskemu premeščenju na lastne stroške, a kazen se je že v dveh mesecih izvršila. Podpisani poslanci vprašajo tedaj njegovo ekscelenco gospoda pravosodnega ministra: 1. Ali so mu te razmere znane? 2. Ali hoče vbodoče z vso energijo in nepristranostjo za to skrbeti, da odpade pri imenovanjih protekcija in se bode imenovalo zmiraj le take prosilce, ki pridejo po službeni starosti in po kvalifikaciji vpoštev? Ali hoče zlasti z vso ostrostjo za to skrbeti, da se imenujejo v slovenskih deželah za sodnike le ljudje, ki so dokazali, da so popolnoma zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi? Franjo Roblek, dr. Ploj in tt. Politično hroniha. a Nemci na delu. Zaključenje parlamentarnega zasedanja je Nemcem vedno dobro došlo. Vsakokrat, ko prestane kontrola parlamenta, napoči doba žetve za Nemce. Izvrševalni organ nemških strank in narodnih svetov, nemški minister-rojak ima še le v brez-parlamentni dobi priliko razviti svojo delavnost. Tako je bilo v preteklosti vedno, tako bode tudi sedaj. Sedaj, ko se ni bati opozicije od nobene strani, ne interpelacij v parlamentu, bodo razni resortni ministri, posebno ju-stični minister, izvršili vsa važna imenovanja — seveda nam na škodo, Nemcem na korist. Sedaj bode tudi namškonacijonalno uradništvo pri sodnih in drugih uradih lahko po svoje, ali v smislu znane Hochenburgerjeve razloga člena XIX. osnovnih državnih zakonov praktično reševalo jezikovno vprašanje pri raznih državnih oblastvih. Naši klerikalni obstrukcijonisti in njih zavezniki bodo pa v najradikalnejših govorih in člankih po svojem časopisju proslavljali svojo „odločnost" proti vladi in slikali v živih barvah koristi, katere je njih radikalizem prinesel slovenskemu ljudstvu. In kar je najbolj žalostno, večina jim bo tudi verjela. Nemci se smejejo v pest ter hvalijo v svojem srcu dr. Šusteršiča, da jim je tako nepričakovano vstvaril dobo žetve, na katero niso računali. Štajerska poslanca Hofmann-Wellenhof in Wastian sta tudi že predložila raznim ministrom celo listo nemških želj in zahtev. Od ministerstva za javna dela zahtevata, naj država podpira promet tujcev na Štajerskem, zahtevata državne podpore za skijski šport v okolfci graški; podpore graš-kemu atletskemu klubu za prireditev mladinskih iger ter za vožnjo na mo-torskih kolesih iz Celovca v Gradec. Minister jima je kar najradovolj-nejše prav zagotovo te podpore tudi obljubil. Tako poroča Tagespost. Mi gotovo nismo nasprotniki telesnih vaj in sporta — toda v državi, v kateri živi na stotisoče ljudi (glej včerajšnjo notico o domači obrti na Moravskem), ki si niti slabega kruha ne morejo kupiti, ker so njihovi zaslužki premajhni, v taki državi naj si pač oni ljudje, ki goje sport, to tudi sami plačajo in naj ne zahtevajo, da bi se jim dajale državne podpore za njih zabave. Taka potratnost je naravnost zločinska in minister, ki tako gospodari z davčnim denarjem, bi moral na zatožno klop. Pa to še ni vse. Tudi železniški minister je obljubil Hofmannu in Wastianu državno podporo za železnico — na Schöckel. Z državno podporo naj se z i LI STE K. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 88 Oeski spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Konec. Skratka: Husiti so bili prismojeni fanatiki, daleč od tihega, skupnega narodnega dela, veselili so se le prešernega boja s kiji in cepi, prirejali so nedostojne demonstracije in kompromitirali s svojimi neumnostmi češki narod v najvišjih krogih. Narodnjaki dosežejo svoje cilje le z mirno previdnostjo, kar najbolje dokazujejo na primer Madžari, ki so s svojo mirnostjo dosegli vse, kar so si le mogli želeti. Zato dobro delajo med nami oni, ki nas neprestano opominjajo k miru; saj smo mi Novočehi, kakor je znano, preveč ognjeviti in divji in ko bi drug drngega ne vdržali, bogve kaj bi še vse v svoji divjosti napravili! Največ pa so škodili husiti češki stvari s svojim nerazumnim odporom proti nemščini s tem, da so prvič zlomili moč drugega deželnega jezika za dalj časa, drugič da so spodili odtod celo trumo Nemcev in se s tem otresli vsake priložnosti za nemško konverza-cijo, brez katere se nihče pošteno ne nauči nemščine. Ko bi to moglo biti drugače! Danes bi gotovo že vsak Čeh govoril nemško, kakor bi z bičem pokal in rodoljubom bi ne bilo treba tako trudapolno skrbeti za ohranitev in razširjanje nemškega jezika med Čehi. Poleg teh, za celi narod prevaž-nih izkušenj si je pridobil gospod Brouček s svojim izletom tudi nekatere jezikovne podrobnosti. Ko udari ura v „orlojn"' *) sedem, sedi navadno „pri kokotu **), (vikarke se od spominskega julija nekako ogiba), otrese tam ob „mazhauzu" ***) sneg *) zvoniku **) pri petelinu ***) prag s „plašča" in „škornjev", na jedilnem listku si izbere z veseljem pečeno „kuro" ali jezik s spolzko „šalšo", vzame si k temu slani „rogaček" in pri osmem „bokalu" začne modrovati o jabolčnih „varmužih". Globoko se tudi zamisli, tiha melanholija ga objame, iz njegovih prs vro težki vzdihi in včasih se mu zasveti tudi solza v očesu — skratka pojavijo se vsi znaki nesrečne ljubezni. Zdi se mi, da ga v takih trenotkih obide brezmejna žalost bodisi po staročeški medici ali po zali Kunki. V tem drugem slučaju bi bil morda najnesrečnejši zaljubljenec na svetu in za svoj zakrknjen samski stan kaznovan na tako krut način, da bi si bolj krute kazni ne mogle izmisliti niti ljubeznive bralke. Poleg onih moralnih posledic, je imel gospod Brouček od srednjega veka edino ta gmotni dobiček: nove podplate svojih čevljev. Mu je tem ljubše, ker jih ima popolnoma zastonj; dolg husit-skega čevljarja je že davno zamolčan. Gospodinja (ki jo je gospod Brouček vseeno na njen god iznenadil z darom v podobi predpasnika, ker se je na nerazumljiv način vrnil v novi vek že dne 13. julija, torej pred obletnico bitke na Žižkovu) ga je sicer opozorila, da so omenjeni podplati popolnoma taki kakor oni stari, s katerimi je šel gospod Brouček pred enim dnevom na Hradčane, toda naš junak jo je zmagovalno zavrnil, češ da delo iz petnajstega stoletja nemore sploh biti kakor novo in da že sama eksistenca teh podplatov priča o imenitni temeljitosti sta-ročeških čevljarjev. Ta trpežnost je že pripravila v obup gotovega profesorja ki si je izprosil husitske podplate, ko' bodo raztrgani, za znanstveno preiska-vanje — kdo pa more vedeti, če ne najde v njih kake koščke naših rokopisov. S tem bi bil nesrečni spor končan, kakor bi odrezal. Toda podplati se nočejo in nočejo raztrgati in zato bodemo še bogve kako dolgo čakali na konečni zagovor dotičnega gospoda profesorja. dajo torej v nemških krajih železnice na visoke gore, ki bodo služile po par mesecev v letu bogatim turistom v pospeševanje njih zabave ter donašale par hotelirjem velike gmotne koristi. Pri nas na Slovenskem se pa moramo desetletja in desetletja boriti za vsak rep železnice, ki nam je v gospodarskem oziru prepotreben. Po Slovenskem se zidajo železnice v prvi vrsti iz strategičnih obzirov, v gospodarskem obziru važne železnice pridejo na Slovenskem šele tedaj na vrsto, ko so nemški kraji že do vrh glave nasičeni in sedaj naj bi se Nemcem zidale celo turistične železnice po planinah predno se nam da to, kar je za življenje pre-potrebno. Grof Stiirgkh seveda tudi ni zaostal in je obljubil gg. Hofmamu in Wastianu državno podporo za bolnico v Gradcu (proti čemur nič nimamo, zahtevamo pa nekoliko več in boljših bolnic tudi v slovenskem delu dežele) ter ustanovitev drugega učitelja za protestantsko verstvo na graških srednjih šolah. (Če jim ga je treba, naj ga imajo, naj pa tudi Slovencem ne odrekajo, česar jim je v kulturnem obziru potrebno.) To je začetek nemške kampanje v brezparlamentarni dobi, v kratkem pridejo še z večjimi zahtevami. — v Trializem in Madžari. V „Pester Lloydu" je priobčil nek dr. R. Havass članek, v katerem se pritožuje, da so se vsi Dalmatinci, ki so bili nekdaj Madžarom prijateljski, svojemu staremu prijateljstvu izneverili in da sedaj ne mislijo več na združenje z ogrsko državo ampak na osnovanje samostojne jugoslovanske države, v kateri bi bili združeni tudi istrski Slovani, Slovenci in Bosna in Hercegovina. Dr. Havass plaši Jugoslovane, da bi jim bila državna samostojnost samo na škodo ter pravi, da je v narodnem obziru razcepljenim Jugoslovanom "odstvo Madžarov, ki jih po številu, duševnem razvoju in bogatstvu prekašajo, neobhodno potrebno. Jugoslovani so pa proti temu ubogi in bi jim državna samostojnost obrodila samo politične in gospodarsketežave, vezani so torej na Madžare kot na svoje voditelje in protektorje. (!) Madžarski patriot končno pravi, da se je ideja trializma porodila na Dunaju iz želje, Madžarom škodovati ter je odriniti od morja. Dunajski politiki mislijo, da bodemo z oslabitvijo Ogrskega monarhijo okrepili. To pa ni res, čim prej zopet ideja trializma izgine, tembolje za državo in dinastijo, ker Madžari ne morejo tega trpeti, da bi se širilo v Avstriji gibanje, ki je njihovemu državnemu ozemlju nevarno! S takimi članki bodo madžarski patriotje pač težko dobili Hrvate na svojo stran, nad katere pošiljajo svoje Rauche in Ac-curtije. v Nemčija. O politiki Poljakov v nemškem parlamentu piše „Dziennik Berlinski", da bi bila zmota misliti, ako bi Poljaki upali, da nastane pod novim kancelarjem kaka premena v protipoljski politiki. Odstopivši .knez Bülow je imel prav, ko je brzojavil nemškim kolonistom v Gnjezden, da premena kanclerjeve osebe ne pomeni premene protipoljske politike. Poljski poslanci so s svojimi glasovi pripomogli vreči hakatistiškega kanclerja, ne smejo se pa zanašati na to, da to moralno zadoščenje prinese poljskemu narodu kake koncesije. „Bodimo složni! Ne ozi-rajmo se na nikoga ljubezen ali sovraž-stvo — to je edini program, katerega smo se dolžni držati v javnem življenju, kliče „Dzienik Berlinski". v Revolucija v Perziji. Rusija in Anglija sta se že sporazumeli, da treba odstaviti sedanjega šaha. Anglija želi, naj postane regent Ziel es Sultaueh, stric sedanjega šaha ter naj vlada v imenu svojega desetletnega sina Zilla, ki študira sedaj na Dunaju,—Teheran je popolnoma v rokah nacijonalcev. Ruske čete so se vdale, mesto je čisto ' mirno in prebivalstvo se zopet vrača na delo. Šah Mohamed Ali je s svojo ženo pobegnil pod varstvom ruskih <;et v Kasvin ter pojde od tod v Enseli. Dnevno hraniba. o Protialkoholno gibanje na Švedskem je zelo razvito in je doseglo znamenitih uspehov. O tem nam pričajo najlepše te-le številke: Kousum žganja na glavo je znašal S. 1830 še 40 lit., v letih 1896 do 1900 pa še samo 8*04 lit. V isti meri, kakor pada konsum žganja, raste splošna izobrazba v deželi. Zato zavzema švedski narod med civiliziranimi narodi na svetu jedno najodličnejših mest. o Švedske ljudske šole so v vsakem obziru najlepše na svetu. Vsaka šoia je okrašena s slikami iz prirode, iz domačega življenja in zgodovine. Vsaka slika, ki pride v švedsko-.ljnd-sko šolo, mora biti v resnici umetniško delo, ki blagodejno upliva na tvorjeüje umetniškega okusa otrok. Na vseh ljudskih šolah se poučujejo otroci v ročnih delih in spretnostih. Na 3000 ljudskih šolah na Švedskem se poučujejo tudi razna rokodelstva. Take šole so kakor moderno urejene, vzorne rokodelske delavnice. — Posledice take vzgoje se kažejo v tem, da je ni dežele na svetu, katera bi se mogla s svojimi rokodelskimi izdelki kosati s Švedsko. Na Švedskem imajo pa tudi 31 ljudskih vseučilišč, ki skrbe za izobrazbo preprostega ljudstva. Ljudska vseučilišča so že nad 40 let stare institucije, katere podpira država. Leta 1905 so imele 1.660 slušateljev. v „Zagorske novine". Pod tem naslovom je začel v Krapini izhajati 1. tm. tednik za prosveto' hrvatskega Zagorja. v Iz veleizdajskega procesa v Zagrebu. Včerajšnji'„Pokret" prinaša vest, da je kronski svedok Nastič v pondeljek obiskal drž. pravdnika Accurtija v poslopju kralj sodnega dvora. — Go-spica Boroš, o kateri smo svoj čas poročali, da je zaprta, ker jo je državni pravdnik Accurti osumil, da mu je po- slala zavojček z vrvico z napisom: „Za Accurtija in Košutiča", je sedaj končno izpuščena iz zapora, v katerem je morala mnogo pretrpeti. v Češki delavci za slovenske. V pondeljek 19. tm. se vrši v Pragi od nar. socijalne stranke sklican javni shod, na katerem bo govoril vodja slov. Nar. Del. Or g. o štrajku v Ajdovščini in bo pozival češke delavce k solidarnosti. — v Azijatske razmere na Hrvatskem. 12. tm., na Petrovo, je šel 70-letni pop J ovo Vnkelič v Tržiču v Slavoniji v cerkev. Pred cerkvo je našel orožnika, ki je izpraševal nekega kmeta o dveh znakih, katera je ta nosil. Eden je bil od srbskega dobrodelnega društva, drugi pa srbski cerkveni grb (štiri S, kar pomeni: Samo sloga Srbina spasava!). Pop je pripomnil orožniku, da bi pač mogel to zaslišavanje odložiti na jutri, ker je danes tako velik praznik. Orožnik je prijavil dogodek politični oblasti. Ta pa je izdala ukaz za aretacijo sivolasega starčka in 13. t. m. zjutraj so prišli na vse zgodaj orožniki, vrgli popa iz postelje in odpeljali 70 letnega starčka vklenjenega peš v Slunj. v Poneverjenja. Postajenačelnik v Jeneserku na Ogrskem je poneveril 123.000 K in pobegnil. Društvene vesti. z V Dramljah pri Celju se vrši jutri Ciril-Metodova slavnost, pri kateri govori tudi družbin potov, učitelj g. I. Prekoršek. Ker so Dramlje lep in izleten kraj, dve uri iz Celja po senčnatih gozdih, upamo, da nas počasti ta dan nekaj Celjanov! z Telovadno društvo Sokol v Žalcu priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne pešizlet svojih članov v kroju in sicer čez Griže, Lešče, Št. Pavel pri Preboldu. Med potom se vadijo redovne vaje. Prijatelji „Sokola" se vabijo na ta izlet. z V Hrastniku se strelja — namreč na dobitke v nedeljo, ko se vrši tam veselica v prid naši Ciril in Metodovi družbi. Hrastničanje in drugi, ne izpustite prilike priboriti si prelepih dobitkov! Strelja se že dopoldne in potem ves dan. Prava veselica še pa prične ob 3. uri popoldne. Pridite k nam od vseh strani, sprejeti bodete gostoljubno, slovensko! z Iz Sevnice. Kakor smo že poročali, priredi v nedeljo, dne 25. julija tukajšnji odsek telovadnega društva „Sokol" v Brežicah v Sevnici slavnost, ki obeta biti sijajna. Nastopil bo razun brežiškega „Sokola" krški „Sokol" z ženskim naraščajem, ki je pri sokolski slavnosti pri Sv. Križu žel obilo hvale — in „Sokol" pri Sv. Križu. Nadejamo se, da se bodo udeležila tudi druga bratska društva, ker je železniška zveza jako ugodna. Z ozirom na to, da se tukaj od tabora 1871. ni vršila kakšna večja prireditev, izvzemši javne telovadbe celjskega „Sokola" pred desetimi leti in brežiškega pred tremi leti in nekaj šolskih veselic, vlada za napovedano slavnost veliko zanimanje. — Neugodnejše ne morejo bi«i razmere za ta odsek kakor so sedaj; telovaditi smo morali zdaj tu zdaj tam, ne da bi imeli stalno telovadnico, tako da je bilo res za obupati. Toda sevniški „Sokol" je vstrajal in hoče pokazati, da volja premaga vse. Odsek se torej nadeja mnogobrojne udeležbe iz sosednih mest in trgov, v prvi vrsti pa iz okolice same. Preskrbljena je izvrstna godba, pa tudi za drugo raznovrstno zabavo je preskrbljeno. Ker so Sevničani sklenili ta dan izobesiti trobojnice, imela bo Sevnica praznično obleko. Na svidenje torej 25. t. m. v Sevnici! Štajerske novice. z O občnem zboru „Narodne založbe" širijo klerikalci docela lažnjive in neresnične vesti, med drugim, da bo imel „Narodni Dnevnik" — 60 tisoč kron primanjkljaja. Mi smo sicer že priobčili številke, ki odgovarjajo resničnemu položaju in po katerih je sploh nemogoč tak primanjKljaj. Ampak res je, da rabi naše časopisje močno in zdatno podporo, da se ne bode ae-le vzdržalo, temveč tudi še spopolnilo in razširilo. Zato se je sprožila [epa ideja, naj bi darovalo 100 premožnejših rodoljubov vsak po 100 kron vprid našemu časopisja in veseli nas, da se širi ta lepa ideja in da se že oglašajo tairi podporniki. Kaj pomeni za nas kot narod in stranko dobro urejeno časopisje, ve vsakdo in smešno je, če pisarijo v resnici otročaji po „Straži", da obstoji celjsko časopisje samo na ljubo — urednikom. O sancta simpli-citas! Ako bi klerikalci ne vedeli, kak trn so jim napredni časopisi v Celju, bi toliko ne bevskali o njih. Sicer se jim za reklamo vprid podporni akciji za Narodno založbo lepo zahvaljujemo. Nizkotna obrekovanja pa naša javnost listu, ki mora priobčevati po 16 popravkov naenkrat, itak ne verjame. z „Zveza narodnih društev" in klerikalci. Pričakovali smo, dà bodo klerikalci glodali kolikor le mogoče „Zvezo narodnih društev". Včerajšnja „Straža" se je oglasila v uvodniku na način, ki se imenuje nemški zelo dobro „rüpelhaft", da nekoliko prekritizira in moralno uniči „Zvezo" ad maiorem glo-riam „Slov. kršč. soc. zveze". To sicer ni ničesar originalnega: vsak cigan hvali svojo kobilo. Dostavimo pa vendar nekoliko opazk. Po „Straži" se namreč zopet razlega pesem o slogi kakor vselej kadar naprednjaki store v obrambo svojih načel in svojih somišljenikov isto ko klerikalci: namreč organizirajo in združijo svoje ljudi, svoja društva. Mi ne kratimo klerikalcem pravice do delovanja v svojih društvih kakor vedo in znajo, za nas pa si prisvajamo isto pravico brez vsakega ozira na vlade-željno duhovništvo. Res je, da imamo v „Zvezi" dejansko včlanjenih še-le 73 društev, pa to še niso vsa nepolitična, neklerikalna društva; ko se združijo vsa, bo naša organizacija večja ko klerikalna. Kajti tudi tam, koder naši somišljeniki še nimajo nepolit. društev, jim jih ustanovimo. „Zveza nar. dr." je stara še komaj eno leto in se ima boriti z velikimi ovirami; ne toliko s klerikalci kolikor dostikrat z brezbrižnostjo v naprednih vrstah. Mislimo, da boi'e Nekaj krilatih izrekov Trdinovih v zadnji (VI.) zbirki. Trdina ne uživa zastonj slave kot eden naših najboljših pisateljev in obenem najboljših poznavateljev ljudske duše. Za danes'nekoliko vzgledov, ki presenečajo po svoji izvirnosti in — točnosti. O tercijalkah sodi (str. 162): Ter-cijalke bi ostale še v nebesih vse hudičeve. Njih ne bi veselilo to, da gledajo in vživajo Boga in božjo veličast. Njihova glavna sreča bi bila to, da se morejo smejati pogubljenim dušam in jim privoščiti prav iz srca strašne muke, katere trpe. Rajši grem v pekel kakor s tercijalkami v nebesa. O duhovnikih (str. 166): Na Kranjskem služi do pet sto duhovnikov. To je veliko in vendar nam vera peša, v poštenju in bogoljubju ne napredujemo nič, ampak se pomičemo še nazaj in sicer hitro, da je strah. Ko bi imeli samo 50 dušnih pastirjev, v ta stan zares poklicanih, vseh vnetih za božjo čast in naše izveličanje, bi dosegli s svojo besedo in svojim vzgledom veliko več kakor vseh pet stotin. Sveti Pavel iu drugi aposteljni in oznanjevalci so preobrnili obširne dežele, cela cesarstva, vcepili so ljudem živo vero in stanovitnost do smrti. To so storili ne vsi skupaj, ampak posamezno. Ni mogoče, da ne bi naše male deželice petdeset navdahnjenih mož v kratkem poboljšalo in pripeljalo k Bogu nazaj. O romarjih (str. 167): Romarji so skoraj sami potepuhi, z večine ne dosti boljši od ciganov. O brezmiselnem blebetanju rožnega venca (str. 167): S spanjem si ne bomo prislužili nebes; dremlje tisti, ki moli naprej, dremljejo še bolj tisti, ki za njim ne molijo, ampak molče. O večnih mašah (str. 177): Ko je spovednik prigovarjal na smrtni postelji kmetici Rekarici, naj bi volila kakih 100 goldinarjev za večne maše odgovarja Rekarica: Vem, da Bogu noben dar ni tako prijeten kot sveta maša. Ali vidite, njemu pa tudi morda noben greh ni tako zopern kakor jeza in kletev. Saj vem dobro, kaj se je godilo, kadar je dal kdo za večne maše. Vsa rodovina je godrnjala in obrekovala rajncega. Vsak je dejal: Ti goldinarji bi bili nam kaj prav prišli; zdaj so zavrženi, hiša je obložena z novim dolgom. Kar se zapiše cerkvi, se jej mora odšteti, naj se vzame kjer hoče. Casi so slabi, da Bog pomagaj! Veliko se že pozna, če izgubi žlahta 20 gld., večne maše so pa še dosti draže. Čemu ta potrata? Saj se bero maše za žive in mrtve brez razlike, naj so plačane ali ne. Duša ne bi nič trpela, če bi ostal denar lepo doma. Ranjki je pokazal, da mu je malo mar za ubogo rodovino. Tako, vidite gospod, pa tudi še hujše se ljudje togotijo na večne maše. Po njihovi misli naj bi jih ustanavljali graščaki in drugi bogatini, kmeta režejo preveč v živo. Nečem, da da bi me moja hiša po smrti obirala in morda še klela zaradi tega. sedaj marsikdo spregledal, ker vidi, da klerikalce boli širjenje nepristranske izobrazbe . . . Nam je samo treba dela, na govo-voričenje klerikalnih lističev in na njihovo poklicno hujskanje se ne ozirajmo. Kar se pa tiče abstinenčnega gibanja, ponovimo še enkrat, da se je celjsko časopisje bavilo še prej, ko je živela „Straža", zlasti pa „Domovina", temeljito in intenzivno z abstinenčno idejo. Ker so klerikalci zmiraj iskali po znanem svetopisemskem pregovoru o pez-dirju v naših krogih pijancev, smo tudi mi prijazno nasvetovali nekaterim služabnikom Gospodovim, naj se zanimajo za antialkoholni kongres v Ljubljani. Ne moremo prav nič za to, da so gospodje razžaljeno zavrnili naš prijazen nasvet ter se sedaj za plačilo zaganjajo v urednika Lešničarja. Gospodje, ostanimo pri stvari: veselilo nas bode. ako se bo abstinenčno gibanje lepo širilo med vami in skušali vas bodemo — ni nas sram tega povedati — posnemati, ker vidimo, da bi bilo na Slovenskem marsikaj bolje, ako bi bilo več treznosti. Morda bi se zboljšala celo „Straža", mislite ne, g. Cenčič? a Klerikalna vzgoja. Ob sklepu letošnj. šolskega leta so priredili klerikalni dijaki tukajšnjih gimnazij od-hodnico pri „belem volu". Navzoči so bili pri popivanju celo prvošolci. . Tekel je seveda „frajbir" in navdušenje za klerikalizem. Ker je g. katehetu Cestniku posebno na srcu nravna vzgoja naše srednješolske mladine, ga vprašamo, ali pozna tistega klerikalnega profesorja, ki je takrat govoril in hujskal nezavedne fante v boj proti „liberalizmu"? Gotovo bode v interesu zavoda, na katerem službuje in predvsem v interesu naše mladine, da tako počenjanje dotičnega profesorja javno in najostrejše obsodi in zahteva, da deželni šolski svet dene moža v zasluženo disciplinarno preiskavo ter ga odstrani. Ker je stvar splošne važnosti, damo g. prof. Cestniku prav radi predale „Nar. Dnevn." na rapolago, da malo ljudje zvedo, kakšni so nekateri brezvestni klerikalni vzgojitelji mladine. Saj se tokrat strinjate z nami, g. Cestnik, kaj ne? Smo si sicer prin-cipijelni nasprotniki, kjer se pa gre za dobro stvar, vam vedno radi pomagamo. Zato se le kmalu oglasite! o „Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje" izide na mnogostransko željo čitateljev in prijateljev našega lista v posebni knjigi, ki bode stala mehko vezana K 2'—, s pošto 20 vin. več. S to knjigo pridobi naša književnost znamenito delo velikega češkega pisatelja, katero bode s svojim krasnim stilom in duhovito satiro posebno ugajalo inteligentnejšim slojem. Da bode prevod tembolj ugajal, smo naprosili priznanega slov. pisatelja g. Ivana Laha, da je napisal krasen uvod in razlago satire, ki bode zlasti dobrodošla onim, kateri ne poznajo natančnejše češkega slovstva in čeških razmer. Naroči se lahko „Izlet" pri Narodni založbi v Celjn in v vseh knjigarnah. — Ob-jednem naznanjamo, da bodemo v bodoče priobčevali le krajše povesti in eseje domačih in tujih pisateljev. — Najprej pride na vrsto lepa pravljica od Oskarja Wildeja „Mladi kralj". a Novi vodja slov.-nemških gimnazijskih razredov v Celju. Dosedanji vodja slov.-nemških gimnaz razredov v Celju g. J. Liesskounig stopi to jesen v pokoj. „Slov. Narod" ve poročati, da mu bode naslednik prof. dr. Šorn, ki je bil še le pred kratkim imenovan iz Ljubljane v Maribor. — Celjski klerikalci se trudijo, da bi prišel na Liess-keunigovo mesto prof. Fon, znani klerikalec in „prijatelj" šole. Odtod izvirajo tudi nameravani napadi na različne neklerikalne profesorje na za- vodu, ki se zadnji čas ponavljajo po „Slov. Gospodarju". o Zabavna večera. Danes priredi „Delavsko podporno društvo" zabavni večer v društvenih prostorih. Govori g. Iv. Prekoršek o delavskem vprašanju. Nastopi tudi prvič društveni tamburaški zbor. — „Slovensko trgovsko društvo" priredi danes zvečer zabavni večer za svoje člane in prijatelje v „Skalni kleti". Se bode tudi kegljalo. z Opozarjamo na Seitzev biograf na glaziji v Celju. Več v inseratnem delu. a V imenik zagovornikov v kazenskih zadevah vpisalo je graško nadsodišče g. Franceta Košenina, notarskega kandidata na Vranskem. v Promoviran bode danas, v soboto 17. tm. na graški univezi doktorjem prava g. Marko Stanjko, odv. konc. in starešina akad.-tehn. društva „Triglav". — Ob istem času bode prono-viran tudi g. Niko Omerza, abs. phil. starešina „Triglava", doktoijem filozofije. Iskreno častitamo! VI. poročilo Južnoštajer. hmeljarskega društva v Žalcu z dne 16. jul. 1909. o rasti hmelja v Savinjski dolini. Vreme se je zboljšalo. Dnevi so solnčni in topli — samo tople noči bi rastlini še bolj prijale. Stanje se je v obče zboljšalo. Ves golding vže cveti in po številu teh soditi, pričakujemo polovico pridelka, kakor v normalnih letih. Pozni hmelj zrastel je do vrha drogov in ima precej panog. Škodljivega mrčesa je precej manj. Društveno vodstvo. a Polzela v nevarnosti ! So nekateri kraji v osrčju slovenskega Šta-jerja, na katere preži grabežljivi nemški moloh, hoteč jih iztrgati iz slovenskih rok. Med te narodno ogrožene kraje spada tudi Polzela. Ne bom dosti opisoval našega položaja. Vsakdo ve, kako se v zadnjih letih pri nas nemškuta-rija širi, kako se zastruplja naše nezavedno ljudstvo z nacijonalizmom nemških tovarniških uradnikov, kako se redčijo naše vrste! — Bilo je pred letom ko je na neki fajerberkarski slavnosti izzivajoče vihrala frankfur-tarica — pri nas na narodni Polzeli. In naš občinski odbor je lepo — molčal! Zopet ni dolgo temu, ko je pridivjala iz Celja pijana druhal nemških „turnarjev" ter izzivala s hajla-njem. In spet ni bilo nikogar, ki bi bil te fantiče naučil malo spodobnega obnašanja. — Vse to je posledica naše narodne mlačnosti, one letargije, ki nas prej ko slej privede v smrt, če je nismo iztrgali s koreninami. Ne smemo pa storiti tega s surovo silo, ampak moramo izobraževati ljudstvo, da postane zavedno. Kdo naj to vzvišeno nalogo prevzame, če ne naša sokolska društva ter naše Ciril - Metodove podružnice. Z vsakim telovadnim nastopom, z vsako veselico se seje seme, ki gotovo obrodi sadu. Tudi mi Pol-zelani hočemo pokazati, da še stojimo na braniku. Braslovški odsek „Žalskega Sokola" priredi 25. t. m. na vrtu gosp. Cimpermana svoj javni nastop, spojen z veselico polzelske „Podružnice". Pripravljen je obširni vspored, katerega prijavimo v prihodnji številki. Ker je dobiček namenjen naši Družbi in braslovškemu „Sokolu", se obračamo do bratskih društev in rodoljubov s prošnjo, da nas posetijo v velkem številu ter nam tako pripomorejo do moralnega in gmotnega uspeha. Nazdar! Podružnica družbe sv. C. in M. za Polzelo. Odsek „Žalskega Sokola" v Braslovčah. v Srebrno poroko sta obhajala 14. jul. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom nadučitelj g. Viher iz Vuzenice in njegova soproga, o Udarilo je dne 9. jul. v hišo Franca Lipnika v Gradiškem dolu bi. Rogaške Slatine. Trije otroci, ki so bili sami doma, so se komaj rešili. a Za župana v občini okolica Št. Juri ob J. žel. je bil v četrtek 15. t. m. izvoljen — po slovesni maši, pri kateri so si dali častiti odborniki razsvetliti pamet — g. Jože Rataj, iz spoštovane napredne Zikošekove rodbine; da se je mož brezpogojno udal Žgankovi komandi, nam je uganjka G. Rataj sam na sebi je poštenjak. V starešinstvo so izvoljeni skozinskoz nezmožni ljudje. Po volitvi se je točil v „Katoliškem domu" na račun župnika Mikuša in stavbenika Scargnetija „frajpir". S slednjim se bomo še zmenili. Verjamemo, da je vesel, da se je rešil prejšnjega župana Urleba, ki mu je strogo gledal na prste. G. Urlebu pa, ki je 9 let županoval v korist občine, naše priznanje in zahvalo. — z Škrlatica se širi tudi na Vranskem in v okolici. z Umrl je 12. julija na Vranskem vsled zastrupljenja krvi po kratki bolezni veleposestnik g. Jakob Mulič v 62. letu svoje starosti. Ranjki je bil ugleden gospodar in dober Slovenec. N. v m, p.! a Štirideset deževni dni — minilo. Zloglasni vremenski prerok Me-dardus, čegar god je bil 8. junija, je letos točno izpolnil to, kar ljudje pravijo o njem. Danes je teh štirideset dni minilo in upamo sedaj toplega in gorkega vremena. V Sav. dolini ga že težko čakajo hmeljarji, pa tudi vinogradniki in drugi kmetje bodo z veseljem pozdravili lepo vreme. Seveda tndi meščani in vsi oni, katerim je v tej dobi prisojena kratka doba odpo-čitka. Danes je sicer tudi mlaj, kateremu pripisujejo mnogi upliv na vreme. z Neverjetna podivjanost. Včeraj zjutraj je skočil vlak blizu postaje Heimschuh na takozvani sulmtalski železnici, nedaleč od Lipnice, s tira. Ponoči so namreč naložili neznani zlikovci železne traverze čez tir in jih še pritrdili s kamenjem in peskom. Vlako-vodja jutranjega vlaka, ki je bil namenjen v Lipnico, tega ni opazil in je vozil naravnost na traverze. Stroj se je zvrnil in z njim dva voza osebnega vlaka. Pri tem je padel pomožni kurjač Banovec pod stroj in dobil težke opekline; vrh tega ima strto desno nogo nad kolenom. Ranjen je izmed potnikov tudi tehnik Wessely. Iz Lipnice je prišel hitro na pomoč pomožni vlak in do včeraj večera so tudi že progo očedili ter znova otvorili promet. Cela nesreča je le posledica neverjetne podivjanosti, ki je po priznanju nemških listov v tistih krajih običajna. To si naj zapomnijo naši renegatski lističi, kadar podtikujejo Slovencem podivjanost! _ Korošhe novice. o Celovški „Mir" je postal popolna filijalka ljubljanskega „Slovenca" in oznanjuje kot evangelj edino to, kar je „Slovenec" priznal za dobro. Nekdaj je dr. Brejc znal še malo misliti s svojo glavo, sedaj pa je zapadel popolni duševni impotenci in kakor 2 letno otroče ponavlja „Slovenčevo" filozofijo. Udriha se v „Miru" po kranjskih in štajerskih „liberalcih" (seveda tudi po koroških), slavi se Šusteršiča in njegovo brezdomovinsko gardo kot edine prave Slovane, psuje „liberalce" za vladne mameluke, ki delajo „vladno-nemško" politiko" itd., pri tem se pa še z vso resnostjo zahteva, da bi se vsi koroški Slovenci, torej tudi „liberalci", morali podati pod dr. Brejc-Podgorc - Smodejevo komando. „Mir", razlagal si nekoč, da pomeni „mir" v koroškem narečju zid, in da hočeš ti biti ta zid slovenske zavesti in slovenskega dela na Koroškem; a postal si trhel plot klerikalnega zavijanja in psovanja. Pod takim vodstvom koroški Slovenci naj ne tožijo, če jim gre vedno na slabše! o Klerikalizem na Koroškem je istotako nestrpen kakor drugod. Dne 14. t. m. zvečer se je vršil občni zbor Ciril-Metodove podružnice v Celovcu. Predsedoval je predsednik dr. Brejc. Odboru se je od več strani očitala nad eia vn ost, a dr. Brejc se je kratko-malo „otresel" in „dokazal" (tako pravi „Mir"!), da je vsega kriva družba, ki da se za koroško slovensko šolstvo skoro nič ni brigala. Nato se je z 22 proti 13 glasovom sklenil razpust podružnice in ustanovitev podružnice novoustanovljenega „slovenskega šolskega društva". — Oni, ki so za delovanje družbe Ciril-Metodove, so se nato odstranili in ustanovili novo podružnico Ciril-Metodove družbe. Bomo videli, kako bodo novi preroki na Koroškem delovali. Veselilo nas bo, če se naše slutnje ne izpolnijo. o Društveni dom v Brnci. — V Brnci pri Beljaku si tamošnji Slovenci hočejo postaviti društveni dom. In kar sami so po dovoljenju občine začeli stavbo graditi. Nakrat pa se spomnijo tamošnji nemškutarčki, da bi ta dom znal biti velika nevarnost za občino, za nočni mir, za javni red sploh (ker bi prihajali tja tuji t. j. slovenski elementi od drugod!); in v tej veliki skrbi teko ti germančki h glavarstvu in res izposlujejo odredbo, da se je delo moralo ustaviti. Radovedni smo, kaj poreče deželna vlada, ki ima zdaj za-deyo v rokah. Kranjske novice. o Mestna hranilniea ljubljanska je zvišala za svoje vloge obrestno mero za 1/4%, torej na 41/4%- — Zvišanje velja od 1. julija 1909. dalje. z V Jablanici v ilirsko-bistriškem okraju (Notranjsko) so pri občinskih volitvah na celi črti prodrli napredni kmetje. Občini je bila dosedaj v klerikalnih rokah. Bim — bam! z Osnutke za spomenik žrtvam 20. septembra so izdelali Bizjan, Peruzzi, Vrbanija, Zaje. Najboljši je Peruzzijev. z Izvanredni občni zbor N. D. O. v Ljubljani se vrši jutri 18. t. m. v „Mestnem domu". Na dnevnem redu je najvažnejša točka ustanovitev bolniško-podpornega zaklada. z Na občnem zboru „Glasbene Matice" 15. t. m. v Ljubljani so bili izvoljeni dozdajni odborniki. Predsednik je prof. Ant. Štritof. Primorske novice. o Poslanec dr. Rybäf bo jutri 18. t. m. na javnem shodu v Narodnem domu v Trstu govoril o položaju in o vzrokih zaključenja drž. zbora. o V Št. Ferjanu na Goriškem so pri občinskih volitvah v II. in I. raz-' redu prodrli kmetski kandidatje, v III. pa s pomočjo dveh baronov klerikalci. Demokratje! Obrambni vestnik. o Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval trgovec Ivan Ravnikar v Celju 10 K in sicer mesto udeležbe pri veselici v Ložnici in pa kot del čistega dobička pri šampanjcu, ki ga je prodal za to veselico. Iskrena hvala! v Ciril-Metodova slavnost na Ložnici pri Žalcu je nesla 486*55 kron čistega dobička, ki se je sledeče razdelili 1. C.-M. obrambni sklad 200 K. 2. po-kroviteljnina C.-M.družbe 200 K. 3. Domačemu braln. društvu 86'55 K. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu izreka vsem, ki so pripomogli do tako krasnega uspeha, najlepšo zahvalo! Mi pa častitamo bralnemu društvu na Ložnici, ki naj služi vzgled in v posnemanje ostalim društvom po Slovenskem! o Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali prav dobrih, posebno obmejnim Slovencem primernih knjig: gospe SI V. EH Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. hal E3 MA se Pr'rejajo in zato Il I) ne pozabite naročati, luu konfeti, kače, bombe, lampijone, razne dobitke za srečolov, razglednice, dopisnice zašaljivo pošto, barvan papir i. t. d. po čudovito nizki ceni, v narodni trgovini Maribor, Gosposka ul. 33. Vilko Weixel, Naročajte in razširjajte Jarodni £i$t" istna zaloga Največja zaloga , šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul. Najboljši časopis za inseriranje je „Narodni Dnevnik" ZVczua trgovina v Celju sprejema naročila na tiskarska dela katera se izvršujejo v lastni ZVezni tisHarni Najboljše orožje v političnem boju sta „Narodni List' in „Nar. Dnevnik" Novosti v pisalnih in risalnih potrebščinah po zmernih cenah se dobijo vedno v Zvezni trgovini v Celju „Skalni kleti« se toči pristen Ijutomeržan, konjičan, bizeljanc. — Vedno sveže del. pivo. — Kegljišče. ]*it.a. : n > is Jat n B BI >N IS E o ■s ■k IS •N U > o B «I IS B «< IS k X >tfl priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshflbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno). Na drobno in debelo. VINKO fCUKOWEO stavbni podjetnik, koncesifonirani tesarski mojster? lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju, se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu. 14 52-35 (S 3 « < o N< » m a o 3 N< a a 3 B Na drobno in debelo. SIISIIs Južnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. m u narodnem domu. T Dosedaj 30.0 je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se itiHiAŠtafeKlfe Hfattültift Pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne 5 ] 5* ali in zaMe,aitÄ°.T» južnojtajersHo hranilnico. 56 52—26 da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance sllSII: POSOJILNICA V CELJÜ Telefon štev. 22. t lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. . Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== jtad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog 7 • f ' • ' i / ), I " HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov not gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%. 5 72% in 5% obrestovanju. jtad[340.000 Kron rezerVn. zaklada 47 52-26 ► -o < >