Poštnina plačana v gotovini. Tale Kitajček Vam lahko potrdi, da so čajne mešanice «BUDDHA» res izbor-nega okusa in čudovite aro me. Prepričajte se in zahtevajte pri svo;em trgovcu samo BUDDHA-čaj v zavitkih. Čajne mešanice izdeluje: TEA IMPORT, Ljubljana Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 Kakor božajoč okvir okrog dragocene slike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKUŠ, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. Na debelo! Ustanovljena leta 183 9. TRI SKODELICE izborne in okusne dr. Pirčeve sladne kave so vsakdanji zajtrk in malica našega Matička, Brede in tudi Janezka. Zato so močni in zdravi. Matere, dajte svojim otrokom samo domač izdelek, in ta je DR. PIRČEVA SLADNA KAVA Nadalje proizvajamo še pudinge kreme šart Ij e itd. * Dr. A. Oefker-jev vanilinov sladkor za kuhinjo. Tj *»vl«rt itOostvj*, d> »do« pntBag, krtsMu koisrf *B t Hler »k«}i prf>««> »aoiiijtv arOw», Vsebha ravftto n»il(»»t«aj« 2-i «rv!s> Še celo cestni pometač se mu zdi srečnejše bitje, ker nima druge skrbi, kakor strgati blato s ceste. Mala Irena hodi sicer šele v drugi razred. Zato ji ni še znano pravo šolsko gorje in grizenje prstkov pred šolsko nalogo. A bratovo gorje je tudi njeno gorje! Z globokim vzdihom oprta šolsko torbico na ramenca in otožno izjavi: «Zakaj nisva midva rajši golobčka? Tako sva nesrečna!* Popoldne pa je njuno. Hitro skončata domače naloge, zdrdrata v kontrolo drug drugemu naučeno pesmico ali berilce, potem pa smukneta z globokim vzdih-ljajem olajšanja in prostosti na lepo domače dvorišče. Po velikem, prostornem dvorišču lahko po mili volji skačeta, se lovita in igrata skrivalnice. Na golobnjakih pa prijazno grulijo golobčki in se priklanjajo drug drugemu. Na dvorišču ni razen otrok žive duše. Tedaj pristopi mala Irena k bratcu in mu zašepeče prav skrivnostno: «Ali greva gledat?* Fedi takoj razume in prav tako skrivnostno prikima. Splazita se po hribu nad dvoriščem okrog gospodarskega poslopja do skrivne odprtine, ki jo je nekoč izumljivi Fedko izsledil. Nihče drug ne pozna tega vhoda, razen morda sosedovi mački. Ta odprtina vodi v podstrešje gospodarskega poslopja. Po vseh štirih se splazita skozi ozko luknjo v notranjost, kjer ju čaka tema in skrivnost. Oprijemljeta se tramov, skrinj in starih zabojev, oči pa so uprte proti linici, skozi katero prihaja nekaj radovednih žarkov. Preid zaprtimi vrati se ustavita. Stara so ta vrata in Oče ni prav nič rekel. Zato sem res del gnezdo v kletko, kletko privezal na češnjo, in kar sem pričakoval, se je tudi zgodilo. Stara čižka sta brez pomišljanja prinašala mladičem polne kljune gosenic. In moj oče je od daleč gledal, prav tako veselo kakor jaz, kako isita zbegano letala tja in nazaj. Neki večer sem dejal: «Mladiči so že godni. Če bi bili prosti, bi se razleteli. Naj ostanejo še zadnji dan v družini, jutri pa jih odnesem v hišo; kletko bom obesil na okno in rečem ti, da ne bo eižkov, ki bi bili bolje preskrbljeni kakor moji.» Oče ni ugovarjal. Toda drugo jutro sem dobil kletko prazno. (Prevel B. R.) izsušena. Skozi razpoke sili svetloba. Fedi in Irena drhtita od pričakovanja. Tu je njun raj, njuno svetišče. Glavi tesno prislonita k linici. Da bi bolje videla, se spustita na kolena. V podstrešni sobici, nad golobnjaki, za temi skrivnostnimi vrati so — golobčki. Vsi tisti golobčki, ki niso mogli dobiti prostora v prenapolnjenih golobnjakih. Tu imajo svoja gnezda, tu valijo jajčeca in krmijo gole mladiče. Očka skrbno pazi, da so vrata vedno trdno zaklenjena. Fediju in Ireni pa je ta skrivnostna, vedno zaprta sobica višek blaženosti. Vsaka srečna minuta, ki jo kradoma prebijeta pred temi vrati, je za otroka neizbrisna. «Fedi, Fedi, ali vidiš?* ponavlja Irena vsa razburjena in trepeta od sreče. « Vidim. Tam v kotu na levo. Sedaj se je premeknil. Kako je majčken! Gotovo je lačen, ker tako cvili. Joj, poglej, Irena! Čisto tukaj pri kraju, stopi k meni. Tukaj, na, poglej! Vidiš? Tri jajčeca je pustila golobica, sedajle je odfrčala. Zopet bodo trije mladički! — Psst! Sedaj je priletela mamica tistega mladička. Glej, kako ga pita. Revica, sama je pa tako suha. Vse prinese in da le svojim malim tičkom.* «Veš kaj, Fedi! Jaz pa bom potem natresla pšenice in koruze le oni mamici, da ne bo tako suha. Naj še ona kaj dobi. Druge požrešne golobe bom pa spodila.* V notranjosti sobice se je začulo glasno prhutanje in milo cvrčanje. Iz ostalih gnezdeč so se dvigali in prestopicali mali, negodni mladiči. Dolge kljunčke so široko odpirali in frfotali z napol golimi perotmi. Marljivi starši pa so prinašali drug za drugim skozi okno hrano svojim malim sirotnim požrešnežem. «Kaj niso nikdar siti?* je začudeno vpraševala Irena. «Bog zna, kolikokrat na dan ga mora mamica pitati? — Glej, tista golobička, v tretjem gnezdu, se mi smili. Kako dolgo že sedi nepremično na jajčecih. Gotovo je že vsa trda od neprestanega sedenja.* «Saj ji pomaga njen mož. Tisti veliki sivi golob*, jo je poučeval Fedi. «Kadar je ona trudna, pride on na vrsto. Ko pa se ona malo izleta in počije, ga zopet reši.* «Fedi, glej, kako se ti golobi v sobici bolje razumejo med seboj kakor pa oni prevzetneži doli v golobnjakih. Tam se vedno prepirajo in odrivajo drug drugega s svojih deščic. Še stepejo se. Ti nevoščljivci!* V sobici je zopet mir. Starejši golobi so odleteli, mlajši pa se pozibavajo na okenskem okviru in gle- Fedi in Irena dajo v globino. Tudi mladiči so za hip utihnili. A kadar bodo zagledali svoje mamice, bo iznova vrišč. Fedi in Irena čepita ob vratih in ne odmakneta pogleda. Ročice pritiskata k srcu. Kolena ju že bole, a niti ne mislita na to. Z dvorišča se začuje žvižg. Mama vabi k malici. Otroka ne moreta odtrgati oči od ozkih razpok. «Fedi, Irena b se čuje v drugič z dvorišča. Po prstih, kakor iz cerkve, se oddalita od vrat. Pri mizi sta nenavadno tiha in mirna. Ni jima do vsakdanjih burk in nagajivosti, brez katerih navadno ne poteče nobena malica. V srcih je ostala svetost tiste skrivne sobice v podstrešju ... Pridna Metka Danes ima mala Metka svoj praznik. V šoli so dobili izpričevala in ona ima same odlične rede. Edina v razredu je imela same petice. Še vedenje! Doma so jo kar slavnostno sprejeli. Izpričevalo je romalo iz rok v roke in vsi domači so ji čestitali. Kako ji ne bi? Nobeden izmed bratcev in sestric ni prinesel tako dobrega. Babica ji je stisnila dinarček v roko. «Zato, ker si bila pridna», ji je rekla. Metka kar vedela ni, kaj naj z dinarčkom počne. Tedaj pa je začel nekdo spodaj klicati: cSla-a-a-doled! Sla-a-a-doledb Metke je kar zmanjkalo iz sobe. Ko so drugi še strmeli v izpričevalo, je že stala pri sladoledar jevem vozičku. «Da, pa dosti mi ga dajte! Za ves dinarček! Babica mi ga je dala, ker sem prinesla dobro izpričevalo.* Sladoledar se smeje. Zvrhano merico ji ga je dal. Zdaj se Metka sladka in vsa srečna liže sladoled, čeprav jo v jeziček zebe. Ali se ti kaj sline cede? Vidiš, prinesi ti domov takšno izpričevalo, pa ga boš tudi dobil. Čudna žival Ali ste se kaj ustrašili živali, ki je tu spodaj naslikana? Nič? E, saj ne verjamemo. Malo so se vam prav gotovo hlačice zatresle; le ne tajite! Ali ni strašno čudna? Glavo ima kakor koza, rep pa kakor osel. Vrat..., ne, tega vam pa ne smem več po- vedati. Vse drugo morate uganiti sami, da bom videla, koliko ste se v šoli naučili. Vsak košček živali dobro poglejte in malo pomislite, kje ste že kaj takega videli. V šolsko knjigo pa ne smete nič pogledati. To bi bila goljufija! Pa nikar ne mislite, da se boste zastonj mučili. O, ne, tisto pa ne. Teta Mina ni tako hudobna, da bi si morali zaradi nje zastonj razbijati glavo. Tisoč lepih slik — lesorezov slikarja Elka Justina vam je pripravila. Kdor bo pravilno uganil, katere živali imajo še svoje ude na tej čudni sliki, dobi deset umetniških slik. Če vas bo pa več kakor sto rešilcev, bo teta Mina vrgla v veliko vrečo vse rešitve in potegnila iz n jih sto srečnih nagrajencev. Ne nagrajencev samih, ampak njihove rešitve. Potem pa bo vsak izmed njih dobil nagrado. Zdaj pa, otroci, na delo. Pozdravlja vas teta Mina. Nina Smirnova: Tflada Roman. Poslovenil L. Mrzel. (Nadaljevanje.) m. Korzukov. 1. V visokem svečniku sta ob širokem podboju okna goreli dve lojenki, da je kapljalo od njiju in prasketalo. Njuna luč je kakor trepetajoča zlata pahljača ležala na steni in na šipah, ki so se motno svetlikale skozi omrežje obojev; luč je zadevala ob strop, se valovito mešala s temo in se izgubljala ob slepi steni spalnice. Neko suho, počasno škripanje, skoraj kakor cvrčanje cvreka, se je začulo po izbi. Nespečna kakor zmerom je Varvaruška, ki se je bila na robu postelje zvila v klobčič, pozorno prisluhnila šumu. Pravkar se je bila izprehodila naokrog po sobi in roke in noge so ji bile zdaj tako mrzle, da je niso ubogale več. Morda je bila prav zaradi tega pri vsej polni zavesti. Valunin je spal, is hrbtom obrnjen proti nji, da mu ni bilo videti obraza. Močno, rožnato zardelo uho se je narahlo gibalo v njegovih valovitih laseh, kakor da tudi čuje ta šum, samo da se še ne more popolnoma zdramiti. Varvaruška je zrla proti steni. Škripanje je zdaj naraščalo, zdaj pojemalo. Bilo ji je, kakor da se vsa stena giblje in narahlo trepeta. Ko je šum postal glasnejši — kakor da bi nekdo lomil drobno, suho dračje — se je Varvaruška vsa zdrznila, kakor da je nenadoma začula nekaj čisto novega. Tudi Valunin je planil pokonci in je dvakrat, trikrat vprašal še napol v snu: «A? ... Kaj? ... Kdo je? ...» Prebudil se je, ko je ona prav hotela glasno zakričati. Njena bojazen pred steno mu je bila v hipu vsa razumljiva. Stena se je tresla kakor žival, ki stresa svojo kožo. Ob oknu se je luščil omet in je odpadal od desk, kakor da ga nekdo rahlo in varno usiplje od zunaj. Flegont Osipovič je planil na noge, stopil k svečniku, se podprl z rokami in se nemo zazrl na neko mesto kraj podboja, zraven droga, ki je držal povprek čez oboj. Dobro je opazoval: kmalu je ob drogu pritekel lesni prah, droben kakor lahek pesek, nato je v luči zasijalo svetlo jeklo svedra in se je rahlo škripa je povleklo spet nazaj. Valunin je vrgel nagel pogled po stenah. V kotu ne daleč stratn so pod izrezljano desko, ki so na nji stale pisane vrečice in škatle vseh velikosti, visela dolga predena barvane konopne Vrvi. Pokazal je tja in ukazal Varvaruški: «Daj mi eno!» Ona pa se ni ganila. Flegont Osipovič je sam stopil k polici. Snel je vrvco — bila je še vlažna, bledo rdeče obarvana, kakor da je pomočena v kri — jo ovil, napravil zanko in jo za drugi konec pritrdil na drog, ki je tekel povprek čez okenski oboj. Izgladil je zanko in jo z roko prislonil k podboju. Z lahko roko se je nekdo dotaknil njegovega ramena. Okrenil se je in si je s komolcem previdno zakrival obraz. Kraj njega je stala Varvaruška. Ni bil opazil, da je vstala. Zazdelo se mu je, kakor da ga ona zdaj spet razume, sklonil se je k nji in ji tiho zašepetal, ne da bi bil roko odmaknil od podboja: «Kaj pa hočeš?» Odvrnila je: «Zebe me!...» «Pojdi, lezi v posteljo!» Izpustil je zanko in pobral Varvaruško. «Pojdi, lezi v posteljo! No, tak pojdi, lezi, draga moja! No, bodi dobra, pojdi!.. Ona pa se ni dala ispraviti v posteljo. Obul ji je čevlje in ji je pomagal v obleko, potem pa ji je prigovarjal kakor majhnemu otroku: naj čisto tiho sede tja in naj mu da mir. Poleg škripanja se je zdaj začulo še čisto rahlo škrtanje — kakor od železa. Ko se je Flegont Osipovič spet okrenil k oknu, se je pravkar sveder spet povlekel nazaj. Valunin je pristavil pručico k oknu, sedel k drogu in spet odprl zanko. Mirno je čakal, kakor da čisto natančno ve, kako dolgo bo to trajalo. Sveder se je spet nekajkrat prikazal in spet izginil. Valunin se ni več menil zanj. Na svečniku se je ena sveča prevrnila; ozka struga loja je potekla čez namizni prt. Valunin je vstal, da bi svečo postavil nazaj. Toda ko se je ozrl na steno, je obstal: iz navrtane luknje se je zdaj usipala žagovina in lesni prah tako na goisto, kakor da jo potiska nekdo z vso močjo. Valunin je naglo segel po zanki in jo krepko nategnil okrog roke, ki je segla skozi odprtino, da bi Snela ključavnico z droga na oboju. Mokra pletenina se je precej zajedla v kožo, in ko je Flegont Osipovič povlekel roko k drogu, je bila na mah vsa črna. Valunin se je vzravnal in preizkusil vozel, ali je zadosti trden. Tedaj je Varvaruška s topim vzkri-kom, polnim bolečine, planila proti njegovemu hrbtu. «Prstan! Prstan! Prstan!...» Kakor v odgovor na njen krik je od zunaj nekdo krepko potrkal na oboj. Valunin je Varvaruško sunil stran in je strmel v roko ob steni. Slabotno je vzdrgetavala. Na kazalcu je zdel velik prstan s sinjim kamnom. Valunin ga doslej ni opazil. Toda čudil se prstanu ni. V glasnih tožbah je Varvaruška planila k oknu in pričela divje suvati ob drog, ob vrvco in stresati Valunina za suknjo. «Izpusti ga!... Izpusti ga!... Izpusti ga!...» Valunin se je oblekel. Toda ko si je nadel pas, ni šel ven, ampak je sedel na pručico ob oknu in si z rokami zakril obraz. Varvaruška ga je suvala in stresala in je zdaj pred njim, zdaj pred ikono padala na kolena. «Izpusti ga!... Izpusti! ... Izpusti ga!...» Ostal je negiben kakor mrtvec in samo na njene besede je zmerom tesneje sklenil roke pred svojim obličjem, kakor da je pripravljen, da še kaj čuje od nje ... Dvignil se je šele, ko so pričeli zunaj glasno trkati na vrata, in se ozrl v Varvaruško. Stala je v kotu in sklanjala svoj obraz tako nizko, kakor da ji je vrat postal ves ohlapen ali zlomljen. Ko je začula trkanje, se je pričela majati ob zidu sem in tja kakor nihalo ure. Potem je vsa v muki zastokala in se z rokami zgrabila za čelo in senca, kakor da jo nekdo udarja po glavi. Toda njen stok je kmalu zanemel. Valunin jo je podprl kakor majhnega otroka ter jo previdno' položil na tla; varno je oprostil svoje roke in pri tem ni čutil nobene peze več, kakor da jo je spustil v vodo. Nenadoma mu je bilo vse zeleno pred očmi. Zunaj so glasneje zatrkali na vrata, kakor da jih hočejo vdreti. Valunin se je visoko vzravnal in je krepko stresel glavo. Nič še ni videl. Potem je planil k izhodu. Vsa vrata je pustil za seboj na široko odprta in je kar takšen, kakršen je bil, v kaftanu, brez pokrivala tekel iz hiše. Ljudje so s ceste skozi odprta vezna vrata vreli v hišo, drugi spet so se iz hiše zaganjali na cesto. Jutranja zarja je metala svoj rožnati sijaj preko streh. Nebo daleč tam gori je bilo negibno in tiho, kakor da je rezano iz prozornega kamna. Ko je Valunin skočil po stopnicah pred hišo, je trčil ob neko majhno žensko. Planila je pokonci, segla je — kakor bi ptica udarila s perutjo — z roko daleč od zidu in ga je udarila naravnost na sredo v obraz. Obrnil se je, da bi si jo natančno ogledal; bila je Ana Vasiljevna. Glasno jokaje se je vrgla proti vratom, skozi katera je bil on prišel. Valunin je krenil okrog vogala in se je pomešal med ljudi, ki so stali tu tesno ob zidu. Dvignil je glavo in se je stresel, kakor da se bo zdaj zdaj zgrudil: ob oknu je visel na eni roki Korzukov, ves nem, kakor da je samo njegov suknjič za rokav pripet k oknu in mahedra zdaj prazen v vetru. Spodaj na tleh je ležala lestva: padla je bila pač že pred davnim časom, zakaj tanka snežna plast je pokrivala kline. Dva fanta sta tekla mimo s široko razprostrto klobučinasto ponjavo in sta z vso silo treščila ob Valunina. Skoraj prav tedaj so zgoraj zaškripali železni drogovi na obeh oknih spalnice, oboji so se sunkoma odprli in kosci stekla so žvenketaje padli doli proti zidu. Ponjavo so na široko razprostrli pod Korzukovim. Padel je vanjo in z vso silo so ga premahali, da ,si je naglo spet opomogel. Sedel je pokonci, toda vse je kazalo, da njegove oči ničesar ne vidijo. Vasilisa Leontjevna je razumela njegov položaj in ga z vso vnemo pričela drgniti po prsih. «Globoko dihaj! Prav globoko zadihaj! Mrzel zrak dobro de. Le prav globoko dihaj, potem ti bo takoj spet svetlo pred očmib Trudno je Korzukov odrinil njeno mehko telo od sebe in je vprašal, ko se je srečal z Valunino-vimi očmi: «Si vesel zdaj?» Valunin je mračno povesil oči. «Kaj se bom veselil? Soditi zla dejanja ni majhna stvar.» Korzukov je poizkusil, da bi se oprl ob levo roko, pa je takoj silno žalostno zastokal. «Ti si storil zlo dejanje! Pustil si človeka, da je skoraj vso noč visel na eni roki!» Valunin ,se je s prodirnim pogledom ozrl po zbranih — v njegovi bližini so šepetali, tisti, ki so stali bolj daleč, pa so že domala kričali — in je glasno odvrnil: «Jaz nisem vedel, da si ti, ko sem te privezal. Kako pa naj bi bil to videl v svojem razburjenju? Ampak pred hudobnimi ljudmi se moram braniti^ Oči Korzukova so nenadoma zablestele rumeno kakor jantar. «Molči, ti jastreb! Kakor da nisi spoznal prstana! Tega ti ne verjamem. Ti ropar, ti!> Valunin je zrasel z vso svojo silo: «Ropar? Jaz ropar? Kaj pa si ti?» Korzukov je grenko odvrnil: «Jaz nisem prišel k tebi krast.» «Tako? Pa tudi ubijat nisi prišel?» Valunin se je zvonko zasmejal. «Ti si mi hotel pač meden štrukelj podariti skozi okno?» Vasilisa Leontjevna je svojega moža rahlo potegnila na stran in je rekla Korzukovu: «Ne jezi se zavoljo izkušnjave, ki te je zadela! Vsak človek brani samega sebe, moj dragi. In v nas ljudeh vroča kri ni s kakšnim gostim plotom ločena od zemlje, temveč samo s čisto tanko mre-nico, ki vse prehitro poči!» Proseče, dobrohotno se je smehljala Korzukovu in svojemu možu, kakor da bi na ta način rada oba pomirila. Ko se je že pripravil, da odide z njo, je Valunin naglo še enkrat oplazil množico s temnim pogledom in je rekel potem, skoraj pomirjen: «Dobro torej, ti! Svojega greha si midva ne moreva deliti. Zavoljo tebe sem izgubil vse svoje srce in zato bi lahko bil zdajle pač malo trši s teboj, kakor se spodobi, ti.. Tu ga je prekinila Ana Vasiljevna. Hlastno je stopila v sredo zbranih ljudi, kakor da je vstopila v sobo, in je z vso vnemo nekoga iskala z očmi. Ko je uzrla svojega brata, se je vrgla nanj, toda svojih rdečih oči ni odtrgala od Valunina. Korzukov je prožil roko proti nji. «Pomagaj mi, da bom vstal! Ležim tu kakor zver na razstavi. Vsi zijajo vame. Ves sem premrl.» Njegov glas jo je spomnil tega, zavoljo česar je prišla. Dvignila ga je, ga poljubila, mu pogledala v oči in rekla: «Varvaruška je vsa iz uma. Zbežala je od hiše — po cesti... Goloroka, brez plašča!» Korzukov se je prestopil. «Kam?» (Dalje prih.) Anna Ziegloserova:* Jaroslav Horsky igralec predmestnega gledališča, večji lepotec ko umetnik, je natezal svoje dolge noge še v postelji, ko je odprla postrežnica vrata, pokukala v sobo in rekla: «Želite kavo? Ta bo dobra! Mrena na nji je že kakor podplat. Jaz sem zajtrkovala že tretjič, vi pa ležite kakor mrtva riba še v postelji. Vi isi znate res urediti življenje! In tukaj imate kup pisem. Sam Bog ve, kdo vam ima tako veliko pisati!» «Častilke, častilke! Te imajo vedno kaj na srcu za človeka, vrednega ljubezni, kakor sem jaz, krasni Jarka! Njih srce gori v hrepenenju po meni!* je patetično odgovarjal krasotec z razmr-ščeno glavo in zaspanimi očmi. «Nehajte! Kaj vendar vidijo na vas te ženske?! Takega bi vas morale videti: neumitega, z nepo-česano lasuljo, to bi debelo gledale!* «Ne žalostite me, matuška! Kaj sem vam vendar naredil? Rajši mi prinesite tisti strup, ki mu pravite kava!* Če je nastopil zvečer v kaki francoski veseloigri, je ogovarjal postrežnico z «madame», po ruski drami jo je klical «matuška». «Matuška» je odšla, da bi mu prinesla kavo, in Jaroslav Horsky je nežno jemal pisma in govoril: «Dišeči sli ljubezni, pridite in šepetajte mi svoje skrivnosti!* Ko je odprl prvo pismo, je izpremenil ton in zastokal: «0 poli enajstih bom pri Vas, moj najdražji, da Vam bom čestitala k rojstnemu dnevu. Vaša Lola.* «In sedaj je pol desetih! Opica! Moram hiteti. Matuška! Vode! Saj se do pol enajstih niti ne oblečem. Ni mogoče, da bi bil v sijaju!* «Matuška» je hitro pospravila sobo, pripravila mu vise potrebno za britje, odprla okno in rajši odbrzela. Ko se je Jaroslav Horsky skrbno obril, umil in počesal, je spoznal, da je že jako pozno. Ne more si obleči nove obleke niti zavezati petlje, ne more biti od glave do pete brezhibno oblečen. Ni bil zaman igralec, da bi si ne znal pomagati. Iz omare je potegnil svileno srajco z vezenim, zapognjenim ovratnikom, vijoličaste, preslegaste nogavice, na-teknil je copate, obrobljene s kožuhovino, in oblekel kratek, domač jopič, mehak, volnen, temno-vijoličast s svileno podlogo. Z naglico se je odel v ta mikavni negliže — in bil sam s seboj zadovoljen kakor nališpana ženska. Blazinice z otomane je nametal v gugalni stol, kamor se je zleknil in rekel resignirano: «Naredim ,se bolnega... In sedaj pričakujem gospo Lolo, ki pride gotovo nekaj minut prej; ona je natamčna! — In kaj mi še pišejo? — No, čestitke, glejmo Ema, Staša, Fedja, Juha itd. Kako ginljivo! Vrag vedi, kje poiščejo te ženske ta imena! Ah, usmili se, gospodine! Gospa Fili piše, da pride ob treh — samo za hip .. .* Njegov obup je rasel hkrati s poročilom, da pride gospa Mery, ki ga tako ljubi, ob štirih ... «Gospodine, kako težko me izkušaš! Vrag vzemi vse ženske! Še dobro, da so si čas obiskov tako razdelile.* — Raztrgal je cenen ovitek zadnjega pisma, ki ni dehtelo, brez barvastega, finega pečata. Ko je prečital list, so mu zažarele oči. «Moja mačica pride ob sedmih! Edin dobrodošli obisk! Sedaj bom bolan, ob dveh bom bolehen, ob L j u b o v n i k štirih bom stokal, da bom zvečer ob sedmih zdrav in čil kakor riba!» Komaj je pospravil pisma, je prišumela v sobo previdno kakor tat gospa Lola, dehteča in nališpana, in slikovito nosila v naročju šopek temnih vrtnic. Obstala je pri vratih in vzdihnila: «Moj dragi, zlati, ljubljeni...» Oboževani je prožil trudno roko in stokaje rekel: «Počasi, počasi, moja draga ... Sem bolan .. Trpim ... Ne prenesem govorjenja ... Pridite k meni bliže, moja krasna gospa, razveselim se s pogledom na vaše oči, poljubim vam ročice in poprosim odpuščanja, da sem namesto Ahila zgolj Lazar ... utrujen sem in bolan ... Obiskala me je vaša tekmovalka, gospa migrena ...» Gospa Lola, čeprav zelo nerada, je morala oditi samo po poljubih ročic ... Ni odšel iz hiše, da bi ne «izpadel» iz svoje vloge. Ob dvanajstih je prinesel postrežček ob-jemen koš z vinom, cigaretami, finimi likerji in tremi steklenicami šampanjca znamke «Car te Blanche*. Ob dveh je prišla darovalka — gospa Fili — in scena se je ponovila: stokal je, opravičeval se, poljubljal roke... Gladila mu je črne lase, ga poljubljala na čelo in razočarana odhajala. Z velikim naporom je vstal, šel k mizi in potegnil iz vaze vrtnice, ki mu jih je prinesla gospa Lola, jih položil v naročje gospe Fili in lagal brez rdečice: «Za Vas sem jih pripravil, ko ste pisali, da pridete ...» Odhajala je vsa solzna in ganjena ... «No, sedaj sem prost do štirih,* se je zadovoljno oddehnil, se oblekel in šel kosit. Ob štirih je zopet sedel doma, sicer ne več v negliže ju, toda potvar-jal se je tako sijajno, da mu je verjela gospa Mery, ki je prihitela vesela in živahna in se mu vrgla okrog vratu. Razočarana ga je pustila, ko je začel jadikovati: «Odpusti mi, odpusti, sem bolan. Morda mi je bilo prav tako tisti dan, ko sem se narodil, kakor mi je danes, na moj rojstni dan. Imel sem srčni napad ... Tako me je to utrudilo ... Imam migreno, strašno, težko ...» «In jaz sem upala, da prebijem pri tebi nekaj hipov. Da si skuhava čaj ... Glej, vse sem prinesla, kar je potrebno za majhno gostijo. Sendviče, sladko grozdje, sveže in sušeno, sladkarije.... In ti si bolan! Niti hipec ne smem ostati pri tebi? Niti hipec?» Zelo je bila mikavna, prikupljiva, osvojevalna. Jaroslav Horskv se je komaj premagoval, toda spomnil se je na večer. In v duhu je govoril: «Ah, ne, gospa Mery, zvečer pride Mančinka, dekle kakor roža! Proti vam prava pomlad, ljuba gospa!* Poljubov se sicer ni otepal, toda v duhu je govoril: «Vrag vedi, kaj žene te ženske od doma! Vsaka ima doma svojega moža! In leti k drugemu! Kakor je razvidno, je to moda. Mi igralci smo v modi — imamo dober kurs. Ali pa to dela doba? Tudi mogoče, da to prinaša doba. Vsekakor pa je to včasih velika nadloga, če ima kdo toliko oboževalk .. .* Gospa Mery je sladko zažvrgolela: «Moje solnčece, pri Tebi se vedno ogrejem ... Če ima človek doma takšno mrtvilo, kakršno je moj mož, zahrepeni po solncu ...» V prejšnji številki smo proslavili njeno književno delo. Tudi z njo je moral biti vsaj malo ljubezniv. Dovolil je, da je za hip ostala pri njem. ^Nadomestim ti čaj. Glej, dobil sem od ravnatelja za rojstni dan koš z delikatesami, kar zoblji! Opazoval te bom, poljubil ti bom ročice, tako, moja sladka Mery! Saj migrena ni smrtno nevarna bolezen... Morda bom jutri, pojutrišnjem že zdrav ...» In gospa Mery je pila liker, pokadila cigareto od «ravnatelja» in odhajala razočarana kakor njena predhodnica, samo ne tako ganjena ... In ob sedmih zvečer je priletela v sobo kakor razmrščen vrabec deklica kakor roža. «Fant moj! Tukaj sem! Čestitam k trem križem in enemu dnevu! Ničesar ti ne prinašam! Nimam! Tukaj imaš moje ustnice ... Tako, in še!» Poljubljal jo je neumorno in si mislil: «Dekle moje drago, dobro, kako dehti iz nje mladost. Vladimir Regally: Paradoks moderne EvTopa in Tibet. Pri nas v Evropi je taka navada, da vedno mislimo in smo prepričani o svojem prvenstvu na vseh poljih življenjskega dela. Naše dokaj čudno mnenje o položaju kitajske, japonske ali tibetanske žene smatramo za popolnoma resnično, prepričani o našem nekako dobrotnem uvaževanju žene, kateri smo baje dali več pravic in svoboščin kakor katerokoli drugobarvno pleme. Kako smešno in domišljavo je večkrat mnenje o naši lastni kričavi kulturi in klepetavem modernizmu, nam dokazuje znana svetovna raziskovalka .David-Neelova, ki je blizu 20 let preživela med tibetanskimi ženami in ki sedaj o svojih doživljajih in šegah v Tibetu poroča v cRevue de Pariš*. Iz njenih člankov zveni jasna ironija naših evropskih razmer, ker podcenjujemo vse druge in smatramo le same sebe kot gospodarje položaja, kulture in naprednosti. Res je sicer, da v Tibetu prevladuje splošno nazira-nje o manjvrednosti žene in mnenje, da rojstvo žene pomeni kazen za grehe prejšnjega življenja. Vendar pa je tudi pri nas podobno, ker si dandanes večina zakoncev želi moškega otroka potomca, dočim rojstvo dekleta smatra za nekakšno nepotrebno in nezaželeno breme. In navadno tudi poznejše življenje dokazuje to neupravičeno in nerazumljivo prepričanje, ker oče skoraj vedno daje prednost dečku pred deklico. Tibetansko mnenje, ki je zaradi verske ideologije le malo drugačno od evropskega, utemeljenega na zgolj materialnih okoliščinah, ni prav nič slabše od našega, ampak nasprotno manj obsojanja vredno, ker mu ni podlaga materializem, ampak vera. Žene v Tibetu so sicer navidezno res sužnje in nekaj moškim podrejenega, niso pa prav nič na slabšem od drugih žen, ampak so s svojo usodo celo popolnoma zadovoljne. Medtem ko naše belopolte žene mislijo, da je njih svoboda na višku, se v Tibetu tem pravicam smejejo, in bi gotovo nobena Tibetanka svojega življenja ne zamenjala z življenjem evropske žene. Izredno samozavestne kljubujejo moškim in si same izbirajo svojo življenjsko pot. V Evropi je navada, da mora oče ali pa rodbina dati nevesti popolno, stanu moža primerno opremo, in k temu še doto v gotovini, ker bi se moglo sicer dekle le težko poročiti. Ta šega je Tibetankam neznana in smešna. Ako ima žena v Tibetu kakršnokoli premoženje, si ga mož ne sme nikdar prilastiti. Dasi torej Lahko ji razderem lase, in ona ne vpije od strahu, ker nima nič zataknjenega v njih ... To dekle ozdravi mojo malenkostnost... Vselej mi nekaj prinese, ne da bi zahtevala kaj od mene kakor te nenasitne gospe File, Lole in vse ostale. Vrag z njimi b V trenutku sta se gostila. Zadišal je čaj, prigrizovala sta sendviče, se sladkala z grozdjem, sladkarijami in delikatesami od gospe Mery, šampanjec je šumel, liker in cigarete od gospe Fili so jima imenitno teknile, in ostala je še dehteča rdeča vrtnica iz šopka gospe Lole, da si jo je Mančinka zateknila na svoja mlada in lepa nedrja, in naročje, po katerem so zaman hrepenele gospa Lola, gospa Fili in gospa Mery, je bilo to pot pripravljeno zgolj za kuštravo, svežo in mikavno ljubečo in ljubljeno Mančinko. (S pisateljičinim dovoljenjem prevedla Mila Scholle-Zupančeva.) ga časa in mnenja velja Tibetanka za manjvredno bitje, ima vendar večje pravice kakor žene belih narodov. Tibetanec ženo kupi in je tam ljubezen v pravem pomenu med obema spoloma skoraj neznana. Zato so jim tudi tuji samo-umori, posebno pa tisti, ki bi bili motivirani z ljubezenskim razočaranjem. Mož je pri Tibetancih sicer pomembnejši in je videti rodbinski starejšina, vendar pa je to le navidezno, ker v resnici vlada žena in se je mož celo boji. Zanimivo je njih pojmovanje o zakonski zvestobi ali nezvestobi. Ako se žena možu izneveri, ga to še ne upravičuje na kakršnokoli kazen ali sploh posledice. Pravico ima zahtevati le gmotno odškodnino od njenega ljubčka. O vseh ljubezenskih stvareh pri njih splošno odloča le denar. Za nezvestobo v zakonu je eden zakoncev drugemu celo hvaležen, ker se to krat-komalo kaznuje z denarno odškodnino. Ako zapelje Tibetanec ženo drugega, plača le odškodnino in tako vse uredi. Ljubosumnost je tam neznana, ker se kljub nezvestobi Tibetanec, ko dobi odškodnino, ne jezi več niti na svojo ženo niti na njenega ljubčka. Poudariti je treba, da kljub temu zakonska nezvestoba pri Tibetancih ni pogost pojav. Zanimiv je le način poravnanja, ker so Tibetanci v enakopravnosti šli taka daleč, da so v tem pogledu dali ženam sebi popolnoma enake pravice. Morda se bo marsikomu takšno denarno poravnanje čudno dozdevalo, vendar pa je vsekakor bolje urejeno kakor pri nas, kjer to obračunavamo z orožjem ali pa z ločitvijo zakona in uničimo vso rodbina. Človek bi ne bil človek, ko bi ne grešil. To spoznanje je Tibetance osvojilo^ pa so zato ta najtežji problem na prav za prav edinstven način uredili. V vzgoji otrok vladajo tam enake pravice, pa tudi enake obveze. Razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom' ni. Pri njih je poglavitno obstoj človeka, njegova prisotnost na svetu, ne pa rodbina, iz katere izhaja. Ni jim nič do prednikov in vseh mogočih, pri nas običajnih okoliščin, ampak le do človeka, kakšen je. In prav v tem bi sei Evropa z vsemi svojimi kulturnimi narodi lahko šla učit k Tibetancem. Laži in lice-merstva ne poznajo, grehe si priznavajo v lice in za-doste predpisom kesanja in poboljšanja v tej ali oni obliki. ' )'• | j ■ j | Vsak lahko sam presodi, komu gre prvenstvo v skoraj vseh ozirih? Evropi ali Tibetu? Zene na morišču Dobrih pet sto let je minilo^ odkar je postala mala kmetica iz Domremisa, znana z imenom Devica orleanska, nesmrtna, ko je končala na morišču v Rouenu. Potlej je šlo še več žena to težko pot, ki vodi v smrt, nedolžnih in krivih, kraljic in ubijalk, mladih in starih. V srednjem veku pa vse globoko v novi vek je bilo sežganih na tisoče čarovnic. Vladarji, željni tujih in novih žena, so se odkrižali svojih zakonskih, ki so jim bile napoti, na ta način, da so to rieič uravnali tako, da so bile obsojene kot prešuštnice in čarovnice — na smrt. Izmed osmih žena Henrika VIII., angleškega kralja, so končale druga, tretja in peta na morišču, najprej Ana Boleyn, potem Jeanne Seymour, ki mu je prav tedaj rodila sina, in nazadnje Katarina Howard, ki je bila dovolj neoprezna, da je svojo naklonjenost, do katere je imel pravico samo kralj — izkazovala tudi nekemu mlademu lordu. A takrat je bila nezvestoba toliko kakor veleizdaja ... V dvorcu Forthringain je padla lepa glava Marije Stuart po devetnajstletnem pregnanstvu. Politika in verski fanatizem sta se združila, da uničita to ženo, ki je kot mlada deklica zamenjala mračno Škotsko z veselo Francijo. Madame Roland, žena revolucionarnega ministra za notranje reči, usmrčena v svojem 37. letu. Okoli vseh teh žena se sveti obstret slave. Vse so bile bolj ali manj mučenice. Isti svit se blešči tudi okoli žena, ki so v strahovitih letih francoske revolucije sklenile na morišču. Ta svetloba obseva glavo nesrečne kraljice Marije Antoinette, glavo princese Lambalove in mnogih, mnogih aristokratk, ki so jih revolucionarji v plemeniti mržnji poslednjikrat odvedli v vozu do «Place du Greve*, kjer so storile pod giljotino svoj poslednji reverans. Tri žene so med njimi posebno vidne — trije popolnoma različni značaji. Grofica Dubarry, nezakonska hči kuharice, chči nikogar*, kakor so ji rekli pamfletisti, kraljeva ljubica, najlepša žena svojega časa, ki je o njej sam Mirabeau rekel: «Da ni bila vestalka, so vzrok bogovi, ki so jo ustvarili tako lepo...» Ona je umrla, ker ji narod, iz katerega je potekla, ni mogel odpustiti sijajnega vzpona v najvišje družabne plasti. Grofica Dubarry, favoritka kralja Ludvika XV., usmrčena v svojem 50. letu. Charlotta Corday, deklica iz Cannesa, je prišla v Pariz samo zato, da ubije Marata, ki ga je imela za tirana in ubijalca množic. Ona je umrla za čisti duh svobode, ki sta ga Robespierre in Maraf onečastila. Če je Brutus klasik političnega ubojstva antike, potem je sjunaška devica iz Normandije*, kakor jo imenuje Lamartaine, prva politična atentatorka nove dobie, prava učenka Brutusova. Ona je umrla za svojo idejo. Tudi madame Roland, žena girondenskega ministra, je morala umreti, ker je bila pametna, ker je bila poli-tičarka, duša tiste stranke, ki je hotela na razvalinah starega kraljestva zgraditi nov svet... Ona je bila genialna žena, njeni politični govori in pisma, kakršno je znamenito pismo na kralja, pričajo o njenem velikanskem navdušenju za ideje svobode in preporoda domovine. In še v temnici, nekaj dni pred smrtjo, je imela toliko moči in miru, da je napisala svojo «Opo-roko potomstvu*, enega izmed najzanimivejših in najbolj človečanskih dokumentov francoske revolucije. Takšna je bila Greta Bayer, hčerka občinskega načelnika, ki je nekaj dni pred vojno ubila svojega zaročenca inženirja, da bi se na osnovi ponarejenega testamenta dokopala do njegovega imetja. Zvezala mu je oči, mu rekla, naj odpre usta, «da ga iznenadi*, in sprožila vanj samokres iz največje bližine. _ _ Marija Stuart na morišču (8. februarja 1587.). Zbrani spisi Z Slovenski Že pet let je preteklo, kar je odšla od nas naša velika pisateljica, in nihče se ni zanimal za usodo njenega literarnega dela. To delo je naravnost ogromno, saj je stala Zofka Kvedrova od svoje rane mladosti sredi našega ženskega gibanja in ustvarila s svojim prekipevajočim talentom in bojevitim temperamentom literarno delo, ki ga moremo s ponosom pokazati pred svetom. Zofka Kvedrova je naša največja pisateljica ne le po obsežnosti svojega dela, ampak tudi po umetniški vrednosti svojih spisov, ki se odlikujejo ne le po krepkem in klenem jeziku, ampak tudi po globokosti duha, iskrenosti čuvstev in misli, iskrenih izpovedih duše in srca, ki dajejo njenim spisom še posebno vrednost. Iz vseh njenih del, naj so to romani, povesti, črtice, dramatični prizori, članki, kritike, polemike itd., nam govori žena-umetnica, ki gleda življenje v njegovih najtajnejših globinah. Pri Zofki ni nič narejenega, vse je naravno, človeško, vsaka njena beseda prikipi iz srca, je odmev njenega pravega srčnega življenja, njenih neprestanih misli o življenju, človeku, svetu, sreči, ljubezni, vse njeno delo je izraz njenih notranjih bojev med vzori in dvomi, njenega resničnega prepričanja, ki ji je bilo tako sveto, ker je vzhajalo iz globokega pogleda v dno človeškega življenja in se je bila zanje z ognjem svoje besede, kakor je znala dvigniti oster protest proti vsemu in vsakemu, ki je grešil proti tistim idealom, katere je ona smatrala za najvišje vrednote naš narodne duše. Pisateljici te vrste, kakor je Zofka Kvedrova, pisanjein pisateljevanje ni stvar mode in zabave, ne, njej je to delo ukaz in dolžnost. O tem priča njena ogromna korespondenca, v kateri se je razgovarjala o vseh vprašanjih življenja s sto in sto znanci in neznanci, in raznovrstnost njenih spisov, ker ni mogla molčati, da bi se ne oglasila v javnosti, ako je začutila v sebi dolžnost, da mora izpregovoriti. Iz tega so sledile njene velike borbe z nasprotniki, ki jih je vodila z blestečim razmahom misli in besede tudi takrat, kadar nasprotniki v sredstvih in izrazih niso bili izbirčni in plemeniti. Pa o vsem tem nam bo pričalo njeno zbrano delo. Založništvu naše revije «Žena in dom*, ki mu je bilo na tem, da poda Slovencem zbrano delo njihove največje pisateljice, se je posrečilo skleniti pogodbo z zakonitimi dediči pokojne pisateljice, njenima hčerkama Miro in Mašo, po kateri razpolaga založništvo z vsem njenim literarnim delom, ki je raztreseno po raznih listih in časopisih, in obširno literarno zapuščino, ki se je ohranila v mnogoštevilnih pismih in rokopisih. Zofka Kvedrova ni bila samo slovenska pisateljica, uveljavljala se je enako ali deloma celo še bolje v hrvatskem slovstvu, pisala pa je tudi češko in nemško. O njenih izrednih jezikovnih zmožnostih priča to, da je v vseh štirih jezikih dosegla priznanje, da je njen jezik krepak in izrazit, da bi nihče ne bil spoznal, da to lepo češčino, hrvaščino ali nemščino piše rojena Slovenka. In vendar je bila Zofka Slovenka z dušo in telesom, da je od bogatih darov svojega duha delila tudi drugim, to je izhajalo ravno iz njenega bogastva, iz njene nepremagljive želje, da govori pred širšim svetom, v katerega je spadala, in iz razmer, v katerih je živela. Že njeno življenje samo je roman žene, umetnice, bojevnice, ki doživlja na svoji poti trenutke najvišjih radosti in najtrp-kejših razočaranj. Njena neugnana želja po svetu ji ni dala, da bi ostala v ozkih slovenskih mejah. Že kot se- o f k e Kvedrove javnosti demnajstletna deklica se je napotila v svet in spoznala Evropo, se ustavila v Pragi, zopet potovala, preživljajoča se ves čas s svojim literarnim delom, končno ostala v Zagrebu, kjer se je vsestransko razvil njen pisateljski talent, se vračala v Slovenijo, kakor v svojo domačo hišo, dasi je tudi tu našla malo src, ki bi jo razumela, in končno omagala v svojem boju za ideali življenja, ki jih je iskala od rane mladosti. Njeno literarno delo je živa priča te njene življenjske poti. V njem se je izživljala, izpovedovala, se razgovarjala s svetom in sama s seboj, ustvarjala bisere misli in jezika in nam zapustila dediščino, ki je vredna, da jo sprejmemo s spoštovanjem in hvaležnostjo. To delo je torej široko in mnogovrstno kakor njeno življenje. Naloga urednice bo, da ga strne v pregledno celoto. Uredništvo je prevzela gdčna prof. Eleonora Kernčeva, ki se je že več let zanimala za delo naše velike pisateljice. Sedaj, ko se je posrečilo zbrati skoraj vse njeno delo, bo mogoče dobiti pregled tega obširnega gradiva in ga razdeliti tako, da bo iz zbranih spisov odseval pravi in resnični duševni obraz umetnice-bojevnice. Založništvo ne namerava izdati samo Zbranih spisov, ampak bo vsa zbirka izpopolnjena s temeljitim pregledom dobe in dogodkov, iz k.aterih so nastali posamezni spisi in dela. Na ta način bodo nudili Zbrani spisi Zofke Kvedrove lep pregled našega ženskega gibanja, s katerim je bila pisateljica ves čas v najožji zvezi, vse tja do prvih po-četkov emancipacije, v dobo devetdesetih let, ko se začenja veliki preobrat v nazorih sveta, ki je osvobodil družbo in umetnost, življenje in človeka, posebno pa žensko zastarelih spon preteklosti, v dobo «Slovenke», prvega našega ženskega lista, in o prva leta novega stoletja, ko je Zofka iz tujine gledala na svojo domovino in ustvarjala svoja najlepša dela, do končne zmage moderne, v kateri pripada Zofki važno mesto; videli jo bomo pozneje v Zagrebu kot sotrudnico zAgramer Tag-blattakjer je kot urednica ženske priloge stala v zvezi z vsemi tedanjimi voditeljicami ženskega sveta, in nato ob času vojne, ko se bori ob strani svojega moža in voditeljev jugoslovanske ideje za zmago naše narodne misli in poseže s svojim listom cženski svet> (191?), pozneje «Jugoslovenska ženam, d one vrste, ki so na koncu vojne z deklaracijami in človekoljubnim delom odločilno vplivale na potek dogodkov, v naš ženski svet. To bodo gotovo za vse naše ženstvo lepi spomini. V svobodni državi je hotela Zofka s svojim listom zavzemati vodilno mesto in združevati ženstvo o znamenju jugoslovanske državne ideje — a politični, osebni in društveni spori so razbili n jene načrte ... Še se je borila do smrti ... Velik in časten je bil njen boj. Spoznali ga bomo šele iz njenih zbranih spisov in pri tem spoznali še marsikoga in marsikaj. Zofkin boj je živo zrcalo naših povojnih razmer, katerih središče je bil Zagreb. Ker je temperament naše pisateljice moral reagirati na vsak pojav v javnosti, je ravno v spisih te dobe velik del naše politične in kulturne zgodovine. Tako bodo zbrani spisi Zofke Kvedrove res slika našega razvoja v dobi zadnjih 40 let. Posebno za mlajši svet bo to že zgodovina, ki jo moramo poznati, če hočemo razumeti sedanji čas. Kakor je znano, je bila naša pisateljica d zvezi z uglednimi predstaviteljicami ženskega sveta pri drugih narodih, zato je med njenimi spisi tudi mnogo nemških člankov, pisem, razprav, prevodov itd. Vse to bo kazalo prej ali slej za zunanji svet izdati v nemščini, ker do-sezajo in presezajo ta dela mnoge ženske knjige, ki prihajajo iz tujine k nam v nemškem jeziku. Zofka je prva uvajala Cankarja v svet s svojim nemškim prevodom romana «Na klancu», ki je izhajal v praški «Politikh. Prav bo, da jo tudi mi pokažemo svetu z delom, ki ga je sama ustvarila. Te spise bo uredništvo pri slovenski izdaji priobčilo samo v odlomkih. Zofka je toliko pisala v srbskohrvatskem jeziku, da bi ti spisi tvorili lepo zbirko v hrvaščini; stvar hrvatskih založnikov je, da jih izdajo. Pač pa bomo mnogo teh spisov — ali vsaj vse najvažnejše — sprejeli v slovensko izdajo, in sicer v prevodu, da delo naše pisateljice tembolj približamo širokim vrstam naših čitateljic in čitateljev. Zato se je uredništvo odločilo, da poda med slovenskimi zbranimi spisi ves prevod «Nade» in «11 anket, ki sta dva izrazito biografska romana in je posebno cHankay> ena naših najlepših medvojnih knjig, vzrasla iz istih bolesti in strahot kakor Cankarjeve «Podobe iz sanji. Pravtako bo kazalo prevesti nekaj najlepših stvari iz «Knjige kraljeviča Marka* in iz njene zadnje zbirke «Na putevima života». — «7mam snovi še za dvajset romanov,> je pisala Zofka v svojih zadnjih pismih. Kontesa de No Zadnjega aprila je umrla v Parizu kontesa de Noail-les, največja pesnica sedanjosti. Umrla je brez trpljenja po več mesecih bolezni v sedeminpetdesetem letu. Bila je prva žena, ki je dobila komandirski križ Legije časti. * Kontesa Ana de Noailles se je rodila kot princesa Brankovan v Rumuniji. Njen oče je bil potomec vala-ških vladarjev, njena mati Grkinja s Krete. Vzgojila sta jo v francoskem duhu. Prava Francozinja pa je postala šele po svoji možitvi z grofom de Noailles. Toda ostalo ji je domotožje po čudovitem Vzhodu, ki ga je videla s priprtimi očmi v otroških letih. Zmeraj se ji je zdeloi da je v Franciji samo izgnanka. Njena duša je trpela in solze so lile pesmi, najlepše, kar jih je kdaj dala žena. Sedem zbirk je poslala v svet, sedem velikih mejnikov na poti uspeha. Bila je pesnica, ki se je znala prenavljati in presnavljati, ne da bi bila padla s svojega visokega prestola. V »Neizmernem srcu* je obujala spomine na svoj daljni dom, ki ga je poznala samo iz sanj. V »Senci dni» je spoznala sebe. Vsako delo kontese de Noailles je kakor dejanje najtragičnejše drame — življenja in smrti. Bila je res pesnica življenja in smrti. Predvsem smrti, kakor se je pokazala v zbirki »Razodetja*. Tedaj je občutila agonijo propadanja vsega. Ta agonija pa je izginila v zbirki «živi in mrtvi*, ker je prav takrat doživljala ljubezen, o kateri je trdila, da je bila njena najlepša, najčistejša. Toda kmalu je je bilo konec in v «Večnih silah* že toži o notranjem boju, ki jo ubija: »Med dvema bitjema je v moji duši boj, redovnico in razuzdanko ...* Potem se je pomirila. V »Ljubezenskih pesmih* ni njena lirika nič več bolesten krik, ampak mirno poglabljanje v dno duše, v ljubezen. V »Časti trpljenja* Njena duša je bila neizčrpna. Velika je bila in globoka. Tudi da je dočakala visoko starost, bi se ne bila izpisala .. .Še toliko je imela povedati svetu ... A tudi tako bo njeno zbrano delo lep zaklad. Obsegalo bo v naši izdaji 8 do 10 knjig, mogoče tudi več; ako bo pokazala slovenska javnost za svojo največjo pisateljico dovolj zanimanja, bo uredništvo sprejelo v slovensko izdajo več spisov, ki so bili napisani nemško ali hrvatsko in bi po sedanjem načrtu izostali. Zbirko bo zaključevala njena obširna korespondenca, med to korespondenco — Zofka je zelo rada korespondirala — so posebno lepa pisma, v katerih govori o otrocih; ta pisma bodo tvorila skupno z drugimi spisi iz otroškega, materinskega in družinskega življenja posebno knjigo, brez onih srčka-nih zgodb iz otroškega življenja, ki jih imamo v knjigah «Vladka in Mitka» in «Vladka, Mitka in Miricai>. To je torej načrt naše založbe. TJpamo, da ga bo slovenska, posebno pa naša ženska javnost z veseljem pozdravila in nam pomagala, da izvedemo ta načrt v celoti. Založništvo se zaveda, da bomo izpolnili s tem ne le svojo dolžnost do naše velike pisateljice, ampak da bomo z njenimi spisi dobili delo trajne vrednosti v našem slovstvu. Založništvo se ni in se ne bo strašilo ne truda ne stroškov, da bo izdaja vredna Zofkinega dela, da bo zunanja oprema lepa, se pri sedanjih zahtevah našega knjigarstva samo po sebi razume. Vsa natančnejša navodila glede izdaje in naročil prinesemo v prihodnjih številkah. «žena in dom.* ailles je umrla Kontesa Anna de Noailles. Fot° wido World- samo še toži. Ljubezen ji je le še »trpljenje, okrutno in prazno*. Bila je velika pesnica. Pa ne samo pesnica. Tudi njena proza je lepa. Romana «Novo upanje* in »Začudeni obraz* in življenjepis «Knjiga mojega življenja* štejejo Francozi med svoja najboljša dela. Tudi njena najnovejša knjiga »Natančnost* je lirična proza, pisana glasba. Še med boleznijo je pisala. Pa ni mogla dovršiti vsega, kar je hotela. Bila je velika pesnica. Moderna Sappho. Žena. B.R. Kostumom, oblekam in jopičem iz grobega domačega platna, o katerih sem poročala že lani, so se letos pridružili še plašči iz tega platna, ki so res zelo praktični, zlasti za šport in potovanje v vročih poletnih mesecih. Seveda mora biti vse, kar je sešito iz takega grobega platna, krojenot kar najbolj preprosto. Edini okras so barvaste paspule, gumbi ali kovinaste sponke. Kako je pač praktičen kratek jopič iz tesra platna, ker se lahko obleče na volneno ali svileno obleko, na pleteno krilo ali pa na krilo iz blaga. Posebno lepo se poda k temnomodremu, rjavemu ali črnemu krilu. Letni jopiči, ki so ponajvečkrat iz enakega blaga kakor obleka in brez podloge, imajo prav dostikrat okrogle vratne izreze in kratke rokave. Njih nevarni konkurenti so kepi, ki se vidno uveljavljajo. Vezanke iz kratkodlake kožuhovine, kakor iz hermelina, stri-ženega janjčka in drugih kožuhovin, se nosijo tudi na letnih kostumih. Novost so mali ovratniki iz dolgodlake kožuhovine (srebrne, modre ali polarne lisice), ki so dolgi le toliko, kolikor je širina vratu, spredaj se pa zavezujejo z veliko svileno petljo. Taki ovratniki so zares dekorativni. Popoldanske obleke iz enobarvne svile ali volne so okrašene z volnenimi ali svilenimi tresami. Trese so pošite ob vratnem izrezu in na rokavih. Novi so tudi pasovi, ovratnice, zapestnice in ročne torbice, spletene iz raznih vrvic in okrašene s kovinskimi okraski. Diskretna, črnobela ali modra obleka se poživi s takšno rdečo garnituro ali pa z rdečimi gumbi, ovratnikom ali šalom. Nove so tudi dekorativne lesene zaponke na usnjenih pasovih in na pasovih, ki so spleteni iz vrvic. Svilene in volnene obleke, letni jopiči in plašči, ki so ponajvečkrat brez podloge, so okrašeni z opičjo kožuhovino, in sicer ob vratu in na rokavih. Kožuho-vina pa je tudi pošita na životku v obliki bolera ali kratkega kepa. Preproste angleške obleke in volneni kostumi so pon življeni z ovratniki in pasovi iz pikeja, navadnega ali svilenega. Zraven se lepo poda klobuk iz pikeja. Tudi naš dobri znanec «žabo», ki nam je postal zadnjo sezono nezvest, je zopet tu. Predstavil se je v batistu in ves obrobljen s čipkami ali ažurnim robom. Poda se na karirano, črtasto ali enobarvno obleko ali bluzo. Letna bluza je podaljšana pod pas, v pasu pa pre-pasana s pasom, spletenim iz vrvice ali jelenje kože. Bluza se zapenja po celi dolžini z gumbi, ki so hkrati tudi okras. Letne obleke se šivajo iz raznih modnih svil, pravih in umetnih, s cvetnimi in geometričnim vzorcem, nadalje iz linona, muselina in organdija v svetlih pastelnih barvah. Prav dosti pa tudi iz pralnega, kariranega in črtastega blaga. Obleke iz organdija so ponajveč okrašene z vola-nami, in sicer ob vratnem izrezu in na krilu. K letnim oblekam iz vzorčastega blaga se nosi letos namesto kratkega jopiča tri četrti dolg paleto, in sicer iz enakega blaga kakor je obleka ali pa iz gladkega blaga v barvi osnove ali vzorca. Velika je izbera modnih rokavic. Kakor sem že poročala, so moderne rokavice iz blaga, iz kakršnega je obleka, kostum ali plašč. K letnim oblekam se nosijo svilene rokavice s čipkastimi zapestniki, ki so ponajvečkrat poskrobljeni, da ohranijo obliko. Take rokavice pa imajo lahko tudi zapestnike iz organdija, ki so tako narejeni, da se na rokavice kar pripnejo. K enemu paru rokavic imate lahko po več parov raznih zapestnikov, ki jih poljubno menjavate. Lepe so tudi rokavice, skvačkane iz tenkega kvačkanca ali svile, ki so letos tako moderne. Čevlji so enobarvni in kombinirani, in sicer iz različnih vrst usnja ali pa iz raznobarvnega usnja. Krokodil ali kuščar sta velika moda. K letnim oblekam se podajo slamniki panama, beli in svetlobarvni, okrašeni s svilenimi trakovi. Široko-krajni letni klobuki so iz orjrandija v lepih pastelnih barvah, razni bareti pa iz pikeja in raznih slamnatih tres. Lepi begunci iz Turčije, fesi, ki jih je pregnal Ke-mal paša iz njih domovine, so se letošnjo pomlad razkropili po vsem modnem svetu. Ne vem sicer, ali so imeli turški konjeniki rdeče fese, pešci modre ali rjave, še manj pa vem, kateri polk je nosil zelene, rumene, bele in druge. Vsa ta pisana emigracija se namreč izprehaja že vso pomlad po naši promenadi. Nič niso pomagali ne tabori ne kresovi predsodkov. Fesi so zmagoslavno prodrli in zmagali na modnem polju. Zadnja novost za slamnike in fese je slama ccelta-gal». Slamniki so bolj visoki zato, da se uveljavijo široke rame, ki so pri letnih oblekah podčrtane z vola nami in našitki. Najbolj lahka so pač letna pokrivala iz tila, ki so okrašena z vezenjem z volno ali svilo. Ker je til navadno v barvi las, se niti ne opazi tako, da se zdi, kakor bi bili lasje prešiti z volno ali svilo. Res rafiniran izum modistk. Lepe so letošnje kopalne obleke iz volnenega vzorčastega trikoja. Prav dosti je belih. Namesto širokih svilenih pižam se nosijo na obali modre hlače iz džer-seja in volnen pleten životek. Nove so tudi obleke za solnčenje, ki nadomeščajo pižamo. Te ftbleke so sešite iz gostega močnega blaga, in sicer platna ali volnenega krepa, tako da se lahko oblečejo kar čez kopalni triko. Krilo ne sega do členkov, marveč je krajše. Životek ima samo sprednji del, ki je pridržan z naramnicami tako, da je hrbet prost. K taki obleki se nosi širokokrajen klobuk, ki res varuje proti solncu, in pa sandale, obute na boso nogo. Pepifg — visoka moda Letni komplet, sešit iz karirane svile ali lahkega volnenega blaga. Obleka je brez rokavov, zato pa ima velik ovratnik v obliki kepa. Jopič, ki ima rokave raglan, je spredaj odprt in se zapenja le z enim gumbom pri vratu. V pasu je pridržan z ozkim pasom. Letna obleka, sešita iz belega modnega blaga in okrašena z barvastim platnom in vrvico. Letna obleka, sešita iz vzorčastega pralnega blaga. Bluza je iz belega batista iti okrašena s čipkami. jlJHi^ ' ■PlSti 11 9999*i4§ ; p > 1 »iS 3 * i« s 5 im I« s*s»« «1 P Ms 9»I?5fS m 1» i-m&im (IS 8&S »S8' € •§§•»•.*« Mim: f š® l&sssčsiasMS?***4' t* •*MM«*2S!S55iI i » MlSlMsfe!'8®^ i § mm^rn sls®1*® & « i* ****** II®*!*?® I: ; • : ■: iiiSjfilfeii II HIP ®ME?»i ilii p»|f»*5j km; m \n Za nedeljsko promenado Modna obleka, kombinirana iz gladkega in vzorča-stega blaga. Široki nabrani rokavi segajo samo do komolca. Promenadna obleka, sešita iz lahkega volnenega blaga in okrašena z barvastimi našitki. Ovratnik je lahko iz enakega blaga kakor obleka ali pa iz svetlejšega. Modna obleka z rokavi raglan. Sešita je iz modne svile in okrašena s temno obrobo. Pas je spleten iz vrvice ali usnjenih trakov. Letna obleka, kombinirana iz gladke in vzorčaste svile. Modna bluza s kratkimi rokavi, okrašena s šivanimi robčki. Namesto z gumbom se zapenja pri vratu s ko- vinasto zaponko. Preprosta elegantna bluza iz svetlega krepdešina. Sprednji podaljšek ovratnika, ki je pošit na predniku, ima videz vezanke. Bluza brez rokavov, sešita iz pralne svile. Ovratnik v obliki šala sega skoraj do pasu, kep je okrašen z ob-zankanimi ali obšitimi zobci. Za pridne deklice Otroški plašček iz volnene flanele. Zapenja se z dvema velikima gumboma. Otroška letna oblekica, sešita iz pralne svile s pikami in okrašena z ažurjem. Letni komplet za dvanajstletno šolarico. Obleka in plašček sta sešita iz kariranega blaga, kratki jopič v videzu telovnika pa je iz belega pikeja. Plašček je za spoznanje krajši od obleke. Praznična obleka za dvanajstletno šolarico. Krilo z naramnicami in kratki ohlapni jopič sta iz žameta ali temnomodrega ševiota, bluza s kratkimi rokavi in vezanka pa iz svetle vzorčaste svile. Za na verando boste mogoče potrebovali za poletje nov senčnik. Prinašamo Vam zato štiri različne vzorce za senčnike, kakršne lahko sami napravite iz tenkega kartona, svile ali kar je najprimernejše, iz japonskega papirja. Posamezne dele senčnika okrasite s preprosto slikarijo in sešijete z debelo svileno ali volneno nitjo ali pa s pisano rafijo. Tak senčnik obesite ali pa daste pri mizarju narediti zanj preprost podstavek. Za Vašo verando Mož Vam lahko pomaga Ni skoro prostora, ki bi se dal okrasiti lepše od verande. Že zelenje samo, s katerim jo okrasimo, in pa način, kako jo z njim okrasimo, nudi toliko izprememb, da se ni lahko odločiti, kateri način je lepši. Vsak posamezni okras da verandi čisto drugo lice. Solnčne verande so pravljično lepo okrašene z vrtnicami plezalkami, visečimi nageljni, pelargonijami, petunijanu. pozimi pa z iglastim zelenjem, zimzelenom ali bršlja-nom. Ni veranda samo za čez dan, še lepši so v njej poletni večeri. Malo pohištva in dela zahteva veranda, zato pa tem več okusa. Pohištvo je skoro vedno ple' teno. Prti in blazine v živahnih motivih in barvah ne smejo manjkati na verandi. Prinašamo sliko take verande. Ker vam je gotovo všeč vzorec za blazino, ki J° vidite na fotelju, smo priložili zanjo tudi vzorec v naravni velikosti z naznačenimi barvami. Blazina je delana v križevatem vbodu. Opis glej na prejšnji strani! m siva H^jj barva kave gg srednjesiva ||Ej srednjerumena svetlorumena Efjffi temnorumena ffcpfl oranžna j« svetlosiva (JU temnosiva ggjg svetlorožasta fggjg srednjerožasta H^ temnorožasta svetlozelena |gg srednjezelena jggg temnozelena ggj sveti jvijoličasta gg temnovijoličasta Dve blazini iz črnega žameta, okrašeni s cvetnimi motivi, izšitimi z raznobarvno svilo. Garnitura iz rjave kotonine za kuhinjo Vzorci so izšiti v občrtnem vbodu z rdečo prejico', vsak posamezni prt pa je obrobljen s 3 cm široko progo iz luža. Kvačkan solnčnik Kaj ose se še ne kvačka? Dežnik še ne, pač pa solnčnik. Ako imate solnčnik, na katerem se je strgalo blago, kupite slamo v klobčkih, ki se dobi v trgovinah z ročnimi deli, pa si skvač-kajte preobleko. Pazite, da bodo barve slame harmonirale z barvo obleke ali pa ročne torbice. Barve mešajte poljubno v primernih razdaljah, kakor vidite na naši sliki. Iz ostankov naredite še pisano žogo za Marjanico. Saj ni treba zanjo drugega kakor zagrabek lesene volne, ki jo izoblikujete in pre-vežete s tenko vrvico ali bombažem, da se vam med delom ne razsuje. Z močno vrvico ali slamo si jo nato porazdelite na osem ali deset delov (kakor poldnevniki na globusu), nato pa posamezne dele izšijte z barvasto slamo v gostem vbodu, kakor se izšijejo motivi pri mrežanju. Ročno delo Za posebne prilike »i * a. ,4 x »ti • _ r- i. * Hi 4 * r J.i* • •• dr ' . '(ii. V - V •< r..< v * »■( 1* ... ® 1K jU $ X . • -v?«; . "i* * x *' sx „ • x X « IX * ' <* * t •»••»• ■•»»•* •■»•»» '<>*»»• 'O >|| • * I - fmS. rv* »J* Vv* - ^ - ^MnaitariHEMlb^i ■f Prinašamo lep vzorec za namizni prt iz belega platna, okrašen s klekljanimi ali kvačkanimi čipkami in rišeljejem. Na spodnjih treh slikah so trije povečani deli posameznih motivov, na katerih se nazorno vidi način dela. H] □MJ □ H 1 ■ > i DB > < 9 1 * 8 g B6 »ooooaoooooooooooooooooooooouoff ■N« 'Q o « ° f> © © © o Q o o^ Q o Ooooooo |§| Vsak začetek je težak Podarile svojemu otroku tubo zobne paste Chlorodont in šCctko za zobe Chlorodont. Pokadite mu nato kgko se zobje pravilno čistijo, kako jih treba s ščetko drgniti vodoravno in navpično, odzunej in odznotraj. Tako ga učite, Jim. bo znal Sčetko samostojno uporabljati. Samo oni dobi dobro zobovje, ki ima zdrave mlečne zobe. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.- Za otroke - » samo Chlorodont! Ing. arch. Dušana Šantel: Okras stanovanja Kakor si ne moremo misliti vrta brez cvetlic, tako tudi v stanovanju ne moremo pogrešati ročnega dela. Saj je ročno delo tisti okras stanovanja, ki mu daje vso privlačnost in domačnost. V pravi izbiri in namestitvi vezenin pa se odraža vsa iznajdljivost, toplina in okus gospodinje. Skromno sobo lahko neverjetno povzdignemo, ako na pravem mestu pregrnemo> preprogo ali okno de-koriramo z zastorom, ki harmonira s steno in pohištvom. Preprosto opremo pa s primernim pregrinjalom ali z vabljivo blazino tako uveljavimo, da nam postane lahko še ljubša od razkošne. Dasi je dandanašnja stanovanjska kultura na odlični stopnji, je tudi med sicer zelo izobraženimi damami žal še premnogo takih, ki si v odločilnem trenutku izbire ne znajo pomagati, ker nimajo dovolj pojma o osnovnih načelih v reševanju dekorativnih nalog. Res je, da se nekaterih stvari ni mogoče naučiti in da mnogokrat tudi ni mogoče postavljati pravil. Vendar pa se da zelo mnogo privzgojiti, saj nekatere splošne trditve le drže do neke meje. Tudi glede ročnega dela ne bomo zato nikoli zgrešili, ako bomo v trenutku izbire pomislili na dvoje: na smotrnost in harmonijo z okolico. Ali niste še nikoli ugotovili, da vam predmet ugaja, da je lep prav zato, ker je pravilno uporabljen, ker stoji na pravem mestu, čeprav ni na njem nič posebnega? Ali vas še nikoli ni dirnila plesno oblečena dama na promenadi ali športno oblečen gospod na plesišču? Ali ste se kdaj vprašali, čemu služijo razni prtiči na mizah, kredencah in stenah moderne kuhinje, ko so vam le v nadlego? Saj je vendar kuhinja kraj takega dela, kjer ne moremo pri vsakem koraku paziti, da bo prt ostal čist, kjer ga ne utegnemo vsakokrat naravnati, kadar smo odprli kak predal. Ali ste že kdaj pomislili, koliko nepotrebne jeze bi si lahko prihranili z odstranitvijo prevelikih prtov in pregrinjal na omarah in mizah s predali? Zakaj se sploh politirajo zgornje ploskve pohištva, ako jih imate večno pokrite? Ali morda le za tisti trenutek, ko boste izmenjali prt pred gostom? Tudi ne boste pred baročno pohištvo razgrinjali preproge v narodnem slogu, ker bo neokusna, kakor vam bo ob modernem pohištvu nemogoč zastor iz polpretekle dobe. Že na takih primerih lahko torej spoznamo resničnost, prejšnje trditve. Vsaka doba ima svoje posebne potrebe, zahteve in gledanje in ustvarja po svoji podobi. Vsak pogin in vsaka smrt sta utemeljena, in k ar se je preživelo, ne moremo nikoli več tako dojeti in obnoviti, kakor so to preživljali ljudje pretekle dobe. Klasičen primer te resnice nam n.pr. potrjuje vedno se ponavljajoče uporabljanje antike v ravnih dobah, ki nam pa nikoli več ne more dati tistega dovršenega zadoščenja, kakršnega je dalp tedaj, ko je zrasla iz prave nujnosti, ko je bila v skladu z vsem nehanjem in mišljenjem tedanjih ljudi. Stil današnjega časa, kolikor smo o njem upravičeni govoriti, je stvaren in smotrn, brez fraz, realističen, kakršni smo tudi mi. Odvrača vse nepotrebno. Moda, to fino niansiranje stila, ne prinaša bistvenih izprememb, pa je vendar odločilne važnosti, zlasti v ročnih delih. Ona ne pozna kompro- « misov, ona diktira! Kaj hitro nas zasužnji, če se nam še tako upira. Kako nezaupljivo smo še pred nekoliko leti gledali ostriženo žensko glavo in kako samo ob sebi umevna se nam zdi dandanes. Isto je z obleko, isto z vsem, isto z ročnimi deli. Stremljenje po napredku premaga našo prirojeno upornost, nove mode se navadimo! Zato se ne strašimo ugovorov, saj jih prinaša vsaka moda. Pomislimo malo, ne bodimo smešni. Če smo sprejeli moderno pohištvo, zakaj bi ne sprejeli tudi modernih ročnih del. Saj nam nihče ne brani priljubljenih tehnik. Tehnike ročnih del so lahko vedno moderne, ker bistvo modernega vzorca leži v risbi in izbiri barv. Prav vsaka tehnika je lahko sodobna, če načrt prikrojite sodobnim razmeram in okusu, če ročno delo porabite na pravem mestu. In menite, da je za modernost res vedno potrebno tudi mnogo denarja? Predvsem je treba okusa in iznajdljivosti, tu tiči glavna cena predmeta. Pa še nekaj, ne mislite, da je lepo in moderno samo to, kar pride iz tujine. Poglejmo svojo bližino. Dovolj smo bogati, dovolj imamo lepote sami! Cenimo tudi sami sebe, da nas bodo cenili drugi! PRIDNA ROKA (Nadaljevanje.) TIHO VEZE Pločati vbod. (SI. 18., 19., 20., 21.) Delaj na platnu, tkanem iz enakomerno debelih niti, ali na kongresnem blagu, kjer lahko šteješ niti. 1.) Položi delo predse tako, da delaš od leve proti desni. Določi ravno nit blaga, ki bo mejila s pločatim vbodom vezeno progo spodaj. Odtod napravi navzgor vbod preko štirih blagovnih niti, in to natančno med dvema pokončno ležečima blagovnima nitima. Poleg prvega napravi še tri enako ležeče vbode tudi preko štirih niti. Naslednje štiri vbode napravi preko osem, dalje štiri vbode preko dvanajst niti, naslednje krajšaj zopet na osem in naposled na štiri niti. Pazi, da so spodaj vsi vbodi v ravni črti. Vzorec ima 5 skupin po štiri enako dolgih vbodov. Zgoraj pa imaš nazobčano obliko. 2.) Na isti način lahko napraviš zobčasto progo z zobčki v obliki pravih trikotnikov. Nit pripravi kakor prej. Napravi prvi vbod preko 2 niti, z vsakim naslednjim vbodom pa vbadaj po 1 nit višje tako dolgo, da je srednji vbod preko 12 blagovnih niti, potem pa •■»•»•■•»■••»•■••■»•■»»■j ■alBiji!!:«:! ■HtfiM {•■•■•■•L .Nlllllli •••■•111*1 »»■■•»■r-1 ■Mii [•••L •KmSMSuMHiiaiaiiiaiiMni !fO!!!»M5!I!!!!l!!!!IS5;5!SJ!S ■•••■a ■•••■••t,-_ •■••■••■Maj ::::::::::::: ■•■■••pai • ■•»i »••••I ■•"■I:*::;::::!!!!!! Slika 18. Slika 19. vbode zopet po eno nit krajšaj, da prideš nazaj do vboda preko 2 niti. 3.) Obliko tretjega vzorca lahko narediš tudi na tale dva načina: Slika 20. Slika 21. a) Delaj od spodaj navzgor. Polagaj vbode v vodoravni legi, napravi prvega spodaj preko 20 blagovnih niti, če šteješ od leve proti desni. Poleg tega še tri enake. Naslednje štiri skrajšaj levo in desno za štiri niti tako, da leže vbodi preko 12 niti. Enako krajšaj zadnje štiri vbode, ki obsegajo le štiri blagovne niti. Ta vzorec ima 3 skupine po štiri enako dolgih vbodov. b) Delaj od leve proti desni. Napravi vzorec enake oblike, kakor je opisan pod a), le da polagaš vbode poševno v diagonalni legi. (Dalje prihodnjič.) Množice obiskovalcev na ljubljanskem velesejmu. Slovenska žena in ljubljanski velesejem Dasi živimo v moderni, kapitalistični, industrializirani in zmelianizirani dobi, ko žena ni več samo mati, vzgojiteljica in gospodinja, temveč je v premnogih primerih postala samostojna pridobitna oseba, ki dela v tovarnah, delavnicah, pisarnah in sploh povsod, je pa domače gospodarstvo vendar še ostalo v rokah žene. Žena odloča v pretežni večini, kje in kakšno blago naj se kupuje. Žena odloča, ali naj procvita domača industrija ali naj propada, žena odloča, ali naj se rabijo domači proizvodi ali tuji. Zavedno ženstvo se bo odločilo vsepovsod za nakupovanje domačih izdelkov. Kaj vse izdelujemo doma, bo pokazal XIII. ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija t. 1. Razstavlja nad 600 tvrdk. Specialne razstave: Razstava pohištva, usnja, tekstilij in papirja. Razstava cPrijateljev prirode v stanovanju*. Razstava Društva aranžerjev izložb. Tujsko-prometna razstava Dolenjske. Razstava «Živalca*. 50% ni popust na železnicah. Popust na paro-brodih. — Legitimacije s pravico na prevozne olajšave in poljuben večkraten vstop na sejmišče se dobe pri denarnih zavodih, tujsko-promet-nih ustanovah, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe in pri blagajnah večjih postaj v dravski banovini. Vsaka gospodinja si bo ogledala naš velesejem; s primerjanjem blaga in cen bo kupila,najboljše in najceneje. Narodne noše na ljubljanskem velesejmu. Novi poklici Nekaj splošnihfbesedi Več naročnic nam je sporočilo željo, naj bi prinesli v našem listu nekaj nasvetov o novih poklicih za nadarjena dekleta. O poklicih, ki še niso prenapolnjeni in za katere potrebna izobrazba malo stane. Ko sem se prav v tej zadevi mudila pri nekem ravnatelju, mi je dejal: «Ne morem reči, da bi bilo toliko poklicev prenapolnjenih. Poglejte, tri in osemdeset delavk dela v moji tvornici, toda verjemite mi, da sem zadovoljen samo z desetimi. Kakor hitro bom zvedel še za kakšno, ki bo toliko sposobna kakor vsaka izmed teh desetih, se takoj popeljem z avtomobilom sam po-njo, odpustim najslabšo in bom novo jako dobro plačal. Samo da bi zvedel zanjo ...» Menim, da k temu ni mnogo pripominjati. Prav posebno zanimivo pa je, kar mi je neki drug podjetnik povedal: cVeste, veliko ljudi je, ki se boje težjega ali bolj umazanega dela. Vsak bi se šel rad gospoda, malo delal in veliko zaslužil. Oni dan sem ure in ure iskal človeka med brezposelnimi, ki so prišli beračit v našo tvornico, da bi mi očistil kanal. Ali mislite, da sem ga dobil? Eden iz mojih vajencev se je sam ponudil, pa sem mu rad odštel čedno nagrado.* Mimogrede sem slišala, kako se je neki možakar hvalil proti drugemu: « Vidiš, in tako bo moj sin v dveh letih na konju, kajti ta poklic še dolgo ne bo prenapolnjen.* Nalašč sem stopila za njima, da bi slišala, kateri poklic je to. Pa sem ujela med drugim tudi tole: «Ko je padel v tretji gimnaziji, nisem vedel, kam z njim. Stopil sem do prijatelja, ki dobro pozna naše poslovno življenje, pa sva skupaj preudarila. Za trgovino ima talent, sem mu rekel, toda kakšno stroko bi mu izbral, ko je vendar toliko trgovskih pomočnikov brez službe. Moj prijatelj pa mi je brž pregnal to skrb in mi pojasnil, da je najmanj brezposelnih tistih pomočnikov, ki opravljajo težje službe. Zato sem dal svojega sina k trgovcu z barvami. Leto dni je pri njieim, pa že zasluži na mesec po dve sto dinarjev, in že sedaj mu je rekel šef, da bo lahko ostal pri njem v službi, če bo hotel.* Podobno je z dekleti. Samo še nekoliko bolj nerodno, ker imajo nekatere matere celo kopico predsodkov. «Nak, od doma pa že ne pojde!* «Nak, frizerka pa že ne bo!» Ali: «Nak, v hotel pa že ne, da se bo lahko vsak igral z njo.* 1.1, d. No, ko bi šli po tem, bi morali svoje otroke kar lepo zapreti v omaro in jih občudovati. Če ima dekle dobro vzgojo, jo lahko pošljete kamorkoli, pa se Vam ne bo izgubilo ! Vsako delo je pošteno, če si hočemo z njim služiti denar. Pa najsi bodo starši že to ali ono, uradniki ali delavci, ako hčerko veseli in zanima kozmetika, pustimo jo. Dajmo ji priliko, da se dobro izuči in po strokovnih knjigah izpopolni. Zato je dobro, da se otroci nauče vedno še po en tuj jezik, pa najsi bo že francoščino, nemščino, angleščino ali karkoli. Gotovo ste že večkrat slišali, kako je ta ali ona vzdihnila: «Oh, ta šivilja! Vso obleko mi je izpridila.* «Poinislite, ta frizerka mi je čisto skvarila frizuro.* In podobno. Kako močno zaposlene pa so dobre moči, gotovo tudi veste. Kolikokrat ste že slišali o tej ali oni uslužbenki, ki Vam jo je katera priporočila. «Tisto zahtevajte, je zanesljiva strokovnjakinja in Vam zna dobro svetovati.* Ljudje si damo radi svetovati od strokovnjakov, zlasti še če so priznani! In tako moramo na kraju spoznati, da je za sposobne ljudi tega ali onega spola še vedno dovolj dela na svetu. Drugič pa o novili poklicih. Zaroka (Nadaljevanje.) Kar se tiče srčnih zadev, vlada dandanašnji že velika svoboda. Ljubezen po navadi zaiskri na skrivnem in je tem lepša, čim dalje ostane tajna. Prava ljubezen in romantika sta posestrimi. Največkrat se dva mlada človeka, ki se ljubita, pomenita o zaroki, poroki in poznejšem skupnem življenju do vseh podrobnosti, še preden zvedo starši za to. Sama med sabo vse opravita. Redke so zaroke, kakršne so bile včasih. Sedaj ne poznamo več tiste družabne prenapetosti in ceremonij, ki s srcem niso bile nikdar v pravem sorodu. Fant razodene svojemu dekletu ljubezen, kakor in kadar nanese prilika. Gotovo pa ne prej, dokler ne opazi odločilnega migljaja pri dekletu. Kakor hitro pa se zaročenca domenita, že zahteva bon-ton svoje. Treba je namreč vso zadevo pojasniti staršem. Čeprav se tudi to izvrši dandanašnji že precej poljubno, so vendar nekateri ljudje, ki ljubosumno pazijo na družabne oblike. Zato nekaj pravil o pravilnem vedenju. Pametno dekle bo pri starših izkušalo že naprej pripraviti vse potrebno. Tudi bo svojemu zaročencu dalo navodila, kako in kaj, da bi vse skupaj ne bilo preveč napeto. Fant mora priti v pražnji obleki, se predstaviti staršem in jim na kratko vso stvar pojasniti. Če se s starši Na du ohlajena Ovomaltine je osvežujoča, redilna in prijetna pijača. HLADNA OVOMALTINE najbolje pogasi žejo, daje telesu novih moči, vrača veselje do življenja in dela. Hladna Ovomaltine se najokusneje in najlaže pripravlja v časi Ovomix, ki se dobi za Din 15'— povsod, kjer se prodaja Ovomaltine. Df A WA N D E R, D. D., ZAGREB. r Zobe lahko kupile- pa ne svojih! Zobni kamen Vam uničuje zobe! Začne tako, da zob omaja . . . svoje uničevalno delo pa konča takrat, ko zob izpade — če ga ne začnemo o pravem času preganjati ! Za to ni treba drugega ko trde ščetke in — Sargovega Kalodonta I Sargov Kalodont je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleat po dii Braunlichu, s katerim se nevarni zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi. Pravilna nega je tale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont! SAR G 0 sporazume, pokliče oče ali varuh hčer, ki jo fant poljubi in tika. Ako ga pa starši odbijejo, mora ostati popolnoma dostojen in se vesti, kakor da se ni nič zgodilo. Dolžnost staršev pa je, da nikomur nič ne povedo o stvari in da tudi ne izpremene družabnega razmerja med obema družinama, če so znanci. Dogodi se včasih, da naprosijo starši mladeniča za premislek. Tega se fant ne sme braniti in mora celo olajšati staršem informacije o sebi. Nekateri zaprosijo za roko hčerke po tem ali onem svojem prijatelju. Lahko opravijo to tudi pismeno. Oboje ima svoje dobre in slabe strani. O takem človeku si lahko mislijo nje starši, da nima poguma, da ne zaupa samemu sebi ali pa da se nima v oblasti. Če pride človek v zadrego, dostikrat pozabi na vljudnost. Vest o zaroki kakšne dvojice gre z neverjetno naglico v svet. Prav za prav bi ne bilo treba nobenih posebnih objav. Kljub temu pa predpisuje boni-tom: Če hočete zaroko objaviti v časopisju, morajo to storiti nevestini starši. Vdova, ki se zaroči, lahko stori to sama, če ne stanuje pri svojih starših. Zaroko pa lahko objavite tudi s posebnimi tiskovinami, ki jih razpošljete znancem' in prijateljem. Tiskovina naj bo na dobrem papirju (kartonu), ki je preko polovice zložen, vendar brez zlate obreze. Na levi notranji strani javljajo starši zaroko svoje hčerke in navedejo tudi poklic zaročenca. Na desni strani pa objavi fant svojo zaroko. Ako stanujeta zaročenca v istem kraju, se označi bivališče samo enkrat, drugače pa je treba navesti najpoprej kraj zaročenke in potem kraj zaročenca. Ko je zaroka objavljena, stopita oba še na obiske k svojim sorodnikom in prijateljem. Pojedina o priliki zaroke ni predpisana. Tako reč praznujejo po navadi kar skromno in v rodbini sami, in to šele po objavi. Če pa praznujete zaroko v širšem obsegu, si lahko objavo zaroke prihranite za to priliko. Pri zaroki nagovori nevestin oče zaročenca, ki se mu v kratkih besedah zahvali. Kot zaročno darilo prejme dekle po navadi lep prstan s kamnom. Včasih kupi kdo že kar poročna prstana, v katera da vrezati dan zaroke. To je praktično, ker je treba pri poznejši poroki samo pretekniti prstan z levice na desnico ali kakor zahteva duhovnik. Kar sem tu navedla, so strogo družabni predpisi, ki jih, kakor sem rekla, dandanašnji ne upoštevajo več prav posebno. Vendar pa je prav, če žene in dekleta vedo zanje, zakaj še so ljudje na svetu, ki so doi skrajnosti malenkostni. (Dalje prih.) tli W WHA Jerica Zemljanova: (Konec.) Nekaj o slovanskih in narodnih jedilih Kisli šči. t kg mesa, 1 čebula, % kg kislega zelja, 8 do 10 dkg masla. Kos mastnega mesa (goveja rebra in prekajeno svinjino) skuhamo do mehkega. Posebej pripravimo kislo Kako sem shujšala za 15 kg v sedmih mesecih brez škodljivega stradanja. Dobre dietetične Slatinske tablete za hajšanje. Brez Škodljivega stradanja in brez telovadbe sem shujšala za 15 kg v sedmih mesecih na ta način, da sem zauživ&la po trikrat na dan po dve Bahovčevi Slatinski tableti, ki se dobivajo v vseh lekarnah. Tem Slatinskim tabletam se moram zahvaliti, da sem izgubila odvišno maščobo in da se mi je zopet povrnila mladostna moč in energija, ki je nisem imela že več let. Kako delujejo? Sedaj se popolnoma lahko in hitro iznebite nezdrave maščobe in obvarujete svoj obraz pred gubami in grdim videzom, ki so posledica neprijetnega stradanja. Vzrok debelosti je navadno nepravilno delovanje organizma. Ne da bi oslabelo Vaše telo, izgubite debelost, ako uživate Bahovčeve Slatinske tablete. Začnite še danes in dobili boste zopet svojo mladostno moč in energijo, počutili se boste bolje, kakor ste se prejšnja leta, hkrati pa izgubite na teži vsak mesec 2 do 3 kg. In zopet boste vitki in lepi. Sedaj Vas pa dela ta maščoba nesrečno. Radi bi skrili svojo obilnost, pa je ne morete. Sedaj Vam ni treba nič več skrbeti. Bahovčeve Slatinske tablete Vam pomagajo shujšati brez škode na zdravju. Bahovčeve Slatinske tablete so napravljene iz najboljših mineralnih soli in naravnih rastlinskih ekstraktov. Bahovčeve Slatinske tablete dobite lahko v vseh lekarnah. Nad učinkom tablet boste vzhičeni. Zahtevajte samo originalne, pristne, neškodljive Bahovčeve Slatinske tablete in zavrnite vsa nadomestila, ker ni nič uspešnejšega od teh tablet. Sedaj je še čas, da se iznebite svoje preobilne teže in vsega, česar imate preveč na telesu. Ena doza (100 Slatinskih tablet) stane Din 46'—, velika doza (200 Slatinskih tablet) pa Din 74'—. Slatinske tablete izdeluje lekarna MR. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg 12. Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspehi Peg. br. od '■-*. »" 'J«** Poročile so se naročnice: gospodična Hilda Smolova z gospodom Jožefom Piklom od Sv. Jurija ob južni železnici, gospodična Malči Tratnikova z go- ISDodom Franjom Lapijem od Sv. Jurija ob Ščavnici in gospodična Konstan-cija Pušnikova z gospodom Pavlom Mahničem iž Djevdjelije. Želim ostati nepoznana, tehtala sem se pred in po dovršeni kuri s Slatinskimi tabletami. zelje, ki ga ožmemo, oblijemo z vrelo vodo, odcedimo, sesekljamo in prepražimo s sesekljano čebulo na maslu. Nato ga pridenemoi juhi in skuhamo. Ko je kuhano, zrežemo meso na primerno velike koščke in serviramo juho s smetano ali pa z ajdovo kašo. Če juha ni dovolj kisla, ji prilijemo surove zelnice. Maloruski boršč. t kg mesa, 2 do 3 paradižniki, jušne zelenjave, 2 krompirja, 2 do 3 rdeče pese, ' kis, juha, surov pesni sok, zelje, kisla smetana. Meso, najbolje Vi govedine (prsni koš) in Vi sveže svinjine, skuhamo z jušnimi zelenjavami. Medtem zrežemo olupljeno rdečo peso na drobne rezance, jo pridenemo juhi in skuhamo. Ko je napol mehka, pridenemo na široke krpice zrezanega svežega zelja, ki smo ga prej poparili, na rezinei zrezanega paradižnika, na kocke zrezanega krompirja in skuhamo. Po okusu nekoliko okisamo. Ko je meso mehko, ga zrežemo na primerne kose in doli jemo pred serviranjem surovega pesnega soka (nakar ne sme več vreti, da ne izgubi barve). K boršču serviramo posebej dobre kisle smetane in vatruške. Musaka iz modrih patližanov. K kg krompirja, 30 dkg teletine, 3 do 4 patližani, 1 čebula, moka, zelen peteršilj, 3 do 4 jajca, 6 dkg masti, mast za cvrenje, Vi litra mleka, sol, 4 jajca. 30 dkg svinjine, Krompir olupimo, zrežemo na rezine, ki jih pani-ramo v moki in raztepenem jajcu ter ocvremo na razbeljeni masti. Prav tako ocvremo tudi patližane (melancane). Posebej prepražimo zmleto meso s sesekljano čebulo in zelenim peteršiljem na masti. Nato naložimo v pomazano glinasto skledo ali kožico plast krompirja, plast mesa, plast patližanov izmenoma tako, da je na vrhu zopet krompir. Po vrhu polijemo mleko, v katerem smo žvrkljali jajca, in spečemo v pečici. Serviramo kot samostojno jed s solato. čevapčiči. Vi kg govedine, poper, Vi kg svinjine, čebula, sol, Govedino in svinjino (brez kožic in žil) zmeljemo z mesnim strojem, osolimo in opopramo, dobro pre-gnetemo, napravimo za palec dolge in palec debele svaljke, ki jih hitro spečemo na mrežici nad žerjavico. Vroče serviramo z debelo sesekljano surovo čebulo. Vatruške. Testo: Nadev: 25 dkg moke, 30 do 35 dkg sira, 1 dl smetane, 1 dl smetane, 6 dkg masla, 2 rumenjaka, 2 jajci, 1 jajce za mažo. sol, Napravimo' trdo testo, ga tenko razvaljamo in zrežemo z obodcem za krofe. Na sredo vsakega izrezka denemo malo nadeva, namažemo rob z raztepenim beljakom in ga zavijemo, a ne preko nadeva. Pustimo, da nekaj časa shaja^ nakar pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo svetlorumeno. Vatruške serviramo k juhi. Nadev: svež suhi sir pretlačimo skozi sito, prilijemo smetane, osolimo in primešamo rumenjake. evi čedni -zvečer pa ixmucent in uirujeni ? In vendar so žene, ki se jim nič ne pozna delo, ker ne skrbe samo sempatja za svojo kožo.To so žene, ki mislijo vsako uro po enkrat na to: poskrbeti malo zase in biti lepa, je vendar kaj lahko. Offlisliie vsako uro po en nase ! ELIDACREME de chaque heure Musaka iz zelja. 1 glava zelja, 30 dkg teletine, iOdkg moke, sol, 3 do 4 jajca, poper, mast za cvrenje, zelen peteršilj, 10 dkg masti, 3 dl mleka, 30 dkg čebule, 4 ja jca. 30 dkg svinjine, Glavo zelja očistimo, prerežemo na polovico in jo skuhamo v vreli, slani vodi. Ko je mehka, vzamemo liste vsaksebi, jim izrežemo srednjo žilo in jih povaljamo v moki in raztepenem jajcu. Nato jih ocvremo na razbeljeni masti, da zarumene, in jih odcedimo. Posebej prepražimo na masti sesekljane čebule in zelenega peteršilja, pridenemo zmleto meso, osolimo, opopramo in prepražimo ter ohladimo. Potem obložimo primerno pekačo ali kožico z ocvrtimi listi, pomažemo s pripravljenim mesom, položimo na to zopet plast listov, na te meso itd. (zadnja plast so listi). Nazadnje oblijemo vse z mlekom, ki smo ga žvrkljali z jajci, in spečemo v pečici. Serviramo toplo s solato. Ražnjiči. 1 kg svinjskega stegna, špile, sol, čebula ali redkvica. paprika, Sočno svinjsko stegno zrežemo na 3 do 4 cm dolge in 1 do 2 cm debele koščke, jih osolimo in potresemo s papriko, nataknemo na 15 cm dolge šibice (špile) in jih spečemo na ražnju nad žerjavico. Med pečenjem ražnjiče vedno obračamo. Ko so pečeni, jih serviramo vroče s čebulo, narezano na debelo, ali pa z redkvico. Pri teti Marici in njenih putkah (Iz razgovorov s staro strokovnjakinjo v kurjereji.) (Nadaljevanje.) «Kako pa bi, recimo, lahko povišala plodnost kokoši povprečna kmetiška gospodinja, kakršnih je mnogo naših naročnic?* <1, v prvi vrsti na ta način, da bi jim uredila življenje. Treba bi jim bilo redno pokladati boljšo pičo in skrbeti za pravilen kokošnjak ali pa sedanjega osnažiti in popraviti, in če je treba, tudi povečati. Potem pa tudi tako, da bi kupila boljšo vrsto kokoši, ki je za nesenje posebno odgojena. Čeprav piščanci dobrih jajčaiic ne prenesejo enakega nesenja kakor so ga imele njih matere, se vendar pri povprečni kurjereji pozna, ako kupimo petelina iz takega gnezda.* «Takole sem premišljevala oni dan: če imam n. pr. 12 kokoši, ki mi zneso na dan po 8 jajc, jih moram imeti potemtakem 1200, ako hočem dobiti na dan 800 jajc. Ali to drži, teta?* •uPojdi no, neumnica mala! To bi bilo pa lepo. No, pa nisi ti sama, ki tako misliš. Veliko se jih je že na ta način urezalo. Stara kokošjerejska izkušnja pravi, da z A POLT- NIVEA CREMA * OLJE. Zračna kopel! Solnčna kopel! Uživajte jo, kolikokrat morete I Poprej se pa morate nadrgniti z Nivea-Creme ali — oljem. To pospeši potemnitev, obenem pa omili nevarnost solnčarice. Odkod ta učinek? Od eucerita. Tega ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje kože na svetu. Nivea je nenadomestljiva. NIVEA je poceni: Creme: Din 3"50, 6—, 12—, 25—. večjim številom perutnine pada povprečna količina jajc na dan. Če imaš mnogo kokoši, se na povprečni plodnosti pozna, da se kokoši med seboj tako ali tako ovirajo. Čim več imaš kokoši, tem težje ugotoviš, katere so jalove, in tem večja je nevarnost zaradi nalezljivih bolezni. In zmešane so vse. Da bi pa 1200 kokoši razdelila v sto rodov in vsakega posebej obravnavala, kakor zahteva, to je pa skoraj nemogoče.* cAli se je treba pri kurjereji kaj ozirati na vreme?* sem vprašala, ko mi je oko obviselo na tetinih od solnca ožganih rokah. «N. pr. na vročino? Kaj moramo takrat storiti?' clh, kaj? Skrbeti moramo za senco. Kokošnjak moramo zračiti. Najlaže tako, da nadomestimo okna in vrata z žičnato mrežo. Paziti moramo, da kokoši niso nagnetene v kokošnjaku. Zato ga moramo, če treba, razširiti. Prav posebno je treba paziti na čistoto, zakaj vse bolezenske klice se v vročini mnogo hitreje razširjajo. Obnoviti je treba peščene kotanje in donašati kokošim svežega zelenja, če je trava v bližini posušena ali izhojena. Vodo Draga gospodinjska pomočnical Ali hočete dobiti dobro službo? Ali hočete v službi, ki jo že imate, dobro napredovati? Katera izmed Vas si ne bo želela tega? Pogoj za to pa je, da ste boljši in znate več kakor ostale gospodinjske pomočnice in kuharice, ki jim ni do napredka! Prva stopnja preko povprečnosti je, da se razumete na plin in plinovne aparate. Koliko rajši Vas bo sprejela vsaka gospodinja, če boste že znali ravnati s plinom, kakor pa če bi Vas morala šele ona poučevati v plinski kuhi. Prav posebno pa Vas bo visoko cenila, če boste znali tudi varčevati pri kuhi s plinom in poleg tega skrbeti za vzorno snago kuhalnika in ostalih gospodinj skih aparatov. Zakaj če znate to dvoje, boste prihranili gospodinji mnogo denarja. Vsak mesečni račun Plinarne bo manjši ali pa boste za isto ceno pripravili s plinom več kakor do sedaj. Povrhu tega pa ostane aparat lahko veliko dalje v obratu, če ga negujete. Prav nič težkega ni imeti plinovni aparat v redu, čefga iz vsega početka ne zanemarjate. Kako čistimo kuhalnike, kako lahko s plinom varčujemo, kako pripravljamo na njih najbolj preprosto dobre jedi, vse to se lahko naučite na naših predavanjih o kuhi s plinom, ki jih Mestna plinarna vselej o pravem času naznani v dnevnem časopisju. Vaša gospodinja Vas bo gotovo rada pustila na ta predavanja, ker bo imela vendar sama koristi od tega. Toda ne pozabite privesti s seboj tudi vseh svoj ih pri j atel j ic, prav posebno pa še takih, ki plina ne poznajo ali pa inu prav posebno ne zaupajo. Hvaležne Vam bodo za to; Prisrčno Vas pozdravlja Marinka Ratajeva instr. Mestne plinarne. moramo menjati po dvakrat na dan in postaviti posodo v senco. Tudi jajca moramo pobrati po večkrat na dan, da se ne prične razvijati plod v njih. Bolje pa je, če peteline tedaj ločimo. Potem nesejo kokoši le neoplo-jena jajca. Zaradi piče je pa kvečjemu važno, da moramo trositi čim manj koruze.* «In če je mraz?* f>iciwc 1/ioi<^ia.clt. ^Kaola/i imcii vit vm^umIc zfci&VLi, Ijavimt ^azptd. -pt^ojiA tt^a hazjrtla So iiviola izdoecna tel izzu&avija tlita i peJeiea, vM^etAie, fU vit ^oi&ujt dmjiA o za iilt. Stvn vitja viad i>wlV) ola ta&oj vioi&aztjv zAtftaviib. ^fcoiaj ji l&iajvii eaJ. tyuj Vil zMnuditt ti u^oolvit ! Kadar potujete. Za dobo treh mesecev otvarjamo s tem rubriko, kjer bomo dajali naročnicam vsa pojasnila za potovanja, za letovanje in za zdravljenje brezplačno. Sporočite nam svoje želje in Vam v prihodnji številki prinesemo odgovor. Če se mudi, priložite za Din 3-— znamk, da Vam pismeno odgovorimo. Priporoča se damski česalni salon Emil Navinšek, Ljubljana, Šelenburgova ulica. I V zoološkem vrtu občuduje Janezek slona: «Mamica, poglej, kako je ta krava čudna. Rogove ima v gobcu, travo pa je z repom.» * »Obleka se vam čudovito prilega*, pohvali gospod Nimanič prijatelja Fičfiriča. »Ali mi lahko poveste naslov svojega krojača?* »Lahkot! Toda le pod pogojem, da mu vi ne poveste mojega.* * »Kaj pa je vaš podnajemnik?* »Izumitelj.* »Kaj pa izumlja?* »Zmeraj nove izgovore, kadar ga terjam za najemnino.* * Fantek je sin znanega lovca. Tudi sam bo nekoč navdušen lovec. To je že v krvi. Pa ga vpraša učitelj: »Če ustreli oče danes dva zajca, jutri pa enega, koliko bo to skupaj?* Fantek odvrne: »Šestnajst zajcev, tri lisice in osem fazanov, gospod učitelj.* * «No, Janezek, ali si pokazal gospodu zdravniku jezik, kakor sem ti naročila?* »Da, mama, pa osle tudi.. .* p>d^m,,Bubilote" f na'k0 neun'^'''v' nav'_ I iH®^ mm? I zaiarT,či po zajtrku \ / najpopolnejšo ko- / hrasto glavo ali naj-\)7 (JTnT / lepšo ondulacijo. Dobite ga povsod. Franc Grogl, Zagreb, Vrhovčeva 19/11. E. Mojsilovits, Beograd, Nikole Spasiča 4. Ta zgodbica je doma na Vzhodu. Neka družina s tremi otroki je stanovala v mestu, kjer so imeli zmeraj potrese. Oče in mati sta se bala za življenje svojih malčkov in jili hitro poslala staremu očetu, ki je prebival v nekem oddaljenem mestu, kjer potresov niso čutili. Čez nekaj dni sta dobila oče in mati od starega očeta tole brzojavko: »Vzemita otroke nazaj in pošljita potres!* * »Natakar, prinesite mi torej biftek z jajcem.* »Tega vam pa ne bi priporočal, gospod.* »Zakaj pa ne?* »Ker ga nimamo več.* VASI PLAVI LASJE so ga vnovič privedli k vam! Ni mogel pozabiti, tako dražesten sijaj in blesk so imeli vaši lasje . . . in tako sta kljub vsemu postala srečna zakonska dvojica — radi Nur-blond-a. Ta edinstveni specijalni shampoo za blondinke (plavolaske) ne ohranjuje samo plavim lasem lasten zlati sijaj, temveč vrne tudi že potemnelim ali brezbarvnilh plavim lasem njihov prvotni svetli zlati ton. V njem ni ni nikakih barvil, nikake Henna, je brez sode in brez vseh škodljivih sestavin. Milijoni gospa v Ameriki in tudi že tisoči plavolask v Jugoslaviji porabljajo Nurblond z največjim uspehom. Že prvi poskusi kažejo presenetljive uspehe. Dobi se povsod. Poskusite ga še danes. Zahtevajte izrecno ROBERTOV NURBLOND je najstarejši in v vseh deželah sveta razširjeni špecijalni shampoo za naravne plave lase. Čuvajte se ponaredb. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo : Parfumerija Nobilior, Zagreb, Ilica 34. Knjigarna pošlje svojega učenca k odjemalcu, da mu prinese naročeni kazenski zakon. Čez četrt ure se učenec vrne s knjigo. »Ali gospoda ni bilo doma?* »Ne. Prepozno sem prišel. Že sedi.* • Gospod Gobec je napisal umazano anonimno pismo. Za svojega soseda. Gospod Gobec je poslal svojega nadobudnega sinčka na pošto, naj pismo odda. Nadobudni sinček se je vrnil. »Ali si pismo oddal?* »Poštnino sem ti prihranil, oče.* »Kako?* »Pismoi sem kar sam nesel k sosedu.* * Žena ima jutri rojstni dan. Možu je hudo. »Kaj naj ti jutri podarim?* «Oh, saj ni nič treba*, se žena skromno izgovarja. «Saj — to sem tudi sam mislil.* * Katehet pripoveduje otrokom o Bogu in vpraša potem: »Andrejček, zdaj mi pa povej, kdo je višji in močnejši od kralja.* »As*, se odreže Andrejček. * »Ali je res,* je vprašal šef svojega uradnika, «da se je naš sluga Šilec o meni grdo izrazil?* »Da, gospod, rekel je, da ste osel!* «In kaj je še rekel?* »Rekel je, da mi to lahko da pismeno.* »Zakaj mu niste rekli, naj to napiše? Imeli bi pismen dokaz za sodišče.* »Ker... ker sem mu na besedo verjel.* Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54-—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5*—; za Italijo Lit 50-—. Posamezna Številka Din 5-—, krojna priloga Din 2'—, gospodinjska knjiga Din 80—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100-—. Vezava teh knjig Din 60—, Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravniStvo Rija PodkrajSkova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). ospei rm inr^iJ/riu lJ7nmi. IMEJ VEDNO SOLNCE . . . V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki še tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zna pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo vi5 minutah!