Tedenske siovice. Pomoč za oškodovanee po prirodnih nezgodah. Na seji parlamentamega odbora za pomoč oškodovancem se je razpravljalo o predlogu, ki se nahaja v zakonskem načrtu glede kredita 10 milijonoY dinarjev. Minister za poljedelstvo dr. Kulovec. je poročal, kaj je vlada dosedaj storila. Od 5 milijonov, ki se nahajajo v proračunn, je bivši notranji ministcr razdcMl 1 milijon, za ostali d*nar pa sedanja vlada ne Ye, kje je, ker ga j« notranjf minister potrošil v druge SYrhe. To je noY slučaj, kako je prejšnja Ylada kredite, ki so bili določenii v proračunu potrošila za strankarske namene. Nova vlada je dala eden in pol milijona dinarjev za oškodovance od poplave iz rezwYnih proračunskih kreditoY. Po nalogu mjinistrskega sveta se daje oškodovancem posojilo dievet milijonoY in 50 YagonoY komze kot pomoč in tri milijone, nabraniih iz prostovoljnih prispevkov. Finančni minister je izja^il, da je izdal naredbo, da se oprostijo da^ka tisli, ki so trpelu vsled povodnji. Zahtevanega kredita 100 miLijonov dinarjev ne more dati, ker mu ne dovoljujejo sredstva. Ves ta denar je bil vsled brezobzirnosti prcjšnje vlade potrošen. Na predlog muslunana Baliča bo ta Yprašanja proučlil ministrski svct. Seja se bo nadaljevala, kadar bo sklepal minislrskii SYet o teh Yprašanjih. Na ta predlog je finančni minisler pristal. Naši župani. Izvoljeni so y Zagorcih Anton Cuš, v Poljčanah Š. Prešern, v Lušečki Yasi Ignac Zorko, y Št. n/u pri Velenju Alojz Krajnc. Dekliškim zvezap! V četrtek, dne 30. t. m., se vrši občni zbor Prosvetne zve-ze v Mariboru, na katerega bodo vsa včlanjena dmštva poslala svoje delegate. Dekliške zveze, ki so odseki i-zobraževalnih društev, naj sporočijo svoje morebitne želje in nasvete zastopnikom, ki bodo šli na občni zbor, da se bo o njih porazgovorilo. Bog žrvil — Osrednje vodstvo Dekliških z\ez y Mariboru. Kmetje, naročajte kbledar Kmetske rreze, ki je irzšel. Naj ne bo nobenega kmeta, ki ne bi imel tega koledarja. Varujte se koledarja, ki ga vsiljujejo samostojneži pod paslovom »Kmetijski koledar.« Naš koledar naroeite posainezniki pri: Prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, organizacije SLS pa pri: Tajništvu. SLS, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Mariborske novice. Priziv socijalnih demokratov proti občinskim volitvam v Mariboru je veliki žtipan zavrnil kot neutemeljen. Kljub zavrnitvi pa noče stari župan Grčar sklicati novoizvoljenih občinskih odbornikov, da bi ti izvolili novega župana, podžupana in mestne svetnike. Narodni blok se je vadi tega Grearjevega cincanja pritožil na okrajno glavarstvo. G. Grčar bi namreč rad zavlekel volitev novega župana preko 1. novembra, da bi potegnil lepo plačo mariborskega župana še tudi za mesec november. — Zavod šolskih sester v Mariboru je slavil dne 15. t. m. 601etnico obstoja učnega zavoda. — Dne 12. t. m., ob štirih zjutraj je izbruhnil požar v rnlinu posestnika Leberiča pri Zgornji Kungoti. Zgorela so malone vsa poslopja. Skoda znaša 500.000 dinarjev. Požarna bramba je mogla ogenj le samo omejiti. Škoda je krita z zavarovalnino. Blagoslovitev novega zvona v Javorju pri Črni v Mežiški dolini. Dobili smo težko pričakovani novi zvon, kj ga je vlila livarna Zvonoglas v Mariboru v splošno zadovoljstvo. Veliko veselje je zavladalo, ko so ga pripeljali vscga ovenčanega v spremstvu družic. Topiči so mu pokali v pozdrav, da je kar bobnelo naokoli. Nančka Stopar p. d. Mežnarova ga je pozdravila z v ta namen sestavljeno pesmijo. Nato je zapel domači cerkveni pevski zbor, nakar je zvon blagoslovil č. g. J. Dobrovc, župnik v Črni. Botri so bili: Alojz in Malka Potočnik ter Janez in Helena Gutovnik. Imamo sedaj dva zvona v naši najvišji župniji v škofiji in upamo, da dobimo v kratkem že tretjega. Hudo se je ponesrečil. Iz Kamnice pri Mariboru pcročajo: Trgatev v vinogradu je hotel oznaniti s strelom iz •možnarja Gašper Kajzer iz Kamnice minuli peiek. Vsipaval je v možnar smodnik, ki se mu je pa iz neznanega vzroka užgal. Odneslo mu je palec in kazalec na levi roki. Smodnik ga je znatno osmodil tudi po obrazu. BoditG previdni, ako imate opravka s smodnikoml Iz Šmartna pri Vurbergu nam poročajo o navdušenem delovanju naših organizacij. Naš vrli organizator poroŁa to-le: Res veselo je, da se naši fantje in dekleta pridno organizirajo bodisi v Marijini družbi, v Orlu in pa v Bralnem društvu. Bavimo se pa včasih tudi s politiko. Igrali smo letos več iger ter nabavili društvu; precej knjig. Knjižnica je dobro založena s knjigami, ki si jih bodo po dolgih zimskih večerih možje in dekleta lahko izposojevali ter čitali. Vsem našim dosedanjim udom pa kličemo: Naj še zanaprej ostanejo zvesti ter naj skrbijo, da še pridobijo več novih udov. Skrbeli bomo, da po možnosti taaročimo še več novih knjig. | Zl F1 PTUJSKI VOLILCI SLS! V nedeljo 19. oktobra se bodo vršile v Ptuju občinske volitve. Z drugimi slovenskimi strankana smo se zedinili na delovni program v občinskem svetu. Razen tega se morajo vse stranke držati sprejetega pravilnika. Boj za ptujsko občino je boj proti zadnjim ostankom Ornigovega štajercijanstva, proti kateremu smo izbojevali že pred vojno marsikatero častno zmago. In da bo tudi boj proli ostankom v mestni občini sijajno uspel, boste dosegli vi, ki boste v nedeljo prišli vsi na volišče, ki boste povedali someščanom, da jih ne boste poznali, če jih boste videli v nasprotnih vrstah. Pri zadnjih državnozborskih volitvah ste nastopili v častnem številu. Naloga vsakega zavednega našega volilca je, da pridobi vsaj enega omahljivca. V nedeljo vsi na volišče, to zahteva naša čast, to zahteva strankina disciplina. Vsi vrzite krogljico tr pr»vo &krinii-Ł«* 9 { V ki je skrinjica Gospodarsko-socialnega bloka in ! za to tudi naša skrinjica. Krajevni odbor SLS za mesto Ptuj. Usodcpoln fantovski pretep v Šikolah wi Pragerskem. Zadnjo nedeljo se je doigrala med fanti iz Šikol in fanii iz vasi Stražgonjci prava bitka s krvavfinii posledicami. Po kinetsko fantovski navadi so šli sikoiški fantje na večer v gostilno Draškovič. V gostilni so mirno pili in sc med seboj pomenkovali. Že bolj pozno zvečcr, krog devete ure so prišli pred gostilno fantje iz sosedne vasi Stražgojnci, se vsedli za mize pod kostanji in si naročili vina. Med fanli pred hišo in med oninii y hisi skozi celo uro iui bilo nobenega prepira, ampak sta se zabavali obe skupini vsaka ločena zase. Ob enajsli uri je gostilničar zahteval izpraznitev krčme, kcr je bila poltcijska ura. Šikolski fantje sb oslavili gostiino, a zunaj pod kostanji so jih napadli brez vsakega vzroka Stražgojnčani. Najprej so se začeli med seboj prepirali in mcd pretepom je nckdo uslrelil. Ta prvi strel je deloval na obe skupini ko$, znam^enje za napad z noai, koli ter plankami. Razvila se je med fantalini prava bitka, ki je Irajala med streli, udarci, zabodljaji ter krikom od poldviinajste ure do enih po polnoti. — Nikdo od pametnih in niirnih Šikolčanov si ni upal ven fiz hlišc, da bi pomirjeval bojevnike, ker se je vsakdo bal istrelov. Uspeh te krvave bitke je bil, da je obležalo šest teiko ranjenih, ki so prepcljani v mariborsko bolmico, kakfih 20 fantov je dobilo pa lažje poškodbe, katcre so labko odnesli na svoje doniove. Smrtna žrtev tega pretepa je bila 55 lct stara posestnica Katarina Peršuh. Po končaneni pretepu je uboga mati izpraševala sosede, kje bi 'bil njen sin, o katerem je znala, da je poprej pil s Stkolčani v gostilni. Sosedje so u-bogi revi odgovorili, da je njen sin obležal mrtev na bojišču. Ta vest je mater trenutno tako presunila, da jo je pri priči zadela kap in se je zgrudila inrtva. Njen sin je bolj neznantno ranjen in ni prav v nobeni nevarnosti. Prvii in glavni krivci ravnokar opisanega fantovskega, poboja in pokolja so fantje iz Stražgonjcev, ki so napadli brez pravega vzroka mirno iz gostiilne odbajajoče domače fante. Med fanli obeh vasi Šikole in Stražgonjci pa že vlada dalje časa zelo napeto razmerje, ki si je dalo zadnjo negeljo lcrvavega duška. Orožniki so zaprli več pretepačev. Fantje si bodo lečili nekaj časa po nepotrebnem dobljene rane, ko jim bodo pa te zacelile, pa bodo imeli še bogzna koliko potov na sodišče in nazadnje obilne stroš ke, večmesečno ječ-o in sramoto pred celo javnostjo. V Ormožu se vrši v nedeljo, dne 26. oktobra, po rani službibožji v Katoliškem domu shod SLS. Poroča g. tajnik Krajnc iz Maribora. Družinska žaloigra na Polenšaku pri Ptuju. Ustuden zločin, ki se je prigodil dne 6. t. m. po noči pri Janezu Florjaniču, posestniku v Lasigovci, nam je jasen dokaz, kakšni ljudje so zbrani v zeleni slabostojni stranki. Evo vam: Med očetom Janezom Florjaničem in njegovim sinom Janezom je prišlo do neke male družinske razprtije. Sinovo svarjenje je očeta tako razkačilo, da je sredi noči, ko je sin na hlevu spal, njega napadel <z nekim ostrim železnim predmetom in mu na glavi prizadjal blizu 4 om globoko rano in je celo nevamost, da sin umrje. Ta prav zanikerni mož in oče je vsikdar nasprotnik vsega poštenega ter je kot tak v samcstojnem občinskem odboru občine Polenci, kateri županuje župan Radižejen. Vsem našim občanom naj bodi ta grdi in ostudni zločin v svarilo pri prihodnjih občinskih volitvahf Avtomobilska nesreča pri Ljutomeru. V soboto, dne 11. t. m., okoli 11. ure ponoči, se je zgodila na Lokavškem polju blizu Ljutomera avtomofoilska nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev: znanega veleposestnika Joško Rajha. Tovarnar Martinušič iz Murske Sobote in Rajh sta se peljala iz Apaške kotline proti Ljutomeru. Avtomobil je vodil g. Martinušič. Na cesti v Križevce, ko je avtomobil dirjal z največjo brzino, se je hotel g. Martinušič izogniti nekemu kolesarju. Ker ni utegnil več zavreti, je vrgel kolesarja 6 metrov daleč v cestni jarek in avtomobil je zdirjal naprej. Pri drugem ovinku pa se je voz dvakrat prevrgel in pokopal oba v njem se nahajajoča gospoda. Martinušič je odletel z lažjimi poškodbami, Rajh je pa ostal pri priči mrtev. Dotični kolesar je mogel na licu mesta ugotoviti nesrečo in poklicati pomoč. Rajh zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Novice od Kapele pri Radencib. V tukajšnji občini je bil za župana izvoljen zopct Franc Ajlec, odločen pristaš SLS. Tako so skoro vse občine v rokah SLS. —Dr,e 3. oktobra je v Očeslavaih umrla vrla gospodinja Marija Šilec. leden poprej je spra\ijala koruzinje z njive domov, se na njiivi spodtaknila in tako nesrečno padla, da si je pretrgala žilo ob srcu, kar je povzročilo njeno prezgodnjo smrt. Pogreba se je udeležilo 6 njenih bratov, ki so jo doma dvignili, nesli in položili v grob. Naj v miru počiva. — V nedeljo dne 12. t. m. se je vršilo v Žabjeku slovesno blagoslavljanje Franc.Hojsovega križa. Ob tej priliki se je nabralo za Dijaslco večerjo 183 dinarjev. Dobrosrčnim darovalcem Bog plati! Novi zvonovi v Venčeslu. Prihodnjo nedeljo bo preč. g. slolni kanonik Fr. Časl blngoslovil tri nove zvonove za našo cerkev, na kar se opazarjajo tuji župljani, posebno tisti, ki so navezani na naše zvonove, da se blagoslovitve udeležijo ter da ne pozabijo s seboj prinesti denarnice, ker zvonovi še niso plačani. Kako notar Jereb spoštuje slovenski narod. Iz Konjic smo dobili naslednie obvestilo o ponižanju slovenskega naroda, ki ga je zagrešil notar Jereb, sedanji demokratski župan trga Konjice. Kako je notar Jereb prišel do županskega stolca v Konjicah, je dobro znano. Demokratska stranka je pri občinskih volitvah s pomočjo konjiških nem škutarjev dobila en glas večine. Notar Jereb je torej sedaj konjiški žapan po milosti in volji nemškutarjev, ne pa slovenskega ljudstva. Kako notar Jereb spoštuje slo.vensko ljudstvo, dokazuje njegova izjava o Slovencih na nekem oibedu sredi preteklega meseca. O priliki vojaških manevrov, ki so se vršili v konjiški okolici, je bil v Narodnem domu v Konjicah prirejen obed, h kateremu so bili povabljeni častniki. Na obedu je notar Jereb imel govor, v katerem je napadal sedanjo vlado, čez vse pa hvalil Pašič-Pribičevičevo vlado. To je seveda grdo za Slovenca, za demokrata pa navsezadnje odpustljivo. Neodpustljivo pa je, da se je pri tej priliki notar Jereb o slovenskem narodu predrznil to-le izjaviti: »Slovenci nismo vredni, da bi Srbom odvezali jermene na njihovih čevljih.« Prisotni oficirji so bili toliko obzirni, da so tako ponižanje slovenskega naroda enodušno odklonili. Nek oficir, po narodnosti Srb, je slovenske demokrate podučil, da se vojaki ne pečajo z politiko. »Nam je vseeno«, tako je izjavil, »kako je država notranje urejena, ali jo noiranje gradi in -zida Pašič ali Korošec ali Radič. Naša naloga je, da državo bra-nimo proti sovražnikom.« Ob tem poduku se je notarju Jerebu in njegovim bratom v Žerjavu povesil nos. Slovensko ljudstvo bo skrbelo, da se bo ta nos demokratom v Konjicah še globlje povesil. Slovenskega ljudstva ne damo sramotiti od nikogar. Novi zvonovi v Majšpergu. Šaljivd so do zdaj rekli: >V Majšpergu pa zmiraj z vsemi zvonovi zvonijo.« Res je bilo tako. Imeli smo namreč samo eden zvon; trije so ¦morali iti v vojno. Žalostni smo takrat bili, a žalost se nan» j« v Teselj« spremonil«- Dobili mbo nov, l«pt glasoo doneč 'zvon, ki s starim prav izbomo harmonira. Dne 80. m. nn. so ga odpelajli iz mariborske livarne »Zvonoglas« i dvema paroma iskrih, bistrih konj po cesti proti PrageT»ken. . pod vodstvom g. cerkvenega ključarja Valentina Sagadin. Na Pragerskem so že prišli imladeniči na konjih in biciklih zvonu naproii, v Sesteržah pa mladeniči pešci v orlovskem kroju in domači majšberški muzikanti. Vasi: Sesterže, Medvece, Jurjeva vas in Podlože so bile vse v cvetju, vencih in zastavah. Skozi osem slavolokov s pomenljivimi napisi je šel zvon, predno je dospel na svoje določeno mesto. Ko so peljali omenjeni zvon po tisti novi cesti, ki jo je lansko leto dne 1. junija blagoslovil vladika dr. Andr. Karlin, rau je pel v čast črnogorski (ptujskogorski) zvon, ki baje tudi ne bo več dolgo sam v zvoniku. Pri slavoloku, ki je bil na meji med gorsko in majšberško župnijo, so ga pričakovil: duhovniki, belo oblečena dekleta in nebroj drugega ljudstva. G. župnik je imel prav lep nagovor. — Drugi dan v nedeljo se je nabralo ogromno ljudstva iz domače in sosednih župnij k cerkveni slovesnosti. Zvon je prišel blagoslovit g. kanonik in dekan slovenjebistriški g. Jožef Cerjak, ki je imel tudi prav 'krasen, zanimiv, y srce segajoč cerkven govor. Nato je dornač g. župnik skržil ob asistenci makolskega in stoperškega g. župnika slovesno sv. mašo, med katero so naši vrli pevci izvanredno lepo peli. Zapeli so krasno že pred cerkvijo, takoj ko je bil zvon blagoslovljen, v cerkvi jih je pa bilo še lepše slišati, ker so petje spremljali z raznimi godbenimi instrumenti. Da so ves dan pokali tudi topiči ali možnarji, to se razume samoobsebi. Neki Ljubljančan, ki je vse to videl in slišal, je rekel: »Zdaj so ga pa Majšberžani enkrat pihnili. Kaka slovesnost bo šele takrat, ko si bodo novo cerkev posta vili!« — Še nekaj! Podobna slovesnost se je vršila tudi dne 2. in 3. avgusta t. 1., ko smo dobili nov zvon k Sv. Bolfenku, majšberški podružnici, iz livarne Biihl. Tako imajo zdaj tudi Šentbolfenčani dva zvona, ki prav čedno donita: Žive kličeta, za mrtvimi žalujeta, slavo božjo Oiznanjujetal V župniji Studenice pri Poljčanah so v vseh štirih občinah izvoljeni županom pristaši SLS in sicer: v Studenicah Rudolf Strašek, v Modražeh Simon Švagan, v Hrastovcu Simon Kitek, v Brezju Franc Bezjak. — Krajevna organizacija SLS ziboruje redno vsak rnesec in izkazuje pod vodstvom načelnika g. Simona Kiteka zadovoljive uspehe. •— Izobraževalno društvo se zadnji čas oživlja. Pod vodstvom g. T. Erkerja je upati na uspešno delovanje. Vsa čast našim ljudem, ki imajo, 'kakor malokje, smisel za vse lepo in plemenito. Podružnica Udruženja w>jnih invalidov kraljevine SHS v Celju poziva vse one člane in člarvice, ki nimajo še novih članskih knjižic s sliko, da si iste nemudoma preskrbe pri podružnici, oziroma oni, ki še niso oddali slike, da to takoj storijo. Po nalogu IO v Ljubljani podružnica ne sme več sprejemati prošenj onih invalidov, ki nimajo novih članskih knjižic in bo primorana iste v nrjkrajšem času črtati kot člane lldruženja. Zatorej se pozivate, da ne bode potem nepotrebnega moledovanja, češ, nisem vedel. Iz Šoštanja. Že zdavnaj dobro poznani dopisunček je skusil v dopisu »Iz Šoštanja«, razglašen v »Taboru« z dne 24. avgusta t. 1., s svojo kvanredno treznosljo nekoliko razširiti svoje laži in mnenja med javnost. Resnično je, da je tajnik občine okolica Šoštanj, ki pa tudi drugače želi voditi občino precej po svoji volji, sestavil brez vsakega navodila kompromisno listo, kar pa je seveda razumno,. ker je še nobeden pogledal ni. Vsem je pač dobro znano, da je bila postavljena edinole lista SLS. Vam dopisunček pa zakličemo, da občina okolica Šoštanj je bila in bo ostala dovolj klerikalna in nam torej pač ni potreba, kakor vi mislite, si prisvojati listo, katera je sploh obstojala le v vaši burni domišljiji. Sicer pa le poskusite vaše latži na bolj spreten način zakriti, ker izvoljen je župan im štirje svetovalci, katerih pa ni nobeden, kakor se vam sanja, pristaš JDS, ampak odlični inožje SLS. Da pa ta dopisun »Tabora« sploh pride do svojih tako čednih in lepih izvajaTvj, če bi le laž ne bila njih podlaga, se prav nič ne čudimo, ker dokler bode imel opraviti v naši klerikalni občini človek, ki je izvrsten orjunček, ponarejevalec podpi sov in naštelo bi se še lahko mnogo čednosti, je pač Iahko umevno, da se v sličnih dopisunčkih lahko eventuelno zbudi sum, so li novoizvoljeni pristaši SLS ali ne. Da se pa v bodoče ne bodo več razglašale neresnice takih tre«nih dopisunčkov po časopisju, vam, gospod župan, zakličemo: Odstranite ljudi, ki ne spadajo v našo občinsko pisarno, dokler še ni dvanajsta ura, sicer bodemo primorani, podvzeti korake, ki vam bodo te ljudi s silo odpeljali. Vam, »vrli« dopisunček, pa zakličemo, v bodoče se pa le dobro informirajte poprej, ko spravljate laži in obrekovanja o naših odličnih možeh, ki so vam seveda trn v peti, med svet, sicer je pa bolje, da pustite slične reči, ki niso vam nič mari, v miru, ker vi s tem povzročite škodo le vašira lastnim pristašem. Kaj nam pbročajo od Sv. Trojice pri Rogaški Slatini? Napredna kmečka zmaga. Pod tem naslovom je y 233. številki »Julra« z dne 3. oktobra svoj^ga lajb/urnala napisal »advokat« g. Žurman, župan pri Sv. Troji^i ostuden napad na našega, od vseh poštenih Ijudi spoštovanega, agilnega, za vse dobro vnetega g. kaplana Kovačiča. Dopis je imel kra.-en uspeb. Dne 5. oktobra pri županovi volitvi je bil izvoljen ne gospod Žurman, arnpak g. Drofenik iz Nezbiš. Ni pomagal ne dopis v »Julru«, ne zvijača in pijača, tudi ne Grilova Neža. Kr!ška fara šteje 11 občin, od teh je sedem v rokah SLS, gosp. dopisnik pa pravi, da je večina občin v «trdnih naprednih rokah«. čemu tako oaitno lagati? — Izraze: »jiflelinčck«, »revše«, »dečko«, »možič« in še ^no figo zravmr naj si gospod naprednii kmet-dopisnik v gosposki oblcki v žep vlakne, to njemu najbolj pristoja. Nimamo niž proti temu, da imajo »kmctje svoje možgane^, pripoinnimo samo to-le, da. g. kaplanček ima ycč panieti v peti, lukkor g. dopisnik ˇ _Y«jih aepr«d->tih Daoagasik »Dolgi gospoaki manšeti kaplana Pelra (ki jih sev«da vidi samo gospod dopisnik s svojimi naprednimi možgani) puč nam kiuetom ne imponirajo!« — tako dopisnik. Mi pa odgovaijamo: Nam pa še manj imponirajo dolg/i nosovi g. Jankota rin g. Miloša, ki jih imata zdaj po »napredui kmeoM zmagi«. h laškega okraja. Okrajna cesta od Laškega do toplic je v dobrem stanju, vendar je navoženega gramoza, da je kup poleg kupa, a cesta proti Sv. Marjeti, posebno od Vrteč do Sevc, pa polna jam, kakor kak hribovski kolovoz. Mogoče pa je vzrok to, ker na cesto pri Laškem vozi gramoz nekdo, ki se rad obeša za demokratski frak. G. velikega župana opozarjamo tudi na to, saj je dotični, ki vozi gramoz na cesto pri Laškem, sam rekel, da je zato podpisal kandidatno listo gospodarske stranke, ker mu dajo gg. demokrati dobro zaslužiti. . Smrtna kosa v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Tukaj je umrla v cvetu svoje mladosti hči našega vrlega župana: Marija Sluga iz Sevc, stara 25 let. Nit življenja ji je pretrgala neizprosna jetika po enoletnem bolehanju. Njen pogreb se je vršil v petek, dne 3. t. m., ob obilni udeležbi, kar je kaizalo, kako priljubljena je bila. Krsto i-n križ so nosile »venčane deklice, ob odprtem grobu so ji domači cerkveni pevci zapeli žalostinko. Počivaj v miru, draga' Marija, spoštovani obitelji Krajnčevi pa naše iskreno sožalje! Podpisana zavmitev. Iz Rečice pri Laškem smo prejeli: Ker mi orjunska »Domovina« še ni dokazala tatvine v neki laški trgovini in mi je tudi ne bo, popraviti pa obrekovanja noče, zato imenujem dopisnika in urednika javivo nesramna lopova. To ostaneta, dokler me ne tožita, da se tako pri sodniji izkaže: kdor drugim jamo koplje, se sam v njo zvrne. — Franc Nemec. Kaj poročajo iz Hude jame pri Laškem? Franc Vojtkovski se pere v »Domovini«, da ni tajnik orjuncev, ampak samostojne strokovne delavske unije. Znano pa je, da sta si orjuna in unija kot Žerjavova otroka v bratski žlahti. Žerjav naimreč dobro ve, da nobenega delavca ne spravi y orjuno, zato pa nas hoče slepariti z demokratsko unijo in svojo surovo »Domovino.« Nekaj rudarjev jo bere, občudujejo njeno nesramno lažnjivost, kažejo pa vsem liberalcem fige. Prej so nas delavce vodili za nos židovski socialni demokrati, zdaj pa buržujski demokrati. Delavec pozna obojne, Vojtkovskega pa najbolj, zlasti iz sedajne premogovne krize. Zanimivosti od Sv. Jederti nad Laškim. Tukajšnji demokrati so pobirali podpise za popravo ceste proti Sevcam. Zdaj vprašujejo, zakaj so se podpisali. Odgovor: za 1000 dinarjev, ki jih je, >kakor piše »Domovina«, dovolil občinski odbor. — Po toči je občina zbrala podatke o povzročeni škodi. Orjunci pišejo zdaj v omenjenem listu, da niso zadovoljni s praznimi obljubami. Odgovor: Občinski odbor tudi ne. Ali ne veste, demokrati, kam gredo podatki o točL Občina nima druge dolžnosti, 'kakor da škodo naznani. — Tudi piše neki demokrat, da ni na cesti proti lldmatu nikakega prometa, pač pa proti Sevcam, kjer ima neki criunec svojo vilo. Svetujemo dotičnemu dopisniku, haj si natakne očala ter se postavi na križpot v Trnovem, da vidi, kod gre promet. Naj se ltf popravi cesta proti Udmatu, da bodo lahko vozili po njej, in cesta mi>mo vile bo kmalu pozabljena. — O »kšeftu« pa orjunci nikar glasno ne govorite, kajti na iega se vi salamensko dobro zastopite.