/Priimki Št. 28 (15.756) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. nov nhfa 1943 v vasi Zakriž '"'Vn r ta ciklostil. Od 5. do «se je tiskal v tiskarni 'Dober-auu v Guvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA - Drevored24maggb 1-Tei. 0481/533382 Ali si že poravnal naročnino? /Mmki SSk **«««-«W$0dte¥mks ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1500 UR EHEB NEDEUA, 2. FEBRUARJA 1997 PRIMORSKI DNEVNIK / SPOROČILO SKUPNEGA PREDSTAVNIŠTVA Primorski dnevnik bo last vse manjšinske skupnosti Poziv za pristop k zadrugi, ki bo prevzela časopis TRST - Včeraj so se skupno s predstavniki novinarjev in tehničnega osebja spet srečali predstavniki skupnega slovenskega predstavništva, da bi razpravljali o prihodnosti Primorskega dnevnika. Dogovorili so se, naj bi lastništvo časopisa prevzela zadruga, ki bo odprta vsem pripadnikom slovenske manjšine v Italiji. Ob koncu srečanja so izdali sledeče sporočilo: Ob hudi krizi, ki je ogrozila obstoj Primorskega dnevnika, smo predstavniki političnih in družbenih komponent Slovencev v Italiji, ki se prepoznavamo v skupnem predlogu zaščitnega zakona, na predlog sindikalnih zastopnikov časnikarjev in tiskarjev, poglobljeno preučili njegov položaj in možnosti za njegovo rešitev. V zavesti o izjemnem pomenu občil v življenju in pri razvoju naše skupnosti ter o vlogi edinega slovenskega dnevnika v Italiji smo ugotovili, da se je pri Primorskem dnevniku izčrpala zgodovinska faza. Se-_ daj vsi čutimo potrebo po najširši prepletenosti vseh pripadnikov manjšine z ustvarjalci našega dnevnika, da bodo kljub še vedno hudi finančni stiski, zajamčeni pogoji za njegov nadaljnji obstoj in razvoj, obenem s pravico do poštene informacije v duhu odprtosti in ob upoštevanju pluralne razčlenjenosti Slovencev v Italiji. Tako se je rodila zamisel o ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik, ki naj bo odprta vsem pripadnikom naše narodnostne skupnosti in ki naj prevzame lastništvo Primorskega dnevnika in družbe, ki ga izdaja z javnimi prispevki. Delovna skupina omenjenih komponent je pripravila osnutke temeljne listine o namenih zadruge, njenega statuta in volilnega pravilnika, komponente pa so se v okviru skupnega predstavništva dogovorile še o osnovanju odbora garantov za medije vsemanjšinskega pomena in o postopku za sorodno reševanje vprašanja, kako zagotoviti vsemanjšinsko lastništvo in uporabo nepremičnin vse- manjšinskega pomena in pripadnosti. Prvi zbor Zadruge Primorski dnevnik bo 1. marca v Trstu. Podpisane komponente vabimo vse naše ljudi, naj podprejo to pobudo in k njej pristopijo, saj gre za zelo pomembno skupno vprašanje, same pa so obvezujemo, da jo bomo v okviru svojih pristojnosti vsestransko podpirale. Demokratični forum Slovenska komponenta DSL Slovenska komponenta SKP Slovenska skupnost Slovenske organizacije videmske pokrajine Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij RIM / POSVET ASPENA Italijanska želja po vstopu v evro in nemške težnje RIM - Vstop Italije v evro v prvem krogu je za državo velikega pomena, vendar pa glasovi o nemških »željah« razkrivajo nove probleme. Vsi italijanski govorci na včerajšnjem posvetu inštituta Aspen - med temi je bil tudi zakladni minister Ciampi (na sliki, foto AP) - so poudarjali, da mora Italija priti s prvo skupino v evro in to kot gospodarsko močna in politično stabilna država. Velika večina, med temi predsednik grupe Fiat Romiti in tajnik DSL D’Alema, sta zagovarjala tezo, da si mora politika ponovno pridobiti središčno vlogo. Zgolj »tehnično« reševanje vprašanj, namreč ne more zgraditi trdne državne in meddržavne formacije. Hipoteza, da bi Nemčija za Italijo in Španijo zahtevala kasnejši vstop v evro, se za zbrane ne bi smela spremeniti v predlog. Po D’Alemovem mnenju pa se za glasovi skriva možnost, da bi Nemčija želela prestaviti celotno operacijo. Na 2. strani 'm m®*' TRST / POBUDA ZELENE LISTE SWG: Uidi Slovenci za naravne parke TRST - Kar 92 odstotkov prebivalcev Furla-nije-Julijske krajine podpira ustanovitev parkov in zaščitenih področjih, približno 75 odstotkov tržaških Slovencev pa se zavzema za ustanovitev Kraškega parka. To sta glavna podatka javnomnenjske raziskave, ki jo je strokovno podjetje SWG izvedlo po nalogu deželne Zelene liste. Za vzorec raziskave so izbrali osemsto prebivalcev iz vseh štirih pokrajin FJK, na Tržaškem pa so v zvezi s Kraškim parkom še dodatno intervjuvali dvesto pripadnikov slovenske manjšine. 75 odst. intervjuvanih Slovencev podpira Kraški park (zeleni so mu dali tudi mednarodno razsežnost), v mestu Trst pa uživa ta pobuda približno 80-odstotni konsenz. Skoraj plebiscitarna podpora par- W Ul. Mazzini 19/A u> Trst II Calmiere Tel. 3720020 RAZPRODAJA IN... PREKO RAZPRODAJE ŽENSKE MOŠKI RENATO FAGNUCCI JON ASFIELD srejce MASTAI FERRETTI BIANCA DOMINI Ml MM IN A tricot LEI IN BOTTO INKA by CALO’ 30% - 40% - 45% - 50% - 60% mpn II Calmiere Ul. Settefontane 16-TRST- Tel. 367134 kom spremlja slaba informacija o vsebini lani odobrenega deželnega zakona o parkih (pozna ga le polovica anketirancev), ljudje pa so tudi zelo slabo obveščeni o stališčih posameznih strank do tega vprašanja. Med tistimi, ki količkaj spremljajo to problematiko, pa vlada prepričanje, da so se v boju za parke najbolj angažirali zeleni. Na 3. strani Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočil HiT Hoteli Igralnice Turizem NOVA GORICA - SLOVENIJA Vsi, ki ustvarjamo časopis, se mu najtopleje zahvaljujemo. Jones Drnovšek seje v Davosu sestal z Annanom DAVOS - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je včeraj v Davosu, kjer sodeluje na Svetovnem gospodarskem forumu, sestal z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Kofi-jem Annanom. Drnovšek je v pogovoru izpostavil slovensko prepričanje, da je z začetimi reformami OZN potrebno nadaljevati ter novoimenovanemu generalnemu sekretarju zaželel obilo uspeha pri uresničevanju tega cilja, so sporočili iz kabineta premiera. Drnovšek je Annana seznanil tudi z aktivnostmi Slovenije v zvezi s kandidaturo za mesto v Varnostnem svetu ter izrazil prepričanje, da ima Slovenija realne možnosti, da ji to tudi uspe. Drnovšek in An-nan sta se pogovarjala tudi o varnostnem položaju na Balkanu. Premier Drnovšek se je srečal tudi s predsednikom katalonske vlade Jordijem Pujolom, s katerim sta izmenjala poglede na širitev Evropske unije in zveze NATO. Drnovšek je poudaril zainteresiranost Slovenije za poglobitev gospodarskega sodelovanja ter Pujola povabil, naj obišče Slovenijo. Srečal se je tudi s predsednikom izraelske vlade Benjaminom Netanjahujem. V pogovoru sta ugotovila, da se odnosi med državama dobro razvijajo, Drnovšek pa je še posebej izpostavil pomen gospodarskega sodelovanja. Obseg menjave med Slovenijo in Izraelom narašča, s skorajšnjim podpisom sporazuma o prosti trgovini pa se bo zagotovo še povečal. Netanjahu je ob tem izrazil interese Izraela za poglobitev sodelovanja s slovenskimi podjetji, pri čemer bi Slovenija lahko pomagala pri prodoru izraelskega gospodarstva v Evropo. BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER Sedaj tudi v Trstu UL Milano 25,1G nadstropje tel, #»/369015 »368979 d rte nel 'happeto 2 NAJVECJA IZBIRA PERZIJSKIH IN ORIENTALSKIH PREPROG % POPUSTA pri vseh preprogah - VSE PREPROGE IMAJO GARANTNI LIST - OB VSAKEM NAKUPU PODARIMO MINI PREPROGO REANA DEL ROJALE (Videm) - nasproti trgovine Citta deila Calzatura (izhod z avtoceste Udine Nord) Tel. 0432 - 881510 NOVICE RIM / POSVET INSTITUTA ASPEN Za Erika Piebkeja nič hišnega pripora RIM - Bivši nacistični oficir Erik Piebke, ki je obtožen sodelovanja v pokolu Ardeatinskih jam, bo še dalje ostal v zaporu. Tako je sklenil rimski sodnik za preliminarne preiskave Gabrizio Gentili, ki je zavrnil zahtevo Priebkejevih odvetnikov, ki so zanj predlagali hišni pripor. Ker Priebke nima bivališča v Italiji, so njegovi odvetniki predlagali, da bi bil v hišnem priporu pod strogim nadzorstvom policije. Njihovi zahtevi je oporekal javni tožilec Italo Ormanni. Nesreča na morju: pogrešajo moškega BRINDISI - Nedaleč od obale Apulije sta prejšnjo noč trčila patrolni čoln finančne straže in večje plovilo, na krovu katerega so bili tri osebe. Poveljstvo finančne straže ni hotelo pojasniti vzrokov nesreče in tudi ne, če je plovilo nezakonito prevažalo cigarete. V tistem delu morja je namreč zelo razširjeno tihotapstvo s cigareti. Pogrešanemu moškemu je ime Teodoro Carone. Star je 47 let. Obveze vlade glede Ustice in Casalecchia di Rena BOLOGNA - Predsednik vlade Prodi je v Bologni, kjer se je mudil zaradi dveh mestnih referendumov, zagotovil, da se bo vlada še nadalje zavzemala, da bi končno prišli do dna vzrokom letalske nesreče pri Ustici in da bi bila poravnana odškodnina žrtvam nesreče v kraju Casalecchio di Reno. Prodi se je srečal s predsednico združenja svojcev žrtev nesreče pri Ustici Dario Bonfietti, Id mu je orisala nekatere gledališke pobude v podporo zavzemanj za odkritje resnice o letalski nesreči. Pozvala ga je, naj odločneje poseže pri vojaškem letalstvu in zvezi Nato. Prodi je rekel, da je vlada to že storila, vendar ne bo odnehala. Glede letalske nesreče v kraju Casalecchio di Reno pa je Prodi povedal, da se je že dogovarjal z obrambnim in pravospdnim ministrom glede odškodnine svojcem žrtev. Agrigento: oprostili obtoženca zaradi psihiatrične bolnišnice AGRIGENTO - Sodniki so oprostili bivšega zdravstvenega direktorja Gerlanda Taibija in primarija psihiatričnega oddelka Angela Mongiovija, ki so jih dolžili nevzdržnega stanja v psihiatrični bolnišnici. Zaključek procesa soupada z ukinitvijo psihiatričnih bolnišnic, vsekakor pa se je stanje v zdravstvenem zavodu že pred tem bistveno spremenilo. Leta '88 je bil namreč položaj v osmih paviljonih umobolnice grozljiv, zaradi česar sta odgovorne prijavila parlamentarca radikalcev Domenico Modugno in Franco Corleone. Danes pa deluje sodoben center za pomoč osebam s psihičnimi težavami. Evro: italijanske možnosti in nemške neuradne želje Dilema, Romiti in Ciampi opozarjali na središčno vlogo politike RIM - Italijanska vlada zavzeto dela na tem, da bo v roku pripravljena za vstop v evro in da zato ne bo nihče mogel zahtevati od Italije, naj se odpove tej možnosti. Tako je na simpoziju z zgovornim naslovom Maastricht in po Maastrichtu zagotavljal podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli, ki se je nanašal na še nepotrjene vesti, da namerava Nemčija zahtevati zamik za Italijo in Španijo. Po oceni tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Aleme, ki je govoril na včerajšnjem simpoziju, pa se za skupno evropsko valuto postavlja zelo resen problem, če bo Evropa sploh v stanju uvesti skupno valuto. Namige iz Nemčije je mogoče po njegovem brati tudi kot napoved možnosti, da ne bi nemški politiki pet mesecev pred volitvami v njihovi državi kolegom ostalih članic EU kratkomalo predlagali, naj se celotna zadeva časovno prenese. Za Italijo, so menili drugi udeleženci srečanja, ki ga je priredil inštitut Aspen, pa je velikega pomena, da med prvimi pride v evro in da pride gospodarsko močna. S takšno oceno so, čeprav z drugačnimi naglasi, soglašali predsednik grupe Fiat Cesare Romiti, zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi in Massi-mo D’Alema. Romiti, za katerega vstop v evro ne sme biti kazen, temveč znanilec lepe bodočnosti, je predvsem izpostavil pomen razvoja. Temu vprašanju bi morala dati italijanska vlada oz. politika v celoti glavni poudarek. Sploh pa bi morala pohtika ponovno prevzeti vlogo, ki jo je imela v preteklosti. Proti »tehničnim rešitvam« se je izrekel tudi bivši predsednik drža- ve Cossiga, ki pa je opozoril, da se velikokrat za njimi skrivajo politični manevri. O središčni vlogi politike ne samo v Italiji, temveč v celotni Evropi, je govoril Massimo D’Alema. Ko bi se celotna pozornost osredotočila okrog vprašanja evropske valute in bi Centralna banka postala pravzaprav edina skupna inštitucija, bi se ravnovesje med članicami EU povsem porušilo. O nesorazmerju med gospo- darskimi napori in širšimi političnimi v okviru EU je govoril tudi zakladni minister Ciampi, ki pa je ostro zagovarjal nujo, da Italija med prvimi vstopi v evro. Ustanovitev Centralne evropske banke, katere statut jasno zagovarja avtonomijo, seveda ni porok za usklajen skupen razvoj in za politično stabilnost. Brez slednjega pa ni razvoja, zato se morata tehnično-gospodarski in politični vidik nujno spojiti. Včerajšnje pobude in- štituta Aspen se je udeležil tudi Karl Lamers, glasnik parlamentarne skupine nemških krščanskih demokratov in desna roka Helmuta Kohla. Vesti o nemških »željah« ni ne spodbil ne potrdil rekoč, da noče komentirati glasov in jim tako dati veljavo, ki jih drugače ne bi imeli. Na vprašanje kako ocenjuje prizadevanja italijanske vlade, pa je rekel, da je Italija v prehodni fazi in da je sedanja vlada nedvomno prispevala k ustalitvi položaja, kar je pozitivno tudi z ozirom na skupno evropsko valuto. Med številnimi udeleženci simpozija sta bila tudi tajnik Ljudske stranke Marini in podtajnik stranke Enrico Letta. Po oceni Marinija je nujno, da Italija-obstane med »močnimi« evropskimi državami, v nasprotnem primeru bi se italijanska podjetja znašla v hudih težavah. Letta pa je menil, da je teza o izključitvi Italije iz »prve« evropske skupine pravzaprav potrditev, da se je država v uadnjih 12 mesecih gospodarsko opomogla. Pred letom dni si namreč v Nemčiji in tudi drugje niso postavljali vprašanja, da bi Italija sploh lahko prišla med prvimi v evro. PREDNAROeiMINE 1997 < Vsem naročnikom Primorskega * dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: ► ► prednaročnina lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika MILAN / ARETACIJA Bivša karabinjerja hudo dolžila milanske sodnike Referendumi še zelo burijo duhove italijanskih politikov MILAN - Sef milanskega tožilstva Francesco Sa-verio Borrelli ni skrival zadovoljstva, ker je spodletel poskus deligitimiranja tima »čistih rok«: v zaporu sta se namreč znašla bivša karabinjerska podčastnika Felice Corticchia in Gio-vanni Strazzeri, ki sta obtožena obrekovanja milanskih sodnikov, Antonia Di Pietra, predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja ter nekaterih drugih oseb. Preiskavo so začeli v Brescii septembra lani, nedavno so jo uvedli uvedli tudi v Milanu. Kot je poudaril Borrelli, sta obe sodišči med sabo sodelovali. Strazzierija in Corticchio so prijeli v Milanu, aretirali so ju agenti iz Brescie ter karabinjerji po nalogu tožilca iz Brescie Silvia Bonfiglija. Strazzeri je septembra lani prav pri Bon-fighju vložil prijavo, ki jo je čez mesec dni delno potrdil tudi drugi aretiranec. Govor je bil o nekaterih domnevnih primerih nezakonitega ravnanja Di Pietra in nasploh sodnikov tima »čiste roke« v preiskavah proti Silviu Berlusconiju. Strazzeri je med drugim povedal, da je slišal, kako je Di Pietro telefoniral Vio-lanteju in ga obvestil, da bodo Silviu Berlusconiju v kratkem poslali sodni poziv v zvezi s podkupnina- mi agentom finančne straže. V afero je vpletena tudi časnikarka tednika »Es-presso« Chiara Beria D’Ar-gentine, ki naj bi iz Di Pie-trovega urada prejela nekatere zapisnike. »Espresso« je v nekaterih svojih zadnjih člankih trdil, da so obtožbe na račun tima »čiste roke« in drugih oseb del nekakšne zarote, ki naj bi jo pripravil neposredno Silvio Berlusconi. Na sodišču v Brescii pa zanikajo, da bi odkrili povezavo med včeraj aretiranima in Finin-vestom. RIM - Vprašanje referendumov še vedno buri duhove in povzroča polemike pred bližnjo umestitvijo parlamentarne komsije za reforme. Najbolj napadalni so seveda radikalci, ki celo govorijo o državnem udaru ustavnih sodnikov in napovedujejo vrsto odmevnih javnih pobud po vsej državi, še posebno pa v Rimu. Radikalci uživajo pri tem podporo nekaterih komponent Kartela svoboščin, ki si tako skušajo spet priku- piti Marca Pannello in somišljenike. Da je treba razsodbo ustavnega sodišča oceniti uravnovešeno in če je potrebno tudi kritično, a brez osebnih in žaljivih napadov na sodnike, je mnenja vodja KDC-CCD Clemente Mastella. Priča smo naravnost norim reakcijam in nepremišljenim izjavam, ki ustvarjajo le zmedo, podčrtuje Mastella, s katerim na nasprotnem bregu soglaša tajnik SKP Fausto Bertinotti. Slednji je mnenja, da se mora z vprašanjem referemdu-mov trezno ukvarjati dvodomna komisija za reforme. O načrtih in ciljih komisije razmišlja Massimo D’Alema, ki bo skoraj gotovo njen predsednik. Tajnik Demokratične stranke levice je mnenja, da se bodo morali senatorji in poslanci sporazumeti tudi o novih pravilih igre demokratičnega in institucionalnega soočenja, za kar pa je nujno potreben čim širši politični dogovor. Nihče noče Skrpucala (it. inciucio), ampak sporazum za Italijo v novem tisočletju, da se bo lahko naša država res polnopravno vključila med sodobne evropske demokracije. Dmžinska tragedija v kraju Ranco Scrivia: ogljikov dvokis terjal 4 smrtne žrtve RONCO SCRIVIA (GENOVA) - Ker okrog poldne ni bilo nikogar na spregled in je bil kiosk, ki ga je upravljala 25-letna Sara Tavella, zaprt, je enega od sorodnikov družine Tavella začelo skrbeti, kaj se dogaja. Najprej je poklical po telefonu, a ko se nihče oglasil, je odšel na dom Roberta Tavelle, Sarinega očeta, ter vdrl skozi vrata. Prišel pa je prepozno, nikomur ni mogel več pomagati, ogljikov dvokis je terjal štiri smrtne žrtve. Poleg Sare so življenje izgubili njena sestra, 20-letna Simona, ter njuni starši, 50-letni Roberto in 53-letna Maria teresa Grippo. Ugotovili so. da je bila pečka, s katero so stanovanje ogrevali, pokvarjena. Družina Tavella je bila zelo znana v kraju Ronco Scrivia, v zaledju Genove: Roberto je bil vodni inštalater, zelo rad pa je kuhal, njegovo znanje pa je prišlo kot naročeno pri vaških šagrah. ZAŠČITA NARAVE / JAVNOMNENJSKA ANKETA NA POBUDO ZELENIH Po mnenju SWG je večina Slovencev za Kraški park Kor 92 odst. onketironcev podpiro porke in zoščiteno območjo Z včerajšnje tiskovne konference Zelene liste o parkih (Foto KROMA) SOOČENJE O AVTONOMIJI TRSTA Desnica in SKP kritični do lllyja Monfalcon: Župan pravzaprav sam ne ve, kaj v resnici hoče Kar 92 odstotkov prebivalcev F urlanij e-Julij ske krajine podpira ustanovitev parkov in zaščitenih področjih, približno 75 odstotkov tržaških Slovencev pa se zavzema za ustanovitev Kraškega parka. To sta glavna podatka javnomnenjske raziskave, ki jo je strokovni zavod-SWG izvedel po nalogu deželne Zelene liste. Za vzorec raziskave so izbrali osemsto prebivalcev iz vseh štirih pokrajin FJK, na Tržaškem pa so v zvezi s Kraškim parkom še dodatno intervjuvali dvesto pripadnikov slovenske manjšine. 75 odst. intervjuvanih Slovencev podpira Kraški park (zeleni so mu dali tudi mednarodno razsežnost), v mestu Trst pa uživa ta pobuda približno 80-odstotni konsenz. Skoraj plebiscitarna podpora parkom spremlja slaba informacija o vsebini lani odobrenega deželnega zakona o parkih (pozna ga le polovica anketirancev), ljudje pa so tudi zelo slabo obveščeni o stališčih posameznih strank do tega vprašanja. Med tistimi, ki količkaj spremljajo to problematiko, pa vlada prepričanje, da so se v boju za parke najbolj angažirali zeleni. Med nasprotniki parkov prednjačijo lovci (v to je prepričanih 27 odst. anketirancev), katerim sledijo gradbeniki (22 odst.) 84 odst. intervjuvancev je mnenja, da bi morali v parkih in v naravnih rezervatih popolnoma prepovedati lov, ki ga podpira le 15 odst. anketirancev. 80 odst. intervjuvancev se ne strinja s tistimi, ki pravijo, da bi vinkula- cije, ki jih uvajajo parki, na nek način zavirale gospodarski in družbeni razvoj prizadetih krajev. Prav nasprotno, večina je mnenja, da odpirajo parki nove možnost za vsestranski razvoj in tudi za zaposlovanje. Anketo so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili Paolo Ghersi-na in Elia Mioni (Želena lista) ter zastopnika SWG Maurizio Pessato in Mas-simo Brianese. Zastopnika zelenih sta seveda zelo zadovoljna z rezultati ankete, ki po njunem mnenju dokazuje, da je opozicija parkom v bistvu precej marginalna ter omejena na določene družbene komponente. Zanimivo je, da podpirajo parke tako prebivalci mest, kot podeželja, kjer se ljudje navadno bolj nezaupljivi do zaščite okolja. Ghersi-na je posebno izpostavil podatke, ki zadevajo pripadnike slovenske manjšine, podpora parkom pa je enakomerno porazdeljena med levico in desnico. Na novinarski konferenci na sedežu deželnega sveta je bilo slišati kritike na račun občil, ki po mnenju pobudnikov ankete posvečajo pretirano pozornost nasprotnikom parkov. Večina anketirancev je tudi mnenja, da bi morale parke upravljati avtonomne ustanove, pri upravljanju pa bi morale neposredno sodelovati tudi občine. Zeleni upajo, da bo sedaj tudi ta anketa spodbudila pristojna telesa - še posebno Deželo -da začenjajo konkretno izvajati vsebino zakona o parkih in naravnih rezervatih. Tržaški župan Riccar-do Illy je zaradi svojega znanega predloga o možno upravni avtonomiji Trsta v teh dneh pod udarom Pola Svoboščin in Stranke komunistične prenove. Tako na desnici, kot na levici, mu očitajo predvolilno propagando in, kar velja še posebno za Komunistično prenovo, da ima zelo nejasne pojme o avtonomiji. Deželni svetovalec Fausto Monfalcon je prepričan, da župan sam ne ve, kaj v resnici hoče. Pokrajinski tajniki strank desnosredinske koalicije v skupni izjavi obtožujejo župana, da jim je praktično »ukradel« argumente in stališča o avtonomiji, ki jih zgodovinsko zagovarjala desnica. Senator Giulio Cam-ber in somišljeniki so prepričani, da problema ni mogoče rešiti na deželni ravni, ampak v okviru komaj ustanovljene dvodomne komisije za ustavne reforme. Melonarski vodja tudi tokrat zganja demagogijo, saj dobro ve, da ima ta komisija, ki mora delo končati do konca junija, na dnevnem redu pomembnejša vprašanja, kot je lahko avtonomija Trsta. Oster in kritičen do Illyjevih stališč je Monfalcon (SKP), ki pravi, da se župan vsako jutri izmisli kako novo potegavščino, le zato, ker hoče biti v središču predvolilne kampanje. V intervjuju za gospodarski dnevnik »So-le-24 ore« je Illy rekel, da se kot podjetnik hoče čimprej vrniti v svoj obrat. Monfalcon vsekakor dvomi v županovo iskrenost, a mu vošči, da se bo to čimprej zgodilo. Če ne bo prišlo do bistvenih novosti je zelo težko pričakovati, da bo SKP jeseni podprla Illyjevo župansko kandidaturo. NAPOVEDANA USTANOVITEV ZADRUGE DANES POPOLDNE SSk pozdravlja novosti za PD »Sedaj na vrsti reševanje ostalih odprtih vprašanj manjšine« Skupna pobuda političnih in družbenih komponent Slovencev v Italiji o osnovanju zadruge, ki naj v najkrajšem času prevzame lastništvo Primorskega dnevnika in skrb za njegov nadaljnji obstoj in razvoj, je po mnenju deželnega tajništva Slovenske skupnosti pome-ben korak ne le v smeri zagotavljanja varnejše prihodnosti in pluralistične odprtosti edinega slovenskega dnevnika v Italiji, temveč tudi ustvarjanja bolj enakopravnih odnosov znotraj naše narodnostne skupnosti. Zadruga, ki bo odprta vsem pripadnikom naše narodnostne skupnosti, piše v tiskovnem sporočilu, bo namreč udejanila dolgoletno zahtevo Slovenske skupnosti, po kateri bi morale biti tiste temeljne ustanove naše skupnosti, ki so po svojem namenu in naravi vse- manjšinskega pomena, res skupne, tako glede lastništva, kot glede možnosti vplivanja na temeljne odločitve. Ravno za Primorski dnevnik po mnenju SSk dolgo ni bilo mogoče najti skupnega jezika. »Medtem ko so osrednje kulturne ustanove že pred leti izbrale pot dogovarjanja in pluralizacije, je pri Primorskem dnevniku le ožji krog v manjšini še naprej odločal o usmeritvi in strateških izbirah, na primer o zgrešenem projektu za povezavo z Republiko, ki je prinesel veliko finančno in moralno škodo«. Žal prihaja do omenjenih pozitivnih novosti v razmerah hude finančne krize. Brez pristopa vseh komponent in njihovega skupnega napora v iskanju primerne sanacije in novih temeljev za prihodnost bi sedanja kriza prav ve- rjetno pokopala časopis. Slovenska skupnost je pri tem težavnem iskanju kritično, a konstruktivno sodelovala, odkar so sindikalni zastopniki zaposlenih 9. decembra lani nakazali odločno voljo po spremembah. Zdaj je treba storiti vse, da dobi zadruga najširšo podporo med našimi ljudmi in da se ji omogoči uresničenje zahtevnih ciljev. Dogovor o reševanju Primorskega dnevnika, piše nadalje v izjavi deželnega tajništva Slovenske skupnosti, pa bo s krepkim odzivom v naši javnosti utrl pot tudi iskrenemu in odgovornemu razčiščevanju še ostalih nerešenih skupnih vprašanj: od zagotavljanja skupnega lastništva in uporabe nepremičnin vsemanj-šinskega pomena do oblikovanja demokratično izvoljenega skupnega zastopstva. Slovesen sprejem novega škofa Eugenia Ravignanija V katedrali pri Sv. Justu bo danes popoldne slovesen sprejem novega škofa, mons. Eugenia Ravignanija, ki bo prevzel mesto pred nekaj meseci umrlega Lovrenca Bellomija. Delegacija, v kateri bodo škofijski delegat, oba delegata »ad omnia«, predsednika Pokrajine in deželnega odbora ter župan, bo novega škofa ob 15.15 pričakala že ob naravnem predoru na Obalni cesti, kjer pa občinstvu ne bodo dovolili dostopa. Prihod pred katedralo, kjer bodo zbrani verniki, državne in druge oblasti in vsi, ki škofa želijo pozdraviti, je predviden za 15.50, slovesna služba božja pa se bo pričela ob 16. uri. _____________IZLET PD________________ Nov program potovanja na Holansko od 17. do 21. maja V naslednjem posredujemo nov program potovanja Primorskega dnevnika na Holandsko, ki bo od sobote, 17. do srede, 21. maja letos. Kot boste videli, je program nekoliko prirejen in zaradi spremenjenega voznega reda podaljšan za eno noč. Ge vam je všeč, in seveda če vam datum odgovarja, tedaj zavrtite, prosimo, telefonsko številko v Trstu 631300 - v Gorici pa 533382 - in potrdite vašo udeležbo. V nasprotnem primeru lahko dvignete vplačano akontacijo v turističnem uradu Aurora v Trstu oz. v našem uredništvu v Gorici, in sicer od jutri pa do petka. Program, ki ga objavljamo v skrčeni obliki, je naslednji: 17. maj - sobota Ob 10.00 zborno mesto udeležencev na Trgu Oberdan v Trstu (ob 9.00 pred železniško postajo v Gorici) in odhod avtobusov na ljubljansko letališče Brnik. Odhod letala za Amsterdam ob 12.55 s prihodom ob 14.50. Po prihodu vožnja do Rotterdama, ogled mesta in ogled pristanišča z ladjo. Večerja in prenočevanje v hotelu v Rotterdamu. 18. maj - nedelja Po zajtrku celodnevni izlet po južni Holandski z ogledom Delfta, Haaga, Scheveningena in parka Keukenhof. Povratek v hotel, večerja in prenočevanje. 19. maj - ponedeljek Po zajtrku odhod za Amsterdam in ogled mesta (tudi brusilnice diamantov) ter vožnja z ladjo po kanalih. Večerja in prenočevanje v hotelu. 20. maj - torek Po zajtrku v hotelu odhod na severnoholan-sko turo (Volendam in Marken). Popoldne prosto za samostojne oglede ali morebitne nakupe. Večerja in prenočevanje. 21. maj - sreda Po zajtrku prevoz na amsterdamsko letališče Schiphol in ob 11.00 odhod letala za Ljubljano. Takoj po prihodu transfer z avtobusom v Trst oz. Gorico, kamor je predviden prihod okoli 15. ure. Konec potovanja. OPOZORILO: zaradi dodatne nočitve smo prisiljeni zvišati ceno potovanja za 50.000 lir. NOVICE V torek nq univerzi bivši sodnik Caponnetto Pobudnik protimafijskega tima palermskih sodnikov in Falconejev ter Borsellinov prijatelj Antonino Caponnetto bo v torek, 4. 2. ob 17. uri sodeloval na srečanju v konferenčni dvorani tržaške univerze. Zborovanje prirejajo študenti, Časnik »II libretto« ter združenje »Libera«. Caponnetto, kijev pokoju, a je vedno zelo aktiven v boju proti mafiji, bo dan kasneje ob 10.30 govoril na klasičnem liceju Dante Alighieri. Protestno zborovanje Edinosti Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu na sredini trga Zedinjenja Italije 86. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga prireja družbeno-politiCno društvo Edinost v protest proti več kot 49-letni zamudi pri izdaji ustreznih predpisov za varstvo slovenske jezikovne manjšine in proti nenehnim atentatom na pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, ki je po razsodbah Ustavnega sodišča najnižja raven varstva priznane jezikovne manjšine. Zborovanje bo izrazilo tudi protest proti več kot 33.1etni zamudi avtonomne dežele Furlanije-Julijske Benečije pri izdajanju ustreznih predpisov za varstvo slovenske jezikovne manjšine. Čepica sreče v Mačkoljah Danes bodo v maCkoljanski srenjski hiši gostovali mah elani otroške dramske skupine, ki je nastala in se prvič predstavila ob nedavni božičnici pod okriljem prebeneškega KD Jože Rapotec. Čepico sreče izpod peresa Andreja Rozmana-Roze je režirala Suzi Bandi, z glasbo jo je opremila Tatjana Jercog, razposajeni mladi igralci pa prihajajo ne le iz Prebenega, temveč tudi iz MaCkolj, od Domja in drugih vasi dolinske občine, (dam) Boj proti narkomaniji V okviru širšega naCrta boja proti zasvojenosti z mamili povejstvo 19. legije finančne straže iz Trsta nadaljuje z zanimivo pobudo, s katero je začelo že lani, in sicer na šolah. Tokrat so se odločili za nekoliko neobičajen korak, podali so se v otroški vrtec na Ko-lonji. Otrokom so ponudili, kar je za njihova leta najbolj privlačno in tudi najbolj dojemljivo, vajo z izurjenimi psi. Prikazali so, kako se obnašajo bodisi na letališčih, kjer iščejo mamilo v prtljagi potnikov, kot v pristaniščih. »Policajem s štirimi tacami« nikakor niso mogli zakriti mamila, ki je bilo v kovčkih ali torbah domnevnih prekupčevalcev. Nedelja, 2. februarja 1997 TRST 4 SPOMINSKI VEČER / OB TRETJI OBLETNICI SMRTI V KLANCU PRI KOZINI Saša Ota je živo prisoten v zavesti vseh Borštanov Mladega snemalca so se spomnili z umetniško besedo in pesmijo Božični koncert in ganjen poklon Ubaldu Vrabcu Na prireditvi, ki je bila prejšnjo nedeljo, je pelo 100 pevcev V spominu in občutkih ostaja SaSa živo prisoten v naši današnji zavesti, Čeprav so od njegove tragične smrti minila že tri leta. S to osnovno mislijo so se na pobudo domačega PD Slovenec v petek zvečer zbrali v dvorani srenj-ske hiše v Borštu vaščani, prijatelji in sodelavci Saše Ota, TV snemalca, fotografa, predvsem pa plemenitega in kulturno razgledanega mladega človeka, ki je pred tremi leti, skupaj z Marcom Lucchetto in Da-riom D'Angelom postal žrtev usodne mostarske granate. V priložnostnih besedah je spomin na tisti žalostno nepozabni dan obudil Saša Rudolf, urednik slovenskih radijskih in televizijskih poročil, še pred njim je sorodnike in številne zbrane prijatelje, znance in sodelavce našega Saše s pozdravom sprejel odbornik društva Emil Petaros. Z umetniško besedo in s pesmijo so se spominu na žrtve poklonili trije breški pesniki in moška pevska skupina, ki pod vodstvom Toneta Baloha deluje pod okriljem maCkoljanskega KD Primorsko. Poleg pete pesmi je do globine* src segel pesniški izraz domačih književnikov, kot so Boris Pangerc (z njim je nastopila tudi mala hčerka Jasna), Irena Žerjal in Aleksij Pregare, dokaj različni v svojem umetniškem izpovedovanju, a tokrat skupni v izražanju še vedno odprte in boleCe skeleCe rane, ki jo je mostarska granata zarezala v naš vsakdan, (dam) V nedeljo, 26. januarja, se je na tradicionalnem koncertu božičnih pesmi v Klancu pri Kozini zbralo nekaj sto pevcev, ki redno prepevajo v cerkvenih zborih Pastoralnega področja od Temnice na Krasu do Socerba na Malem Krasu. Na ta dan pa je bila tudi peta obletnica smrti Ubalda Vrabca, ki počiva v tej gostoljubni zemlji, a je še vedno živ v pesmih, ki jih prepevajo pevci naših zborov in seveda v tistih, ki so ob njem rastli kot ljudje in glasbeniki. Zato je bilo samo po sebi umevno, da so se po nastopu, na katerem se je zvrstilo 14 zborov, pevci še pri maši zadu-šnici poklonili temu ne- VZHODNI KRAS / KONGRES SSK »Okoliške občine ne smejo postati novi rajonski sveti« V petek je bil na Opčinah kongres sekcije SSk za Vzhodni Kras. Na kongresu, ki mu je predsedoval David Slobec, je uvodoma spregovoril pokrajinski podtajnik Andrej Berdon, ki je orisal pohticni položaj Slovencev v zamejstvu s posebnim poudarkom na stanje v tržaški pokrajini. VeCino svojega posega je Berdon posvetil bližajočim se občinskim volitvam. Pozitivno je ocenil obdobje Illyjeve uprave, za kar ima veliko zaslugo tudi SSk. Na volitvah, je dejal, bo treba zmagati, vsekakor pa mora slovenska stranka izvoliti svoje predstavnike v občinski svet. Dotaknil se je tudi vse večjih teženj po avtonomiji Trsta in tržaškega teritorija: tu bo treba paziti, da se pravice Slovencev ne okmejo in da okoliške občine ne zdrknejo na raven rajonskih svetov. Pokrajinski svetovalec Vladimir Vremec je podal poročilo o dosedanjem delovanju pokrajinskega sveta, spregovoril je tudi deželni tajnik Martin Brecelj. Govoril je zlasti o tem, »da je treba znotraj naše manjšine preseči neko pojmovanje o narodnosti kot o neCem, ki naj bi bilo drugorazredno, zlasti na političnem področju«. rt ITALIJANSKA AVTORSKA GLASBA Paolo Conte - pričakovano velik uspeh Vstopnice za petkov koncert v gledališču Rossetti so pošle že v preprodaji Aplavzi se niso hoteh poleči, zato je vidno utrujeni Paolo Conte prišel pred zastor, dopovedal navdušenemu občinstvu, da ne more vec peti, poslal mu je še poljub in odšel. Slo je za napove- v predprodaji povsem razprodan, Rossettiju pa se je zbrala zelo raznolika publika raznih starosti. Paolo Conte je namreč v panorami italijanske avtorske glasbe svojstven pojav, zaslovel je precej pozno, od takrat - od zadnjih let '70 - pa njegova priljubljenost nikakor ne upada. Tokrat je v Trstu predstavil nekakšen izbor pesmi iz raznih obdobij in tudi albumov, vendar pa so bile vse v novi priredbi. Spremljal ga je odličen in zelo uigran glasbeni sestav, ki je znal skladbe zdaj obarvati jazzovsko zdaj bolj etnično. pozabnemu mentorju. V družbi štirinajstih zborov (iz Klanca, Divače, Komna, Rodika, Temnice, Kostanjevice, Pliskovice in Sežane) je nastopil še zbor iz Kostanjevice v moški zasedbi, kvintet iz Temnice in trije otroški zbori (iz Komna, Pliskovice in župnije Lokev - Divača). Kot gost z naše strani meje se je nastopajočim pridružil moški cerkveni zbor Novega Svetega Antona, ki v osebi požrtvovalnega pevovodje Edija Raceta povezuje tržaške pevce z rodiški-mi, ki večkrat sodeluje- i jo skupaj s tržaškimi v odmevnejših in zahtevnejših nastopih. V zbranem vzdušju nastopajočih in poslušalcev so se zvrstile vedno ganljivo ubrane božične pesmi, ki so jih občuteno in prav nic rutinsko izvajali pevci, ki prepevajo v zborih že vrsto let skupaj z novimi svežimi glasovi, ki potrjujejo, da se bo ta naša žlahtna tradicija ohranjala obogatena še v prihodnje. Na orgle je skoraj vse zbore s posebno toplino spremljal prof. Tomaž SimCiC. Omeniti pa je treba tudi Martino Cer-gol, ki je prvič nastopila kot organistka. S tem slavjem je spet prišlo na dan, kaj nas lahko povezuje, in kako živa je hvaležnost do tistih, ki so v svojem življenju delali, da bi nas obogatili, in nam pomagali rasti v plemenitosti in samozavesti. A.S. NOVICE Greggio v Trstu Znani komik Ezio Greggio je vCeraj predstavil v Trstu svojo knjigo »Chi se ne fut fut«. Greggio se je pohvalil, da s svojo oddajo »Striscia la notizia« edini zastavlja politikom škatljeva vprašanja. Pustno-ljudska glasbena prepletanja V gledališču Miela bo drevi ob 21. uri prvi koncert iz dvodelnega niza »drugačne glasbe« ob pustu. Nastopila bo skupina Tarantolati di Sa-lento, ki je začela delovati v okviru delavnice Officina Zoe. Gre za poskus navezovanja današnjih teženj z izkušnjami in izročilom preteklosti. Gostujoča skupina namreč obuja stare glas-beno-ritualne običaje, ki so že skoraj zašli v pozabo, Drugi koncert bo naslednjo nedeljo ob isti uri, ko bo nastopil Daniele Sepe s skupino Art Ensemble of Soccavo. Na tem koncertu pa bodo prikazah prepletanje ljudskih motivov z jazzom. »Glasbeno prepletanje« je tudi uvod v širši projekt »gledališkega prepletanja«, za katerega sta se domenili gledališče Miela in gledališka skupina La Contrada. Danes zadnja otroška matineja v dvorani Cristallo PRVI OBČNI ZBOR DRUŠTVA / V SREDO »Osamosvojitev« Vesele pomladi Podan je bil obračun 18-letnega delovanja istoimenskih pevskih skupin Danes dopoldne se bo v dvorani Cristallo zaključil letošnji niz predstav, ki jih najmlajšim ponuja gledališče La Contrada. Zadnjo pravljico - tokratna prestava je namenjena predvsem predšolskim otrokom in uCencem prvih razredov osnovnih šol - bodo pripovedovali člani skupine Teatro di piazza e d’occasione iz Prata. Gre za zgodbo o miški, ki je živela v knjižnici in se zatopila v branje privlačnih pravljic. Tako se je poglobila v branje, da je postala glavna junakinja zgodb. Gledališko delo za otroke Ilustrirano potovanje je napisal Francesco Gandi, ki se v okviru gledališke skupine iz Prata že več let posveča otroškemu gledališču. Tokrat nastopa v dvojni vlogi avtorja in režiserja, pripoved pa razvija po pravilih animiranega teatra. Kot vse dosedanje nedeljske matineje, se bo tudi današnja predstava v Cri-stallu začela ob 11. uri in bo trajala slabo uro. Pred zadnjo predstavo pa so organizatorji naredili že prvi, okviren obračun letošnje sezone za najmlajše: ugotovili so, da je zanimanje za otroško gledališče veliko, saj so bile vse predstave dobro obiskane. Ponudba je bila dovolj pestra in na nedvomni kvalitetni ravni, saj so najmlajši gledalci največkrat naj strožji sodniki. V sredo zvečer je bil v Finžgarjev! dvorani na Opčinah prvi občni zbor Slovenskega otroškega in mladinskega pevskega društva Vesela pomlad (foto KROMA), na katerem pa so pregledali dosedanja delovanje istoimenskih pevskih skupin, ki pa doslej niso tvorile samostojne formalno-pra-vne organizacije. Začetki delovanja sodijo v leto '78, od vsega začetka pa mlade pevce vodi Franc PohajaC. Prerez 18-letnega delovanja je podala tajnica Nadja Da-nev, medtem ko je bilo predseniško poročilo Nadje Perini usmerjeno bolj v sedanjost in bodočnost. Načrte je obračunu dosedanjega dela pridal tudi zborovodja Franc PohajaC, ki je med drugim opozoril na pomen sodelovanja z drugimi društvi in s šolami. O sodelovanju so govorili tudi predstavniki drugih openskih društev, ki so se udeležili sredinega občnega zbora. Trenutno deluje v okvi- ru pevskega društva Vesela pomlad 67 pevcev, od teh j jih 44 poje v otroškem zboru, ostali pa so elani mladinskega zbora in fantovske skupine. Nekdanja dekliška skupina Vesela pomlad pa se je osamosvojila in krenila na samostojno pot. SKEDENJ / KD IVANA GRBCA Lovci in narava v pesmi in besedi Lovski zbor Doberdob obogatil nastop s predvajanjem filma in diapozitivov »Lovci in naravne lepote« je dalo KD Ivana Grbca naslov večeru, ki ga je v petek priredilo v svojih društvenih prostorih na čast našim lovcem, oziroma njihovemu zboru »Doberdob«, ki ga vodi Janko Simoneta, njegov predsednik pa je Stanko Budin. Ta zbor, ki redno sodeluje na reviji Primorska poje, šteje okrog 25 pevcev, nastopa na raznih prireditvah, je med organizatorji srečanj lovskih zborov ter ima tesne stike s podobnima zboroma od Dekanov in Vipave. Za svoj nastop v Skednju (foto KROMA) je pripravil vrsto lepih slovenskih ljudskih pesmi in pesmi na lovsko tematiko; predstavil pa se je z bogatim pregledom diapozi-tivov, ki jih je napravil član zbora Zvezdan Doljak, nato pa še s predvajanjem dokumentarnega filma »Zaščitimo reko Timavo«. V imenu društva je goste pozdravila predsednica Devana Černič, ki je poudarila pomen takih srečanj in gostovanj in zaželela zboru čim več uspehov. Odgovoril je v imenu zbora predsednik Stanko Budin, ki je poudaril, da lovci spoštujejo naravo in njene lepote ter so med pr- vimi, ki skrbijo, da bi ostala narava z vsem svojim bogastvom neokrnjena, v pravilnem razmerju med drevjem, rastlinami in obstojem raznih živali, ki v tem okolju živijo. Budin je dajal tudi razlago diapozitivov, medtem ko je v filmu bral besedilo o lepotah reke Timave, ki začenja svojo pot kot Reka, nekje na meji med Slovenijo in Hrvaško in o lepotah Skocijanskih jam, igralec Vladimir Jurc. Seveda se je večer zaključil z lepo družabnostjo, zborovodja Simoneta pa nam je še povedal, da vadi zbor enkrat tedensko v domu Albina Bubniča v Repnu. Pevci so v glavnem iz zgoniške in repentabrske občine, nekaj pa jih je tudi s Proseka, nastopajo poprečno kakih sedem, do osemkrat na leto na raznih prireditvah. Želeli bi si pa še več nastopov, da bi približali ljudem slovensko pesem, predvsem na lovsko tematiko in da bi s tem približali tudi delovanje in želje slovenskih lovcev čim širši publiki. Prav gotovo ne bo to zadnje srečanje domačega društva z zborom »Doberdob«. Takšno je bilo splošno mnenje vseh udeležencev večera. Neva Lukeš ^ KONFERENCA / V MIELI h Zakaj umirajo otroci v nerazvitih državah Umetno dojenje in njegove posledice v tretjem svetu - "pravi pokol otrok". O tem je bil govor na konferenci, ki sta jo v petek organizirala krožek ”Cbe Guevara" in skupina "Rosa Luxemburg“ v gledališču Miela o politiki multinacionalnega koncerna Nestle, kar zadeva prodajo mleka v prahu za umetno dojenje otrok v azijskih državah. Na srečanju je govorila prof. Sofia Quintero Romero, konzulentka bolnišnice "Burlo Garofa-lo“, ki je takoj obsodila dolgoletni neodgovorni marketing švicarske multinacionalke. Umetno dojenje nasploh ošibi otroke (še najbolj v prvih 12 mesecih), v nerazvitih državah pa je smrtno nevarno. Veliko novorojenčkov umre namreč že v prvem letu zaradi griže, infekcij na dihalnem aparatu ali pljučnice, ki so posledica slabe prehrane. Nestle pa kljub temu stalno krši Mednarodno listino za trgovanje z nadomestki za mleko, ki sta ga osvojila Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija. »Dejstvo je, da na mednarodni ravni ekonomski interesi presegajo politično moč posameznih držav, tako da muItinacinonal-ka lahko v bistvu nemoteno posluje,« je dejala Romerova in obrazložila, kako Nestle "vsili" svoje proizvode v bolnišnice z "darili" zdravnikom, ginekologom, medicinskim sestram, ki nato predpišejo pacientkam to ali tmo vrsto mleka. Že res, da na izdelkih piše, da je umetno dojenje otrok z mlekom v prahu lahko škodljivo, kaj pa, ko je npr. v predmestju Manile 90 odstotkov ljudi nepismenih... Teh in drugih problemov je na pretek, pravi Romerova, sicer članica RIB N (mednarodna mreža za bojkot Nestleja), in poziva zato državljane, naj bojkotirajo proizvode Nestleja, dokler ne bo spoštovala Mednarodne listine, (a, g.) kino AR1STON -Trst napisal scenarij, režira in igra WxidyAllen TUTTI DIC0N0 I LoveYou Danes polna cena Jutri znižana cena ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutti dicono I love you«, r. Woody Allen, i. Juha Ro- ENCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »II coraggio della verita«. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »II ciclone« r.-i. Sam grem po dolini kraški, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo mi razlije S. Kosovel ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica SLOVENSKA PROSVETA - Trst vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE ’97 v četrtek, 6. februarja 1997, v Kulturnem domu v Trstu ob 20.00: odprtje razstave ob 90-letnici Lojzeta Spacala; ob 20.30: prireditev BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ KO SATIRA OBMOLKNE Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »PAPPEN STORY« (1975) Sodelovali bodo Se: Milica Kravos, Ivan Verč in Ravel Kodrič. V torek, 4. februarja 1997 ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadionu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih veCera. Leonardo Pieraccioni, i, Natalia Estrada. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Killer p er caso«, i. Ezio Greggio, NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Nirvana«, r. L Lambert, D. Abatantuo-no. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II club delle prime mogli«, i, Goldie Hawn. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Ransom 11 riscat-to«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Alaska«, i. Charl-ton Heston. MIGNON - 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 »Ransom il riscatto«, i. Mel Gibson. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shi-ne« r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Verso il sole«, r. Michael Ci-mino. KINO J PRIREDITVE KD PRIMORSKO toplo vabi na kulturni večer z mladimi izvajalci, ki bo danes, 2. februarja 1997, ob 18. uri v srenj skl hiši v Mačkoljah. Nastopata: dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog in otroška dramska skupina J. Ra-potec s pravljično igrico Andreja Rozmana »Čepica sreče« v režiji Suzi Bandi. Pesmi je uglasbila Tatjana Jercog. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi danes, 2. februarja, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, gojenci pripravnice in šolski pihalni orkester. Gost večera: gojenci trobil Glasbene Sole iz Sežane. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADJO- NA vabita na prireditev ob dnevu slovenske kulture danes, 2. februarja, ob 18. uri, v športni dvorani Stadjona 1. Maj. Z dramskim prikazom ...J’N SE SMUO LETE! bodo nastopili člani KD Rovte-Kolonkovec, prijetne harmonike pa bodo Se popestrile vzdušje. BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelovali bodo Se Milica Kravos, Ivan Verč in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 4. februarja 1997 ob 20.30. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadjonu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera. ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA 1 MAJ prireja v torek, 11. februarja 1997, PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srečelovom, nagrajevanjem najlepSih skupinskih mask in s tipičnimi pustnimi jedmi. Rezervacije na tel. St. 51377 od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. KD FRANCE PREŠEREN prireja PUSTNE PLESE v ogrevanem šotoru pri gledališču F. Prešeren: v četrtek, 6. februarja, od 20.30 do l.ure Juke box, od 20.30 do 21.30 Happy hour; v petek, 7. 2. veliki pustni-pivski žur, od 20.30 do 1. ure Sank rock; v soboto, 8. 2., pustni žur, od 20.30 do 4. ure Pop De-sign; v nedeljo, 9. 2., od 14.30 do 18. ure Otroško pustno rajanje - DJ Oskar, od 20.30 do 1. ure latinsko-ameriska glasba - DJ Enzo Zippo from Boavista; v ponedeljek, 10.2., od 20.30 do 1. ure tradicionalni boljunski pust z Veselimi godci; v torek, 11. 2. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16, ure Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI Krstna uprizoritev režija BORIS KOBAL Danes, 2. februarja, ob 16. uri od 20.30 do 4. ure višek pustne zabave z ansamblom California. □ OBVESTILA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Zgonik vabi somišljenike in sploh slovenske domačine na svoj sekcijski kongres v torek, 4. februarja, z začetkom ob 20. uri v občinski knjižnici v Saležu. Na dnevnem redu so krajevna problematika in priprave na strankini pokrajinski kongres. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Milje vabi na zborovanje v torek, 4. februarja, z začetkom ob 20, uri v gostilni »Al Ponte« zraven Garden centra pri Orehu. Govor bo o političnem položaju v Miljah in o sedanjem narodnostnem trenutku Slovencev v Italiji. TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON za zaročence, ki se mislijo cerkeveno poročiti to leto, začne v sredo, 5. febraurja, ob 20.30 v prostorih Marija-nišča. Vse nadaljne informacije se dobijo ob prvem srečanju. Tečaj je organiziran predvsem zato, da imajo zaročenci možnost tečaja v svojem slovenskem jeziku. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so Se neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SINDIKAT SPI-CGIL za kraško območje vabi upokojence Proseka-Kontovela na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu v sredo, 5. februarja, ob 17. uri. Udeležite se! AEROBIKA na Kontovelu vsak torek in četrtek v večernih urah. Interesente vabimo na sestanek 4. februarja, v malo telovadnico na Konto- vel ob 20. uri. Za dodatne informacije pokliči na tel. št. 226332 od 18. do 19ŠLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 5 73141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne šole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. SK BRDINA priredi v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri, PLES ZA OTROKE z animacijo, v ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. ŠD KONTOVEL prireja OTROŠKO PUSTNO ZABAVO s plesom in srečelovom, v nedeljo, 9. in v torek, 11. februarja, od 15.30 do 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vabljene male in velike maske! KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih prostorih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih latin-sko-ameriških plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. St. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni! E3 ČESTITKE Gospa Vida v Boljuncu stanuje in svoj rojstni dan danes praznuje. Da bi bila zmeraj srečna in vesela in da bi v naSi družbi rada pela, to ji želimo vsi, ki jo imamo radi. Včeraj sta slavila 50-letnico poroke Vida in Ladi Meula Želimo jima vse najboljše ter Se mnogo srečnih skupnih let. Družine Meula, Pellegrini, Pettirosso, Skerk, Zergol in Bole AEEA ARREDAMEIMTI BRADIŠCE OB 50Cl [ERADI5LA] - Ul. Udine 5 [OR. CESTA T5-U0I Tel. D4Bl/gB003B ZIDANE KUHINJE PO 2200.000 LIR METER 6 Nedelja, 2. februarja 1997 TRST KD PRIMORSKO vabi na Večer z mladimi izvajalci danes, 2. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mackoljah Nastopata dekliška pevska skupina Tatjane Jer-cog in otroška dramska skupina J. Rapotec z igrico »Cepiča sreče«, v režiji SUZI BANDI. KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA vabita na Proslavo ob dnevu slovenske kulture KD Rovte-Kolonkovec bo predstavilo svojo igro »J’šn še smua lete« v režiji Draga Gorupa, vzdušje pa bosta ustvarjala harmonikarja Egon Tavčar in Pa-trik KocjanCiC. Proslava bo danes, 2. februarja 1997 ob 18. uri v športni dvorani Stadiona 1. maj. NABREŽINSKA GODBA bo za skupno praznovanje pusta obiskala naslednje vasi: v soboto 8. 2. popoldne Medjo vas in Sesljan center; v nedeljo 9. 2. Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek 10. 2. in v torek 11. 2. Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1 MAJ p prireja v torek, 11. februarja 1997 iUSTNO ZABAVO pustne jedi * glasba * ples * steColov * nagrajevanje najlepSe skupinske maske » Rezervacije na tel. št. 51377 od ponedeljka do petka od 17. do 20.ure Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV & Gost: gojenci trobil glasbene sole sezana S danes, 2. februarja, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu VCERAJ-DANES 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 2^ SK BRDINA SS miLumim ipmm od četrtka, 6. do torka, 11. februarja v pustnem ogrevanem šotoru na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah Zabavali vas bodo: Zamejski kvintet, Kraški kvintet, Diskoteka Tirradio in ansambel Happy Day KD FRAN VENTURINI vabi na Društvo Slovenskih izobražencev Peterlinova dvorana v Trstu /Hf/a/t/e Donizettijeva 3 V nedeljo, 2. februarja prof. Rožana Špeh: in v torek, 11. februarja PODOBA od 15.30 do 19. ure SLOVENSKE ISTRE DJ Franko in najlepša V PESMI IN BESEDI glasba v Kulturnem centru Anton Ukmar - Predavanje bo jutri, Miro pri Domju 3. februarja, ob 20.30 Danes, NEDELJA, 2. februarja 1997 SVEČNICA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.35 - Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 12.33. Jutri, PONEDELJEK, 3. februarja 1997 BLAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1028 mb narašča, veter 27 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Isabella Nacci, Pamela Ursic, Mi-chela Plahuta, Matteo Ven-drame, Andrea Valente, Veronica Rusich. UMRLI SO: 86-letni Do-menico Robba, 89-letna Anna Brumnich, 69-letni Gilberto Vatta, 81-letna Giuliana Stepancich, 84-letni Emilio Puntar. j ] LEKARNE NEDELJA, 2. februarja 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje), Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave )tel. 361655). Od PONEDELJKA, 3, do SOBOTE, 8. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Skedenj, Ul. Soncini 179, Istrska ulica 18. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Loterija 1. februarja 1997 BARI 66 12 43 10 88 CAGLIARI 1 28 50 51 30 FIRENCE 81 10 56 44 35 GENOVA 45 32 14 17 21 MILANO 20 55 73 59 35 NEAPELJ 77 63 67 7 54 PALERMO 56 47 42 2 88 RIM 24 56 5 55 85 TURIN 73 79 82 66 53 BENETKE 59 52 30 29 45 ENALOHO 2 1 2 X 1 2 X 1 2 X 2 X KVOTE 12 34.654.900- 11 1.723.200- 10 165.100,- Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo 16. t. m. smučarski izlet z avtobusom v Alle-ghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja -v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 SAMOSTOJNI SLAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - UL .F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča elane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, uCno osebje šol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796600 NA OPČINAH prodajamo enostanovanjsko in dvostanovanjsko hiši z zemljiščem v gradnji v zelo lepem in mirnem predelu. Za informacije tel. 040/214162 med delovnim urnikom. V NAJEM dajemo prostore primerne za zdravniško ambulanto v okolici Sv. Ivana. Ugodna cena. Tel. št. 0368936529. MLAJŠA UPOKOJENKA - Slovenka, z elementarnim znanjem italijanščine, nudi gospodinjsko delo in nego onemogle ali boni opoldanskih urah. RESTAVRACIJA PALAČE HOTELA v Gorici sprejme takoj v službo »maitre« ali »chef de rang« z znanjem jezikov, predvsem slovenščine ali hrvaščine. Zahtevamo strokovnost! Tel. 0481/82166. KMEČKO PODJETJE Žbogar (Samatorca 47) nudi kozji ali konjski gnoj z možnostjo dostave na dom. Tel. št. 229191 ob uri kosila. PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988, 86.000 prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za 10.000.000 lir. Tel. št. 040/228547. PRODAM dve peči na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. št. 040/228547. PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upelja-no Čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambien-tom, čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi EU. Tel. št. 040/414688, od 9. do 14. ure. V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. št. 201332. BMW 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN išCe prodajalca-prodajalko delikates (salumiere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Er-vatti - BrišCiki, vpisuje tekmovalce na veliki zamejski turnir v igri »freccette«. Za informacije tel. št. 040/225028. ZAPOSLIMO VAJENCA ali osebo vpisano na t.i. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromehanika. Tel. št. 040/228530 ali 228341. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151 ali 0330/674112. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sre dali zaprto. AGROTURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. OSMICO odpre danes, 2. februarja, Boris Pernarčič -Medja vas 7. Toči Črno in belo vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO j6 odprl v Ric-manjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino. OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in črno vino. ZAHVALA Zahvaljujejo se vsem, ki so se pridružili naši globoki žmosti ob izgubi naše drage Marcelle Stocca vd. Cibelli Posebna zahvala Zdravniškemu domu »Pineta del Carso«. SVOJCI Trst, 2. februarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) 3. 2. 1996 3. 2. 1997 Božena Ob prvi obletnici smrti se te z bolečim srcem spominjajo mož Iztok z otroci Sv. maša bo jutri, 3. februarja, ob 17. uri v domači cerkvi. Slivno, 2. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi dragega Pepija Božiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam stali, v teh težkih trenutkih, ob strani. Posebna zahvala zboru »Fran Venturini« od Domja, KD Rovte-Kolonko-vec, Združenju aktivistov NOB, Zvezi vojnih invalidov, Zadružnemu centru za socialno dejavnost ter govornikoma Vilmi Jenko in Sergiu Zamperiju. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju oddelka za medicino bolnišnice na Kati-nari. Vsi njegovi Trst, Socerb, 2. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Angele Maganja por. Košuta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gospodu župniku Zvonetu Strubelj, moškemu pevskemu zboru Tabor, ustanovam in društvom za izraze sožalja, ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Vsi njeni Opčine, Sv. Križ, 2. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Angele Budin vd. Colja Se iskreno zahvaljujemo doktorju Dejanu Verša za nudeno pomoC, pevskemu zboru Rdeča Zvezda, darovalcem cvetja, sorodnikom in vsem ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih in ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Družine Colja in Gregori Samatorca, Bajta - Salež, 2. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ljudmile Slapnik vd. Granduc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Boljunec, 2. februarja 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Eliota Skerk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trnovca, Praprot, 2. februarja 1997 Nepričakovano nas je zapustil nas dragi Milko Puntar Pogreb bo v sredo, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo žena Guerrina, sin VValter, snaha Sonja, vnuk Jan, sestra Tončka, nečakinja Nanda in ostalo sorodstvo Prosek, 2. februarja 1997 Najglobje sožalje Wal-terju in gospe Guerrini izražajo družine Cuk, Kumar in Ušaj iz Nove Gorice Najglobje sožalje Wal-terju in gospe Guerrini izražajo družine Cuk, Kumar in Ušaj iz Nove Gorice Z VValterjem in Guer-rino sočustvujejo Milvana, Aron in Zora Dragi stric Milko, ostal nam boš vedno v spominu Marija, Neva, Anica Elda, Dino, Robert, Elizabeta, Ele-na in Nadja z družinami Po dolgi bolezni nas je zapustil naš predragi Santo Mazzon Pogreb bo v sredo 5. februarja ob 12. uri na šti-vanskem pokopališču Žalostno vest sporočajo žena Lidia, hčerka Suzy in ostali sorodniki Sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina izreka iskreno sožalje družini ob smrti Santa Mazzona. 31.1.1996 31.1.1997 Ob prvi obletnici smrti Josipa (Pepi) Cibic se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Trebče, 2. februarja 1997 GORICA / POKRAJINSKI KONGRES SSK Pozitivna ocena izkušnje v Oljki Mladi "zahtevajo" večjo težo in prisotnost Vprašanje ostrejše definicije vloge stranke V centru Lojze Bratuž je bil sinoCi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Udeležilo se ga je kakih trideset delegatov goriške in drugih sekcij, vključno mladinske, poleg predstavnikov deželnega vodstva stranke. Po uvodnem nagovoru pokrajinskega predsednika smo prisluhnili poročilu pokrajinskega tajnika Aleša Figlja. Navedel je sklop vprašanj, s katerimi se spopada slovenska narodnostna skupnost. Dotaknil se je vloge SSk v novih političnih okvirih nepopolnega bipolarizma pa tudi odnosov s Svetom slovenskih organizacij, delovanja in uspehov stranke v Gorici in okoliških občinah. Gospodarski problematiki in pretresom, ki jih je manjšina utrpela po komisarski upravi Kmečke banke in zlasti zlomu Tržaške kreditne banke, je namenil uvodni del poročila. V monopolizaciji in zgrešeni politiki določenih lobijev vidi Figelj tudi izvor težav s katerimi se spoprijema Primorski dnevnik, za katerega rešitev si sicer prizadeva tudi SSk. Drugo pomembno vprašanje je v prizadevanjih za večjo stopnjo demokratičnosti v manjšini. SSk potrjuje veljavnost predloga o narodnem svetu in »upa, da je končno napočil čas za udejanjenje tega demokratično izvoljenega organizma.« »Koalicija Oljke, v kateri je SSk enakovreden partner, je pokazala, da se da z združitvijo zdravih sil marsikaj napraviti. Podtajnik Fassino je prav pred kratkim prinesel kar nekaj dobrih novic.« Zato bo SSk, kjer bo to možno, sodelovala v koaliciji Oljke tudi ob prihodnjih pokrajinskih in občinskih volitvah, seveda ob jasnem dogovoru. Ocena, ki jo glede sedanje uprave na Pokrajini daje tajnik je “katastrofalna”. Nič boljše ni na Občini, kjer je bilo delo- vanje dejansko paralizirano okrog vprašanja finan-carske šole. Nove možnosti za učinkovit nastop opozicije se postavljajo v zvezi s sprejemanjem regulacijskega načrta. Glede notranje organiziranosti stranke, so bili po oceni tajnika doseženi pred tremi leti zastavljeni cilji. Razpravo je začel deželni tajnik Martin Brecelj, ki je opozoril na te dni aktualno vprašanje avtonomij; prisluhnili smo zatem posegom tajnikov sekcij iz Sovodenj, Doberdoba in Steverjana. Mara Černič je v imenu mladinske sekcije “zahtevala” prisotnost mladih v vseh organih stranke in povedala, da je mladim dovolj delitve na rdeče in belo. V drugem delu razprave smo slišali kar nekaj zanimivih in v prihodnost usmerjenih stališč in konk-retnili predlogov, o katerih bo nedvomno govor na deželnem kongresu, ki bo konec meseca v istih prostorih. GORICA / NA POBUDO SDAG Tečaj za boljše upravljanje financiranj EU Sledila bo praksa v Bruslju Na sedežu družbe SDAG se je zaključil prvi del tečaja za pripravo na načrtovanje in upravljanje programov, ki jih financira Evropska skupnost. Tečaj je namenjen funkcionarjem javnih uprav in podjetij, tudi zasebnih, prirejata pa ga SDAG in občinska uprava. V prvem delu tečaja sta predavala prof. Robert Leonardi z londonske “School of Econo-mics”, ki je izvedenec za evropsko regionalno politiko in je sodeloval pri načrtih EU za Neapelj, in prof. Raffaella Y. Nanetti, ravnateljica fakultete za urbanistiko na univerzi v Chicagu. V okviru tečaja so slušatelji poglobili zlasti štiri programska področja: možnosti in po- stopke za prekavalifici-ranje obmejnih naprav in avtoporta; projekt ti. kulturnega, turističnega in čezmejnega parka; podpore malim in srednje velikim podjetjem v obmejnem prostoru; kooperacijo med občinama Gorica in Nova Gorica. Tečaj se bo po tem prvem delu nadaljeval s prakso na sedežu Evropske unije v Bruslju, kjer bodo preverjali izvedljivost, tehnično in ekonomsko smotrnost izdelanih načrtov. Cilj teh dejavnosti je, pojasnjuje v sporočilu za tisk občinski odbornik za obmejno politiko Amirante, da bi razpolagali s primernim kadrom in načrti za čim smotrnejšo uporabo financiranj EU na goriškem obmejnem območju. GLASBA / JAZZ KONCERT Trio “Relotivity” Jutri ob 21. uri v občinskem teatru v Tržiču Združenje Acli iz Romansa nam po uspelih nastopih Micheala Breckerja in skupine Oregon ponovno ponuja zanimivo priložnost, da v občinskem gledališču v Tržiču prisluhnemo dobremu nastopu jazz glasbe. Tokrat je na vrsti skupina Relativity, ki bo nastopila jutri ob 21. uri. Bend sestavljajo trije izredno talentirani glasbeniki: saksofonist in klarinetist Marty Erlich, kontrabasist Michael Formanek in bobnar Peter Erski-ne. Ehrlich in Formanek sta sodelovala s številnimi vodilnimi jazz glasbeniki zadnjih dveh desetletij, Peter Erskine pa sodi v sam vrh bobnarjev te glasbene zvrsti. Kot član skupin VVeather Report in Steps Ahead v njimih zlatih obdobij, je Erskine zaznamoval vrsto kontaminacij in sodelovanj jazz glasbe z ostalimi glasbenimi zvrstmi. V trio sestavi nam ti gospodje ponujajo izredno sveži in moderni jazz, črpajo prvine iz tradicije in jih na zelo prefinjeni in rafinirani način usklajujejo zdaj s free, zdaj z rock jazzom ali z improviziranim igranjem. Rezultat tega je glasba, ki je vse prej ko rutinska. AW NOVICE Gorica na internetu: prisoten tudi Kulturni dom Gorica na Internetu in to prva med mesti, ki bodo v prihodnjih tednih vstopila v informacijski sistem. Jutri bodo na sedežu centra BIG na avtoportu predstavili načrt “Cliccacitta”, ki ga je izdelala tvrdka Dedalus Netvvork iz Belluna v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji ter z družbo Telecom Italia. V svetovni računalniški mreži bo v glavnih obrisih predstavljeno mesto, ponujen bo niz koristnih podatkov in napotkov splošne narave s področja gostinstva, storitev itd. Med raznimi ustanovami in podjetji, ki so pristopila k pobudi, je tudi goriški Kulturni dom. Slovenska občinska svetovalca nocoj gosta TV Primorke TV Primorka bo drevi ob 21.35 v redni tedenski oddaji o aktualnih vprašanjih v zamejstvu in goriškem prostoru prenašala pogovor z goriškima občinskima svetovalcema Bernardom Špacapanom in Igorjem Komelom. Govor bo o njunem delu v občinskem svetu ter o pomenu prisotnosti svetovalcev slovenske narodnosti kakor tudi o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. Oddajo, ki jo ureja Livio Semolič, bodo ponovili jutri ob 18. uri. m Srečanje o izkušnjah skuipni Oaza na Prevali Na pobudo skupine “Linea di sconfine” bo jutri v knjižnici oddelka za umsko zdravje v komprenzo-riju nekdanje psihiatrične bolnišnice (ul. Vittorio Veneto 174) srečanje o izkušnjah skupnosti Oaza na Prevali. Za uresničitev zamisli o taki bivalni skupnosti, ki je namenjena osebam v umski stiski, si je v prejšnjih letih veliko prizadeval pokojni Max Kramar. Srečanje bo ob 17.30. Goričan umrl v Amsterdamu Iz Amsterdama je prispela vest, da je tam preminil v zaenkrat še ne povsem pojasnjenih okoliščinah 42-letni Goričan Adriano Miotti. Na Nozozemskem je živel že nekaj let, občasno pa je prihajal na obisk k ožjim sorodnikom, ki živijo v Gorici. Miotti je svojčas tu obiskoval tehnični zavod za geometre “Pacassi” in tudi diplomiral. V mestu je po diplomi našel nekaj začasnih zaposlitev, potem pa se je odločil za odhod v tujino. Sam grem po dolini kraSki, kadar vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo mi razlije S. Kosovel ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE ’97 Kulturni center »Lojze Bratuž« - Sobota, 8. februarja 1997 ob 20. uri odprtje razstave Lojzeta Spacala ob 20.30 - osrednja proslava TRŽIČ / FINANČNA STRAŽA Utaja na mesu proste cone Neko podjetje utajilo carinske dajatve za več kot 300 milijonov lir Finančna straža je te dni odkrila na Goriškem nov primer goljufije na račun kontingentov mesa proste cone. V Tržiču so po skrbnem pregledu dokumentacije ugotovili, da je neko komercialno podjetje, ki se ukvarja s prodajo govejega mesa, prodajalo meso proste cone izven pokrajine, kar je v nasprotju s predpisi in udejanja kazenski prekršek tihotapstva. Po ugotovitvah finančnih stražnikov je zloraba zadevala 26 tisoč kilogramov mesa, s čemer je podjetje utajilo državni upravi več kot 300 milijonov lir carinskih oziroma davčnih dajatev. Mehanizem prevare je bil dokaj preprost. Zakon o prosti coni predvideva olajšave na uvozu mesa, ki je namenjeno prodaji v goriški pokrajini: carina na uvoz mesa je nižja, zato pa mora biti nižja tudi končna cena za potrošnike. Podjetje, ki so ga preiskali, pa je del mesa iz kontingenta proste cone, ki je bilo torej uvoženo z carinskimi olajšavami, potem namenjalo prodaji po tržni ceni izven goriške pokrajine. Na tak način je podjetje seveda ustvarjalo neupravičen dobiček. Finančni stražniki so skrbno pregledali vse fakture in registre podjetja za tri leta nazaj in ugotovili utaje za več kot 300 milijonov lir. Odgovorne, katerih imen niso javili, so ovadili državnemu pravdništvu v Gorici in tržiški carinski upravi. GORICA / V UL, SV. MIHAELA 38 Skupnost “Arcobaleno” v prenovljenih prostorih Nanje so morali čakati celih šest let Po šestih letih čakanja se je skupnost “Arcobaleno” končno lahko vselila v prenovljene prostore v Ul. sv. Mihaela 38. Te dni je namreč predstavnik in mentor skupnosti Alberto De Nadai podpisal z občino pogodbo, na podlagi katere bo skupnost za devet let uporabljala obnovljene prostore nekdanje vojašnice v Ulici sv. Mihaela. Člani skupnosti so doslej živeli v zelo zasilnih okoliščinah, v nekakšnih barakah v ulici Pola. Z ureditvijo prostorskih težav pa se zdaj odpirajo nove možnosti delovanja, skupnosti, ki nudi že od leta 1978 streho, zatočišče in človeško toplino vsem, ki to potrebujejo. De Nadai je te dni po- tevati je namreč treba, slal županu zahvalo za da se je poseg zavlekel prizadevanja, da bi se st- zaradi stečaja podjetja, vari čimprej uredile, pa ki je opravljalo dela. čeprav je prenova trajala Na sliki (foto Bumba-kar dolgih šest let. Upoš- ca) zunanjščina centra g>H(Fy®mM (ESBiisir sa gllaslb®B® KONCERTNA SEZONA 1996/97 Anton Foerster - (1837 - 1926) GORENJSKI SLAVČEK opera v treh dejanjih OPERA IN BALET SNG V LJUBLJANI Kulturni center Lojze Bratuž - Velika dvorana sobota, 15. februarja, ob 20.30 (abonma) nedelja, 16. februarja, ob 17. uri Predprodaja vstopnic: SCGV E. Komel - tel. 532163 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Drevored 20. septembra 85, Gorico vabimo Vas na koncert KVARTETA 7 PLUS danes, 2. februarja, ob 17. uri Na programu bodo slovenske in črnske duhovne pesmi SKPD »F. B. Sedej« iz Steverjana ŠTEV KR J AN, TI BISER NAŠIH BRD... Ob dnevu slovenske kulture Vas vljudno vabimo na predstavitev knjižice o Steverjanu. Knjižico bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič - Zorn. Sodelujejo: mešani pevski zbor »F. B. Sedej« in recitatorja Danes, 2. februarja, ob 16. uri v Sedejevem domu v Steverjanu KMEČKA ZVEZA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM KINO S________IZLETI VCERAJ-DANES □ OBVESTILA Izkoristiti prispevke Evropske skupnosti Zvezo prireja v ta namen vrsto informativnih srečanj - Prvo bo v torek v Doberdobu Kmečka zveza prireja te dni niz informativnih srečanj. Kmetovalce v Brdih, na Krasu in tudi drugod želi seznaniti s storitvami, ki jih nudi urad v ulici Malta 2, kjer je od novega leta na razpolago tudi izvedenec, po drugi strani pa odgovorni pri KZ želijo pobliže spoznati stvarnost na posameznih območjih. V torek prirejajo srečanje v gostilni Peric v Doberdobu. O razlogih smo povprašali predsednika Ivana Humarja. »Po lanski prenovitvi Kmečke zveze na Goriškem želimo utrditi našo prisotnost in pomagati ljudem, ki se težko znajdejo med številnimi birokratskimi, upravnimi in drugimi predpisi. Želimo jim pomagati tudi po strokovni plati.« Kako uresničujete te želje in cilje? »V dobrem letu smo vlagali veliko napora prav na to področje. Že nekaj Časa je v naši pisarni na razpolago izvedenec, zelo dobro sodelujemo s Kmečko zvezo na Tržaškem pa tudi s sorodnimi stanovskimi organizacijami na Goriškem in s strokovnimi službami deželne uprave.« Trenutno ste zaposleni s pojasnjevanjem novosti finančnega zakona in z ugodnostmi, ki jih predvideva pravilnik št. 2078/92 EGS. Za kaj gre? »Preprosto povedano, gre za finančno podporo kmetom, ki se poslužujejo naravi prijaznih načinov kmetovanja. Za vinogradnike znaša prispevek okrog milijon lir za vsak hek- tar letno, za dobo petih let. Rok za vlaganje prošenj, ki je bil prvotno doloCen konec januarja, je Dežela podaljšala do konca marca. Menim, da velja ponujene možnosti izkoristiti. Kakor velja opozoriti in seveda izkoristiti tudi ugodnosti, ki jih za kmetijski sektor predvideva finančni zakon.« Poleg tovrstne pomoči v obliki svetovanja in nudenja storitev na fiskalnem in upravnem po-drožju sega dejavnost Kmečke zveze tudi na druga področja? »Vsekakor. Veliko pozornost nameravamo že v kratkem nameniti strokovnemu izobraževanju, kar je izrednega pomena tudi v kmetijstvu. Preučujemo različne oblike in možnosti.« KRONIKA / VČERAJ PONOČI Z motorčkom v drog Težko ranjen 31-letni Massimiliano Speranza V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj ponoCi okrog 2. ure, je bil težko ranjen 31-letni Massimiliano Speremza, ki je na zdravljenju v bolnišnici na Katinari. Zgleda, da je Speranza, ki je upravljal motorček, nerodno padel in silovito udaril z glavo v drog ulične razsvetljave. Zaradi pozne ure menda nihče ni opazil, kako se je nesreCa pravzaprav zgodila. Ponesrečenca so našli šele nekaj Časa po nesreči. Preiskavo vodi prometna policija. GORICA VITTORIA 1 15.30-17.45-20.00-22.10 »Ran-som«. Mel Gibson. VITTORIA 3 14.45- 17.00- 19.30-22.00 »Evita«. Madonna in Antonio Ban-deras. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Dal tramonto ali’ alba«. Quentin Taranti-no. Prep. mladini pod 18. letom. TRžIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Tutti di-cono I love you«. Woody Allen in Juha Roberts. ^1 PRIREDITVE SKFD F.B. SEDEJ iz Ste-verjana vabi ob dnevu slovenske kulture na predstavitev knjižice Steverjan, ti biser naših Brd... Danes ob 16. uri jo bo predstavila v Sedejevem domu v Ste-verjanu umetnostna zgodovinarka Verena Koršic-Zorn. Sodelujejo: mešani pevski zbor F.B. Sedej in recitatorja. KD OTON ZUPANČIČ vabi vse na pustni veCer v soboto, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni Tuni na trgu sv. Andreja v Standrežu. Večer predvideva večerjo, glasbo, ples, nagrajevanje najoriginalnejše maske in zabava. Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu ali pa direktno v gostilni Tuni. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ (drev. 20. septembra 85) vabi na koncert kvarteta 7 Plus danes, 2. februarja, ob 17. uri. Na programu bodo slovenske in Črnske duhovne pesmi. KD OTON ZUPANČIČ vabi vse otroke na pustovanje v torek, 11. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu. RAZSTAVE V GALERIJI ARS na Travniku razstavlja do 12. februarja Jasna Merku. Ogled razstave je ob delavnikih po umiku odprtja Ka-tobške knjigarne. DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Prijave samo do 10. februarja. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Ferle-tic (Poljane), Michele De Lorenzo (Doberdob) in Al-do Jarc (Doberdob). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 6. do 20. aprila letovanje na Balearskih otokih (Palma de Mallorca). Cena za polet in poln penzion je izredno ugodna. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave se dokončno zaključijo 12. februarja. DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portogmaro s kosilom v Pra di Pozzo. . Prijave do 23. februarja na sedežu in pri poverjenikih. Q ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO-U1. Brass 7/B EP - Ul. Lungo Isonzo Argentina 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE EP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-U1. Boito API-U1. Cosubch MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipugba ZAGRAJ API - Tig Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMHM API - Drevored Venezia Ciuha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče Podatki iz matičnega urada goriške občine od 25. do 31. januarja 1997. RODILI SO SE: France-sco Tacchino, Paolo de Fomasari, Rebecka Mrakic, Emanuele Forchiassin, Sara Pich. UMRLI SO: 95-letni upokojenec Francesco Sbi-sa, 92-letna upokojenka So-stene Tunini vd. Fontanin, 82-letna upokojenka Gem-ma Orsettig vd. Bemardis, 89-letni upokojenec Antonio Ipavez, 89-letna upokojenka Ida Morsut vd. Montanari, 95-letni upokojenec Antonino San-toro, 83-letni upokojenec Mario Nardin, 50-letna upokojenka Rosanna Oli-vieri, 87-letna upokojenka Maria Zorzenon vd. Pun-tin, 70-letna upokojenka Giovanna Pintar por. Gorjan, 89-letni upokojenec Giuseppe Chersin, 69-letna upokojenka Ofelia Baratto-Lombardi, 78-letna gospodinja Wally Zalateo vd. Mauri, 75-letna upokojenka Jolanda Lutman por. Leban. POROČILI SO SE: komercialist Ilario Bidut in uslužbenka Paola Bomben, upokojenec Amleto Cec-cherini in upokojenka Pri-mina Angiolini, inženir Sira Bressan in prehrambeni tehnik Micaela Cobbe, karabinjer Primo Ciprian in uslužbenka Sara Zampieri Turchi. OKLICI: inšpektor policije Stefano Fornasier in zdravnica Susanna Saletta, pomorščak Adriano Scarpa in uslužbenka Marina Dal-la Pria, podporočnik vojske Oscar Noto in brezposelna Laura Roiati, uslužbenec Flavio Spessot in uslužbenka Laura Costaperaria. ^ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVEDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), UL Romana 147, tel. 40497. KMEČKA ZVEZA prireja v torek, 4. t.m., ob 16. uri srečanje s kmeti v gostilni Peric v Doberdobu. Govor bo o finančnih prispevkih v smislu pravilnika 2078/92 Evropske skupnosti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje v nedeljo, 9. februarja, odpeljal po sledečem redu: ob 15. uri iz Stan dreza, nato mimo gostilne Primožič v Podgoro in skozi Locnik. NA ŽUPANSTVU V DOBERDOBU je razgrnjen regulacijski načrt občine. Na vpogled je občanom in vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore je do 21. februarja. PRISPEVKI V spomin na Aurelio Cemic Visintin daruje Milenka Cemic vdova Devetak 50 tisoC lir za SKD Danica. POGREBI Jutri: 9.00, Wally Zalateo vdova Mauri iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopahšCe; 10.30 EUsabet-ta Rejc vdova Bemardis iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. t Zapustila nas je naša draga Štefanija Markovič Žalostno vest sporočajo hci Anita z možem, vnukinji Loredana in Bruna z družinama in drugi sorodniki Datum pogreba bomo javili naknadno. Pevma, 2. februarja 1997 ZASTOPSTVO LANCIA ZA GORICO GORICA, UL. TRIESTE 138/140, TEL. 0481/521830 TRŽIC, UL. SAN POLO, 19, TEL. 0481/776250 SERVIS, DELAVNICA, AVTOKLEPARSTVO, AVTOELEKTRICARSTVO, ORIGINALNI NADOMESTNI DELI NOVE STORITVE SVAG: OD 1.2. POVERJENA DELAVNICA ZA TEHNIČNE PREGLEDE POPOLNI SERVIS ZA GUME SVAG SODELUJE Z VLADNO POBUDO ZA OBNOVO AVTOMOBILSKEGA PARKA. DO 4.380.000 LIR PRIHRANKA NA VSEH MODELIH. NEVERJETNE CENE ZA VSE, KI ZAMENJAJO VEC KOT 10 LET STARI AVTOMOBIL. LANCIA Y 1.2 LEI LANCIA81.6 LE I LANCIA DEDKA 1.6 LE** I LANCIA k 2.0 LE *■ LANCIA Z 2.0 LS L. 14.870.000* L. 23.170.000* L. 27.120.000* L. 47.570.000* L. 47.620.000* Vladne olajšave (veljavne do 30.9.1997) veljajo za vse lastnike pred 1. 1. 1987 registriranih avtomobilov, ki so namenjeni uničenju. VOLITVE V ČEČENIJI Moskva si je oddahnila, ko so v nedeljo Čečeni za svojega predsednika že v prvem krogu izbrali bivšega polkovnika sovjetske armade Aslana Ma-shadova in ne »terorista«, nekdanjega trgovca z računalniki Šamila Basajeva. Za Ruse je namreč 45-letni Aslan Masha-dov edini sprejemljivi čečenski politik, ki jim kljub svoji vojaški preteklosti in uspešnemu boju proti ruski vojski, ni nikoli zaloputnil vrat in ki je pragmatično tkal niti kompromisa in začasnega sporazuma z Rusijo. Aslan Mashadov je podobno kot njegov umrli predhodnik Džohar Dudajev že v rani mladosti okusil grozote stalinizma. Dudajev je moral kot dojenček z materjo in s skoraj milijonom Čečenov v izgnanstvo, Mashadov pa se je rodil kot sin izgnancev v daljnem Kazahstanu in se je v domovino vrnil kot Šestletni deček. Kot toliko drugih je tudi Mashadov poskušal srečo v vojaški karieri. Uspešno je študiral na vojaških akademijah v gruzijskem Tbilisu in ruskem Leningradu. Prvo samostojno poveljstvo so mu poverili na Madžarskem, kjer je poveljeval topniškemu bataljonu. Sodeloval je v za-trtju upora v litovskem Vilniusu, kjer mu je uspelo zasesti sedež litovske radiotelevizije. Demobiliziral se je leta 1992 s činom polkovnika, ker ga je k sebi povabil Džohar Dudajev in ga nasledje leto povišal v divizijskega generala. Med krvavim ruskim napadom na Čečenijo je bil imenovan za načelnika čečenskega generalštaba, tako da gre bržkone prav njemu zasluga, da so bili ruski vojaki v Čečeniji tepeni in da so vsemu svetu dokazali nemoč ruske armade. Zaradi ruskega vojaškega neuspeha je torej Mashadov posredno kriv, da so se Ru- Aslan Mashadov: sunit in pragmatik prepustili terorističnim bombadi-ranjem in strategiji požgane zemlje. V 21-mesečni vojni je bilo več kot 60 tisoč žrtev, nekateri celo trdijo, da jih je bilo več kot 100 tisoč. Žrtve so bile v glavnem civilisti, ker je ruska armada z zemljo zravnala cela mesta in vasi. Uničene so bile skoraj vse gospodarske infrastrukture, vključno s cestnimi in železniškimi, tako da je ruski poseg po čečenskih ocenah povzročil za 150 milijard dolarjev škode. Rusi seveda trdijo, da so ti podatki pretirani, a po podatkih človekoljubnih organizacij Čečeni ne pretiravajo. Samo v Groznem je treba obnoviti vse, od hiš do grezničnega, vodovodnega in električnega omrežja. Zaradi vojne je iz Čečenije zbežalo več kot pol milijona ljudi, v glavnem žensk in otrok, ki sedaj kot razseljeni životarijo v sosednjih deželah. Podatkov o sirotah in invalidnih osebah ni, a tudi ti bodo bremenili čečensko bodočnost. Mashadova sedaj čaka težka obnova razdejane dežele in zagotovitev povratka razseljenim. Prednostna bo seveda gospodarska obnova, predvsem naftni vrelci in rafinerije, glavno bogastvo Čečenije. Nekdanji sovjetski polkovnik pa se do- teskega pomena sj ozemlja tudi za Vojko Coua predsedniških tekmecev zagovornik obnove naftovoda, po katerem se je v Novorosisk pretakala nafta s kaspijskih ležišč. Se več, Mashadov je mnenja, da bi morala tudi azerbajdžanska nafta na Zahod preko čečenskega ozemlja. Hoče torej partnerski odnos z Rusijo, tako da ji veže roke, ko bodo morali leta 2001 odločati o statusu Čečenije. Ce mu bo to uspelo, si Rusija ne bo smela več privoščiti vojaške pustolovščine, ker bodo naftovod za azerbajdžansko nafto gradili z zahodnimi kapitali. S tega vidika so pogajanja o bodočem statusu Čečenije za Mashadova manj kočljiva, kot ohranitev enotnosti med raznimi čečenskimi klani, ki jo je do sedaj zagotovil boj proti skupnemu sovražniku. Na predsedniških volitvah poraženi čečenski gverilski voditelji in politiki, ki v glavnem odražajo interese raznih klanov, so bili do sedaj spravljivi, a kaj ko bodo j , bede-1 tudi na najmanjšo Mashadovo napako. Prav zato je Mashadov pristal na sprejetje šariatskega korenskega prava in postal zagovornik umirjene islamizacije države, ker v islamu vidi edino kohezijsko silo, ki lahko odpravi klanska razhajanja. Za razliko od Dudaje-va, ki je bil kot večina pripadnikov kavkaških narodov zagrizen nacionalist, se Mashadov jasno zaveda, da je nacionalizem še nevarnejši od islama. V enomi-lijonski čečenski republiki je namreč Čečenov le nekaj več kot 50 odstotkov, ostalo so razna kavkaška ljudstva in ruski prišleki. V takem položaju je sunitsko muslimanstvo kljub Sariatskemu pravu sprejemljivejše od predislamskega klanskega kodeksa s krvnim maščevanjem. Med drugim je to edino sredstvo, da Čečenijo zavaruje pred prodorom islamskega fundamentalizma, ki ga nekateri že izvažajo tudi v kavkaSko smodnisnico. Mashadov je v preteklosti vedno poudarjal, da mora postati Čečenija laična država in naj Sariat-sko pravo velja le za čečenske sunite in ne za ostale nemusli-m a n s k e narode. To je seveda skrajno nevarno, ker so po doseli a n j i h izkušnjah podobnih primerih vedno vsilili Sariatsko pravo tudi ne-muslimanom. Mashadov pa nima druge izbire, če hoče res omili čečenski nacionalizem in zaustavi islamski fundamentalizem. Čakajo ga torej izredni izzivi, ki pa jim bo lahko kos le v primeru, da bo tudi Rusija pokazala strpnost in pragmatičnost. In prav to primanjkuje sedanjim ruskim politikom, tako da Čečeni upajo v čimprejšnji konec Jelcinove ere. Upajo, da bodo v Kremelj končno prišli voditelji, ki bodo razumeli, da je zgodovina pometla z velikimi imperiji, da ne morejo več z grobo vojaško silo tlačiti neruske narode. Prav zato niso navdušeni nad neokomunistom Zjuganovom, ker se bojijo, da je njegov dolgoročni cilj obnova Sovjetske zveze. Se najbolj zaupajo Aleksandru Lebedu, bivšemu sovjetskemu in ruskemu generalu, ki je kot edini uspel razumeti njihovo stisko in hotenja ter z njimi podpisal začasni in kompromisni sporazum, ki je končal 21 mesecev trajajočo nesmiselno vojno, v kateri so bili poraženi predvsem Rusi in njihov imperializem. Negotovost se bo seveda nadaljevala, ker so ključi rešitve čečenske krize v Moskvi in ne v Džohar-gali, kot so preimenovali nekdanji Grozni v čast padlemu predsedniku Džoharju Du-dajevu. Nedelja, 2. februarja 1997 NEDELJSKE TEME Tržaški župan Riccardo Illy je v teh dneh v središču pozornosti zaradi predloga o povečanju avtonomije krajevnih uprav, o katerem naj bi se Tržačani izrekli s podpisovanjem osnutka deželnega zagona. S pobudo, ki jo nekateri povezujejo z Illyjevo napovedjo, da bo še enkrat kandidiral, je župan dejansko odvzel orožje desnici, ki se že desetletja baha z zahtevami po večji avtonomiji. Vendar ne gre samo za predvolilni manever in zato smo župana prosih, naj nam obrazloži svoj predlog. Gospod župan, Vaš predlog o avtonomiji Trsta je razburil duhove in izzval različne reakcije. Ali bi lahko najprej obrazložili, za kaj pravzaprav gre? Dežela Furlanija Julijska krajina ima nekoliko večje pristojnosti kot dežele z rednim statutom. Z ustavnim zakonom št. 2 iz leta 1993 so bile te pristojnosti povečane in dežela je pridobila pravico, da ureja tudi krajevne uprave. To velja tako za delovanje krajevnih uprav kot tudi za njihove administrativne meje. To pa tudi pomeni, da dežela lahko poveri krajevnim upravam večje pristojnosti. Pred nekaj tedni, to je 20. decembra 1996, so bili odobreni izvršilni odloki v zvezi s tem ustavnim zakonom, kar pomeni, da dežela lahko tudi izvaja ta zakon. Bistvo mojega predloga je v pripravi osnutka deželnega zakona, ki bi ga predlagali državljani in s katerim bi izkoristili večje pristojnosti dežele in tako priznali vsem občinam in pokrajinam v deželi Furla-niji-Julijski krajini več pristojnosti, torej večjo oblast, oziroma večjo avtonomijo. S tem bi zadostili tudi nekaterim potrebam, ki jih ima samo tržaška pokrajina, na primer vprašanje ustanove za industrijsko cono v Trstu, ki jo sedaj v celoti nadzira dežela, medtem ko bi jo bilo treba upravljati na pokrajinski ravni; isto velja za velesejemsko ustanovo, center za znanstveno raziskovanje in za nekatere aspekte pristanišča, poleg tega pa se za vprašanje sklada za Trst, za odločitve na področju urbanistike", trgovine in skrbstva, kjer nekatere značilnosti tržaške pokrajine terjajo specifično obravnavanje glede na druge province v deželi. To velja Se zlasti za urbanistiko, ker je pač Trst edino »metropolitansko« območje v deželi, zaradi česar so urbanistični standardi, ki so sicer pravilni za ves preostali del dežele, za Trst neprimerni. Te pristojnosti naj bi po mojem predlogu prejela provinca, sicer pa bo moral o tem razpravljati odbor, ki bo skrbel za izvedbo te pobude. Provinca naj bi tako imela celo možnost, da določi urbanistične standarde, ki bi veljali samo na Tržaškem. Eno od vprašanj, ki jih bo treba seveda rešiti, je tudi finančna avtonomija. Na tem področju je bistvo predloga v razdelitvi finančnih sredstev med krajevne uprave, pa tudi med druge ustanove, vse do univerz, na osnovi vna-- prej določenih objektivnih kriterijev. Sporazumno naj bi torej določili kriterije, ki bi jih potem avtomatično uveljavljali ter bi pri tem odpravili osebno presojo, ki je, po moji oceni edini razlog konfliktualno-sti znotraj dežele. Ta osnutek deželnega -zakona predlaga torej povečanje avtonomije krajevnih uprav in Se zlasti tržaške pokrajine, kar bi tudi okrepilo avtonomijo celotne dežele. Ne smemo namreč pozabiti, da je danes odpadel eden od glavnih razlogov, zaradi kateri je ustavodajna skupščina leta 1947 dodelila tej deželi avtonomijo, to je mejo z državami takozvanega vzhodnega bloka. Te značilnosti ni več, berlinski zid je padel in železna zavesa je izginila, zato pa je treba skupaj ubraniti avtonomijo dežele, pri čemer se moramo sklicevati tudi na njeno drugo značilnost, to je prisotnost slovenske manjšine. Ali v tem, da istočasno govorite o odprtosti do Vzhoda in o »evropski« širitvi, obenem pa zahtevate več avtonomije, ni vendarle velika kontradikcija? Ne, maastricthska pogodba izrecno priznava krajevni ravni vlogo »subsidiarnosti«. To pomeni, da se vse pristojnosti javne uprave, ki jih je mogoče prenesti, dejansko prenesejo na raven, ki je najbližja občanom. Na višji ravni, ki je lahko tudi nad-državna, pa ostanejo samo tiste pristojnosti, ki jih na nižji ravni ni mogoče upravljati. Tipičen primer je obramba, ki mora biti organizirana na ravni države, v prihodnje pa bo lahko organizirana tudi na meddržavni evropski ravni. Nekaj podobnega velja za sodstvo ali za zunanjo politiko. Vendar pa je že tu mogoče priznati Se zlasti deželam, ki mejijo na druge države, neko decentralizacijo ali celo avtonomijo. Za tržaško območje, kjer imamo celo vrsto struktur, ki delujejo v interesu vse države ali celo mnogo Širšega mednarodnega ozemlja, kar velja za pristanišče in tudi za znanstvene strukture, je potrebna večja avtonomija, ki bi tem subjektom zagotovila bolj proste roke, da lahko hitreje reagirajo na potrebe podjetij in občanov, oziroma podjetij in občanov drugih držav. Ali ne mislite, da bodo, v kolikor bo ta predlog sprejet, okoliške občine tržaške pokrajine preveč utesnjene zaradi velike oblasti tržaške občine? Nasprotno, mislim, da bo povečanje avtonomije za vse občine koristil tudi okoliškim občinam na Tržaškem, poleg tega pa bo na te občine pozitivno vplivala večja avtonomija tržaške province, na primer na področju urbanistike, kjer jih sedaj deželne norme močno utesnjujejo. Prehod pristojnosti z dežele na provinco bo torej koristil tudi okoliškim občinam. Obstaja tudi krajevna politična ocena. Nekateri imajo vtis, da ste s svojo pobudo »odpihnil« desnici njeno pobudo, ki jo prav v teh dneh napoveduje senator Camber. To ni res. 2e v svojem volilnem programu jeseni leta 1993, pa tudi v programu občinskega odbora, ki ga je odobril občinski svet v decembru 1993 je bil zelo jasen odstavek v zvezi z upravno in finančno avtonomijo tržaškega območja. Pri branju nekaterih posegov predstavnikov Liste za Trst sem imel tudi sam vtis, da gre za namen, da se ta vprašanja obravnavajo v pretežno volilne namene, kar je počel tudi predsednik province v svoji volil- ni kampanji. Glede na dejstvo, da je bil pred nekaj tedni odobren izvršilni odlok, ki omogoča izvajanje ustavnega zakona, ki, kot rečeno, priznava deželi večjo avtonomijo in ob upoštevanju pisma rektorja tržaške univerze, ki je opozoril na ne povsem uravnovešeno delitev sredstev med univerzama v Vidmu in v Trstu, sem se odločil, da uresničim namero, ki je bila vsebovana v tisti programski točki in zato predlagam ustanovitev odbora, ki ga sestavljajo strokovnjaki, predstavniki institucij in predstavniki gospodarskih dejavnosti; ta odbor bo po moji oceni lahko pripravil res popolno in dobro besedilo osnutka deželnega zakona. Dejstvo, da smo bili prvi, bo okrepilo našo pobudo in bo obenem preprečilo, da bi kaka druga stranka izkoristila to vprašanje za zgolj volilne namene. Zakaj ste izbrali obliko zakona na pobudo občanov, oziroma, ali ni bilo lažje prositi nekaj tržaških deželnih svetovalcev, da bi v deželnem svetu vložili zadevni osnutek? V deželnem svetu obstaja že nekaj predlogov v zvezi z avtonomijo krajevnih uprav. Povedati je treba, da bo to vprašanje lahko uresničeno Sele sedaj, kajti Sele sedaj imamo izvršilne odloke. Dosedanje izkušnje kažejo, da obstajata v deželnem svetu dva različna miselna modela. Na eni strani gre za delo posebne komisije deželnega sveta, na drugi strani pa za predlog žal bivšega deželnega odbornika Lepreja. Ker sta si predloga zelo različna smo upravičeno zaskrbljeni nad možnostjo, da bi se- danja deželna vlada, ki ne razpolaga niti s trdno večino, ampak je osnovana v bistvu na vzdržanjih nekaterih političnih sil, lahko predlagala in torej privedla do odobritve deželni zakon o tem vprašanju. Zato je potrebno, da v tem trenutku pride do predloga, ki ne bo odprt na posamezne stranke, ampak ga bo večji del mesta podprl s svojim podpisom in s tem potrdil voljo, da pride do sprememb ter ustvaril močan pritisk na deželni svet. Pod temi pogoji bo tudi zakonski osnutek lahko odobren v kratkem času. Iz Furlanije pa prihajajo že prvi znaki nezadovoljstva. Po eni strani Don Corgnali že govori o okrepitvi avtonomije Furlanije, po drugi strani pa nekateri Trstu očitajo, da želi zopet razbiti deželo na dva dela. Prva pripomba se mi zdi izrazito politična in iz trte izvita, zato se mi sploh ne zdi potrebno, da bi nanjo poglobljeno odgovarjal. Mislim, da je vsaki del dežele vreden posebne pozornosti in da je Trst sposoben, da s svojimi silami pripravi dober zakonski osnutek, potem pa se bomo soočali z ostalimi. Obtožba, da hočemo razbiti deželo, pa je popolnoma neosnova-na; ko bi se obrnili na dvodomno komisijo in zahtevali avtonomijo za provinco, bi šlo dejansko za ločevanje dežele na dva dela. V našem primeru pa gre samo za povečanje avtonomije vseh krajevnih uprav, to je občin in pokrajin v naši deželi, s čimer bomo dosegli prav nasprotne cilje, to je okrepitev dežele in odpravo edine sporne točke, ki jo danes vsi vidijo v delitvi sredstev. Gre torej za jasen znak volje, da dežela ostane enotna. To je danes zelo pomembno, kajti delitev dežele bi bila danes zadosten razlog za dežele z rednim statutom, da bi zahtevale odpravo naše avtonomije. Slednja pa je bogastvo, ki ga moramo ohraniti in Se povečati, predvsem pa ga moramo dobro izkoristiti, kar bomo naredili, če bomo odpravili centralizem te dežele s povečanjem avtonomije krajevnih uprav. Kakšen rok ste si zadali za uresničitev te pobude? Najprej bo treba izdelati natančno študijo o vsem že obstoječem gradivu in o delu, ki ga je dežela že opravila. Vsi člani odbora bodo morali poglobiti izsledke posebne deželne komisije in preučiti Le-prijev zakonski osnutek, slišati bo treba vse, ki želijo v zvezi s tem povedati svoje mnenje, kar pomeni, da bomo za pripravo osnutka zakona potrebovali kak mesec. Mislim, da bi si morali zastaviti cilj, da pripravimo zakonski osnutek čimprej in da zberemo potrebne podpise pred poletjem. Dovolite mi še izrazito politično vprašanje. Medtem ko vi, oziroma tržaška občina, pripravlja to pobudo, se, kot kaže, na pokrajini ukvarjajo z dugimi problemi in je za njih najzanimivejše, da se kot zasebna stranka prijavijo na procesu o fojbah, ne glede na dejstvo, da bo tam govor o dogodkih, ki so se pripetili izven ozemlja tržaške pokrajine. Kako to ocenjujete? Gre za izbiro, ki jo lahko ocenimo kot legitimno, saj je za žrtve fojb, pa čeprav je minilo toliko let, mogoče res primerno, da jih ščiti neka ustanova, kot je provinca. Sam pa imam nekaj dvomov in mislim, da s temi soglašajo tudi nekateri drugi, v zvezi z metodo, s katero je bila vodena preiskava, ki je privedla do sedanjega sodnega postopka. Ce se kdo prijavi kot zasebna stranka pomeni, da v celoti soglaša s tezo tožilca, ki je vodil ta prvi del postopka. Ne vem, ali je s tem postopkom mogoče kar tako v celoti soglašati; verjetno bi bila potrebna poglobitev. Poleg tega pa se sprašujem, kakšen smisel ima po tolikih letih spet odpirati rane, ki se vendarle počasi celijo. Ne bi hotel, da bi ta proces poleg ran odpiral tudi razkol v mestu, ki ga Trst prav zares ne potrebuje. Bojan Brezigar NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. februarja 1997 Vloga SAG-a in pomen družbene satire Slovensko amatersko gledališče si je utiralo pot v slovenskem prostoru. Postajalo je to, kar so njegovi elani želeli na samem zaCetku: priljubljen in cenjen ansambel. Občinstvo je vsako sezono pričakovalo njihovi dve premieri in mislilo celo, da deluje v sklopu SSG-ja kot potujoči odsek ali nekakšno dopolnilo k uradni dejavnosti. Najmanj trikrat tedensko so bile zveCer vaje, vsaj ob nedeljah in praznikih predstava ali dve, ob festivalih in gledaliških srečanjih pa so si člani morali preskrbeti službeni dopust, Kdor je zamudil vajo ali celo neopravičeno izostal, je bil zapisan v dežurno knjigo. Če bi kdo dobil za svoje delo v SAG-u kaj denarja, bi mu verjetno za zamude ali brezbrižno odigrano vlogo odtrgali odstotek od honorarja. Taki so bili sagovci, ki so ob vseh mogočih pogojih gostovali po vseh dvoranah Primorske. Iz dežurne knjige 20.1.1974: »Sovodnje, obiskovalcev 215. Perfektna predstava, kljub vrsti že omenjenih tehničnih pomanjkljivosti (oder, garderoba itd.). Imeli smo menda najboljši odziv pri občinstvu, ki je dobesedno do zadnjega kotička napolnilo dvorano.« Na slovenski strani meje se je zgodilo, da so pred predstavo igralci pometali oder in dvorano ali pa se v neogrevanem prostoru kregali za prostorček ob peCici. Ob vsem tem so se smejali in zabavali. Razen Sergeja VerCa, ki je krotil, urejal in miril neugnane in po njegovem nikoli dovolj resne »teatrante«. Za uspešno rast ansambla je bilo potrebno oboje. Rezultati so bili neizpodbitni, saj si je skupina izoblikovala svojo specifiko, na kateri se je osnovala nova sporočilnost. Postopno je SAG preraščal običajne razsežnosti amaterizma in vnašal v svoje delovanje drug koncept teatra, ki se je oddaljeval od predpisanih kalupov in presegal vse ustaljene norme. Življenje v manjšinskem krogu ima svoje zakonitosti, ki so se ukoreninile zaradi nepovoljnih okoliščin. Zunanji dejavniki so vedno moCno vplivali na notranjo organiziranost skupnosti, ki se je tudi za dosego osnovnih in zakonsko že priznanih pravic morala zatekati h kompromisnim rešitvam, o katerih pa niso bili vsi prepričani, da so za manjšino najboljše. Vodstvo, ki je o teh izbirah odločalo, je želelo obdržati svoj položaj in zato se o določenih vprašanjih ni govorilo in sploh je bilo treba ustvarjati prepričanje, da elani manjšine soglašajo s svojimi predstavniki in jim slepo zaupajo. Zato so bile v letih delovanja SAG-a vse silnice, ki so o organizaciji zamejske družbe odločale, nepropustno zaprte in toge. Navidezna stabilnost položaja je prikrivala nelagodno stanje nekaterih, ki so se občasno oglašali s kritičnimi pripombami, razburili javnost, večjega odmeva pa ni bilo. Delovna skupina sagovcev je svoje kritično zadržanje do okolja izrazila že z izbiro Javorškovega Povečevalnega stekla v sezoni 1972-73. Javorškove misli so odeli v hrupno obarvano odrsko dogajanje in odrska živahnost je razbremenjevala težo sentenc, obenem pa dajala bodicam novo ostrino. Avtorjeve misli so v VerCevi obdelavi presegle slovensko mejo in s silo butnile v tržaške gledalce. Prehod k angažiranemu in v Ljubljani prepovedanemu tekstu je bil za amatersko skupino tvegano dejanje. Odrsko preverjanje pa je dalo slutiti pravilnost izbire, saj je bil uspeh zadovoljiv. Strokovna kritika je bila sagovcem vsekakor naklonjena, gledalci pa so se v njihovi predstavi napajali s svežino, ki so jo mladi na odru izžarevali. Sklop povoljnih okoliščin je torej botroval SAG-ovemu zasuku v novo smer. V italijanskem kontekstu ni bila ta smer nic posebno novega, saj je satira igrala v Italiji vedno pomembno vlogo, v takratnem Času pa je s Pojem dosegla res veliko odmevnost. Pojeva kritičnost je bila neukrotljiva in je slonela na brezobzirnem odstranjevanju vseh prevlek, ki so zastirale resnico. Občinstvo se je nad njegovo ostro satiro navduševalo: nedotakljive osebnosti so bile razgaljene v vsej svoji majhnosti. Prikaz njihovih nepravilnih dejanj je deloval kot ventil, ki razbremenjuje napeto ozračje. Sagovci so v takem prikazu prepoznavali lasten utrip, ki mu je manjkala le manjšinska obarvanost. Toda vsak mora v satiri pretresati lastno problematiko in to je bil za sagovce osnovni izziv. Izbira takega načina upovedovanja je konec koncev ustrezala tisti točki programa, v kateri je zapisano, da bodo pripravili »(...) tak repertoar, ki bo sodobno angažiran in ljudski hkrati (...)« (PD 18.7.1971). Pravzaprav je šlo za nezavedno obnavljanje tradicije, ki je niso neposredno poznali. Ob uradnem gledališkem delovanju se je tudi po vojni razvila med tržaškimi Slovenci satira, le da je bila zaradi posebnih (tudi v povojnem Času Slovencem nenaklonjenih) razmer uperjena v odnose med Slovenci (Jugoslavijo) in zunanjim svetom (Zavezniško vojaško upravo, Italijo). Pozneje pa se je morala v Času težavnih dogovarjanj vsaka ostrina zabrisati in se je kritična misel izražala v blagi obliki le še na straneh Primorskega dnevnika in na valovih slovenske tržaške radijske postaje. Žgled, programska izhodišča in tradicija so spodbujali k odločitvi za tak prijem, navdušenje občinstva ob prvih sramežljivih satiričnih znakih pa je potrjevalo pravilnost izbire. Vsaka predstava sagovcev je izvabila iz gledalcev presenetljivo pozitiven odziv, ne glede na politično obarvanost dvorane, v kateri so nastopali in Čeprav se je vedelo, kam spadajo. Sicer pa so vsi gledališki poizkusi sagovcev izhajali iz njihove svetovnonazorske pripadnosti. Priš- tevali so se k laičnemu ali levičarskemu krogu; ker je SKGZ predstavljala laični del slovenske skupnosti in s tem tisto tradicijo, iz katere je na zaCetku stoletja v Narodnem domu nastalo poklicno gledališko delovanje, je bilo povsem naravno, da je SAG nastal pod pokroviteljstvom te krovne organizacije. Prav tako se je sagovcem zdelo, da imajo vso pravico, ali pa morda celo dolžnost, da svoje strelice usmerijo tja, kamor sami spadajo in počistijo pred svojim pragom. Zavedali so se tudi, da se prava satira lahko razživi samo v intelektualno razgibani neinstitucionalizirani gledališki skupini in zdelo se jim je naravno, da so oni poklicani, da ustvarijo med Slovenci v zamejstvu pravo satiro. Ko so sagovci, ob priliki dogovarjanja z SSG-jem, na lastni koži spoznali, kaj drugim pomeni njihova uspešnost in hoja po lastni stezici, ki bi lahko prekrižala že izhojeno pot, so se zavedli svoje odvisnosti in nemoči. Vsa umetniška priznanja in priljubljenost pri občinstvu niso mogle odtehtati politične volje. Začutili so, da se z izigravanjem omejuje njihovo delovanje in se spraševali, Ce se morda ne načrtuje celo bodoCa ukinitev slovenskega tržaškega gledališkega delovanja. Iz zmede, ki je nastala v skupini ob takem razpravljanju, se je porodilo prepričanje, da gre za krute naklepe, o katerih matična domovina nic ne ve. Tako je nastalo besedilo Pappen-story, v katerem sta z naklonjenostjo prikazani predstavnica kulturno prosvetnega delovanja in Matica Slovenika kot vse razumevajoča in skrbna mati, druge nastopajoče osebe pa so prikazane tako, kot so se izoblikovale v pogovorih sagovcev. V septembru 1975 se je zaCel študij dela, v oktobru istega leta se je končal. Takrat se je zdelo to besedilo zelo ostro, ker je na nespoštljiv naCin obravnavalo tematiko, o kateri si nihče ni upal govoriti. Postavljalo je v dvom pristojnost vodilnih oseb in osvetljevalo zakulisno dogovarjanje. Ob današnjern branju besedila se vsiljuje misel na njegovo presenetljivo pre-roškost, zanimivo pa je tudi zabeležiti, da so se vsi junaki, ki so bili v satiri obravnavani, po prepovedi izvedbe teksta izogibali sagovcev in se ob srečanju z njimi obračali v stran. Tako so se obnašali vsi, razen glavnega junaka von Pappena, ki se satire očitno ni zbal in je verjetno razumel nejevoljo »jeznih mladeničev«. Sagovci so v obravnavi zamejskega stanja pretresli vse, kar jim je bilo bolj ali manj poznano. Posameznike so obravnavali glede na odgovornosti, ki so si jih prevzeli: »Joj, kako se fajn imam, ko s prašički delam -ham. Vsi smo prasci več al’ manj, ko gre za slovensko stvar. Več bo prascev, več prašič, več denarja nam poslal bo jugo-stric. To naše gospodarsko »udruženje« ne gleda barve te slovenske srenje. Več bo prascev, več prašič in več - meee! - ovčic, več denarja nam poslal bo jugo-stric.« Tako se je glasila pesmica, s katero naj bi se na odru predstavilo zamejsko gospodarstvo in na podoben način so bili osvetljeni tisti, ki so odločali o usodi zamejske kulture. Reakcije prizadetih so pokazale, da so sagovci zadeli v živo in bi uprizoritev besedila lahko povzročila vsaj razpravo, Ce že ne bi postavila pod vprašaj pristojnosti in legitimnost večjega dela takratnega vodilnega kadra. Poleg tega, so sagovci obravnavali tudi ravnotežje, ki se je v tistih letih vzpostavilo med obema sestavnima deloma manjšine. To zbližanje se jim je zdelo sumljivo, morda pa so na to gledali samo iz svojega zornega kota. Na drugi, t. im. desni strani je žal vladalo popolno zatišje, kaj šele, da bi se razvil le blag satiričen odnos do političnih zasukov. Tako je izgledalo sagovsko rovarjenje še bolj nevarno. Ce bi takrat postalo javno pretresanje notranjih trenj nekaj naravnega v obeh polih, bi mo C satire zadobila vsaj tisto vlogo, ki jo ima v italijanski družbi in morda bi se z obelodanjenjem političnih dogovarjanj stanje v slovenski zamejski družbi prej normaliziralo. Bogomila Kravos Na sliki: Prizor iz Burkaškega Misterija; sezona 1975/76. Foto M,- Magajna (Arhiv SAG) A 1 2 Nedelja, 19. januaija 1997 NEDELJSKE TEME Od antični mitov m ljudstev do malo poznane sodobne umetnosti De Chirico bo letos »sodeloval« na številnih razstavah V milanski palači Reale bo bogata razstava o boginji Izis Leto 1997 bo v Italiji zelo bogato z najrazličnejšimi razstavami. Po eni strani se v večjih in manjših mestih nadaljuje tradicija likovnih razstav, ob teh pa so vse bolj pogoste tudi zgodovinsko zaznamovane. Likovni prikazi letos sledijo pravilu, da je treba vsestransko osvetliti nekatere mojstre, na katere se je že nekoliko pozabilo, po drugi strani pa gre za ovrednotenje tako imenovanih modernih klasikov. Med te nekateri prištevajo že van Gogha, pa vse večje zastopnike raznih usmeritev do današnjih dni. Zelo priljubljene so nadalje razstave modernih in sodobnih umetnikov, ki po večini niso znani najširšemu občinstvu. Pri zgodovinskih razstavah pa je očitna želja po spoznavanju starodavnih ljudstev, ki so nekako izginila, istočasno pa se zelo rado oživlja razne mite, ki so vezani na starodavna verovanja. Številne prireditve, ne samo razstave, bodo letos v raznih krajih posvečene enemu od vidnejših predstavnikov italijanskega baroka Pietru iz Cortone. V njegovem rojstnem kraju so že odprli veliko razstavo, medtem ko bo najobsež-nejpi prikaz njegovih del v rimski Palači Venezia. Veliko monografsko razstavo bodo odprli 29. oktobra, še prej pa razstavo risb v Firencah. Se ta mesec, točneje 22. februarja, bodo v Milanu v Palači Reale odprli razstavo o staroegipčanski boginji Izis. Na ogled bo danih nad sedemsto velikih in malih predmetov, od sarkofagov, kipov in kosov nakita. Med nova odkritja sodijo Samniti, antično ljudstvo v srednjeitalski pokrajini, ki so si ga Rimljani s samnitskimi vojnami v tretjem in četrtem stoletju pred našim štetjem podredili. Zelo obširno razstavo z gradivom, ki ga bodo posodili številni tuji muzeji, bodo priredili novembra v Rimu. Med zgodovinske'razstave sodi tudi prikazovanje zgodovine Dačanov, kar bodo naredili z dvema razstavama. Na prvi, ki bo od marca do junija v Firencah, bo poudarek bolj na zgodovinskem vidiku, medtem ko bo na razstavi v Trstu - priredili jo bodo poleti - ob zgodovinskem prikazan tudi umetniški utrip življenja Dačanov, ki so živeli med Karpati in Donavo od prvema obdobja železne ere do rimske nadvlade. Prireditelji letošnjih likovnih razstav v Italiji so si kot nalogo zadali tudi pred- stavitev doslej manj znanih ustvarjalcev. Tako^ bo od srede marca do srede junija v Neaplju zaživela mehiška revolucija v umetnosti, do katere je prišlo v tem stoletju. Gre za prvo razstavo sodobne mehiške umetnosti, ki jo bodo pripravili v Italiji. Na ogled bodo dana dela številnih tako imenovanih klasičnih slikarjev do sodobnih umetnikov. Ob skupinskih pa bo poudarek tudi na številnih'posameznikih, ki so sicer v Italiji znani, vendar jim še niso pripravili obsežne predstavitve. Padova se bo tako sredi marca poklonila Utrillu, Genova pa van Dycku. Benetke zaenkrat še vedno slavijo Tiepola s pobudo »po Tiepolu«, vendar pa bosta letošnji veliki razstavi v Palači Grassi namenjeni sodobnejši umetnosti. Od 16. marca do julija bo na ogled umetnost flamska in holandska umetnost od van Gogha preko Mondriana do sodobnih ustvarjalcev. Septembra pa \j:iodo odprli razstavo z naslovom »Ekspresionizem, umetnost in družba: 1909-1923«. Kot že naslov izdaja, ne gre samo za likovno razstavo, temveč tudi za prikaz tedanjega zgodovinskega dogajanja literarnega, filmskega in gledališkega snovanja. Več razstav bo namenjenih tudi italijanskim modernim oziroma sodobnim ustvarjalcem. Med temi gre omeniti obsežno razstavo po-' svečeno Capogrossiju, ki jo bodo priredili v Trevisu. V razstavnih prostorih tipične hiše Časa dei Carraresi bo od 30. oktobra do 8. decembra na ogled približno 80 slik. Za najbolj izmene pobude že običajno poskrbijo v gradu Rivoli pri Turinu. Gre za lepo preurejeno graščino, v kateri prirejajo razstave sodobne umetnosti. Ze od konca januarja je odprta razstava gledaliških zastorov in gledaliških scen, ki jih je ustvarila vrsta italijanskih sodobnih umetnikov. Spet bodo pozornost posvetili ekscentričnemu Andyju Warho-lu, tokrat bodo dali na ogled njegove slike za otroke, na katerih nastopajo živali. V Trentu bodo septembra odprli domiselno razstavo »odpadkov«: v resnici gre za tako imenovano revno umetnost slavnih ustvarjalcev. Od revnega k bogatemu: poleti bodo v Riminiju prikazali zaklad dalmatinskih katedral. To vsestransko bogato razstavo bodo prenesli še v druga mesta. Dudovichevi reklamni plakati bodo na ogled v Rimu NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. februarja 1997 13 Rim: med domiselnim protestom in ramolikostjo drage ponudbe Velika je, vendar pepelka: sloviti predstavniki visoke italijanske ženske (in deloma moške) mode, ki so v Rimu predstavili modele za letošnjo spomladansko-poletno sezono, so prepričani, da se jim dela velika krivica. Prva industrija v Italiji, je premalo upoštevana; na defilejih, za vabila katerih se tepejo slavni zvezdniki, ni videti soprog političnih veljakov, razen redkih izjem. Zato so si pri hiši Gattinoni pomagali tako, da so nekatere znane gospe -hčerko predsednika država Scalfara Ma-riarmo, soprogo predsednika vlade Flavio Prodi in soprogo zunanjega ministra Di-nija Donatello - vseeno posedli v prvo vrsto. Iz posebne gume so namreč pripravili lepe lutke, na žalost - je rekel upravni direktor hiše - so utegnili izdelati samo tri, tako da »prva občanka Rima«, se pravi že- na župana Rutellija Barbara Palombelli, ni sedela med častnimi gostjami. Protest prizadetih gospa ni presunil, Donatella Dini naj bi se celo prešerno nasmejala nad domiselno potegavščino. Pač pa so ugledne gospe v prvi vrsti spravile v zagato policijo, ki je hotela lutke zaradi morebitnega žaljenja časti zapleniti, vendar pa je na »lice mesta« prihitela prepozno, ko so lažne gospe že spravili na varno v shrambo. Za začetek torej protest za konec pa cirkus in poklon zadnji veliki Disneyjevi produkciji, filmu o 101 Dalmatincu (mišljena je cenjena pasja rasa) in kruti Crudeliji, ki v pseh vidi le material za bele krznene plašče s črnimi pikami. Kljub protestom in tarnanjem nad težavami pa je dneve rimske visoke mode tokrat predvsem označevala želja po mondenosti, saj je bilo družabnih prireditev v nekaj dnevih veliko. Glede prikazanih modelov (zadnji dan je prišlo na vrsto tudi nekaj predlogov za moške) pa je seveda izpostaviti raznolikost ob skupni težnji po lahkotnosti in prosojno-sti. Najbolj pisana je bila ponudba hiše Gattinoni, saj je z lastnimi modeli nastopilo več mojstrov oz. pripravnikov (prva slika zgoraj z leve). Maison pa je v goste povabila tudi slovito Diano Ross (na sliki v sredini). Najbolj radoživ je bil Gai Mattiolo, medtem ko sta bila Sarli in Balestra bolj umirjena (na slika zgoraj od druge levo dalje). Uglajen kot vselej je bil Andre Laug, Riva pa se je opredelil za bolj ra Znate barve (na slikah spodaj, prvi dve z leve). In končno še Barocco, ki se je odločil za pisano modo, sodeloval pa je tudi na partyju »101 Dalmatinca« (na desnih slikah spodaj, vse foto AP). NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 2. februarja 1997 ____________________________KAKO SMO POŽIVLJALI »Tržaško svobodno ozemlje Naše ljudstvo ni le konzument Februar 1947 V svetovnem okviru je v ospredju kritično stanje v Grčiji, o politični ureditvi Nemčije pa prinaša PD 2.2. zgovoren naslov: »Ob spomenici FLRJ, CSR in Poljske -skupna politika v Nemčiji na temelju potsdamskih sklepov o demokratizaciji in enotnosti Nemčije, ne pa gospodarsko in politično razkosanje v interesu angloameriškega kapitala«. Na seji varnostnega sveta v Lake Success razpravljajo dne 12.2. o razorožitvi in atomski bombi. Sicer pa je »(...) po 13 dneh krize Italija končno dobila svojo vlado, ki ji predseduje De Gasperi in ki je sestavljena na temeljih treh glavnih strank (...). Zunanji minister te vlade je grof Sfor-za (podtajnika bosta komimist in socialist), notranji minister Scelba (demokristjan, podtajnik sociatist), (...)« (4.2.) 10.2. je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba in med podpisnicami je tudi Jugoslavija, kar postavlja »osnovni pogoj za vzpostavitev mirnih in plodnih odnošajev med narodi in edino možnost za resen pristop h konstruktivnemu delu za obnovo in normalizacijo povojnih razmer, ne glede na očitno pomanjkljivost - da, celo krivičnost - nekaterih določb v mirovnih pogodbah samih (...)« (12.2.) Na dan podpisa so pripravili v Trstu manifestacijo, o kateri piše PD 12.2., da so »Šovinistične provokacije odjeknile v prazno. Ob brezbrižnosti Tržačanov je namesto »mogočne manifestacije« po mestu klavrno tavalo krdelce pobalinov, ki so nazadnje iskali utehe pri nemških ujetnikih.« Od 16.2. dalje pa objavlja časopis besedilo prilog mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanaša na Svo- bodno tržaško ozemlje. Določene so meje in pravni položaj STO-ja, pripravljena sta pravilnika proste luke in začasnega režima. V prilogi, ki govori o imovini in dolgovih STO-ja je določeno tudi, da bo »Italija vrnila ilegalno prisvojeno imovino«. Ze pred podpisom mirovne pogodbe pa se je načelo vprašanje dejanskega preživetja Trsta v okviru svobodnega ozemlja. Ob stopnjevanju brezposelnosti piše PD »(...) Tržaško svobodno ozemlje se lahko vzdržuje samo. Tržaško ljudstvo ni le konzument, ampak tudi producent (in kakšen producent!). Storilnost tržaške industrije je tako velika, da bi že sama lahko krila vse stroške javne uprave, šolstva, bolnišnic, socialnega skrbstva, higiene itd. (...) »Izvedenci« predlagajo kredite, življenje na kredit: popolna anarhija. Zanje ni izhoda: nimajo kupcev! (...) Naše zaledje je naš stalni, solidni kupec in plačnik. (...) Izjave šefa jugoslovanske finančno-gospodarske delegacije dr. Bartoša so tu, in mimo njih ni mogoče 89% hrane, 42% surovin je Jugoslavija pripravljena dobavljati Trstu: zd isto vrednost je pripravljena kupovati proizvodov in plačevati druge služnosti. (...) STO lahko računa z enakim zadržanjem Češkoslovaške, Madžarske in drugih držav, ki so vse zainteresirane na obratovanje tržaškega gospodarstva. (...) (1.2.) Istega dne govori PD na 2. strani o stavkah pekov, brivcev in grafičnih delavcev zaradi razlik v »mezdah«. Od konca vojne se je namreč dohodek delavcev v industriji zvišal za 30%, pri privatnikih pa le za 9%, porast cen pa je bil za vse enak. Pod naslovom »Odhod dveh tržaških zavarovalnic« je govora o premestitvi sedežev Assicura-zioni generali (v Rim) in RAS (v Milan). »(...) Zanimivo je, da sta oba občna zbora bila sklicana na isti dan (v Benetkah, op.p.) in da je njihov zaključek objavljen v skupnem poročilu, pač znak, da gre za dogovorjeno akcijo italijanskega velekapitala, ki se je polastil zavarovalnic za časa italijanske zasedbe in ki skuša zdaj, oči-vidno sporazumno z italijansko vlado, čimbolj učinkovito zaščititi svoje interese (...) (1.2.) V takem položaju izdaja PNOO za Slovensko Primorje in Trst odloke in proglase (25.2.), gospodarsko-finančna komisija pa razlaga svoje načrte in možnosti za njih uresničitev (27.2.). Sicer pa je v Trstu mraz in na pustni torek 18.2. je »(...) začel naletavati suh sneg in pobelil mesto. Popoldne je začela pihati burja in barometer je začel naglo padati, začelo je zmrzovati (...)« Na straneh PD ni občutiti pustnega razpoloženja, preveč je problemov: »(...) V Italijo pregnanim primorskim državnim nameščencem je treba omogočiti povratek v domače kraje in zagotoviti vse pravice (...)« Medtem pa »(...) Mestna uprava deli nagrade za junaško zadržanje ljudi, ki so se v aprilu 1945 poskrili. (...) Nameščence, ki so junaško branili magistrat, so očitno prezrli. (...)« (20.2.) Od srede 5.2. do torka 11:2. PD ne izide in samo nedeljska številka z dne 19.2. izide na 4 straneh, od katerih je 3. posvečena Prešernu in kulturi, 4. pa športu in gospodarstvu. Med drugimi sta tudi zapisa »Svetovno nogometno prvenstvo bo leta 1949 v Braziliji« in »Kako istrsko ljudstvo sprejema agrarno reformo. BK Deklaracija vlade FLRJ Pariz, 11. - Posebni dopisnik Tanjuga poroCa: Ob dopisu mirovne pogodbe z Italijo je minister za zunanje zadeve Stanoje Simič podal sledečo deklaracijo vlade FLRJ: Delegacija FLRJ je pooblaščena, da v imenu vlade FLRJ doda protokolu o podpisu mirovne pogodbe z Italijo sledečo izjavo: »Vlada FLRJ z ožalo-vanjem ugotavja, da pri izdelavi dokončnega be- sedila mirovne pogodbe z Italijo zahteve in predlogi FLRJ niso bili v zadovoljivi meri upoštevani, Čeprav je Svet ministrov za zunanje zadeve Štirih velikih sil na svojem zasedanju v New Yorku v osnutku pogodbe, ki je bila sprejeta na pariški konferenci, napravil nekatere pozitivne spremembe. To se tiče političnih, vojaških in ekonomskih klavzul te mirovne pogodbe, zlasti pa njenih teritorialnih določb, ki jemljejo FLRJ taka jugoslovanska etnična ozemlja, kakor so Kanalska dolina. Beneška Slovenija, področje Gorice, TržiCa, Trsta in sevemo-zapadne istre. Na ta način je FLRJ prišla v položaj, da mora podpisati mirovno pogodbo z Italijo, ki krši elementarne nacionalne koristi njenih narodov in s katero so težko prizadeta njihova Čustva. (12. 2. 1947) Vojni zločinci in Vatikan Jugoslovanski noti zaradi skrivanja in podpiranja kolaboracionistov Beograd, 31. - Jugoslovanska vlada je poslala Vatikanu dve noti. Prva zahteva izročitev petih vojnih zločincev in kolaboracionistov, ki so našli zatočišče v Vatikanu, druga pa protestira proti pomoči, ki jo daje sv. Stolica jugoslovanskim vojnim zločincem za potovanje in naselitev v južni Ameriki. Prva nota pravi, da je 3. januarja britansko zunanje ministrstvo obvestilo jugoslovansko vlado, da je sledečih pet vojnih zločincev na ozemlju vatikanskega mesta: Vladimir Velmar-Jankovic, Milorad Nedeljko-vic, .Milosav Vasiljevič, Mariša Petrovič in lija Vujovič. Njihovo krivdo so ugotovile tako jugoslovanske oblasti kot tudi britanske in ameriške, ki jih iščejo po Italiji. Jugoslovanska vlada zahteva od sv. Stolice, naj ukrene potrebno, da bodo omenjeni vojni zločinci aretirani in izročeni jugoslovanskim oblastem. Prvi trije so bili ministri kvizlinške Nediceve vlade, Petrovič pa je soodgovoren za pokolj 7.000 Srbov v Kragujevcu leta 1941. Druga jugoslovanska nota protestira proti delovanju komisije za papeško pomoč, ki je decembra omogočila Številnim jugoslovanskim beguncem, vojnim zločincem, odhod v južno Ameriko. Jugoslovanska vlada opozarja sv. Stolico na dejstvo, da to ne nasprotuje le interesom Jugoslavije, marveč tudi sklepom Združenih narodov in da je treba vojne zločince izročiti državam, kjer so zagrešili svoje zločine. Jugoslovanska vlada je bila obveščena, da je 29. decembra odpotovala iz Genove ladja »Andrea Gritti«, ki je odpeljala v južno Ameriko številne Jugoslovane, ki jih zasleduje tako jugoslovanska policija kot tudi an-glo-ameriške oblasti v Italiji kot vojne zločince. Med njimi so bili trije ministri PaveliCeve vlade, general Canic in drugi kolaboracionisti. Jugoslovanska vlada protestira proti delovanju komisije za papeško pomoč in pričakuje, da bo Sveta stolica ukrenila tako, da se ne bodo ponovili podobni dogodki, ki nasprotujejo interesom Jugoslavije in vsem Združenim narodom. (1.2.1947) Žalitev slovenskega novinarja Pred približno tremi tedni je urednik »Primorskega dnevnika« Stanič Stane prijavil pravnemu uradu Zavezniške vojske uprave naslednji pri-mer. Dne 25. decembra 1946 sem Sel okoli 16. ure po ulici Gce-rone in srečal povorko našemljenih angleških policistov, med katerimi je bil tudi eden, ki je imel okoli pasa kakor predpasnik jugoslovansko zastavo. Zadet ob tem pogledu v svojem čustvu kot Slovenec, sem smatral za pravilno, da stopim na bližnji glavni stan vojaške polidje v ulici Giusti-niano in zahtevam primeren ukrep proti doticnemu pripadniku zavezniških vojaških sil. Tu sem se legitimiral kot urednik »Primorskega dnevnika« in prosil službujočega oficirja, naj ukrene vse potrebno, da doticni našemljeni vojak odstrani jugoslovansko zastavo in se na ta nadn prepreči njena nadaljnja zloraba. Častnik mi je odgovoril, da gre za božične običaje. Toda vztrajal sem in ko je prišel na glavni stan tudi doticni našemljeni vojak, me je ta brez povoda dvakrat udaril s pestjo v lice in vtilnik Znano mi je, daje doticni moj zaljitelj captain J. A Barday, dan 93. Spedal hvestigation Branch-a Naznanjam ta prims: z zahtevo naj se proti gospodu J. A Bar-day-u postopa (23. Z1947) ACEGAT in slovenščina Gospodje, ki so se dokopali do stolčkov v Času fašizma, se na vse mogoče načine otepajo dvojezičnosti. Napojeni s staro miselnostjo gredo še dalje. Prizadevajo si, da bi sklep o enakopravnosti slovenskega jezika na Tržaškem ozemlju ovrgli. Pri tem delu, ki je vsekakor obsojeno na neuspeh, se sklicujejo nanjo, da Tržačani odklanjajo dvojezičnost. Gospodje seveda opremijo to svojo domnevo s šovinističnimi parolami, ki pa niso več bog ve kaj privlačne. Kakšni ljudje odklanjajo sklepe pariške konference, je že vsakomur znano. Kaj pa hočejo pravi Tržačani, priča vsakomur sledeča resolucija, ki so jo poslali te dni ravnatelju ACEGAT-a. »Spodaj podpisani slovenski in italijanski prebivalci Rocola, Sv. Jakoba, PonCane, Montebella, Stare Bariere, ki se poslužujejo naprav in vozil ACEGAT-a, opozarjajo na sklepe 4 zunanjih ministrov velesil, ki dajejo na tem ozemlju isto pravico sloven- skemu in italijanskemu jeziku. Zahtevajo, da ravnateljstvo upošteva sklep pariške konference in da na željo vsega demokratičnega ljudstva ukrene vse potrebno za dvojezičnost vseh raCunov, napisov na tramvajskih postajah in vozovnic, za namestitev tudi takih ljudi, ki znajo oba jezika in ki bo edino tako res na razpolago ljudstva. Končno zahtevajo, da se to takoj izvede v praksi in da se s tem ugodi narodnostno mešanemu prebivalstvu tega ozemlja, ki si želi strpnosti in mir. Vsi resnični demokrati zahtevajo, da se upoštevajo vse narodnostne pravice.« Takih resolucij je dosti. Danes prinašamo le to, ker sama nazorno priCa o odločni volji Tržačanov, da se uvede slovenski jezik v vsakem javnem uradu in ustanovi, da se mu priznajo vse pravice, ki jih na Tržaškem ozemlju morajo uživati pripadniki obeh narodnosti. (19.2.1947) Santin zatira jezik V lanskem marcu so slovenski duhovniki sestavili spomenico za mednarodno komisijo, ki je prišla raziskovat razmere na Primorskem. Takrat je našega so-trudnika, ki se je zanimal za delo komisije, zanesla pot tudi na GroCano, majhno duhovnijo v hribih med Bazovico in Kozino. V starem župnišču ga je sprejel domači župnik, ki je prav tisti trenutek prebiral italijanski list. Bil je to »Bollettino della dioce-si di Trieste« - uradni list tržaške škofije, namenjen vsem duhovnikom v njenem območju. Z levico se je župnik naslanjal na list, z desnico je brskal po ValjavCevem italijansko-sloven-skem besednjaku in tožil: Skoraj sto let je izhajal ta list v latinščini. Namenjen je bil duhovnikom naše škofije, Hrvatom, Italijanom in Slovencem. Zaradi tega so škofje skraja zaceli izdajati list v latinskem jeziku, da bi ne bilo zamere na nobeno stran in ker so ta jezik obvladali vsi duhovniki. Naš sedanji škof, je pripovedoval, pa nam pošilija ta svoj list v italijanščini, ki je nic dovolj ne obvladam. Nikoli se nisem učil italijanščine, je pripovedoval dalje, in tudi je nisem nikoli rabil, ker sem svoj živ dan služboval samo po slovenskih krajih. In tako imam še danes prave težave s tem branjem. List pa moram prebrati, ker so v njem cerkvene postave in odredbe, ki so za duhovnika obvezne. Tako 80-letni starec in taka Santinova cinična brezsrčnost, da se niti ne ustavimo pri načelih, ki jih ima vsakdo izmed nas že v krvi in ki so tudi škofu San-tinu predobro znana, a mu vode ne napeljujejo na njegov mlin. Izvedeli smo, da je poslala slovenska duhovščina škofu pismeno prošnjo, naj opusti svojo zakrknjeno šovinistično politiko in škofijski list spet izdaja vsaj v latinščini. In kaj je odgovoril: Comando io e nessun altro! Siamo in Italia! Tako govorijo na škofiji v času, ko si enakopravnost našega jezika na osnovi s krvjo znova priborjenih pravic in podpisanih pogodb upira pot v vse urade. Mar bo vztrajal pri fašističnih metodah le še urad škofa doktorja Santina? (21. 2. 1947) NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. februarja 1997 15 STVARNOST PRED 50 LETI se lahko vzdtiuje samo ampak tudi producent« Napad na gimnanjo Sinod ob 18.15 je vdrlo v prostore slovenske gimnazije v ulici Corsica 11 kakih Sest Šovinistov. Razbili so steklena vrata neke utilnice, kjer je Šolski sluga pometal in mu grozdi s samokresom. Nato so odšli dalje po hodniku do ravnateljeve sobe, kjer so sedeli inšpektor za srednje Sole Edvard Mizerit, ravnatelj Žitko in njegov brat Eden izmed napadalcev je odprl vrata sobe in vzkliknil s pristnim južnjaškim naglasom »Evo jih, tokaj so«. Inšpektor Mizerit je stopil k vratom in jih vprašal kaj bi radi. V odgovor je dobil strel iz samokresa, ki ga je ranil v desno ramo. Kriminalni so potem odhiteli na drugi konec hodnika, kjer so odvrgli ročno bombo tipa »Breda« in nato naglo odšli. Bomba je povzročila precej Škode na oknih in vratih, (13.2.1947) Vprašanje šole in jezika v Barkovljah Zahtevamo slovenski uradni jezik V Trstu so ljudje, ki jim najbolj preprosta resnica ne gre v glavo. Se sedaj se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je postala slovenščina enakopraven uradni jezik na Svobodnem tržaškem ozemlju. Barkovljani so že pretekli teden poslali na upravo ACEGAT-a in na davkarijo spomenico s podpisi, v kateri zahtevajo, da tudi ti dve ustanovi uvedeta dvojezičnost v svojih tiskovinah in v vsem uradovanju. Včeraj je prišel kot po navadi inkasant ACEGAT-a, da bi pobiral plačila za luč. Ko so ljudje videli, da so tiskovine še vedno samo v italijanščini, so jih zavrnili, češ: »Mi se ne branimo plačati potrošnjo električnega toka, vendar tega ne bomo storili, dokler nam ne daste dvojezičnih potrdil.« Rekli so inkasantu, naj zapiše, da so zavrnili pobotnice, ker niso dvojezične. On pa, ki se je vedel pecej osorno in neprijazno napram ljudem, ni hotel ugoditi tej zahtevi in je zabeležil samo, da so pobotnice odbili. Morda tudi njemu ne diši, da ljudstvo zahteva spoštovanje svojih pravic? Vrnite nam naSo šolo Svojčas smo že poročali o težavah naše šolske mladine, ki nima primernih učnih prostorov. 260 slovenskih in italijanskih otrok ima na razpolago samo tri prostore za učil- nice v otroškem vrtcu (»Italia redenta«), kjer se vrstijo vsak drugi dan. Pred dnevi so angleški vojaki izpraznili šolsko poslopje, ki so ga zasedli še poleti 1945. leta. Ostala je le straža civilne policije, ker je poslopje odprto in nezavarovano. Zato so starši poslali v sredo na Conski svet svojo delegacijo, ki je zahtevala vrnitev izpraznjene šole učeči se mladini. Že novembra meseca lani so pri Conskem svetu obljubili delegaciji barkov-Ijanskih staršev, da jim bodo v najkrajšem času vrnili šolsko poslopje. Upamo, da bodo vsaj zdaj po več kot treh mesecih izpolnili svojo obljubo tembolj, ker je sedaj poslopje prazno. Sadovi šovinistične vzgoje Včeraj dopoldne se je peljala s tramvajem St. 9 skupina dijakov v šolo. Med seboj so se mirno razgovarjali po slovensko. V istem vozu pa je bila še druga skupina dijakov, ki ji je šla slovenska govorica zelo na živce. Začeli so zmerjati slovenske dijake s »s’ciavi« in drugimi podobnimi izrazi iz šovinističnega slovarja. .Ko se je neka ženska v tramvaju zavzela za slovenske dijake, so prenapeteži tudi njo nahrulili. Tako so ti »nadebudni« mladeniči pokazali, kaj so se naučili v šoli »Lega nazionale« in podobnih ustanov. (28.2.1947) KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Šola in učiteljstvo v Bazovici Ko je zavezniška vojska zapustila šolsko poslopje v Bazovid, se je roditeljski svet takoj lotil popravila enega . dela poslopja, da je tako omogočil takojšen začetek pouka. Sicer je tudi mestna občina obljubila, da bo izvedla popravila, toda obljube se bodo izpolnile morda šele tja na poletje. ZVU je poslala v Bazovico primemo število učnih mod in starši so bili že veseli, da bodo prišli njihovi otrod zopet do rednega pouka. Kmalu so bili otroci in starši razočarani nad nekaterimi udtelji. Tako je utitelj Turel sploh nezaželen v vasi in otroci ne prihajajo v njegov razred. Starši so ustano-vih poseben privatni tretji razred. On pa sedi pred praznimi klopmi in kljub temu prejema od zaveznikov plačo za svoje nedelo. Tudi udteljici Jast Irena in Kozman Miranda nista ravno vzor udteljske marljivosti. Stanujeta v Trstu in prihajata v Bazovico šele ob pol dveh popoldne. Ker pa se vračata v mesto z avtobusom ob hi četrt na štiri, imata dejansko samo dobro uro pouka dnevno, ali največ devet ur na teden. Ali predvideva zavezniški šolski načrt tak minimalen umik? Kako naj se v tako kratkem času uspešno obdela vsa učna snov? Morda pa o teh stvareh g. didaktični ravnatelj Šinigoj sploh ni informiran? Ge je tako, bi bilo dobro, da vzame gornje stavari na znanje in da ukrene kar je potrebno. BazovsM starši ne bodo več mimo gledali-na tako malomarno opravljanje učiteljskih dolžnosti. Zato zahtevajo, da se nezdravo stanje na njihovi šoli odpravi in da se vzpostavi redni in usponi pouk njihivih otrok Ce pa službuje določen del učiteljstva samo zaradi plače, naj si poišče kakšen drugi poklic ne pa vzgojo naše mladine. (4.2.1947) Izgovori v zvezi z prašanjem slovenskih vrtcev Pred nekaj dnevi smo pisali o zahtevi Sentjakobčanov po slovenskem otroškem vrtcu za njihov okraj in o odklonilnem odgovoru pristojnih oblasti. Slovensko didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu je v začetku t. m. vložlilo pri mestni upravi dve vlogi. V prvi predlaga, naj bi se uredil slovenski vrtec v Skoljetu v prostorih otroškega zabavišča »Nordio«, drugi pa, naj bi mesto prevzelo upravo slovenskega otroškega vrtca v Roco-lu, ki so ga starši sami uredili in namestili v prostorih prosvetnega društva »Franjo Marušič«. Kakor smo že navajeni, je za mestno upravo odgovoril njen imenovani predsednik Miani na obe vlogi odklonilno. V otroškem zabavišču »Nordio«, pravi, da ni prostora. Prenapolnjen je z raznimi italijanskimi otroškimi vrtci in z materinskimi šolami. Po drugi strani pa prostori, v katerih so vrtci začasno in za silo že nameščeni ne »ustrezajo zdravstvenim predpisom« in zato jih mestna uprava ne more prejet v svojo oskrbo. Ako torej ni prostora v sedanjih prostorih, ali so tisti, v katerih so slovenski otroški vrtci za silo urejeni, neprimerni, je dolžnost občinske uprave, da nemudno poskrbi za druge, primernejše prostore, da tam odpre potrebne otroške vrtce za otroke v sorezmerno enakem številu, kakor jih že imajo italijanski, in da jih prav tako vzame v svojo oskrbo in prav tako skrbi zanje kakor za druge. Slovenci v Trstu se v polni meri zavedajo te svoje pravice, ki je priznana tudi v novem statutu in bodo vztrajali, da se ta pravica tudi v praksi in v najkrajšem času izvede. Tudi gospoda pri mestni upravi se mora končno spomniti svojih dolžnosti in jih izvajati, pa ne samo v besedah, ker teh je bilo doslej že več kot preveč. Hočemo dejanj. Dovolj dolgo je bila slovenska šola pastorka za katero je moralo skrbeti ljudstvo samo po zasebnih hišah, medtem ko so z njegovim denarjem odpirali razne potujčevalnice za njegove otroke. (21. 2. 1947) Težave društva v Rojanu Čudna so pota usode. Rojan je eden tistih tržaških predelov, ki so bili nekdaj čisto slovenski, in kjer so do pred kratkim imeli Slovenci še vedno znatno večino. Tudi njegovo ime (roja je druga beseda za čreslo, ki se rabi za strojenje kož), nam potrjuje to dejstvo. Sedaj pa smo prišli tako daleč, da mora rojansko prosvetno društvo delovati tako rekoč na cesti. Od zmage dalje je Tržačani telefonirajte na 93-807 če ne prejemate »Primorskega dnevnika« že v zgodnjih jutranjih urah, ali pa se oglasite v upravi »Primorskega dnevnika« na Trg Goldoni 1,1 glavni problem rojanskih prosvetarjev problem sedeža in strehe nad glavo, pa ga vse doslej ni bilo mogoče rešiti. Sestajajo se včasih v neki gostilni »na Scali San-ti«, včasih kje drugje, kakor pač nanese prilika. Za Miklavža so se dogovorili s kaplanom Gregorjem, da jim je posodil dvorano, kjer se zbira Marijina družba. Prešernovo obletnico so proslavili v dvorani grafikov v ul. Trento 2. Nekdaj je imelo društvo svoje prostore v otroškem zabavišču v ul. Solitra. Pozneje se je moralo umakniti, da je napravilo prostor otrokom iz vrtca. Pevski zbor se včasih zbere nekje na Greti in na Prešernovi proslavi so pevci pokazali, da so kljub vsem težavam znatno napredovali. Zasluga zato gre tudi njihovemu pevovodji. Tudi dramski odsek se mora zbirati po raznih zasebnih stanovanjih. Venda se že prid- no učijo in se pripravljajo, da bodo tudi na tem polju pokazali svoj napredek, če bodo dobili - na posodo potrebno dvorano. V slovenski večerni tečaj se je vpisalo okrog 30 tečajnikov. Za sedaj imajo tudi oni pouk v zasebnem stanovanju, kjer pa so zelo na tesnem in brez potrebnih učnih pripomočkov. Posebna deputacija je oddala šolski oblasti pismo, v katerem Rojančani zahtevajo, da se dovoli poučevanje slovenskega večernega tečaja v prostorih ljudske šole, kakor že delajo po nekaterih šolah v drugih delih mestih. Na dan podpisa mirovne pogodbe z Italijo so se hoteli tudi rojanski šovinisti izkazati. Neznatna peščica je prišla zjutraj v cerkev in zahtevala, naj bijejo plat zvona, češ da se morajo ljudje zbrati, da bodo branili cerkev. »Sčavi« da nameravajo odnesti vse klopi iz cerkve in jih požgati.« Seveda ni nihče nasedel njihovi laži in so preprečili njihovo nakano. Tako se je tudi v Rojanu nameravana demonstracija razblinila v prazen nič. (12.2.1947) Teroristi na delu V petek ponoči so Goričani zopet doživeli dva teroristična atentata. Ob 9. uri zvečer so neznanci vrgli bombo na dvorišče gostilne pri »Kočijažu« v ul Diaz 2, ki je last Jožefa Grusovina. Bomba je razbila nekaj šip na oknu, ni pa povzročila večje škode. Že proti jutri je eksplodiral peklenski stroj, ki so ga postavili neznani nočni junaki na okno mehanične delavnice v uL Favetti 4, katere lastnik je mehanik Jožef Štrukelj. Eksplozija je napravila precejšnjo škodo na oknih, vendar na srečo ni bilo človeških žrtev, ker ob tistem času ni bilo nikogar v delavnici. (23.2.1947) Boks, rokoborba, kolesarstvo Boks v Miljah V četrtek 3. t. m. je bila v Miljah boksarska prireditev v organizaciji ZDTV. Dvorana Ljudskega doma je bila razprodana. Rezultati: Mušja teZa: Marega (Gorica) je po točkah v treh kolih premagal Sosiča (DSZ). Peresnolahka teža: Pe-trucci (DSZ) je po točkah premagal D’Antona (DSZ). Srednje-lahka teža: Villatore (DSZ je po točkah premagal Brandolina (Sv. Ivan). Racca (DSZ) je po točkah premagal Zavadlala (Sv. Ivan). Lahka teža: Goitan (DSZ) je po točkah zmagal nad Godino (Sv. Ivan). Rokoborba v Skednju Tudi v okvira ZDTV je bila v soboto 8. t. m. v kinodvorani »Roma« v Skednju prireditev v prosti in grškorimski rokoborbi. Večer je odlično uspel. Čudno je, da dobijo nekatere organizacije za športno mnogo manjvredne prireditve dvorane sredi mesta, ZDTV pa mora gostovati v Skednju. To naj bi bila nepristranost. Kot prvi par sta nastopila v prosti rokoborbi Sartori B. in De Giorgi G. (oba DSZ). Srečanje se je po 15. min. končalo neodločeno. V lahki skupini sta se spoprijela Omari in De Čampo (oba DSZ). Zmagal je Omari v 5. min. 9. sek. Srednja skupina: Rauber je v 15. min. premagal Simonetija. Grškorimska rokoborba: Srednjelahka skupina: Ruan je premagal Poropata. Srednja sku- pina: Vidali je v 15. min. premagal Toninija. Kot zadnja sta ekshibicijsko nastopila v amerikan-ski rokoborbi Furlani G. in Sartori D. S kolesi čez dm in stm V nedeljo je bila dolgo pričakovana dirka s kolesi čez drn in strn, ki jo je organiziral športni odsek Sv. Ivana. Na startu se je javilo veliko tekmovalcev med njimi najboljši na Primorskem z zmagovalcem Kuretom na čelu. Razvila se je huda borba za prvo mesto med tržača-nom Kuretom in Rečanom Ti-smo Aleksandrom. Ze tretjič je zmagal Kuret. (12. 2. 1947) Pust v Križu NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. februarja 1997 Elanova »reprezentanca« uspešna v belem cirkusu V italijanskem zimsko-špor-tnem središču Sestrieresu bodo danes svečano otvorili svetovno smučarsko prvenstvo v alpskem smučanju. Tako kot se bodo za kolajne potegovali smučarji iz posameznih državnih reprezentanc, pa bo v ozadju potekal tudi velik boj med proizvajalci smučarske opreme. Kolajne na svetovnih prvenstvih imajo nedvomno svojo težo in za proizvajalce pomenijo najboljšo reklamo. Ena od »reprezentanc«, ki od svetovnega prvenstva realno lahko precej pričakuje je Elanova. Slovenski proizvajalec smuči ima namreč predvsem v slalomu, kjer sta letos avstrijska smučarja Thomas Sykorja in Mario Reiter v veliki formi i{i med glavnimi kandidati za slalomske kolajne. Pri vsem tem pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako si posamezni proizvajalci zagotovijo najbolj zveneča smučarska imena. Za sestavo ekip skrbijo vodje tekmovalnih programov. Pri begunjskem Elanu opravlja to odgovorno delo že 15 let Boštjan Gasser, ki je pred odhodom v Sestriere rade volje pristal na pogovor za nas dnevnik. Kakšna je pravzaprav nalo- ga vodje Elanovih tekmovalnih ekip? Najpomembnejša naloga je seveda sestava tekmovalnih ekip, ki jih je nato treba spremljati in jim zagotoviti popolno oskrbo na tekmah za svetovni pokal in ostalih tekmah na največjih prireditvah v alpskem smučanju in smučarskih skokih, kjer ima Elan dve vrhunski ekipi. Poleg tega moram tesno sodelovati z vsemi »pooli«, v katerih je Elan član, saj drugače ni mogoče dobiti v svoje vrste vrhunskih smučarjev iz Avstrije, Švedske, Norveške in drugih držav. Seveda pa Elan tesno sodeluje tudi pri raznih mladinskih smučarskih selekcijah. Doslej ste imeli pri Elanu pri izbiri tekmovalcev precej srečno roko. Dovolj je če pomislimo samo na Stenmarka... Nedvomno je bil naš glavni dobitek Ingemar Stenmark, ki je k nam prišel povsem slučajno. Kot pionir je namreč na neki tekmi na Švedskem kot nagrado dobil Elanove smuči in nato tej znamki ostal zvest skozi celo svojo tekmovalno kariero. To je za nas izredno veliko pomenilo, saj je Stenmark v svoji karieri dobil kar 85 tekem za svetovni pokal, trikrat pa je bil tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala. Tudi nesrečni Thomas Fo-gdoe (12. februarja bodo pretekla 3 leta, odkar se je hudo poškodoval in ostal hrom od pasu navzdol, op. ur.) je bil 'član Elanove tekmovalne ekipe od leta 1981 dalje. V naših vrstah pa smo od tujih tekmovalcev v preteklosti imeli tudi Armina Bittnerja, ki je tudi dobil svetovni slalomski pokal, in še precej drugih znanih smučarjev in smučark. Kot zanimivost naj povem, da se lahko pohvalimo tudi s smukaško zmago. Leta 1983 je namreč Švicar Bruno Kamen na Elanovih smučeh dobil enega najbolj slavnih smukov na svetu, v Kitzbiihlu. Drugače s hitrimi disciplinami nismo imeli preveč uspehov in zato je naša pozornost posvečena predvsem slalomu in veleslalomu. Eden od simbolov Elana je bil tudi Bojan Križaj... Bojan Križaj ni bil samo simbol Elana temveč celotnega slovenskega smučanja. Njegovi uspehi so veliko prispevali tudi k uveljavitvi naše blagovne znaroke, Križaj pa je tudi zdaj naš najpomembnejši človek za stike z javnostjo. Pri Elanu tudi upamo, da bo na smučiščih njegovo vlogo že kmalu prevzel njegov 16-letni sin Boštjan, ki je izredno nadarjen. Zdaj je malo slovenskih vrhunskih smučarjev in smu- , čark v vaši ekipi. Zakaj je temu tako? Vedeti je treba, da je leta 1991 Elan bankrotiral in da takrat enostavno nismo uspeli izdelovati tekmovalnih smuči. Do takrat so bile vse slovenske smučarke - razen Urške Hrovat - na Elanovih smučeh. Pod silo razmer so takrat poiskale nove proizvajalce. Pri moških je Mitja Kunc od malih nog naš član, pokrivamo pa tudi veliko večino slovenskih mladinskih selekcij. Vaše zastavonoše, če jih lahko tako imenujem, so zdaj avstrijski slalomisti. Kako ste se ob hudi konkurenci avstrijskih firm sploh prebili v to reprezentanco? Naša prizadevanja, da bi prišli v avstrijski smučarski pool, so trajala več kot deset let. Toda avstrijska Gospodarska zbornica je imela pravilo, ki je onemogočalo članstvo v poolu vsem, ki niso bili proizvajalci smuči v Avstriji. Tega določila so se oklepali kot pijanec plota, pa čeprav je Elan imel svojo tovarno smuči v Srnici na Koroškem. Toda istočasno so tekmovalci in trenerji pritiskali na vodstvo reprezentance, naj vendar v svoj pool vključi tudi Elan. Končno nam je to uspelo, vendar smo morali v skladu z mednarodnimi predpisi prvi dve leti oskrbovati so mladinske ekipe. Pred tremi leti pa smo tudi za avstrijsko člansko vrsto organizirali testiranje naših tekmovalnih smuči. Tako so takrat k nam prestopili še neznana Mario Reiter in Thomas Sykora ter odpisani Michael Tritscher, edino res veliko smučarsko ime pa je bila Anita Wachter. 2e prvo leto so prišli rezultati. Tritscher je na elanovkah dosegel tri zmage v svetovnem pokalu, Reiter si je priboril prvo jakostno skupino v slalomu in veleslalomu, Sykora je lani v Kitzbiihlu prvič v svoji karieri dobil tekmo za svetovni pokal, pa tudi Wachterjeva je trikrat stala na najvišji stopnički. Vendar vseh niste uspeli zadržati... Tekmovalna ekipa nas precej stane. Glede na našo velikost in zmožnosti, se težko upiramo konkurenci smučarskih velikanov. Letno nas ves tekmovalni pogon v alpskem smučanju stane približno 3 milijarde lir. To je razmeroma malo, če vemo, da na primer samo en serviser, in v Elanovi ekipi jih je šest, stane letno od 80 do 100 milijonov lir. Samo za primerjavo naj povem, da ima Rossignol letno uradno na razpolago 12, 5 milijarde lir. Problem je tudi v tem, da je celotna smučarska proizvodnja že nekaj časa v krizi. Izredno narašča zanimanje za deskanje, svoje so prispevale tudi zelene zime in tako je denarja za tekmovalce vedno manj. Zato Wachterjeve nismo mogli zadržati, letos pa smo bili prisiljeni prekiniti pogodbo tudi s Furusethom, Nybergom in Salzgeberjem. Finančno nismo zdržali pritiska, toda lahko se pohvalimo, da smo uspeli obdržati prav najboljše. Zadoščenj v letošnji sezoni vam res ni manjkalo. V slalomu ste bili skoraj brez konkurence. Kaj pričakujete od preostalega dela sezone? Kakorkoli se bo letošnja še- Thomas Sykora glavni Elanov adut na SP v Sestrieru zona končala, moramo biti zadovoljni. V salomu smo doslej krojili vrh. Od sedmih tekem za svetovni pokal v slalomu smo jih dobili šest (5 Sykora, 1 Reiter), Sykora je praktično že zmagovalec svetovnega pokala v slalomu, saj je malo verjetno, da bi ga Stangassinger še lahko prehitel. Poleg tega računamo, da bomo na SP v Se-striem osvojili vsaj eno kolajno. Zal zaradi poškodbe na SP ne bo mogel nastopiti Mitja Kunc, pa tudi Tritscher bi bil za nas še en salomski adut več, če ga ne bi zaustavila poškodba. Ob vsem tem bi rad povedal še nekaj. Osebno bi najrajši videl, da hi v Sestrieru Elanov tekmovalec stal na najvišji stopnički takoj ob njem pa eden od slovenskih smučarjev, pa čeprav tekmuje s konkurenčnimi smučmi. Uspehi slovenskega smučanja so namreč tudi v interesu Elana samega. Pa si avstrijski proizvajalci ne prizadevajo, da bi te telano-valce dobili nazaj? Seveda si. Za Avstrijce so uspehi njihovih tekmovalcev na »tujih« smučeh skoraj že politični problem. Zato so pritiski tamkajšnjih firm, pa tudi Rossignola in Salomona, veliki. No, doslej smo se znali vedno uspešno braniti in računam, da bo tako tudi v bodoče. Najbrž Avstrijce dodatno moti, da tudi njihov najboljši smučarski skakalec Andreas Goldberger skače z Elanovimi smučmi... Morda predstavlja prav to zanje najhujši problem. Vedeti je namreč treba, da je Goldberger že tri leta športnik Avstrije, da je to za Avstrijce nekakšen skakalni Tomba, če se lahko tako izrazim. Po popularnosti pa presega prav vse avstrijske športnike s Thomasom Musterjem na čelu. Kako pa je prišel v vaše vrste? Zgodba z njim je izredno zanimiva. Njegova družina namreč stanuje le 2 kilometra od tovarne Fischer, v kateri sta zaposlena njegov oče in njegov brat. Toda ko je še kot 16-letni skakalec zaprosil, če bi mu v tovarni Fischer podarili skakalne smuči, je dobil negativen odgovor. Pri nas smo mu rade volje ustregli in tudi pri tem smo imeli izredno dober Primož Peterka nova zvezda med smučarskimi skakalci nos. Zelo hitro se je namreč razvil v najboljšega skakalca na svetu in lani je v svetovnem pokalu dosegel 16 zaporednih zmag in seveda osvjil svetovni pokal. Vendar pa Goldberger ni vaš edini skakalni adut... Od tujih bi na prvem mestu omenil Nemca Dieterja Tho-mo, kot zadnjega, pa ne zato, ker bi ga postavljal po vrednosti na zadnje mesto, našega Primoža Peterko. Ta je letos poletel kot meteor v skakalno orbito. Ima talent, izredno znanje, paziti bo moral samo, da ga druge stvari ne preobremenijo in ogrozijo njegovo nadaljnjo športno pot. Ge mu bo to uspelo, se bo razvil v super šampiona. Kakšno pa je razmerje v stroških za vzdrževanje med ekipo v alpskem smučanju in skakalci? Za alpsko smučanje gre razumljivo precej več sredstev. Kot rečeno nas letno stane približno 3 milijarde lir. Za skakalce je namenjeno približno pol milijarde lir. Pri tem imajo vsi skakalci, razen Goldberge-rja, enako pogodbo in so stimulirani na podlagi uspehov na posameznih tekmah. Če potegnem črto pod najin pogovor, lahko torej trdimo, da ste glede bližnje prihodnosti optimist? Vsekakor. O izredno uspešni sezoni alspkih smučarjev sva že govorila. Isto velja tudi za skakalce. Dobili smo že vrsto tekem za svetovni pokal, Peterka je bil zmagovalec In-tersport turneje, tudi v svetovnem pokalu bo skupni zmagovalec Elanov skakalec. Seveda bi radi videli, da bi bil to Peterka, toda če ne bo on, bo to Thoma ali pa ponovno Goldberger. Optimistično lahko gledamo tudi na svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v norveškem Trondhei-mu, kjer nam vsaj ena kolajna ne bi smela uiti. Razlogov za zadovoljstvo in tudi optimizem je torej več kot dovolj. Pogovarjal se je Rado Gruden Za Mitjo Kunca letošnja sezona zaradi hude poškodbe ne bo najprijetnejša KMETIJSTVO Nedelja, 2. februarja 1997 17 OPRAVILA V FEBRUARJU V vinogradu in sadovnjaku lahko že maisikaj postorimo V zelenjavnem vrtu lahko že pripravimo zemljo za sajenje ali saditev Februar je tipični timski mesec. Dnevi se jz dneva v dan daljšajo in v nekaterih sončnih, dneh lahko že zaznavajo v zraku duh bližajoče se pomladi. Zato, Ce nam je vreme naklonjeno, lahko že marsikaj postorimo na na-Sem zemljišču. V vinogradu zemljo obdelujemo, če to Se nismo storili jeseni. Prednost jesenskega obdelovanja je v tem, da se Zemlja med zimo primerno uleže in se obenem obogati z vodo med zimskim deževjem. Ce v februarju obdelujemo zemljo, moramo paziti, da ni premokra, ne Presuha. Globina obdelovanja pa naj ne bo pregloboka, da ne rani korenin. Slednja naj ne Preseže 20 cm. V primeru, da jeseni vinograda nismo gnoji- li, to storimo sedaj. O tem bomo obširno poročali v tej rubriki. Ob ne premrzlem vremenu nadaljujemo z zimsko rezjo. Pri obrezovanju odstranjujemo predvsem šibke, obolele in nepravilno olesenele mladice. Istočasno tudi kontroliramo, ali nam je kaka trta usahnila zaradi kapi vinske trte. To je bolezen, ki se v zadnjih Časih Čedalje bolj in zaskrbljujoče širi v naših vinogradih. V tem primeru trto izrujemo in jo sežgemo. V primeru, da je ta bolezen prisotna, moramo ob obrezovanju biti zelo previdni, da je ne širimo: rezila pred obrezovanjem naslednje trte razkužimo, rane zdravih trt pa premažemo s cepilno smolo. V kleti moramo vino stalno nadzorovati. Preveriti moramo, da ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni. To je zelo važno, saj je na ta način stik s kisikom manjši, to pa tudi prepreči razvoj raznih bolezni. Najvažnejša vzroka bolezni vin sta prav prenizka količina žvepla in prenizka alkoholna stopnja. Tudi v sadovnjaku sedaj gnojimo, Ce to nismo storili že jeseni. Prav tako bomo sadno drevje tudi zaceli obrezovati, z izjemo oljke, za katero bomo počakali vsaj do marca. Oljka je namreč tipična sredozemska kultura in pri nas raste na skrajno severni meji, zato je zelo občutljiva na mraz, posebno pa na pozne pozebe. Ne bo škodilo, Ce bomo tudi obrezovanje drugih gojenih dreves KVOTE MLEKA Predlogi za rešitev problema Predstavile so jih stanovske organizacije predsedniku vlade Problem kvot mleka je še vedno v ospredju italijanskega dogajanja z vsemi implikacijami gospodarskega in političnega značaja. Ta rešitev vprašanja, ki je s protesti prizadetih proizvajalcev zadobilo nevarne raz-sežnosh, se zato zavzema tako vlada kot tudi stanovske kmečke organizacije, ki so v teh zadnjih dneh razvile še posebej obsežno dejavnost, da bi prišlo do rešitve, ki bi zadovoljevale tako Evropsko unijo kot proizvajalce mleka. Tako so se predstavniki Italijanske zveze kmetov (CIA), Zveze neposrednih pridelovalcev in Cona-gricoltura (veleposestniki) 23. t.m. sestali na dolgem pogovoru s predsednikom vlade Prodijem in z ministrom za kmetijstvo Pintom, katerima so predstavili svoje predloge za izhod iz kritičnega stanja. Predlogi so zajed v naslednjih petih točkah: 1. Ustanovitev jamstvenega odbora za preverjanje stanja; 2. Tehnična zamrznitev ukrepov Evropske unije; 3. Upoštevanje možnosti, da kvote B postanejo v celoti vsaj za letošnjo kampanjo popolnoma razpoložljive; 4. Dodatni paket nujnih ukrepov za živinorejo; 5. Obnovitev pogajanj v Bruslju o dodelitvi italijanskih kvot, ki naj se ustrezno povišajo. Vse tri organizacije so tudi pozvale svoje elane in področne organizacije, da se izognejo vsakršni udeležbi pri pobudah »Cobas« (bazičnih odborov), ker bi to ustvarjalo zmešnjavo in bi škodilo nadaljnjim pogajanjem z vlado za Čimbolj ustrezno rešitev celotnega problema. Gre pač za nujen poziv k enotnosti. V ta namen se bo v ponedeljek (jutri) sestal tudi vsedržavni izvršni odbor organizacije CIA, da bi sprejel potrebne odločitve za nadaljevanje najbolj primernih pobud v obrambo proizvajalcev mleka in interesov države. -en V OKVIRU AGREESTA 97 Srečanje o perspektivi rdečih vin V zadnjih letih je povpraševanje po rdečih vinih močno upadlo V okviru videmskega »Agriesta 97«, ki so ga odprli v Četrtek v Terrea-no di Martignacco, bo jutri, 3. februarja zanimivo srečanje o aktualnosti in perspektivi rdečih vin. V zadnjih 15-20 letih je povpraševanje po rdečih vinih pri porabnikih močno upadlo, saj se je njihov okus preusmeril v pretežni meri k belim vinom, kar je tudi močno pogojevalo vinogradnike pri izbiranju sort za nove vinogradniške nasade. Do tega pojava ni prihajalo samo v Furlaniji paC pa tudi pri nas na Tržaškem, še zlasti pa na sosednem območju v Sloveniji, ki sicer slovi po rdečih vinih (teran na Krasu, reforšk v Istri, kabernet v Brdih), katerih proizvodnja pa se je v zadnjem Času znanto zmanjšala prav zaradi zmanjšanega popraševanja po njih. V zadnjih letih, posebno pa še v zadnjih dveh, pa se že opaža, da so se stvari tudi v tem oziru začele spreminjati. K temu je nedvomno prispevala tudi medicinska znanost, ki ugotavlja, da imajo rdeCa vina blagodejne učinke na človekovo zdravje. Seveda pa je za spodbujanje večje pozornosti do rdečih vinskih sort važna predvsem kvaliteta le-teh, h kateri je treba sistematično težiti. V ta naman se je treba izogibati napakam v preteklosti z nesmotrnim rav- preložili na konec meseca. Obrezovanje ni enostavno opravilo, posebno pa zahteva prakso in dolgoletno izkušnjo, a tudi nekaj teoretskega znanja. Eno temeljnih pravil pri obrezovanju je, da mlade rastline Cim manj obrezujemo, Cim bolj pa so starejše, tem bolj obrezujemo. Drugo pravilo je, da veje odrežemo vedno ob odcepitvi kake druge veje ali ob kakem oCesu. Kos veje brez listov na koncu se kaj kmalu začne sušiti, zato se nanjo večkrat začnejo seliti razni škodljivci in mikroorganizmi, ker lahko ogroža življenje celega drevesa. VeCje rane moramo premazati s cepilno smolo. Ob obrezovanju moramo še upoštevati, da enoletne veje večinoma redčimo, to se pravi, da jih cele odstranimo, le v redkih slučajih krajšamo. Na ta naCin preprečimo, da se tvorijo številni, povečini lesni poganjki, in da se rodnost »preseli« na vrh krošnje. Prav tako to preprečimo, Ce krošnjo nižamo, kar obenem pripomore k boljši osvetlitvi v notranjosti krošnje. Med obrezovanjem bomo še vzeli v poštev, da Cim bolj je veja navpična, tem holj je bujna in zatorej malo ali nic obrodi. Obratno pa ima vodoravna veja zelo malo zelenih delov in dosti obrodi. V pravilnem ravnotežju pa je tista veja, ki je diagonalna. Ce še nismo škropili proti breskvini kodra-vosti in proti listni luknjičavosti v januarju, lahko to storimo še sedaj. V ta namen uporabljamo sredstva na podlagi bakra. V zelenjavnem vrtu lahko že pripravimo zemljo za sajenje ali saditev, Ce vreme le ni prevlažno in premrzlo. V primeru napovedi moCnih nalivov, zemljo po pripravi prekrijemo s plastično folijo, da bi se struktura preveč ne pokvarila. Proti koncu meseca lahko sejemo korenje, grah, petršilj, spomladansko špinaCo, sadimo pa Čebulo in Česen. Ce ni premrzlo, v okrasnem vrtu obrezujemo okrasne grmovnice in drevesa. Pri vrtnicah redčimo rodne poganjke in jih krajšamo. Sadimo nove grmovnice, kot npr. vrtnice, oleandre, forsitije in druge. dr. Magda Sturman NOVICE Podaljšan rok za prispevke EU V prilogi »Človek in zemlja« z dne 12. t.m. smo obširno poročali o ugodnih možnostih za pridobivanje prispevkov za gojenje kultur z metodo sonaravnega kmetijstva na osnovi pravilnika Evropske unije 2078/92. Takrat smo zapisali, da rok za vlaganje prošenj zapade konec februarja. Zdaj pa je prišlo sporočilo, da je bil rok znova podaljšan in sicer do 31. marca letos. Dežela je namreč uvidela, da gre za tako pomembne prispevke, da je prav, da se jih okoristijo vasi zainteresirani in jim je zato dala v ta namen še dodatni rok za vložitev prošnje. Prošnje prihajajo pri nas v poštev zlasti za vinogradnike, oljkarje in živinorajece v kolikor poseg B-C govori izrecno tudi o prispevkih za travnike in pašnike in za vzdrževanje le-tžh. Prošnje bo tudi v tem primeru izpolnjevala Kmečka uzveza v svojih uradih. Objavljen pravilnik o zakonu za agroturizem V uradnem listu Dežele št. 3 z dne 15. jan. t.L, je bil končno objavljen deželni pravilnik za izvajanje deželnega zakona št. 25 z dne 22.7. 1996 o agroturizmu. Od sprejema zakona do objave pravilnika za njegovo izvajanje je tako poteklo kar šest mesecev, pa Čeprav gre za važno gospodarsko dejavnost predvsem na goratih območjih. Zakon, ki bi s tem pravilnikom lahko postal izvršljiv, pa žal še ne bo tak, ker Evropska unija še ni dala povoljnega mnenja o zakonu, ki ustanavlja register kmetijskih podjetnikov in za upravljanje katerega je predvidena posebna komisija, ki bo upravljala tudi seznam agroturistiCnih operaterjev. FIUD/OZ E NT E FIERA UDINE ESPOSIZIONI O SEVEROVZHOD JE SREDIŠČE KMETIJSTVA AfiRIEST'97 nanjem tako pri gojenju rdečih sort kot pri tehnologiji v kleti. Jutrišnje srečanje na temo rdečih sort, v prvi vrsti avtohtonih, je namenjeno prav tej tematiki: to je pravilna izbira sort glede na naravne danosti, strokovna navodila za maceracijo klasičnih rdečih sort, ki so merlot, cabernet sau-vignon in cabernet franc. Srečanje organizira sejemska ustanova »Ag-riest« v sodelovanju z ERSA in Italijanskim združenjem enologov in enotehnikov. Zanimivo bo seveda tudi za naše vinogradnike, saj so rdeča vina pri nas še vedno v Čislih. j.k. 32. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH/ STROJEV IN PRIDELKOV # CREDITO COOPERATIVO KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE Furianije Julijske krajine 30. januar-3. februar 1997 SEJMIŠČE V VIDMU URNIK: 9.30-18.30 x\ a:i Nedelja, 2. februarja 1997 ŠPORT r-ALPSKO SMUČANJE / DANES OTVORITEV SVETOVNEGA PRVENSTVA V SESTRIERU Med favoriti tokrat ni slovenskih smučarjev V italijanskem taboru računajo na bogato bero kolajn V vseh disciplinah je krog favoritov precej širok SESTRERE - S svečano otvoritvijo se bo drevi ob 19. uri začelo letošnje svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Prvi se bodo za kolajne pomerili super-veleslalomisti (jutri), za njimi pa se bodo do sobote, 15. februarja, za svetovne naslove pomerili še vsi ostali. Favoritov je veliko, tokrat pa med njimi, vsaj med najozjimi ne, ni slovenskih smučark in smučarjev. Letos najboljša Slovenka Urška Plrovat si je dober teden dni pred začetkom svetovnega prvenstva pretrgala kolenske vezi in je zanjo letošnja sezona končana. Ostale najbrž po kolajnah ne morejo poseči. Podobna ugotovitev velja za moške. Jure Košir se nikakor ne more prebiti v sam vrh, pa tudi Rene Mlekuž in Andrej Miklavc najbrž težko računata na kolajne. Toda svetovno prvenstvo je posebno tekmovanje, na katerem so možna tudi presenečenja. In zakaj ga tokrat ne bi pripravil eden od slovenskih smučarjev. Z veliko večjim optimizmom pričakujejo svetovno prvenstvo v italijanskem taboru. Kandidatov za kolajne je veliko. Na prvem mestu velja omeniti Alberta Tombo, ki je imel le- tos veliko težav s poškodbami, tik pred SP pa je očitno prišel v najboljšo formo. Ob njem ne smemo pozabiti na Ghedino, Runggaldierja in druge, ki lahko osvojijo kolajne v hitrih disciplinah. Se več možnosti imajo italijanske smučarke. Compagnonijeva je v veleslalomu skoraj nepremagljiva, pa tudi v slalomu je že dokazala, da sodi v sam vrh. V boju za veleslalomske kolajne bo še Panzaninijeva. V super- veleslalomu in smuku pa kraljuje Isol-'de Kostner, kateri vsaj ena kolajna ne bi smela uiti. Seveda je krog favoritov povsod zelo širok, ambicije posameznih smučarjev in smučark pa velike. Največjo bero kolajn ob Italijanih pričakujejo Avstrijci in Norvežani, ki so močni v vseh disciplinah, Švicarji, Švedi in Francozi, ki imajo v posameznih disciplinah prav tako precej želez v ognju. Spored svetovnega prvenstva Danes: ob 19.00 otvoritev svetovnega prvenstva Jutri: ob 13.00 superveleslalom za moške Sreda, 5. februarja: ob 18.00 prvi tek in ob 21.00 drugi tek ženskega slaloma Četrtek, 6. februarja: ob 12.00 kombinacijski smuk za moške; ob 18.00 in 21.00 prvi in drugi tek kombinacijskega slaloma Sobota, 8. februarja: ob 13.00 moški smuk Nedelja, 9. februarja: ob 10.00 prvi tek in in ob 13.00 drugi tek ženskega veleslaloma Torek, 11. februarja: ob 13.00 superveleslalom za ženske Sreda, 12. februarja: ob 10.00 prvi tek in ob 13.00 drugi tek moškega veleslaloma Četrtek, 13. februarja: ob 12.00 kombinacijski smuk za ženske; ob 18.00 in 21.00 prvi in drugi tek kombinacijskega slaloma Sobota, 15. februarja: ob 13.00 ženski smuk; ob 18.00 prvi tek in ob 21.00 drugi tek moškega slaloma; ob 22.30 svečan zaključek SP. NOGOMET / DANES V A LIGI Milan - Sompdoria derbi tega kola Udinese gosti nevarni Lazio Derbi 19. kola italijanske nogometne A lige bo danes v Milanu, kjer bo Sacchijeva ekipa igrala proti drugouvrščeni Sampdori. Milan preživlja ta čas hudo krizo in je s 25 točkami le na sredini lestvice. Trener Sacchi bo tako uvedel v postavi nekatere spremembe. Očitno vratar Rossi ni zadovoljil niti trenerja (navijači so z njim že dolgo sprti) in ga bo zato zamenjal s Pagottom. Zanimivo srečanje se obeta v Firencah, kjer bo gostovala Atalanta, ki je zadnje čase v veliki formi. Precej vroče bo tudi v Rimu, kjer moštvo trenerja Bianhcija išče rehabilitacijo z Vicenzo po zadnjih zelo medlih nastopih, tako da je postal položaj na lestvici že dokaj kritičen. Udinese pa bo gostil Lazio, ki je med tednom odstavil trenerja Zemana in je moštvo prevzel sam predsednik Zoff. DANAŠNJI SPORED (14.30): Bologna - Verona, Ca-gliari (izid tekme 1. dela 2:0), Cagliari - Juventus (1:2), Fiorentina - Atalanta (2:2), Milan - Sampdoria (1:2), Parma - Piacenza (0:0), Perugia - Inter (0:1), Reggiana -Napoti (0:1), Roma - Vicenza (2:0), Udinese - Lazio (1:0). B liga SPORED 20. KOLA (14.30): Brescia - Bari, Cesena -Torino, Cosenza - Castel di Sangro, Cremonese - Chie-vo, Empoli - Padova, Foggia - Salernitana 2:0 (igrana sinoči), Lecce - Reggina, Lucchese - Genoa, Pescara -Palermo, Venezia - Ravenna. NOVICE Zadnji smuk pred svetovnim prvenstvom dobila Zelenskaja LAAX - Rusinja Varvara Zelenskaja je zmagala na smuku alpskih smučark za svetovni pokal v švicarskem Laaxu (1:24, 98). Na zadnji tekmi v tej disciplini pred svetovnim prvenstvom v Se-strieru v Italiji sta si drugo mesto razdelili Švicarka Heidi Zurbriggen in Avstrijka Renate Goetschel (1:25, 07). Od Italijank je bila Isolde Kostner peta (1:25, 37), Barbara Merlin pa osma (1:25, 85). Slovenskih smučark ni bilo na startu. KOŠARKA / SINOČI V B LIGI Pričakovana zmaga jadranovcev v Monzi Združena ekipa pa z igro ni zadovoljila V C2 ligi Triestina danes doma proti Riminiju V nadaljevanju nogometne C2 lige bo danes Triestina z novim nakupom Paolom Bonettijem igrala proti Riminiju. Če se želijo Tržačani uvrstiti v »play-off«, marajo danes absolutno zmagati. DANAŠNJI SPORED (14.30): Arezzo - Temana, Fano - Piša, ForM - Iperzola, Giorgione - Vis Pesa-ro, Livorno - Baracca Lugo, Massese - Sandona, Ponsacco - Maceratese, Pontedera - Tolentino, Triestina-Rimini. Rokomet: visoka zmaga Principa v Beneventu BENEVENTO - V nadaljevanju italijanske rokometne A lige je včeraj tržaški Principe brez težav in visoko premagal zadnjeuvrščeni Bene-vento z 38:17 (19:10). Najboljši strelci v tržaškem moštvu so bili Massotti z 9 zadetki ter Schmidt in Vosca s po 7 goli. Tržačani, ki so nastopiti okrnjeni (brez Pastorellija in Guerraz-zija), so takoj visoko povedli in nato vodstvo iz minute v minuto višali. Pri gostiteljih je bil najuspešnejši strelec Acampora s 6 goli. Po tej zmagi ostaja tržaško moštvo še vedno prvo na vrhu lestvice. Na Športelu o Borovi odbojki Jutri, 3. februarja, ob 22.30, bo na TV Koper-Ca-podistria spet na sporedu oddaja o zamejskem športu Sportel. V studiu bo tekel pogovor o odbojki pri Boru, med gosti pa bo tudi novopečeni podpredsednik Deželne kolesarske zveze Radi-voj Pečar. S kamero so se športelovci podati v Repen, na moško odbojkarsko predstavo Koim-pexa, in na Stari vrh pri Škofji loki, kjer je danes na sporedu 10. jubilejni smučarski Pokal prijateljstva treh dežel. Za kotiček Slovenija šport pa se bo s svetovnega prvenstva v smučanju oglasil Rok Maver, ki nam bo razkril zakulisje elite svetovnega belega cirkusa. Izidi mladinskih nogometnih tekem DEŽELNO PRVENSTVO Primorje - San Luigi 0:1 (0:1); Juventina - Capri-va 1:3 (1:1) POKRAJINSKO PRVENSTVO Natisone - Sovodnje 2:0 (1:0), Montebello D. Sosed - Vesna 1:2 (0:1) Monza - Jadran 67:77 (37:37) MONZA: Delle Vedove, Bianchi 24 (4:5), Aznaghi 12 (4:7), Tagtiabue 3 (1:2), Bresciani, Stellutti 14 (4:4), Vigano (0:2), Tonini 6 (0:1), D’Ayala 10 (3:4), Veigani n. v., trener Monti. SON: 30, PON: D’Ayala (28), Tonini (38), 3T: Aznaghi 2, Bianchi 2, D’Aya-la 1. JADRAN: Arena 10 (4:4 prosti meti, 3:9 met za dve, - met za tri), Oberdan 15 (8:8, 2:6, 1:3), Pregare 15 (6:8, 3:4, 1:1), Grbec (0:2, -, -), Rebula 12 (2:2, 5:8, -), Rustja 4 (2:2,1:2, -), Hmeljak 7 (1:2, 3:6, -j, Rauber 4 (2:3, 1:1, 0:5), Tomasini 10 (-, 5:8, -), Požar n.v., trener Čehovin. SON: 22, PON: Pregare (34). SODNIKA: Zammuer (Treviso) in Betteto (Padova). Jadranovci so sinoči v Monzi proti zadnjeuvršče-nemu moštvu Liberi e Forti po pričakovanju zmagali, s prikazano igro, razen v zadnjih minutah, pa niso zadovoljiti. Posebno slabo so igrati v prvi polovici prvega polčasa, saj so verjetno podcenjevali nasprotnika. To so izkoristili domačini, ki so z razigranima strelcema Bianchijem in D’Ayalo najprej povedli v 5. minuti s 14:6, nato pa v 10. minuti s 26:14. Nato so jadranovci vendarle strniti vrste v obrambi, tako da je bil izid ob polčasu izenačen. V drugem delu tekme so naši košarkarji bolje začeli in tako‘j prevzeli vodstvo. Njihova prednost pa ni nikoli presegla 8 točk. V zadnjih 15 minutah so predvsem z boljšo obrambo dokončno strti odpor gostiteljev in tudi zasluženo zmagali. . Od Jadranovih posameznikov bi tokrat pohvalili Deana Oberdana, ki je dobro vodil igro svoje ekipe in tudi dosegel 15 točk, Kristjana Rebulo, ki je dal 12 točk in imel 6 skokov. Pohvalo si zasluži tudi Sandi Rauber, ki je bil sicer v napadu manj učinkovit, imel pa je kar 10 skokov, kar je bilo še kako pomembno, saj je bil v boju pod košema izredno dragocen. Se vedno je bil namreč odsoten center Stefan Samec. V prihodnjem kolu čaka jadranovce še eno gostovanje. Igrali bodo namreč v nedeljo v Collegnu proti domači ekipi Pati. Cerea. (Kaf) OSTALA IZIDA: Sca-me Bergamo - Riva del Garda 65:79, Gesteco -Borgomanero 71:80 Primož Peterka tretji vVVillingenu VVHUNGEN - Na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v VVillingenu v Nemčiji je slavil avstrijski skakalec Martin Holvvarth z 238, 2 (120, 0/126, 5m) točke, pred Nemcem Dieterjem Thomd (231, 2; 131/119, 5) in Primožem Peterko (226, 9; 122/116). V svetovnem pokalu je po petnajstih tekmah Dieter Thoma na vrhu prehitel Peterko. Thoma ima zdaj 904 točke, Peterka pa 892. d KOŠARKA h Alibegovič že danes s Tržačani v Milanu Generfel pred težko nalogo Tržaški Genertel se bo danes v Milanu predstavil z obema norima okrepitvama, kapetanom slovenske reprezentance Teo-manom Alibego-vičem in bosansldm košarkarjem Gordanom FMčem. Tržačani kljub no vima okrepitvama (Alibegovič še ni povsem pozdravil gripe) nimajo velikih možnosti proti Stefanelu. Pomembno pa bo že danes videti, kako se bosta oba nova košarkarja vključila v ekipo in se ji tudi prilagodila. DANAŠNJI SPORED (18.00); Stefanel Milan - Genertel Tisti Montana Forti - Kinder Bologna, Benet-ton Treviso - Scavoli-ni Pesaro, Telemarket Rim - Viola Reggio Calabria, Teamsy-stem Bologna - Polti Cantu, Pištola - Fona-tanfredda Siena. A2:Dinamica proti Riminiju Derbi današnjega kola v A2 ligi bo v Gorici, kjer bo domača Dinamica igrala proti vodilnemu Koncretu iz Riminija. Čeprav Goričane čaka težka naloga, pa morajo absolutno zmagati, če želijo napredovati v višjo ligo. OSTALI DANAŠNJI SPORED (18.00): Cfm Reggio Emilia - Casetti Imo la; Juve Caserta -Floor Padova, Faber Fabriano - Banco Sardegna Sassari; Bini Livorno - Jco-plastic Battipaglia: Serapide Pozzuoli -Montecatini. KOŠARKA / V ZADNJEM KOLU PRVEGA DELA V D LIGI Sinoči vse tri naše peterke uspešne Do prve letošnje zmage pa je v promocijskem prvenstvu z dobro obrambo prišel Breg Bor Radenska - Arte 81:69 (32:31) BOR: Filipčič 11 (3:9 prosti meti, 1:2 met za dve, 2:2 met za tri), Susani 20 (4:4, 5:9, 2:5), Perčič 2 (-, 1:1, -), Barini 7 (3:4, 2:5, -), R. Simonič 4 (2:2, 1:1, -), M. Simonič 12 (5:6, 2:7, 1:2), Rasman 2 (-, 1:3, -), Klabjan 13 (7:9, 3:4, -), Tomšič 10 (4:7, 3:3,0:4), Lapel, trener Krečič. SON: 27. PON: R. Simonič. 3T: Filipčič 2, Susani 2, M. Simonič 1. Borovci so proti močnemu Arteju pospravili še dve točki in tako ohranili drugo mesto na lestvici. Naši košarkarji so dokaj spodbudno začeli in v 10. minuti vodili z 20:11. Nakar so popustili, tako da so po prvem polčasu ohranili le pičlo točko razlike. V dnigem polčasu je za naše slabo kazalo, saj so v 6. minuti zaostajali za 5 točk (37:42). Nato pa so z zelo dobro consko obrambo 3:2 zaostanek nadoknadili in proti koncu tekme z uspešnimi prostimi meti ohranili prednost ter zasluženo zmagali. Od posameznikov je bil tokrat Bomt Klabjan gotovo najboljši, dobro je v napadu igral tudi Susani. (Niko) Cicibona Prefebbricati Marsich - Adi TS 77:55 (37:20) CICIBONA: Persi 16 (2:2, 4:6, 2:3), Giacomini (-, 0:6, 0:2), Jogan 6 (2:2, 2:4, 0:1), A. Zuppin 7 (1:2, 3:8, -), Battilana 6 (-, 3:5, -), Iz. Bajc 6 (0:1, 3:8, -), Messini 13 (1:4, 6:9, -), M. Uršič 6 (-, 3:7, 0:1), P. Furlan 6 (-, 3:4, -), Križmančič 11 (1:4, 5:6, -); trener L. Furlan. PM 7:15, met za dva 32:63, met za tri 2:7, skupno 34:70 (49 %). SON: 19. PON: Križmančič (38). V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so dcibonaši brez težav osvojili nov par točk, saj so zanesljivo odpravili skromnemu tržaškemu Adiju. V prvih minutah so bili sicer gostje presenetljivo dokaj uspešni, zatem pa so Furlanovi fantje pritisnili na plin in že pred koncem polčasa je bilo tekme dejansko konec. »Coach« Furlan je tako imel priložnost, da opravi številne menjave, kar sta najboljše izkoristila Mauro Messini in Poldo Križmančič, ki je z zelo dobrim nastopom (11 točk, 7 skokov, 4 ukradene žoge in 6 prejetih osebnih napak) praznoval svoj rojstni dan. (VJ) Larvo Isonzo - Dom Agorest Rob Roy 72:82 (36:36) DOM: Franko 20 (8:10,6:11, -), Corsi 8 (5:8, 1:3, -), Košuta 2 (2:2, 0:1, 0:1), Jarc 18 (4:6, 7:11, -), Podbersič 2 (-, 1:1, -), Di Cecco 23 (3:6, 10:15, -), Gej 2 (-, 1:5, -), Kocjančič, Ambrosi 7 (3:3, 2:2, -) PON: Podbersič Domovci so zaključili prvi del prvenstva s pomembno zmago v gosteh proti mladi, vendar precej skromni ekipi iz Tržiča. Naši so se morali vsekakor precej potruditi preden so strli odpor žilavih domačinov, tako da se je tekma dejansko odločila šele v zadnjih petih minutah igre. Začetek ni bil najboljši, saj so se vrstile napake tako v obrambi kot tudi v napadu. Kljub številnim menjavam, do- movci niso znali ustrezno reagirati in so se prilagodili igri domačinov. V uvodnih minutah drugega dela so belodreči zaigrali nekoliko bolje in končno izkoristili svojo višinsko premoč. Tako so imeli v 24. minuti že 10 točk prednosti (48:38). Nato pa so zaigrali nezbrano in domačini so spet dohiteli naše in ravnovesje je trajalo do zadnjega dela, ko sta Jarc in Ambrosi dala odločilni doprinos za zmago. Domovci se tako še vedno borijo za prva mesta, kar je po dveh zaporednih slabih sezonah vsekakor razveseljivo. (Semolič) PROMOCIJSKA UGA Breg - Petrolchimica Adriatica 73:69 (38:38) BREG: Pavlica 16 (8:9, 4:9, -), Berdon 9 (0:2, 3:8, 1:2), De Guarrini 15 (5:12, 5:12, -), Malalan 11 (1:1, 5:8, 0:5), SChiu-laz 14 (3:8, 4:9, 1:4), Taučer 4 (-, 2:4, -), Mingot (-, 0:1, -), Bandi (-, 0:1, -), Gobbo 2 (2:4, -, -), Barini 2 (0:2,1:1); trener Salvi. SON: 19; PON: Malalan (32) Brežani so končno prebili led in prvič letos zmagali. Zmaga je posledica izredne volje in borbenosti ter izvrstne obrambe, s katero so Brežani nadoknadili katastrofalno slab napad (le 30-odstotna uspešnost pri PM in metih). Odločilen je bil tudi vstop Fabia Gobba v 32. minuti, ki je nasprotnikom ukradel veliko žogo in jih povsem zmedel. Odločilno trojko pa je dosegel Janez Berdon. Za igro v obrambi zaslužijo prav vsi igralci pohvalo. (D. S.) ŠPORT, ODBOJKA Nedelja, 2. februarja 1997 MOŠKA B2 LIGA / IZREDNO POMEMBNI ZMAGI ŽENSKA B2 LIGA MOŠKA C1 LIGA Imsa Kmečka banka uveljavila zakon močnejšega Koimpex za korak bližji cilju San Miguel - Imsa KmeCka banka 1:3 (15:10, 6:15, 13:15, 8:15) IMSA KMECKA BANKA: Feri 5+19, Sulina 6+18, ^atej Černič 10+14, Cola 6+8, Beltrame 6+12, KorsiC i 1+0, Marchesini 3+2, Florenin 0+0, Simon Černič, “Uzzinelli, Radetti. Servis (točke/napake): Imsa 6/25, San Miguel ^'18, Blok: Imsa 14, San Miguel 9. Napake: Imsa 9, San Miguel 18. Trajanje setov: 37’, 20‘, 43‘in 30’. Po Isoli je pod udarci Imse Kmečke banke sinoči padel tudi drugi najnevarnejši nasprotnik Goričanov | y boju za napredovanje. Poleg proti šestim odličnim \ pralcem onstran mreže so se morali Goričani tokrat Ipredvsem v prvih dveh setih) boriti tudi proti izred-slabo razpoloženima sodnikoma, ki sta v odloCil-trenutkih marsikdaj oškodovala goriške igralce. Vendar pa tudo onadva nista mogla prav nic proti ■^amojevim igralcem, ki so od začetka do konca igrali r0s izredno. Tokrat je namreč ravno proti lanskim s°igralcem tudi Sulina igral kot si vsi od njega Pričakujejo. Ne gre pozabiti tudi na rezerve, kot na Primer na Florenina in Koršiča, ki sta večkrat stopila 119 igrišče in tako dala nekaj odmora soigralcem. Kor-sic pa je bil celo odločilen, saj je ravno on z blokom dosegel 14. točko v četrtem setu. I Kar se tiče tekme je treba reci, da niso Goričani začeli ravno najboljše. Proti odličnemu bloku so namreč imeli nemalo problemov, tako da so morali j stalno zasledovati nasprotnika. Pri 11:10 pa je prvi sodnik dosodil res neobstoječ prekršek Černiču in tako v bistvu podaril San Miguelu uvodni set. Poraz je v bistvu še bolj stimuliral Goričane, ki so v drugem setu povsem nadigrali tekmeca. Tretji set Se je kmalu spremenil v pravo bitko. Občinstvo je Pogostoma zadržalo sapo ob neverjetnih posegih j Igralcev. Ko je že kazalo, da se bo tekma obrnila v korist domačinov (vodili so z 12:8), so imsovci spet Pritisnili na plin in suvereno zmagali set po »ne-' skončnih« 43 minutah igre San Miguel je dobro začel tudi v 4. setu, a po njegovem vodstvu s 7:3 so valovci spet zagospodarili na igrišču. Zamo (trener Imse Kmečke banke): »Napetost je bila na igrišču velika. To se je na začetku poznalo na obeh straneh mreže. Po izgubljenem setu pa so fantje dobro reagirali, zlahka izenačili, nato pa spet izgubili nit igre. Zaostanek 12:8 v tretjem setu je ekipa znala z zbrano igro nadoknaditi in v četrtem je Marchesini sPet lahko tekoče vodil igro moštva. Pohvalosi založijo vsi, tudi tisti, ki niso stopili na igrišče.« (A&D) Koimpex - Lagunalight 3:2 (10:15, 15:11, 7:15, 15:4,15:12) KOIMPEX: Stabile 6+17, De Cecco 14+31, Aljoša Kralj 7+11, David Kralj 2+1, Riolino 5+7, Prinčič b+0, Božič 3+5, Butelli 4+1, Ro vere, Miot, Volčič. Koimpex je sinoči z odličnim nastopom prepriclji-v° preskočil visoko oviro in vknjižil zlata vredni točki v boju za direkten obstanek v ligi: še bolj so se oddaljili od dna, istočasno pa sinočnjega nasprotnika dohiteli na lestvici. »Bil je to odličen nastop, saj je bila igra spektakularna, z dolgimi akcijami, lepimi obrambnimi posegi in številnimi menjavami servisa. Mi smo dali na igrišče srce,« je bil navdušen komentar trenerja slo-gaše Petra De VValdersteina. Trener je vlogo podajaCa tokrat že od vsega začetka zaupal Butelliju, ki je v bistvu ponovil odličen nastop iz preteklega kola v Veroni. Na krilu sta delovala David Kralj in Stabile, centra sta bila Riolino in Prinčič, glavni tolkaC pa je bil De Cecco. Slo-gašem sta servis in sprejem delalla občasno težave, v vseh ostalih elementih pa so zaigrali zelo dobro, še posebej v bloku in napadu. Toda tudi Lagunalight ni stal križem rok. To je mlada in visoka postava z odličnim blokom in zelo prodornim glavnim tolkačem, ki je bil trn v peti Slogine obrambe. Zanimiva tekma je bila negotova do zadnjega. Ključen za uspeh domačih odbojkarjev je bil drugi set, v katerem je pri njihovem vodstvu z 8:4 prišlo kar do dvanajstih zaporednih menjav servisa, ne da bi ena ali druga ekipa dosegla točko. Slogaši so tako odbili reakcijo gostov in preprečili, da bi ti povedli v setih z 2:0. V tie breaku pa so slogaši takoj zaceli dobro in vodili od začetka do konca. OSTALI IZIDI: Riviera - Santa Giustina 3:1, Mo-gliano - Chioggia 3:0, Fossb - Argentario 0:3. Valovci ustavili tudi San Miguel Koimpex brez težav do zmage Koimpex - Mogliano 3:0 (15:8,15:6,15:10) KOIMPEX: Gruden 0+0, Sricchia 9+4, Barbara Gregori 5+4, Bene-vol 9+3, Vodopivec 5+0, Paola Gregori 0+0, Cioc-chi, Fabrizi 2+2, Mamil-lo 1+0, Cok 0+0, Pertot. Servis (točke/napake): Koimpex 11/15, Mogliano 5/13. Po treh zaporednih porazili je združena ekipa prišla do dragocene zmage. Srečanje z Mo-glianom je sodilo v sklop tekem za obstanek v ligi, dejansko pa je bila razlika v kakovosti med šesterkama tako velika, da kakega posebno napetega ozračja ni bilo Čutiti ne na igrišču ne na stopniščih. Združena ekipa je prati objektivno šibkejšemu nasprotniku postregla z doslej najmanj prepričljivim nastopom na domačih tleh, kljub temu pa je zmagala v manj kot eni uri. Mogliano je pokazal resnično zelo malo, vrh tega pa je njegova po-dajačica igrala s poškodovanim kolenom in je imela velike težave s premikanjem po igrišču, čeprav se je junaško borila. »Nismo bili najbolj koncentrirani. Igralke so mislile, da bodo po treh težkih tekmah zlahka prišle do zmage. Ko so opazile, da je Mogliano prišel v Trst samo s sedmimi igralkami, so ga verjetno začele podza-vestno podcenjevati,« je po srečanju pojasnil pomožni trener Bruno Milic. Nezbranost je bila najbolj vidna v prvem setu, v katerem je moral trener Sain kaj kmalu dvigniti glas, da so njegove igralke zaigrale bolj učinkovito. Na obeh straneh je bilo precej netočnosti v vseh elementih, k sreCi pa je pri Koimpexu dobro deloval servis, s katerim je dosegel šest direktnih točk, od teh pet s servisi v skoku Vodopivčeve, Sricchie in Benevolove. Trener Sain je proti koncu seta tudi zamenjal podajačico Grudnovo s Paolo Gregori, ki je nato ostala na igrišču do konca tekme. Najboljšo igro je združena ekipa pokazala v drugem setu, kq je po vodstvu Mogliana s 5:2 povsem zagospodarila na igrišču in zaigrala tako kot zmore. V tretjem setu je trener spet nekoliko zamenjal postavo in poslal na igrišče Mamillovo ter Benevolovo premaknil na center, kjer je nadomestila Fabrizijevo. Pri Koimpexu je spet popustila koncentracija in gostje so povedle z 9:4. Ker pa so se gostiteljice vendarle zavedale svoje premoči, jih ni zajela panika in so po lepem bloku Sricchie z nekoliko bolj zbrano igro spet prevzele niti igre v svoje roke, set pa je Be-nevolvoa zaključila s tremi zaporednimi servisi v skoku. Skratka, minimalen trud, maksimalen rezultat (ak) OSTALI IZIDI: Albatros - Rovereto 3:0, Por-cia - Alloys 3:0, Marzola - Noventa 0:3, Cavazzale - Sangiorgina 1:3, Godi-gese - Wubar 3:0, Camst - Conegliano 3:0. Sočani pošteno namučili Soave Klede najboljši Soča Sobema - Sovae 1:3 (15:7, 13:15, 10:15, 5:15) SOČA SOBEMA: Diego Petejan 6+14, Klede 7+17, Rajko Petejan 1+4, Battisti 1+1, Brisco 5+2, Tomšič 1+0, Uršič 0+3, Cotič 0+0, Makuc. SoCani so tokrat lahko zadovoljni z igro in res škoda, da je bil rezultat spet neugoden. Proti Soa-veju, ki se poteguje najmanj za play off, so odi-grali solidno tekmo, še posebej, če vemo, da so nastopili v zelo okrnjeni postavi, saj je poleg Muccija in Ferija manjkal tudi center Braini, ki ga je nadomestil Brisco. Gostitelji so v prvem setu naravnost blesteli, saj jim je šlo vse od rok. Z dobrim servisom so prisilili nasprotnika, da je pretežno napadal po krilih, kjer pa je njegove napadalne udarce pričakal zanesljiv Sočin blok. Zelo dobro sta delovala tudi obramba in protinapad, tako da je bil set kmalu osvojen. Zelo izenačen je bil drugi set. Odločitev o zmagovalcu je padla prav na koncu in lahko rečemo, da je SoCa zamudila priložnost, da bi povedla z 2:0. V nadaljevanju je Soave vse bolj rasel, pokazal je požrtvovalno obrambo in dober napad, Sočanom pa je postopoma začelo zmanjkovati moči. V tretjem setu so se gostom upirali vse do rezultata 9:9, potem pa so popustili. Najboljši mož na igrišču pri Soči je bil Aleš Klede, ki se je izkazal tako v napadu kakor v obrambi. OSTALA IZIDA: Pa-squato Chioggia - Idela Se-dia 3:1, Fincantieri - latte-rie Friulane 2:3. MLADINKE Bor v finalu s Slogo Bor - SanFAndrea 3:0(15:3,15:8,15:7) BOR: Flego, Bogateč, J. in Z. Miličevič. Macho, Rogelja, Sad-lovvski, Sternad, Vir-giglio V povratnem polfinalnem srečanju so borovke spet potrdile, da so boljše od svojih nasprotnic in se tako uvrstile v finale, kjer se bodo pomerile s Slogo. Najbolje so pla-ve zaigrale v prvem nizu, ko so nasprotnice dobesedno »povozile«. V tem setu se je izkazala Tjaša Rogelja, ki je z ostrim servisom večkrat spravila v težave sprejem na-1 sprotnic. Ostala dva seta nista bila povsem enosmerna, saj so borovke po gladko osvojenem prvem setu popustile, a zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. (T. G.) ŽENSKA C1 LIGA / OBA NAŠA PREDSTAVNIKA USPEŽNA La Goriziana odpravila Verono, Kmečka banka Martignacco Veselje igralk Olympie je na koncu skalila poškodba Trapuzzanove La Goriziana Zadružna kreditna banka - Colombo Verona 3:0 (15:10, 15:12,15:10) LA GORIZIANA: Tomšič 5+1, Orel 6+3, Cemic 1+8, Monica To-masin 16+11, Uršič 2+2, Michela Tomasin 8+6, Zuccarino 0+1, Braini 0+0, Tosoratti. Servis (točke/napake) 8/8. Blok 10+4. Valovke so uspešen prvi del končale z lepo in prepričljivo zmago. Čeprav so nastopile okrnjene, so gladko premagale nasprotnika, ki je imel na lestvici enako število točk. Rezervne igralke so dobro opravile svojo nalogo, servis pa je bil stalno trn v peti nasprotnikovega sprejema. Prvi set je bil izenačen samo na začetku, potem pa je bila premoč gostiteljic več kot očitna, ton pa so Valovi igri dajali bloki Michele Tomasin. Valovke so bile v tem setu toliko boljše, da so v začetku drugega seta zaigrale manj zbrano, kar pa se jim je takoj maščevalo. Zaradi številnih napak so Verončankam dovolile, da povedejo z 0:5, 1:6, 2:7 in celo 4:10. Tedaj je k sreči prišlo do preobrata. Trener Jerončič je poslal na igrišče Ilenio Zuccarino in Mašo Braini, po šestih blokih sester Tomasin pa so valovke ujele nasprotnice pri 12. točki in set nato tudi osvojile. Za Colombo je bil to hud udarec in valovke so v tretjem setu takoj povedle z 12:2. Tedaj so popustile, zavladal je preplah, Colombo je začel nizati točke, k sreči pa do presenečenje le ni prišlo. Pohvalo zasluži vsa ekipa, podajačica Ma-nuela Tomšič pa je tokrat res zaigrala tako, kot od nje pričakuje trener. Kmečka banka K2 Šport - liber-tas Martignacco 3:1 (15:8, 9:15,15:4, 15:9) KMECKA BANKA: H. Corsi 2+4, Brisco 14+13, Trapuzzano 5+7, Princi 5+1, V. Černič 7+8, Pitacco 5+4, Bulfoni 0+0, Pascolat 0+0, M. Cemic, Braini, Zotti. Odbojkarice Kmečke banke K2 Šport so sinoCi proti Martignaccu vknjižile načrtovano zmago, toda veselje zaradi novega uspeha je zagrenila poškodba Trapuzzanove tik pred koncem 4. seta, ko je po bloku padla na nogo nasprotnici in si zvila koleno. Za kako hudo poškodbo gre, bodo pokazali naknadni pregledi, vsekakor pa so Trapuzzanovo takoj po srečanju odpeljali v bolnišnico. Glede na potek srečanja bi bil končni rezultat lahko bolj prepričljiv. Toda po zelo odločnem začetku in dobri igri v prvem setu, je zbranost igralk 01ympie nenadoma popustila in nasprotnice so v začetku drugega niza povedle kar z 8:1. Goričankam je še uspelo zmanjšati zaostanek na 8:10, več pa niso zmogle. Zato pa je bila reakcija v tretjem setu izredna. Kalčeve igralke so po hitrem postopku dobile tretji niz in tudi četrti je bil do stanja 13:5 povsem enak. Takrat pa je prišlo do poškodbe Trapuzzanove, kar je nekoliko zaustavilo nalet olimpijk, toda po kratkem predahu so osvojile še manjkajoči dve točki in se zasluženo veselile. KmeCka banka je tokrat zaigrala z nekoliko spremenjeno postavo, saj je mesto Viviane Zotti v šesterki prevzela Tanja Pitacco, od posameznic pa posebno pohvalo zaslužijo Evelin Bulfoni, Erika Brisco in Vanja Cemic. OSTALA IZIDA: Tomana - Sar-tori 1:3, Gemona - Codogne 0:3. _________DEŽELNA D LIGA_________________ Espego KO v 5. nizu Sloga še plačuje davek neizkušenosti MOŠKA D LIGA La Grotta - Espego 3:2 (15:7,12:15,15:10,7:15,15:9) ESPEGO: Mucci 1+0, Campagner 7+9, Cemic 4+1, Plesničar 2+5, Mania 12+13, Lukeš 5+8, Braione 0+2, Devetak 6+3, Brisco, Macus, Jelen, Poletto. Espeeovci so zaigralo! boljše kot prejšnji teden, a pomanjkljivosti je bilo še vedno preveč. Zaradi netočnega sprejema je ves napad vse preveč slonel na krilih, občutiti pa je bilo tudi pomanjkanje zadostnega prepričanja v svoje moči. Za dober nastop velja pohvaliti Davida Lukeša. ZENSKA D UGA Sloga - Danone Rivignano 0:3 (14:16,13:15,12:15) SLOGA: Babudri, Furlan 4+3, Kalc 2+0, Kobau 2+0, Kocjančič 0+0, Mauro 3+1, Miot 4+2, Molassi 7+15, Obad, Piccoli 5+2, Sosič 4+2. Servis (točke/napake): Sloga 9/10, Danone 10/5. Sloga je gladko izgubila, tudi tokrat pa ostaja zavest, da bi bil izid lahko bistveno drugačen, saj so se seti našim igralkam izmuzniti iz rok prav na koncu. V prvem je bila Sloga stalno v vodstvu, dva zgrešena servisa na Stirinajstici pa sta botrovala nasprotnikovi zmagi. Drugi in tretji niz sta si bila na las podobna. Gostje so visoko povedle, Sloga pa se nikakor ni hotela predati, tako je v drugem zmanjšala zaostanek od 8:14 na 13:14, dlje pa ni šlo. V tretjem je Rivignano povedel že s 13:5, a so naše igralke tudi tu z značajno igro zaostanek malodane izničile. Dosegle so 12. točko, tedaj pa so bile zopet prisebnejše gostje. Vsekakor moramo poudariti, da je Sloga tokrat igrala proti starejšim in zato tudi neprimerno bolj izkušenenim igralkam, ki so prav zaradi svoje rutini-ranosti uspešno zaustavljale Slogine akcije. Sloga po igralskem kadru ni prav nič slabša od svojih nasprotnic, manjka pa ji izkušenost zahtevnejših nastopov. Ce bi bila dosežena še ta, bi bil tudi položaj na lestvici bistveno drugačen. (Inka) domači šport Danes Nedelja, 2. februarja 1997 NOGOMET »ELITNA LIGA« 14.30 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Mossa; 14.30 na Proseku: Primorje Adriaker - San Luigi; 14.30 v Aiellu: Aiello -Zarja 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Tarcentina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Moraro; 14.30 v Vilesah: Villesse - Primorec: 14.30 v Podgori: Piedimon-te - Breg 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fogliano; 10.30 na Proseku: Gaja - Latte Carso B; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 v TržiCu: Aris S. Polo - Mladost; 10.30 v Bazovici: Zarja - Montebello Don Bosco NAJMLAJSI 8.45 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi - Gaja KOŠARKA D LIGA 10.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio: Inter 1904 -Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.30 v Miljah: Intermuggia - Bor Ediauto A DEČKI 11.30 v Trstu, »1. maj»: Bor Dentalex - Ferrovia-rio; 10.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Autosandra -Polet »PROPAGANDA« 17.20 pri BriSCkih, »Ervatti«: Kontovel - Ferro- viario ODBOJKA MLADINKE 10.00 v Gorici, Ul. S. Michele: Azzurra - 01ym-pia Adria Auto DEKLICE 9.15 na Opčinah: Sloga B - Virtus TS B; 11.00 na Opčinah: Sloga A - Computer Discount; 11.00 v Dolini: Breg - Area Immobiliare C NARASCAJNICE 9.30 v TržiCu: Fincantieri - Val; 10.30 v Comu di Rosazzo: Cormons - Adria Auto _______________________________________________________________________ AMATERSKA NOGOMETNA PRVENSTVA / V ELITNI IN PROMOCIJSKI LIGI __ Okrnjena Juventina na zahtevnem gostovanju v Seveglianu Sovodenjci upajo v nadaljevanje serije uspehov, zelo važna tekma za Primorje, Zarja proti predzadnjemu Aiellu na zmago V 1. AL so izključitve zdesetkale vrste Vesne, ki gosti tretjeuvrščeno Tarcentino -V 2. AL Kras mora zmagati, lažja naloga za Primorec, Breg po točko v Podgoro -V 3. AL Gaja, Breg B in Mladost z možnostmi za uspel1 ELITNA UGA Sevegliano - Juventina Po sredinem lepem nogometnem spektaklu ob gostovanju prvoligaša Maribora v Standrežu bo Juventina danes pred dokaj težko nalogo. Gostovala bo v Seveglianu, ki ga je že na prvi tekmi premagala z 2:0. Oba zadetka je takrat dosegel Villani. V zadnjih treh kolih je naša ekipa izbojevala tri neodločene izide, Čeprav je dvakrat igrala doma. Verjetno bi se Standrežci danes v Seveglianu zadovoljili tudi s točko, saj bodo brez Tabaja in verjetno tudi brez Bastianija. V vratih pa bo spet Manuel Zanier, ki je bil izključen za eno kolo. Da bi Juventina danes lahko iztržila vsaj točko, bo morala igrati gotovo bolje kot v nedeljo doma proti Centru del Mobile. Sicer smo prepričani, dai bo znal trener Zuppicchini primemo motivirati svoje igralce za to delikatno preizkušnjo. PROMOCIJSKA UGA Sovodnje - Mossa Nadaljuje se vroCa serija tekem za Sovodenjce, ki zadnja kola igrajo samo proti ekipam z zgornjega dela lestvice. Kaže pa, da jim taki »ugledni« nasprotniki kar prijajo, saj so v gosteh premagali Lu-cinico, doma Ponziano in iztržili točko v Koprivnem. Danes je na vrsti domaCe srečanje z Mosso, ki je prva na lestvici. Sovodenjci bodo nastopili brez izključenih Breganta in Cescuttija, kar je za ekipo seveda hud handikap. V sovodenjskem taboru pa so prepričani, da tudi tokrat ne bodo ostali praznih rok in da bodo tako podaljšali uspešno vrsto (osmih) nastopov. V prvem delu so Sovodenjci v MoSi izgubili z 1:3, Častni zadetek pa je dosegel Goriup. Aiello - Zarja Po zasluženi zmagi nad Manzanom v preteklem kolu Čaka danes Bazovce tekma proti predzadnjemu Aiellu. Ekipa iz Furlanije je v dosedanjih 17 srečanjih zbrala le 14 točk. V prvem delu je Zarja zmagala 2:1 z zadetkoma Padoana in Valzana. Glede na položaj na lestvici varovanci trenerja Palcinija tudi danes računajo na zmago, kar bi jim omogočilo obdržati stik z vrhom lestvice. Na drugi strani pa mora tudi Aiello zmagati, saj bi v nasprotnem slučaju položaj postal kritičen. Primorje - San Luigi Na Proseku bo danes na sporedu zelo zanimivo srečanje med Primorjem in tržaško ekipo San Lui-gija. Prvo srečanje se je zaključilo 1:1 z zadetkom Pescatorija za Primorje in Čermelja (bivšim igralcem Gaje) za San Luigi. San Luigi je zelo nevarna ekipa v gosteh, saj je od skupno osmih zmag, kar pet dosegla izven Trsta in le enkrat izgubila. Trenutno se nahaja na Četrtem mestu z 29 točkami in ima torej le pet točk manj od vodilne Mosse. Položaj ProseCanov pa je po nedeljskem spodrsljaju proti Flumignano ponovno zaskrbljujoč. Ekipa ima 16 točk, kar je v poprečju manj kot ena točka na tekmo. Navijati Primorja upajo seveda na zmago, saj so se na domačih tleh doslejej le dvakrat veselili. 1. AMATERSKA UGA Vesna - Tarcentina Poraz proti Opicini je pustil posledice pri kriški Vesni predvsem zaradi izključitev. Trener Nonis bo moral voditi svoje igralce do 11. februarja s tribun, napadalec Lakoseljac bo zaradi kazni počival štiri nedelje, kapetan Soavi pa bo počival le danes. Zaradi tega bo današnje srečanje proti tretjeuvrSCeni Tarcentini zelo težko. Tarcentina ima 30 točk, z 29 danimi zadetki pa ima drugi najboljši napad. Vesna ima le tri točke manj, torej bi v slučaju zmage ujela prav Tarcentino. Prvo srečanje se je zaključilo z zmago ekipe iz Furlanije z 1:0. 2. AMATERSKA UGA Kras - Moraro Krašovci imajo danes možnost, da dosežejo drugo prvenstveno zmago. V Repen prihaja namreč ekipa Morara, ki ima 17 točk. Prvo srečanje se je zaključilo z zmago Morara z 2:1 (za Kras je bil uspešen Chies). Položaj Krasa je zelo zaskrbljujoč, vendar nekateri znaki reakcije so vidni, zaradi tega je upanje v zmago realno. Villesse - Primorec Po nesrečnem porazu proti Pro Romansu ima]0 danes Trebenci možnost za zmago, saj se Villesse s 15 točkami nahaja v spodnjem delu lestvice. Prv0 srečanje se je zaključilo z zmago Trebencev s 3:2-Primorec bi z zmago lahko še upal na visoko uvrstitev, obenem pa bi pomagal Krasu, saj je Villesse neposredni tekmec Krasa v boju za obstanek. Piedimonte - Breg Breg in Piedimonte sta prejšnjo nedeljo potiva; la, saj zaradi močnega vetra ni bilo mogoče odigrati srečanja Breg - Domio in Chiarbola - Piedimonte' Piedimonte ima drugi najslabši napad (13 za-detkov) in drugo najboljšo obrambo (12 zadetkov)' Trenutno se nahaja na sredini lestvice z 19 točka-mi, kar je le dve manj od Brežanov. Za Breg bi bila danes že točka zares dragocena, saj bi bil to še en korak za cim hitrejšo rešitev. 3. AMATERSKA UGA Gaja-LatteCarso B Gajevci nadaljujejo z izdatnimi zmagami, vendar pa vodilni Roianese ne popušča, medtem ko j° drugouvrščeni SanfAndrea v nedeljo doživel prvr prvenstveni poraz. Danes je na sporedu prav dvoboj med vodilnima. Ekipa Gaje pa ima možnost, da ponovno odnese vse tri točke, saj sodi Latte Carso med slabše ekipe (9 točk v 13 srečanjih). Treba pa bo paziti, saj se je prvo srečanje zaključilo 1:1. Union - Breg B Druga ekipa Brega, ki je v nedeljo počivala (tekma je bila prekinjena zaradi močnega vetra), gre da-nes v gosteh k lonjerskemu Unionu, ki ima le dve točki veC. Srečanje bi moralo biti izenačeno, prva tekmo pa je dobil Union z 1:0. (E. Bevk) Mladost-Fogliano Doberdobsko moštvo mora danes absolutno doma premagati Fogliano, da bi ne izgubilo stika z vrhom. Mladost, ki je današnjega nasprotnika že premagala v prvem delu z 2:1 z goloma Petra Ger-goleta in Blasona, bo sicer igrala brez izključenega Maniaja, je favorit. V primem uspeha bi bil za našo ekipo to že osmi zaporedni nastop brez poraza. j ZASTOPSTVO LANCIA V TRSTU SE PRIDRUŽUJE VLADNI POBUDI ZA OBNOVO AVTOMOBILSKEGA PARKA VITALUL Izredna priložnost za nakup avtomobila Lancia Y. FERRUCCI ® TRST - UL Flavia - Tel. 040/381010 • Do 4.380.000 lir prihranka in še izredno financiranje z 48 nizkimi obroki za zamenjavo več kot 10 let* starega avtomobila za odpad Primer: Lancia Y 1.2 LE ponujena cena 14.870.000 lir * predujem (30%) 4.461.000 lir 48 mesečni obroki po 269.500 lir stroški SAVA 250.000 lir -LAN 11% TAEG 13,06% ali / • Izredno ugodna cenitev za vse rabljene avtomobile, ki so stari manj kot 10 let. Pri prodajalcih Lancia Vas čakajo Se druge zanimive finančne ugodnosti, ki jih oddobri SAVA. Vsa dodatna pojasnila o višini obrestnih mer in o pogojih, ki jih uveljavlja SAVA so na raz- polaga v analitičnih listih, kot jih predvideva zakon. LANCIA Y 1.2 LE | LANCIA DELTA 1.6 LE I LANCIA DEDRA 1.6 LE** I LANCIA k 2.0 LE * I LANCIA Z 2.0 LS L. 14.870.000* L. 23.170.000 L. 27.120.000* L. 47.570.000 * L. 47.620.000* GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA trsi Kulturni dom SSG - Danes, 2. februarja, ob 16. uri ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi - Dvorana Trip-covich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 2. februarja., ob 16. uri (red D) zadnja uprizoritev Mozartove opere »Čudežna piščal« (II flauto magico). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Auditorioum Muzeja Revoltella Ura z... - Jutri, 3. februarja, ob 18. uri recital Cinzie Forte. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofok-lejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera De-gli Espositi. V abonmaju: odrezek št. 3 Gledališče Cristallo Danes, 2. februarja, ob 16.30 zadnja ponovitev »Master class con Maria Callas« Terenceja Mc-Nallyja v postavitvi Gledališča Eliseo. Rezija Patrick Guinand. Nastopa Rossella Falk. V sredo, 5. t.m., ob 20.30 »Siddharta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser. Povem ti pravljico: Danes, 2. februarja, ob 11.00: »Un viaggio il-lustrato« - Predstavila se bo skupina »Teatro di Piazza e d’Occa-sione« iz Prata. Gledališče Cristallo Gledališče Miela Začela se je abonmajska kampanja za ciklus »Teatralmente in-trecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališču Cristallo, v gledališču Miela in v uradih UTAT. Informacije na tel. št. 39061 in 365119. OPČINE Prosvetni dom V torek, 4. februarja, ob 20.30 Boris Kobal in Sergej VerC »Ko satira obmolkne«. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu bo predstavljeno prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelujejo Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Vstop z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu, na Stadionu 1. maj, na ZSKD in pri organizatorjih večera. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« V soboto, 15. februarja, ob 20.45 se bo skupina Arteffetto v sedelo vaju z gledališčem S. Giovanni iz Trsta predstavila z delom Al-da De Benedettija »Paola e i leo-ni«, v režiji M. Ainzare. Nastopajo: Micnele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trsi Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. februarja, ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stru-mentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo Jutri, 3. februarja, koncert dua Bal-dini (violina in klavir). Na sporedu sonati Carla Augusta Nielsena in Edvarda Griega. Gledališča Rossetti V soboto, 15. marca, ob 21. uri koncert Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, bo nastopil kantavtor Francesco De Gregori. Gledališče Miela Danes, 2. t.m.,ob 21.00 koncert skupine »Oficina Zoe«. Danes, 2.t. m,ob 18.00 srečanje s prof. Georgesom Lapassadejem, avtorjem knjige »Transe e disso-ciazione«. MILJE Gledališče G. Verdi Koncertna sezona 1997 V nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V ponedeljek, 24. februarja, ob 20.30 koncert harmonikarja Corra-da Rojaca. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska galerija Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«,, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavalie-re, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella Galerija moderne umetnosti: do 16. februarja je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. februarja razstavljajo Tristano di RoBilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandi-ni.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. februarja je na ogled razstava »Tra le rigne« slikarja Čira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicolo, 20): do 11. februarja na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Temperini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. KOROŠKA GLOBASNICA Pri Soštarju - Društvo upokojencev Pliberk. Danes, 2. t.m., ob 14.00 Veseli pust; na sporedu petje, šaljivi prizor, ples itd. Maske zaželje-ne. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V Farni dvorani KD Šmihel Danes, 2. t.m., ob 11.00 »Zaklad kapitana Ahaca«; gostuje otroška igralska skupina iz Borovelj. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): jutri, 3. t.m., ob 17.45 otvoritev razstave Maurizia Chioz-ze »La nave nei secoli«. GORICA Katoliška knjigarna Ars Galerija (Travnik 25): do 12. februarja je na ogled je razstava Jasne Merku. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Se danes, 2. februarja, je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Kravvagna. Mestna galerija: do 9. februarja je na ogled razstava Giorgia Morandija. Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debre. LIBUCE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: do 22. februarja, razstava del Draga DruškoviCa. DUNAJ Klub Slovenskih študentk in študentov: na ogled je razstava Kristijana Schellandra »Slike vmes«. LOČILO Nad Posojilnico-Bank SPD »Dobrac« in SPD »Žila« Danes, 2. t.m., ob 17.00 »Zaklad kapitana Ahaca«; gostuje otroška igralska skupina iz Borovelj. SVEČE Na pokopališču Zveza koroških partizanov Danes 2.t.m;, ob 11.00 spominska svečanost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika -Tomaža. KRIŽANKA Vodoravno: 1. oznaka za tangens, 3. pripadnik evropskega otoškega naroda, 7. Bakhova palica, 9. ameriška filmska igralka (Sydne), 10. morski pas ob obali, ki pripada obrežni državi (dve besedi), 12. ime turškega državnika Atatuerka, 13. doba, vek, 14. Mojzesov brat, 15. popravljalec ur, 16. zaničljiv izraz za Azijca, 18. oseba, ki godrnja, godrnjalo, 21. italijanski tržaški pesnik (Umberto), 24. prebivalka evropske otoške države, 26. ameriški pisec (George), 27. angleški popevkar, 28. mehanizem za preklapljanje zobnikov različnih premerov, 30. ameriški filmski komik s pravim imenom Oliver Hardy, 31. zelenica v pušCavi, 32. francoska književnica, Chopinova prijateljica (George), 33. kemijski znak za tantal. Navpično: 1. tretja najdaljša italijanska reka, 2. zdrobljeno kamenje za gradnjo in vzdrževanje cest, 3. hinduistična boginja sreče, Višnujeva žena, Lakšmi, 4. najve-Cja slovenska luka, 5. večji kos pohištva, 6. delavec, ki obdeluje les, 7. škatla za cigare ali manjše predmete, 8. podkožno maščobno tkivo pri prašiču, 11. avtomobilska oznaka Nizozemske, 15. francoski slikar (Maurice), 17. začetnici nemškega fizika Einsteina, 19. trd, bleščeč se kremenčev mineral, 20. vrsta posredne davščine, trošarina, 21. grški otok ob zahodni obali male Azije, 22. oblika tujega Zenskega imena Adelheid, 23. afriška država ob Gvinejskem zalivu, z glavnim mestom Porto Novo, 25. luka v Izraelu, tudi Aka, 27. kemijski znak za barij, 29. kemijski element iz skupine halogenov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 'ej, ‘pueg ‘bzbo ‘oi[o ‘^rajBluam ‘>peig ‘apv ‘mpj ‘Bqeg ‘eSrau Teize ‘jam ‘uoiv ‘ara ‘fema)! ‘sad mjeqo ‘auiog ‘sip po^S ‘S} :ouABiopoy\ Aamsati SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBUKA NIKARAGOV. LEVIČARJI DRŽAVE V RAZVOJU ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA FRNIKOLA MESTO V SRED. BOSNI VELELNI NAKLON ROMUNSKI TERENSKI AVTO ODPRTINA V ZIDU LESNI PREMOG ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA REPUBLIKA NORDU. BOG MRTVIH KUC NA POMOČ PODZEMNI ŽUŽKOJED ANTON KARINGER SLOV. PESNIK (IVAN NEPOMUK) REPUBLIKA DEJAVNOST PLANINCEV SLOV. PESNIK (PETER) VEČJI KOS POHIŠTVA ŽENSKA, KI STANUJE VRIŠI AM. FILM. NAGRADA PALESTIN. 0SV0B0D. ORGANIZ. TOPNIČAR PRIPADNICE STGR. PLEMENA REŽ. SAGAN P0U. PISAT (STANISLAVV) KNJIŽEV. DEBELJAK PRIPADNIK NEOKO- LONIALIZMA TVEGANA NAPOVED DRAGO TRŠAR STARORIM. POZDRAV TIPALKA SLOV. RAPPER STRANSKI PROIZVOD PRIPRIDOB. SLADKORJA PEVKA PRODNIK DELAVEC V KAMNOLOMU MESTO PRI TAKA0KI LASTNOST ŠIROKEGA IGRALKA SAVINA PRITOK DONAVE V ROMUNIJI ORGANIZ. ZA BEGUNCE BOGINJA ATOR ZMES IZOTOP TORIJA MESTECE PRI ZADRU avtor: SIMON LENARČIČ IZRASTEK NA PRSTU FIN. SMUČ. SKAKALEC FRANC. RISATEU (EMILE) HUMOR. ERŽIŠNIK BREZOBLIČ. GMOTA NEPRIJETEN OBČUTEK JADRAN. OTOK IGRALEC ALEKSIČ IZDEL0V. STOLOV NAPLAČILO ANGL. OTOK V IRSKEM MORJU PRITOK VISLE INDIJSKI HRAST PEŠČENA PUŠČAVA NEKD. IME TOPOLA PRI MEDVODAH LASTNINA IGRA Z LOPARJI AM. FILM. IGRALEC (RICK) ZOBATI KIT ENOROŽEC EDEN OD JONSKIH OTOKOV SIRIJA Z MEZOPOTAMIJO (V ST. VEKU) ANG0RSKA VOLNA VHODNV ‘VlaiNVBV ‘V^VII ‘TVAHVN ‘SINVBOJN ‘SINSL ‘afiaiNi VNIBVLV^ V13AS ‘NVS ‘aviois VllJAJ ‘XSI ‘N3NM3IN ‘1HON ‘NIN ‘VDINVlaiN ‘031 ‘no ‘Vil ‘33NM ‘N3 nv ‘3AV ‘La ‘VAVLS :OUABJOpOyX :A3XIS3TH 22 Nedelja, 2. februarja 1997 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 tr Slovenija 1 Slovenija 2 J Filip tfil TV dnevnik Športna tribuna Alpe Jadran Dnevnik Variete: V družini, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30,10.00) dnevnik e RAI 1 Aktualno: Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: Check-up Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Or-son in Olivia Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Free Willy Aktualno: Linea verde -Zelena Črta - Obzorja Nedeljski Disney Risanke: Classic Cartoon Variete: V družini Dnevnik, 13.25 oddaja o motorjih Tg2 Motori Oktualna odd.: Teleca-. mere(vodi Anna La Rosa) Aktualno: TV Zone Film: Una spia in vacan-za (pust, ZDA ’79) Nedeljski Disney, vmes film La baia deli’ inferno (dram., ZDA ’55, i. Alan Ladd, Joanne Dm) Risanke Šport: Domenica sprint SP v smučanju: Otvoritvena slovesnost Dnevnik Tg2 Film: Premonizioni mor-tali - Dream Man (dram., ’95, i. P. Kensit, A. Mc-Carthy, B. Greenvvood) Nan.: Law & Order Dnevnik in vreme Zidovska kultura Glasba: Svving, rock in pop - Glasb, trenutki italijanske glasbe Nabožna oddaja: Sedmi ^ RAI 3 dan Angelus, papežev blagoslov Variete: Fuori orario Aktualno: Linea verde - Dober dan. glasba! Zelena Črta (vodi Sandro SP v smučanju: ženski Varmucci) veleslalom, 1. tek, 12.50 Dnevnik 2. tek Variete: Domenica in Film: Marcellino pane e (vodijo Mara Venier, An- vino (dram., SP. ’55) drea Roncato, G.P. Ga- Šport: Quelli che aspet- leazzi, don Mazzi), vmes tano... športi oddaji (15.20 Cam- Deželni dnevnik, 14.15 bio di campo, (16.20) So- dnevnik lo per i finali Športni odd.: Quelli che Dnevnik il calcio, 16.30 Stadio Šport: 90. minuta sprint Variete: Domenica in Nan.: Miami Vice Vremenska napoved Vreme, dnevnik, deželne Dnevnik vesti in šport Športne vesti Variete: Blob Film: Destino di un’ im- Aktualna oddaja o peratrice (zgod., Avstrija zdravju: Elisir (vodi M. ’57, r. E. Marischka, i. Mirabella) Romy Schneider, K. Športna nedelja Bohm) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik uši Športna nedelja Dokumenti: Overland Nočni dnevnik, vreme Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme eUrl Nogomet A lige Variete: Fuori orario Opera: Fedora Film: Fontana di Trevi Nad.: In memoria di una (glas,. It. ’60, i. Claudio signora (1978) Villa, M.G. Buccella) Nan.: Giudice di notte, 6.40 A cuore aperto, 7.30 Quincy Pregled tiska Nedeljski koncert MaSa Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), vmes (11.30) dnevnik Nan.: HiSa v preriji Dnevnik Tg4 Film: II principe coraggio (pust., ZDA ’54) Nan.: Burk, 17.00 Komisar Seal) Nan.: Colombo Dnevnik in vreme Film: Corda tesa (krim., ZDA ’84, i. Clint Ea-stvvood, G. Bujold) Film: L’ amante del tuo amante e la mia amante (kom., Fr. '93, i. F. Hu-ster, M.S. Lelouch), 0.55 | Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja: Le ffon-tiere dello spirito Dok.: 5 celin (vodi Luigi Bignami), 10.30 dok. oddaja Galapagos Aktualna oddaja o doku-| mentarnih reportažah in Otroški variete, vmes Vremenska panorama Euronevvs nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Mali teja Bim Bum Bam in Ozare (ponovitev) oglasi - Morilci so med Carta e penna Otroški program: nad. nami (A. MarodiC) Risanke, 9.55 La nostra Skrivnost sedme poti, Zlata šestedeta leta slo- inviata Manuela 8.35 Ziv žav, 9.25 Do- venske popevke: Nostal- Variete: Sorridi, c’e Bim dojeve dogodivščine gija z avtorji: Jernej Jung, Bum Bam Oddaja o ljudeh in živa- Jani Golob, Aleš Kresnik Nan.: Mc Gyver lih: 4X4 (ponovitev) in Deliali (8. oddaja) Odprti studio Nedeljska maša SP v smučanju: slalom Šport: Vodic nogometne- njej Dok.: Podobe narave (2), 1. tek, 12.40 2. tek ga prvenstva IjlS Obzorja duha Nan.: V slogi je moč (Av- Nan.: Tequila & Bonetti Dlan v dlani stral., 44. epizoda) Film: Arizona Junior ITgS Nedeljska reportaža Glasbena oddaja (kom., ZDA '87, i. Nicho- Poročila SP v smučarskih skokih las Gage, J. Goodman) jjjjl Ljudje in zemlja SP v biatlonu: zasledo- Film: Tutta colpa di paph Planet In valni tekmi, (M) in (2) (kom., ZDA '95, i. Chri- Film: Grof Monte Cristo Šport stopher D. Baunes, Joyce (ZDA 1974, r. D. Greene, Košarka NBA Action De VVitt) i. Richard Cahmberlain) Košarka: Finale sloven- Odprti studio, vreme Obzornik skega pokala, ženske Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Popolna tujca Nan.: V slogi je moč (Av- Nan.: Star Trek Po domače stral, 45. epizoda) Variete: Nedeljski «Mai Naravni parki Slovenije: Včeraj, danes, jutri dire gol» Krajinski park Topla Nad.: Ljubezen na stran- Film: Vuppies 2 (kom., VCeraj, danes, jutri skem tiru (VB, 3. ep.) It. ’86, i. C. De Sica, M. Risanka, 19.20 Loto Napovedniki Boldi, J. Gala, F. Moro) TV Dnevnik 2, vreme Evropski ženski magazin: Šport: Pressing (vodi Rai- Šport, Zrcalo tedna Belladonna mondo Vianello) Zoom, 21.20 Rondo kviz Dok.: Žive legende iz Italija 1 šport Večerni gost daljnih dežel (5. del) Film: Una donna allo Včeraj, danes, jutri Šport v nedeljo specchio (kom., It. ’84, i. Poročila, vreme Popularna klasična gla- Stefania Sandrelli) Film: Razredni boj (Nem. sba Aktualno: 8 mm 1994. r. F. Fromm) Belladonna (pon.) # TELE 4 Koper zanimivostih: Natura av-ventura 22.00 Dogodki in odmevi Glasba: Superclassifica Nad.: La ribelle Lestvica LP (vodi Laura RfR Ustoličenje škofa Freddi) jflR Športna oddaja Dnevnik Mg Film Variete: Buona domenica Personaggi e opinioni - [Tto (vodijo Fiorello, M. Co-stanzo, Claudio Lippi, Osebe in mnenja Športna oddaja n Paola Barale) 053 Film 5533 Nan.: lo Gerry Scotti, Delia Scala) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualna oddaja: Target (vodi Gaia De Laurentiis) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Aktualna oddaja na temo: Corto circuito (vodita Gian Arturo Ferrari in Daria Bjgnardi) Nočni dnevnik Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angelo Pregled tiska Aktualno: Nonsolomoda Pregled tiska Euronevvs Dok.: Ameriška zgodovina, 17.00 Otroška odd. Peter Pan Risanke: Huckleberry Finn, 18.00 Kam vodijo nase stezice Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Dokumentarna odd.. 19.30 nan.: Nočni sodnik Vesolje je, 20.25 Žrebanje loto Istra in..., 21.00 Nanizanka: Leteči zdravniki Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.15 Športni dnevnik Globus, 22.55 Renato Chicco Jazz Quartet, nato Vsedanes MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 dnev-| nik, 13.15,19.50 Šport 12.45 SP v smučanju I Papežev blagoslov Film: L’ arciere del re (pust., ZDA ’55) Nanizanka SP v smučanju: Otvoritvena slovesnost Film: Ho sposato un fan-tasma (fant., ZDA ’84) Film: Gazebo (kom., ZDA '60, i. Glenn Ford) Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizmna optimizma; 11.30 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za...; 18.05 Igra; 18.35 KMPZ iz Celja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.35 V računalniku, 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Schubertov dan na Evroradiu; 10.00 Moška, 11.00 Dunaj, 13.00 Praga. 16.00 Danska; 18.00 Varšava;, 19,05 Helsinki; 21.30 Leipzig, 23.00 Vancouver; 0.00 Nočni pr.. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 14.30 -18.00 Na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 Poročila; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večer večnozeleneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00. Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Velik križ (I. Sosič, r. A. Rustja, 1. del); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena - Komedija: Novo življenje (P. Lužan, r. M. Uršič); 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Šport in glasba, vmes (16.30) kratka poročila; 17.00 Iz krajevnih stvarnosti, nato Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. • Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Karnten (dr. M. Ostravsky); 18.00- 18.30 6X6 Domače uspešnice M J? Uk OVEN 21.3. - 20.4.: Prav imate: dobra volja je res najbolja. ampak Ce ni pristna, se kaj kmalu prevesi v svoje nasprotje. Telesu je ljubša spontanost, četudi je malce neprijetna. Snemite torej masko. BIK 21. 4. - 20. 5.: Čeprav ste v idealiziranju še zmeraj neprekosljivi, ste dosegli vsaj to, da znate lotevati meglo od peska - vsaj teoretično. Za praktično plat vam tako ali tako nikdar ni mar. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Razmahnili se boste na malone vseh področjih, le na travniku ljubezni boste se zmeraj pogrešali omamo dišečih cvetov. Ce ne prej, vas bo doletela v času cvetenja Češenj. RAK 22.6. - 22. 7.: Privoščili si boste temeljit počitek, ki bo v vaše telo povrnil zdravje, v dušo pa vedrino. Naslednji teden se nekoliko manj razdajajte, pa boste vseskozi vedri in zdravi. LEV 23. 7. - 23.8.: Ogreli se boste za spremembo v ljubezenskem gnezdecu. Medtem ko boste sanjarili o Čudovitih novostih, se bo vaša ljubljena oseba ogrevala za nekaj povsem drugačnega. Ojej! DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Odprli se boste staremu znancu in v njem ugledali prijateljsko dušo. Ne Čudite se, da ga niste odkrili že prej, saj ste znance hranili predaleč od kotička, namenjenega prijateljem. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zdelo se vam bo, da ne potrebujete niti sopotnikov niti pomočnikov. Pa še prav imate; potrebujete zgolj izkušenega svetovalca, ki vas bo pravočasno opozoril na Ceri'in pasti. ŠKORPIJON 23. TO. -22. IT.: TradiM se boste do onemoglosti in prezirali vsak glas telesa, ki bo zahtevalo počitek in obnovo. Ce boste nadaljevati s takim tempom, vas Čaka teden dni prisilnega počitka. STRELEC 23. Tl. - 2T. T 2.: Težave, ki so vas pestile minulo obdobje, bodo na lepem postale tako neznatne, da se vam bodo zazdele malone smešne. A ker brez težav ne morete, si boste brž izmislili novo. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Nihati boste od skrajnosti do skrajnosti in tipati po možnostih za dosego ravnotežja. Prepustite se raje eni od skrajnosti, razvrednotite lažne upe ter se lotite še druge. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Spoznali boste osebo, ki vas bo z besedami popeljala v skrivnosti duhovne blaženosti. Ko bo prišel na vrsto praktični pouk, pa bo grdo zatajila. Tedaj boste na vrsti vi. RIBI 20.2. - 20.3.: Z uspehom boste preganjali duševno sivino, vse dokler vam ne bo nenadzorovano planila iz ust. Dovolite ji razmah, pa se bo razkadila v meglo, v vas pa se bo prižgala svetloba. a RAI3 ■mik slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.20 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.20 15.50 17.30 18.00 18.10 18.45 19.35 20.35 20.45 20.50 23.00 22.55 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Due lacrime (dram., It. ’54, i. Alberto Farnese) Aktualna oddaja o rastlinju: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa iz Westa -Skupna igra (i. Jane Sey-mour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Due notti con Cleo-patra (kom., It. ’53, i. S. Loren, A. Sordi) Sedem dni v parlamentu Mladinski variete Solle-tico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferracini, Mamo Serio) Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme v oddaji: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Carlo Conti) Vreme, dnevnik in Šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Lamerica (dram., It. ’94, r. Gianni Amelio, i. Enrico Lo Verso) Dnevnik Aktualne teme v odd.: Porta a porta Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Aktualno: Cammin leg-gendo (V. Gassman) RAI 2 Variete za najmlajše Zidovska kultura Schwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualna odd.: Cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile Nan.: Hunter Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick (i. Horst Tappert) Aktualno: Bergamo Alta -Natura morta con citta Dnevnik, vreme, 0.10 Da- nes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno: Tele Camere (vodi Anna La Rosa) Film: Abissinia (dram., It. ’92, i. M. Adorf) ^ RAI 3 6.00 8.30 8.50 10.30 12.00 12.15 12.50 14.00 15.10 16.40 17.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.15 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Dok.: Mačka Film': La chiave della citta (kom., ZDA ’50) Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji. Filozofija, Živali, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni SP v smučanju: moški superveleslalom Deželne vesti, dnevnik. 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Športno popoldne: nogomet B in C lige, rubrika Beli cirkus, itd. Famosi per 15 minuti Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualna odd.: Film vero Dnevnik, deželne vesti Koncert: za SP v smučanju Dokumenti: Numero Zero Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario ŠE? RETE 4 ITALIA 1 fr- Slovenija 1 Slovenija 2 Nan.: Časa dolce časa, 6.20 nad. lo e pap& Film: L’ articolo 2 (’93) Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de- stino, 11.00 Aroma de cafč, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Kviz: La mota della for- tuna - Kolo sreče Dnevnik Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Processo alla cittž (dram., It. ’52) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Vittima predestina-ta (dram., ZDA ’88, i. S. Powers, L. Bridges) Film: Hardcore (dram., ZDA ’78, i. G.C. Scott), 0.45 Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.05 23.15 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in Zenske (vodi Maria De Filippi) JNan.: Blondinka za očeta Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Eroe per caso (kom., ZDA '93, i. D. Hoffman, Andy Garcia, Geena Davis, C. Chase) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska 6.10 9.15 10.15 10.20 12.25 12.55 14.25 13.30 14.30 15.00 16.00 16.30 18.30 19.00 20.30 22.30 23.45 0.15 0.20 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet (vodi Tamara Dona) Nan.: Magnum P.I., 11.30 Mc Gyver Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti. Šport studio Variete za najmlajše Le inchieste di Ciao Ciao , risanke Nan.: Helen in njeni prijatelji Variete za najmlajše: Ciao ciao mix in risanke Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.30 I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days Film: I Goonies (pust.,m ZDA '85, i. S. Astin, J. Bro-lin, Jeff Cohen) Variete: Ponedeljkov «Mai dire gol» Šport: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti Italija 1 šport # TELE 4 16.45, 23.00, 1.355 Dogodki in odmevi Rokomet lige Al Nogomet lige C2 Športna oddaja Košarka lige Al: Stefanel - Genertel Aktualno: Zoom Film: Bad Trip ® MONTECARLO 19.30 15.00 17.00 20.30 21.30 23.30 0.00 13.00 11.00 12.55 14.00 16.00 17.50 19.50 20.30 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.20, 20.20 Šport Nan.: Ironside SP v smučanju Film: II figliuol prodigo (dram., ZDA ’55) Variete: Tappeto Volante Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point Športna oddaja Film: Da mezzogiorno al-le tre (dram., ZDA '75, i. Charles Bronson) Vremenska panorama -1.20 Teletekst Včeraj, danes, jutri Euronevvs Videoring Otroški program: Na po- Tedenski izbor: nan. Po- tep - Po spominu... (od- polna tujca (ZDA, 4. epi- daje iz arhiva otroškega zoda) in maldinskega progra- Film: Kraj zločina - Raz- ma) redni boj (Nemčija ’94) Tedenski izbor: Okolje in Za TV kamero mi, 10.05 Šport v ne- Utrip deljo, 10.50 Maribor ’96: Zrcalo tedna Komorni zbor iz Tallina Rondo kviz (srebrna plaketa) Poročila Dokumentarna serija: Ra- TV igrica: Hugo (pon.) ziskovalci National Geo- Zoom graphica (ZDA, 4. del) Ljudje in zemlja Obzorja duha Večerni gost: Nataša Bar- SP v alpskem smučanju: bara Gračner moški superveleslalom Dober dan, Koroška Euronevvs m TV prodaja Tedenski izbor: Koncert H Videostrani revije Manager (1. del) Obzornik Balet na glasbo Rolling Otroški program: Rado- Stonesov: Petelin vedni Taček: Dimnik Nadaljevanka: Ljubezen Dok.: Skrb za zemljo na stranskem tiru (VB, 3. Po Sloveniji epizoda) O naravi in okolju tokrat Avstralska nanizanka: V nekoliko drugače slogi je moč (45. epizoda) TV igrica: Lingo SP v alpskem smučanju: V čeraj, danes, jutri . moški superveleslalom Risanka Nan.: Viper (5. epizoda) Žrebanje 3X3 Recept za zdravo ■raft TV dnevnik, vreme, šport živlnjenje Pro et contra Ameriška nanizanka: Napovedniki Simpsonovi (65. epizoda) Oddaja o turizmu: Homo Napovedniki turisticus Včeraj, danes, jutri Osmi dan Sestriere ’97 Včeraj, danes, jutri Nan.: Angel, varuh moj Odmevi, vreme, šport (ZDA, 10. epizoda) Ameriška nanizanka: Vi- Napovedniki soka družba (5. epizoda) Dok.: Stoletje ljudstva - Film: Mit Verlust ist zn Izgubljeni mir rechnen (Avstrija 1992, r. Včeraj, danes, jutri U. Seidl, i. P. Hutterova) Roka rocka Osmi dan (pon.) RS™ Brane Rončel izza odra Videoring Recept za zdravo TV jutri, videostrani življenje (ponovitev) IH Koper 15.00 16.10 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.20 21.50 22.30 Euronews SP v smučanju: moški superveleslalom Istra in... Globus Program v slovenskem jezikm Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Aktualno: Vsedanes, 19.45 Dokumentarna oddaja NBA Action Nad.: Princ regent (i. P. Egan, Susannah York, 3. del) Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, 22.05 Euronevvs Oddaja o zamejskem športu in športnikih: Sportel K" "N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Polka je ukazana; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno: Pesmi. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.05 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Modne novosti; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evropop; 17.35 V računalniku; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8,05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Kronika; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.15 Intermezzo; 20.30 Evroradio '96/97; 22.15 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič na Modrem V,; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše. vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Izidor Predan - Doric, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.40 Vzhod ni daleč; 10.30 Intermezzo; 11,45 V središču pozornosti; 12,40 Revija ZSCPZ: ŽPZ Glasbene matice, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Filh. orkester iz Vidma; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Gradišča, naša pozabljena dediščina; 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un paico ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JflSNb OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 * VREMENSKA SUKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje od severa hladnejši zrak. 1000 ' 1010 - DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.06 Dolžina dneva 9.35 ftUNINE MENE Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 12.33. y v MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. v.___ BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden. PLIMOVANJE Danes: ob4.45 najvišje 30 cm, ob 12.29 najnižje -33 cm, ob 19.14 najvišje 10 cm, ob 23.43 najnižje -5 cm. Jutri: ob 5.57 najvišje 35 cm, ob 13.14 najnižje -44 cm, ob 19.53 najvišje 20 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............-1 1000 m.............-3 1500 m.............-6 °c 2000 m.............-7 2500 m ............-8 2864 m.............-9 C DANES TRBIŽ CELOVEC O -6/0 O KRANJSKA GORA ^ -10/-2 O TRŽIČ -8/-1 GRADEC -B/-1 O S. GRADEC ■6/0 M. SOBOTA O -8/-1 MARIBOR O ^/-i o PTUJ CELJE O -7/0 CEDAD-^n^ OVIDEM -1/8 O KRANJ 65 ^N. GORICA GORICA o '2/6 O ° LJUBLJANA -6/0 TRST 0/8 N. MESTO -6/-1 POSTOJNA O o -4/2 KOČEVJE ZAGREB -5/0 O PORTOROŽ O UMAG ° 'S ČRNOMELJ, O OPATIJA PAZIN o REKA 0/S Slovenija: Na Primorskem bo precej jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -5, najvišje dnevne od -3 do 2, na Primorskem do 10 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu in v severni Italiji bo delno jasno, drugod bo zmerno do pretežno oblačno. JUTRI GRADEC -8/0 TRBIŽ CELOVEC O -6/-1 O KRANJSKA GORA , <65 M. SOBOTA O -8/0 MARIBOR o 4/1 -,0/1 TRŽIČ 4/1 ČEDAD OVIDEM -1/9 O KRANJ CELJE o -7/1 66 s 66 .N. GORICA GORICA 0 .2/7 O TRST 0/10 LJUBLJANA ■*/' N. MESTO -6/0 POSTOJNA O O ‘4/3 KOČEVJE ^ O CRNOMEU ZAGREB .5/1 O £0' RTOROZ N ------ REKA o/9 V c______> OPATIJA _ 656 POREČ ^IN O o Slovenija: V ponedeljek in torek bo suho in delno jasno vreme, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ah nizka oblačnost.