Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 22. januarija 1904. List 3. DANICA. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. IV. nedelja po sv. treh kraljih. In bila je velika tihota. (Mat. 8.). lzveličar-zdravnik je milosti deleč hodil po rodni si deželi. Reveže, raznoterimi be-težnostmi obtežane, so od vseh strani vodili do njega. Ob takem mu ni dalo drugače, da je s čudežem pomogel — če le opazil živo vero trpinčevo do sebe. Zadnjo nedeljo smo čuli, kako je gobovega rešil te neznansko hude bolezni in na misli nam je moral biti greh, ki smo ga lahko „dušnegobe" nazivljali. In veseleč se, da je grešnike došel iskat in ozdravit Gospod, vtolažili smo se bili — če smo zašli v greh — tudi mi. Ta tolažba pa nam je bila došla po zakramentu sv. pokore, ker tam smo si bili poiskali in tudi prejeli dušnega zdravila. In, glejte, prizor iz današnjega sv. evangelija nam slika naš dušni stan po prejetem tem sv. zakramentu: ker tudi v našim očiščenim notranjem je nastala, kakor na galilejskem jezeru kedaj, tem potem velika tihota. To tihoto, vladajočo v svoji vesti po obtožbi ob zakramentu sv. pokore, premislimo — dragi — v svoje popolno vmirjenje in v svojo izpodbudbo danes to uro. * Vgonobila bi reveža-grešnika teža pregreh, a mila roka-rešnica mu je uprav božja desnica sredi živenja ljutih valov. Te blažene roke se oprime in ona ga vodi na- ravnost t je do božjega srca. In polno usmiljenja je to božje srce. Grešniku ob izpo-vednici po mašniku namreč sam Bog govori.— „ Ves dolg sem ti odpustil" (Mat. 18. 32) je ta božja beseda, ki jej sledi božji rešilni ukaz: „Pojdi in ne greši več zana-naprej!" (Ivan 8, 11.). Po teh na božjem mestu izrečenih besedah pa se je tihota polastila grešnikovega notranjega; podobna današnjeevangeljski ti-hoti na jezeru v Galileji. In, dragi, če so ti ob izpovedi izrečene bile gorenje besede: kako srečen ti — grešnik poprej; očiščenec sedaj! Poprej ti je bilo srce kakor sredina razburjenega morja. Kolikrat se je vspel v njem strastni val; zagnal se strahovito visoko ter pustil za seboj pogled nizdoli v grdo režečo globino. Prišel mu je nasproti drug od druge strani; združila sta se v mogočen morsk greben, razdvojila zopet, vrgla se v globino in njun šum in plusk je bil strašan. Kako uboga, kako trpeča stvar, kaj ne, to tako razburkano človeško srce! Sedaj, pa dragi, sedaj! Kako je sedaj pomirjeno to morje. Kako glatkoravno je površje tvoje opravičene, neobtežane vesti. Kaka sreča prekraljuje tvoje notranje; prav ona je, ki je svet dati ne more — a je tudi vzeti ne more ta svet. — V železne okove vdene sicer lahko svet svojega zemskega vjetnika — za mirno vest pa svet verig iznašel še ni. V enakotežju ostane tvoja vest sredi med nevarnostmi si na desno ter levo: vsaka zemska oblast hromuje pred silo umirjene vesti — celo hudobnih moči skupn H ^mUm^UK ebM* »aM +U " In od kedaj, dragi, v tvojem notra- škega zapovednika: naj ti za vselej ohranjen bode tvoj pridobljeni si dušni mir. — Kam pa se hočeš podati proseč za mir svoje vesti, če ne do tega, o kojem danes poroča sv. evangelij skončujoč: MLjudje pa so se čudili rekoč: Kedo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?" (Mat. 8.) Amen. f/jstf kost njem tak mir? Od tedaj, odkar si v sebi vtešil v zakramentu očiščenja uporne valove svojih strasti. u^ - Le ohraniti si izkusi to svojo najdrago- cenejo last — duši mir; njega blaga ohranitev naj bo za prihodnost tvoja naj fi ^Z^r^- c š. duhovni svetnik Velikrat pa zavlada velika tihota po vodah ; a vender spremlja to tihoto neko mo-rilno, težko popisljivo čutenje. Kaj je pa to? Boje se. da bi zopet vtegnil vskipeti vihar, ki bi vgonobil potem podvojnato. potrojnato silo vse to, kar je nedotaknjenega bivalo od poprej. In glej, česar se je bati bilo po pravici. to se zgodi v resnici pogosto. Ta smrtna tišina v naravi je le potuhnjena ozna-novalka bila pogubonosnemu viharju na morju. Ko bi se tebi, dragi, pripetilo to, bilo bi tvoje najhujše zlo. Zato se ohrabri in trdno skleni, da nočeš izgubiti svojega zlatega posestva: preblažene mirne vesti; skleni, da nočeš zaiti v novič v greh nazaj. Zatri v sebi nevarno ti izkušnjavo. Ta tvoj padež bi bil namreč hujši od prvega. Olj. kaj pripoveduje o tem božja beseda: „Nečisti duh", govori Krist pri sv. Luku. (11.) ko pride iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja. A. ker ga ne najde, pravi: Vrnem se v svojo hišo, od koder sem bil izšel. In ko pride, najde jo pometeno in osnaženo. Tedaj gre in vzame še 7 drugih duhov seboj, kateri so hujši od njega — in grejo v njo in prebivajo tam. — In poslednje tistega človeka je hujše od prvega.44 To, dragi, kar v neprosti naravi ali kar riše ta^Gospodnja pripovest, to se ob tebi, vzvišenem bitju, ob tebi, Bogu tako podob-božjem bitju, zgoditi ne sme. - Zopetni padec v greh, ta bi pač biti vtegnil tvoj smrtni vdarec. Andrej Drobnič, župnik in dekan. Spominji na umrlega prijatelja. (Dalje). Razun marsikatere vesele ure, koje imel Drobnič v Knežaku, doživel je tu tudi mnogo britkosti, katere so globoko žalile njegovo dobro, občutno srce. Dvakrat so požari uničili Knežanom domove. Koliko beračenja, koliko prošenj, koliko pisarije je bilo treba, da je dobri župnik omehčal dobrotnike ter naklonil ljudem izdatne pomoči. In takrat, ko so Knežani po svoji nespa-meti, nahujskani in zapeljani, padli v strašno nesrečo, koliko je trpel ž njimi tudi župnik. To se težko opiše, to ve le on, ki je občeval takrat z župnikom Drobničem. — Šneperški knez Schon-burg je sozidal namreč v gozdu „Mašun" veliko poslopje za stanovanje logarjem in čuvarjem gozda. Kmetje so imeli to zgradbo za nekako nasilno trdnjavo, kjer se bojo kratile njim stare pravice; zato so se s knezom prepirali in toža-rili za svoje gozdne pravice. Na tihem so se za-rotili, da bojo na pol zgrajeno hišo napadli in podrli. Hujskači so dosegli svoj namen. Delalo se je na tihem; župniku so prikrivali, kaj mislijo storiti. — Nekega popoldne pa se je zbralo na stotine ljudij v gozdu krog zgradbe; prepodili so delalce, ter razrušili do tal zidove. Zmagoslavno so se vrnili domov; reveži niso vedeli, da so si nakopali neizmerno gorje, ter sebe in družine pahnili v neopisno bedo. Knez je tele-grafično naznanil na vse kraje, kaj se je zgodilo. Drugi dan je prišla v Knežak stotnija vojakov, ki je bila po hišah razdeljena, da so jo ljudje hranili in vzdržavali z vsim vojake. Pripeljal se je tudi deželne sodnije svetnik, ki je bival v žup-nišču, ter vodil preiskavo proti upornim kmetom. , fUk/mJmji >n , T*. 'U.2 yz 97« ^ y«7/€ c ■ t----------'/ —■ ^ ^ ' Stran 19. Govoril sem s stotnikom, ki je zapovedoval vojakom. Dejal je: Mislil sem, da pridemo med razbojnike, a to ljudstvo je mirno in dobro, opraviti nimamo ničesa, vojakom kmetje strežejo in izvrstno se razumejo ž njimi. Preiskava je bila skoraj dovršena, premnogo kmetov je bilo obsojeno na večmesečni zapor, in škodo so poravnati morali knezu. Sploh se pa mora priznati, da so bili ubogi, zaslepljeni kmetje milo sojeni, in ne preostro kaznovani. Kako je Drobniča srce bolelo o taki nesreči župljanov! Bolelo ga je srce tudi zato, ker so ga mnogi if/y zagorskemu vikarju, in cerkev sv. Martina je bila vikarijatna cerkev. V tej cerkvi je v rakvi pokopan Pičanski škof And rej Danijel baron Ra u-nach, ki je v Pičanu (Pedeni) škofoval od 1. 1687—1693. Ubogi Zagorci, ki so morali do božje službe hoditi na tako strmo goro. in do leta 1856 tudi svoje ranjke nositi sem do večnega počitka ! Gora, na kateri stoji vasica in podrtina „Čil-Tabor", je razvodje med adrijanskim in črnim morjem. I. Bile. (Dalje prihodnjič). t. njegovi neprijatelji sumničiti, ter mu očitali po- - * * polnoma hudobno, zakaj da ni pr< stva in nesreče. — svojih župljanov. ' - ^ Imhliai polnoma hudobno, zakaj da ni preprečil nasil, Z^trte^aekdanje Ceil^^jn^apele civa in nperppp — svniih 7iinliannv ^V.Vuiftl-^JU^ ^ a ^ Bližnji sosed župniku Drobniču je bil njemu / iskreni prijatelj zagorski vikar, Anton Mlakar, . 4 mr.^ i\ .t 1 Ir -»»-io»-i in rmiFcnH i;ienl/f\ cnnč. livonur L» / i . — mož daleč okrog znan in povsod visoko spoštovan. Rad bi tudi o tem možu povedal, kako velik dobrotnik je bil svojim Zag^rcem. Žal, — tudi on ni našel zahvalnosti za zaslnge pri svojih župljanih, pa o tem tu molčim, ker ne opisujem Mlakarjevega, temuč le Drobničevo živenje. Vsak dan, ko je imel čas, zahajal je Drobnič v Zagorje, ter se prijateljsko razgovarjal s starejim, modrim in v vseh rečeh zvedenim možem. Tožil mu je svoje nadloge in skerbi, ter si ob njem iskal sveta in pomoči. Vsak mesec se je pripeljal župnik Drobnič v Bistrico do pisca tih vrstic. Zelo sem bil v njegovi družbi vesel, hitro mi je bežal čas, ko mi je vedel toliko povedati, in milo sem zrl za njim, ko ga je od-peljaval „Sirec" nazaj proti Pivki. V veliki župniji, ki šteje nad 3000 duš, je bil večidel brez pomočnika, vse delo je slonelo na njegovih ramah. Več let je imel pravico bini-rati, t. j. ob nedeljah in praznikih dvakrat opravljati daritev sv. maše. Pogostoma me je vabil, da sem mu prihajal pomagat. Pridrževal me je potem po nekaj dnij v Knežaku, kjer mi je bilo bivanje pri tako dobrem prijatelju vedno prijetno in kratkočasno. O prostih urah sva obiskovala prej omenjenega vrlega župnika zagorskega. Pregledavala sva na hribu med Knežakom in Zagorjem razvaline znamenite srednjeveške trdnjave Šiltabor ali „Čil Tabor", kateri je bil o napadih Turkov in Benečanov za zbirališče in obrambo Pivčanom in Brkinom. Naj mimogrede omenim, da je bilo na jjJ&Mte. ' "Z*, (t? Izmed poznejših opatic omenjam grofico Marijo Julija no Lambergovo, ki je, kakor njena prednica, praznovala dne 7. rožnika 1716<4 v cerkvi sv. Mihaela petdesetletnico, odkar je bila preoblečena. Poslednja opatic a je bila sipina pl. Prešernova. V samostanu je ži-, - ** velo po dvajset do trideset redovnic. Izmed njih; je umrla v sluhu svetosti dne 17. prosinca^ 1714 Atigelika Neuser v 71. letu starosti. ^JŽj Klarisam je bil začetek njihove naselitve^*** mm. «f zelo ugoden; a tudi pozneje so gospodarsko na-> predovale. Leta 1698. so razširile vrt in ga veči-j noma oklenile z zidom. Z loškimi nunami so podedovale na Bregu hišo, ki je bila nekoč Varnusova. Prodale so jo 17. rožnika 1728 haelu Angelu Zoisu za 2512 gld. V duhovnem oziru je naraščal ugled ljub-i£«» ljanskih klaris, odkar se je jelo častiti p r e s v^f^ Srce Jezusovo v njihovi cerkvi. Znano je, kako se je leta 1673. prikazal Zveličar bi. gareti Alakoški in ji naročil, da naj razširja ščenje njegovega božjega Srca. Njegovo naročiloS^1^vf- i ud-. je našlo radosten odmev zlasti po samostanilr^u** Na stotine redovnikov in redovnic se je jelo zbi-rati krog oltarjev posvečenih presv. Srcu Jezuso-vemu. V Ljubljani so bile menda prve č a -stilke božjega Srca redovnice sv. Klare. ^ Leta 1702. so prizidale k cerkvi sv. Mihaela lepo - kapelico presv. Srca Je'zusovega. V tej^^^^ kapelici je stolovala bratovščina ranjenega Srca Jezusovega. Z oltarja je sijala krasna podoba predstavljajoča Srce, ki je ljubilo vesoljni tem strmem hribu pred kakimi 150. leti bivališče ^u^ v ( * 7 — . * «*« /k« ^Cv-JU s naporjeob mirni vesti izgubil svojo krep- Zato prosi razburjenim valovom te kost. njem vtešil £2_svojih strasti. In od kedaj. dragi, v tvojem notra-tak mir? Od tedaj, odkar si v sebi v zakramentu očiščenja uporne valove - Le ohraniti si izkusi to svojo najdrago-cenejo last — duši mir; njega blaga ^^/J^ohranitev naj bo za prihodnost tvoja naj- škega zapovednika: naj ti za vselej ohranjen bode tvoj pridobljeni si dušni mir. — Kam pa se hočeš podati proseč za mir svoje vesti, če ne do tega, o kojem danes poroča sv. evangelij skončujoč: „ Ljudje pa so se čudili rekoč: Kedo je ta, da so mu pokorni vetrovi in morje?" (Mat. 8.) Amen. / \/oia rirnk r\« «»nl!l"> VO~ /^C llS/K/^ t*, t ^ /j./r. * -V n .iS., l0ve- Koliko beračenja, koliko prošenj, koliko ^-vV^.J^ ^ , h-si/iol fariJc jc bilo treba, da je dobri župnik omeh- ot+sUj ~ ^ ~ f dobrotnike ter naklonil ljudem izdatne po- * In takrat' ko so Knežani po svoji nespa" , V ~^/ ' ^ . ^ ^^ * mni, nahujskani in zapeljani, padli v strašno ^/7* * itsrečo, koliko je trpel ž njimi tudi župnik. To .f težko opiše, to ve le on, ki je občeval takrat K. š. duhovni svetnik Andrej Drobni č, župnik in dekan. Sponi i nji na umrlega prijatelja. (Dalje). Razun marsikatere vesele ure, koje imel robnič v Knežaku, doživel je tu tudi mnogo itkosti, katere so globoko žalile njegovo dobro, jčutno srce. Dvakrat so požari uničili Knežanom do- prvega." To. dragi, kar v neprosti naravi ali kar riše ta^Gospodnja pri povest, to se ob tebi, vzvišenem bitju, ob tebi, Bogu tako podob-božjem bitju, zgoditi ne sme. - Zopetni padec v greh, ta bi pač biti vtegnil tvoj smrtni vdarec. ; župnikom Drobničem. — Šneperški knez Schon-cnirg je sozidal namreč v gozdu „Mašun" veliko poslopje za stanovanje logarjem in čuvarjem ^ozda. Kmetje so imeli to zgradbo za nekako lasilno trdnjavo, kjer se bojo kratile njim stare pravice; zato so se s knezom prepirali in toža-rili za svoje gozdne pravice. Na tihem so se za-rotili, da bojo na pol zgrajeno hišo napadli in podrli. Hujskači so dosegli svoj namen. Delalo Se je na tihem; župniku so prikrivali, kaj mislijo Storiti. — Nekega popoldne pa se je zbralo na Stotine ljudij v gozdu krog zgradbe; prepodili so delalce, ter razrušili do tal zidove. Zmagoslavno so se vrnili domov; reveži niso vedeli, da so si nakopali neizmerno gorje, ter sebe in družine pahnili v neopisno bedo. Knez je tele-gratično naznanil na vse kraje, kaj se je zgodilo. Drugi dan je prišla v Knežak stotnija vojakov, ki je bila po hišah razdeljena, da so jo ljudje hranili in vzdržavali z vsim vojake. Pripeljal se je tudi deželne sodnije svetnik, ki je bival v žup-nišču, ter vodil preiskavo proti upornim kmetom. ^ - - v- - m Govoril sem s stotnikom, ki je zapovedoval vojakom. Dejal je: Mislil sem, da pridemo med razbojnike, a to ljudstvo je mirno in dobro, opraviti nimamo ničesa, vojakom kmetje strežejo in izvrstno se razumejo ž njimi. Preiskava je bila skoraj dovršena, premnogo kmetov je bilo obsojeno na večmesečni zapor, in škodo so poravnati morali knezu. Sploh se pa mora priznati, da so bili ubogi, zaslepljeni kmetje milo sojeni, in ne preostro kaznovani. Kako je Drobniča srce bolelo o taki nesreči župljanov! Bolelo ga je sree tudi zato, ker so ga mnogi Tf/V" Stran 19. zagorskemu vikarju, in cerkev sv. Martina je bila vikarijatna cerkev. V tej cerkvi je v rakvi pokopan Pičanski škof And rej Da n i j el baron Ra u-nach, ki je v Pičanu (Pedeni) škofoval od 1. 1687 -1693. Ubogi Zagorci, ki so morali do božje službe hoditi na tako strmo goro. in do leta 1856 tudi svoje ranjke nositi sem do večnega počitka ! Gora, na kateri stoji vasica in pod rt i na „Čil-Tabor", je razvodje med adrijanskim in črnim morjem. I. Bile. I Dalje prihodnjič). njegovi neprijatelji sumničiti, ter mu očitali popolnoma hudobno, zakaj da ni preprečil nasil, _Z§trt(^nj^dajlje ^Cjef^^jll^agde^^ mož daleč okrog znan in povsod visoko spoštovan. Rad bi tudi o tem možu povedal, kako velik dobrotnik je bil svojim Zagorcem. Žal, — tudi on ni našel zahvalnosti za zasluge pri svojih župljanih, pa o tem tu molčim, ker ne opisujem Mlakarjevega, temuč le Drobničevo živenje. Vsak dan, ko je imel čas, zahajal je Drob-nič v Zagorje, ter se prijateljsko razgovarjal s starejim, modrim in v vseh rečeh zvedenim možem. Tožil mu je svoje nadloge in skerbi, ter si ob njem iskal sveta in pomoči. Vsak mesec se je pripeljal župnik Drobnič v Bistrico do pisca tih vrstic. Zelo sem bil v njegovi družbi vesel, hitro mi je bežal čas, ko mi je vedel toliko povedati, in milo sem zrl za njim, ko ga je od-peljaval „Sirec" nazaj proti Pivki. V veliki župniji, ki šteje nad 3000 duš, je bil večidel brez pomočnika, vse delo je slonelo na njegovih ramah. Več let je imel pravico bini-rati, t. j. ob nedeljah in praznikih dvakrat opravljati daritev sv. maše. Pogostoma me je vabil, da sem mu prihajal pomagat. Pridrževal me je potem po nekaj dnij v Knežaku, kjer mi je bilo bivanje pri tako dobrem prijatelju vedno prijetno in kratkočasilo. O prostih urah sva obiskovala prej omenjenega vrlega župnika zagorskega. Pregledavala sva na hribu med Knežakom in Zagorjem razvaline znamenite srednjeveške trdnjave Šiltabor ali „Čil Tabor", kateri je bil o napadih Turkov in Benečanov za zbirališče in obrambo Pivčanom in Brkinom. Naj mimogrede omenim, da je bilo na stva in nesreče -- svojih župljanov. ""f***"* ljubljanske. . " ./ _ Bližnji sosed župniku Drobniču je bil njemu *?/t»tf ot^jii t^mJ-t/H- iskreni prijatelj zagorski vikar, Anton Mlakar, . 4 Izmed poznejših opatic omenjam grofico */ Marijo Julijano Lambergovo, kije, kakor njena prednica, praznovala dne 7. rožnika 1716««,<*»» 4 v cerkvi sv. Mihaela petdesetletnico, odkar je preoblečena. Poslednja o pa t i ca je bila £" sipina pl. Prešernova. V samostanu je ži-, velo po dvajset do trideset redovnic. Izmed njihjg^'^* je umrla v sluhu svetosti dne 17. prosinca 1714 Angelika Neuser v 71. letu starosti. Klarisam je bil začetek njihove naselitve*— zelo ugoden ; a tudi pozneje so gospodarsko na-, ~ predovale. Leta 1698. so razširile vrt in ga veči-j noma oklenile z zidom. Z loškimi nunami vrecyEJ^TJIJ?' so podedovale na Bregu hišo, ki je bila nekoč^ Varnusova. Prodale so jo 17. rožnika 1728 haelu Angelu Zoisu za 2512 gld. V duhovnem oziru je naraščal ugled ljub-^J«» Ijanskih klaris, odkar se je jelo častiti p r e s v^^S Srce Jezusovo v njihovi cerkvi. Znano je,AmJ^n.^ kako se je leta 1673. prikazal Zveličar bi. Mar-«6^>i»^v. gareti Alakoški in ji naročil, da naj razširja ščenje njegovega božjega Srca. Njegovo naročiloj^'^^ je našlo radosten odmev zlasti po samostanih?^*, Na stotine redovnikov in redovnic sr je jelo zbi-rati krog oltarjev posvečenih presv. oicu Jezuso-vemu. V Ljubljani so bile menda prve č a - jLf stilke božjega Srca redovnice sv. Klare, fi^ n^ Leta 1702. so prizidale k cerkvi sv. Mihaela lepo ~ " kapelico presv. Srca Je'zusovega. V kapelici je stolovala bratovščina ranjenega { Srca Jezusovega. Z oltarja je sijala krasna podoba predstavljajoča Srce, ki je ljubilo vesoljni ' "" , a-**4u tem strmem hribu pred kakimi 150. leti bivališče u"> s. U «» V* —fr/ujufmw , Letn,k (XV,I> 7 S/. irrj jJ^Zt*. človeški rod z neskončno ljubeznijo. Izdelal jo je bine; magister Simon čigole (Zigolle 1. K740. domači slikar Frančišek Remb. Prvo slovesnost do 1743, \ v a^J e r i č^Jeri^ leta^ 1.^61. ^"p eter presv. Srcu Jezusovemu je praznovala Babnt"* v čast sip M i k u omenjena bratovščina v petek po osmini praznika >lič (Mikulzlil leta 1773. Pri ljubljanskih klarisah d* esv. Rešnjega Telesa dne 23. rožnika 1702. Je-^^TV^zuvit o. Filip Hoffstetter je proslavljal tedaj s ^ -T.^^riške prižnice ranjeno Srce Zveličarjevo. ' /^f"*}^ poznejša leta so skrbele klarise za to, da vselej god presv. Srca Jezusovega kar najsloves-častil v njihovi kapelici. Tisti dan sta bili - - _ vsakikrat po dve propovedi: ob sedmih zjutraj vw2 Tudi se je Z e 1 1 e r leta 1766. leta 1770.-1772. in 1767.; in K a s p a r Simon Benig M i k u 1 i č (Mi- A-*/ ,slovenska, ob devetih dopoldne nemška. ^J-^Izmed izvenrednih slovesnosti, ki so pri-*/^vabljale po večje število vernikov v klariško cer-k kev, naj omenim slavnost po s vet ničen j a f^Jiks^N. Katarine Bolonjske, ki jo je proglasil za svetnico papež Klement XI. Vršila se je prav leta, kakor pri oo. kapucinih slavnost Feliksa Katalinčana. Pričela se je dne 13. listo-1712 in sijajno trajala ves teden. Vsak dan sta bili po dve propovedi, dopoldne slovesna sv. '^niaša, zvečer pete litanije. Ne le znotraj, tudi irf-unaJ j^' hila cerkev sv. Mihaela o tej priliki divno okrašena z znaki in napisi cikajočimi na življenje in čudeže sv. Katarine. Na cerkvenem pročelju bi.e^« JLls viseja slika ob sliki, vsaka okrožena s sve-I^JS^T^-tilkami, ki so zažarele o večernem mraku in raz-. svetljevale cerkev in okolico, polno čudečih se gledalcev. Vhod je zaljsal mogočen slavolok. Za lepoto hiše božje vnete klarise so oskr-ififi+ ^lrJbovale tudi druge cerkve z lepotičjem. Na sv. Jo-~ sipa dan leta 1757. se je ponašal veliki oltar bližnje diskalceatske cerkve s šestimi novimi piramidami; hraneči m i v osredju ostanke svetnikov in svetnic božjih. Te okusno ozaljšane piramide lovensk| poemski zbirki nabožne vse- Vr /T^ ' ( v fiTj M./fll /t gnank; toda zahtevaje, da stan sanu) tiste /L •A* »J*.Jt.tflj > JLUti** * •^"■M, imAm*, ........- . dunajska vlada je delala zaprekejSL/zV'^ naj se sprejmo v uršulinski samo-** klarise, ki se po izprva dovrše-^*^^;j^ nem novicijatu in slovesnih obljubah popolnoma^ pouršulinijo. To sta storili dve nekdanji klarisi Salezija baronica Rossauer in Cecilija Žnidaršič. Dobivali sta potem iz verskega zaklada po 200 gld.^f^^J^ na leto. Leta 1790. je živelo še enoindvajset nek-^C^ ' 7 / h.vvtj ^ /l, V J^A^-j, 'i*' LelnSkll. r j ijjj^ r_rr_, ____________________. M ž - cerkvena ladija z jugozapadne strani !*Tm e n o v a no ' ' svetišče navaja Valvasor pod zaglavjem: Cerkev sv. Mihaela ali naše ljube Gospe korist verskemu z^^yw^danjih klaris. Zadnja ljubljanska klarisa je umrla leta 1839. Ljubljani. ^T^^ŽTzT Klariški samostan je imel lepo urejene gospo-darske naprave: zalogo usnja, žitnico, jedilnico, 4hleve in dr. Država se je na korist verskemu bSr^*^ z3kladu polastila vsega samostanskega in cerkve-cf-> r ^»>1 gld., de-SfT^ianjske glavnice 120.498 gld., zlatnine in srebr-Z^T^^tv ninc l)a vrednc 3005 gld. Pohištvo, kolikor ga je bilo po celicah, so prodali za 10(i3 gld. Za po-T^^J^dobe, kipe, bakroreze je iztržila vlada 32 gld.; t^ji za vino, ki ga je bilo 40 veder, pa je prejela T** s^()ro neverjetno vsoto ")75 gld. •fl * V cerkvi sv. Mihaela se je opravljalo na J\W/ 'f^jU lA j r j leto po 583 ustanovljenih sv. maš, ki so se po-^rpA^^i-azdelile potem drugam. Samostan z vrtom vred je ponudila vlada v dar Klizabetinkam, ki so pa odklonile ponudbo. Ljubljana se jim je morda zamerila 1. 1715.. ko so se hotele naseliti v njej, a se je razbila njihova namera ob protivščiui tedanjih ljubljanskih redov. Vlada je ukazala nato, da naj se pod.re zvonik, dvigajoč >c ob severni strani cerkvenega j( 4 «« Ayr pročelja. Cerkev sv. Mihaela, ki jc stala ob i^j 6 danji cesarja Frančiška Josipa cesti, kapelico presv. Srca Jezusovega in samostan razprostirajoč Lužlčki Srb — škof. Najmanjši slovanski narodič so Lužički Srbi živeči na Saksonskem^, in na Pruskem. Komaj toliko jih je kolikor koroških Slovencev in še ti so versko razcepljen^ nekaj jih je katoličanov, nekaj protestantov. Katoliški lužiški Srbi so dobili nedavno svojega . rojaka za Škota. To je srbski pisatelj prelat Ju-; rij L tiščan s k i. Dosedanjemu bolelmemu škofu^unu^ vse Saksonske drju. Ludoviku VValilu so ga dali za koadjuklorja. Lusčanski se je rodil dne 8. listopada 1839 v Wotrovu in je dovršil nauke v Pragi Za mašnika posvečen je kapelanoval na treh krajih v svoji lužiški domovini. Pozneje je nekaj časaV^jž,.^^. načeloval praškemu lužiškemu semenišču. L. 1894 je postal kanonik v Budišiuu. S pokojnim Hor-nikoiti je krasno prevel na srbski jezik „Novi zakon", ki ga je izdalo srbsko društvo sv. Cirila in Metoda. Imenovanja Lusčanskega za škofa raduie vsa srbska Lužica. K. " '/a '//3 f+CK* fi ^ h ,.7'A., f'"«--" • -------------^......................i ' J * ^ f*- y . — — --» Z^Lm se ob Dunajski ™sti nasproti sedanjemu .hotelu ***** slonu" je izročila posvetni rabi. Od 1. 1784. ^ 1 d**,.. popotresne dobe sta bili nameščeni ondukaj: u^^itrvatska nar. Z!U/2j4Cvojaško oskrboval išče prosto ljudstvo je rekalo _ Tetft/ PrctonUl" v°ji»ška bolnica. V ta namen so temeljito prezidali stara cerkvena in saitio-/^c^^ s ta n sk a poslopja. Nad vhod v nekdanji samostan /i^b^. ^ so deli napis: „Dem Geiste und der Starke des Kriegers gewidtnet von Josef II., Rom. Deutsch. ^Tjkf^^e Kaiser itn J. 178b." Pomniti je, da je spadal k nekdanjemu samostanu tudi en del sedanje Froli-lichove hiše na Dunajski cesti št. 7, kjer stoji nad vratmi letnica: 179(>; najbrže sta ondukaj stanovala klariški izpovednik i:i kapelan. Leta 1895. je potres tako poškodoval vojaško oskrbovališče in bolnico, da so morali podreti gorenje nadstropji in bolnico premestiti drugam. Podobo nekdanje k 1 a r i š k e cerkve nam je ohranil Valvasor na sliki ljubljanskega mesta. Vidi se na njej četveroogelna apsida in //»irV Pod Zalogom se izlivata v Savo od desne strani Ljubljanica, od leve pa kameniška Bistrica. Razgled na levo proti Kameniku in njegovo gorsko ozadje je še odprt; nasproti pa smo k desni proti Zalogu koj dospeli do podnožja gorovja, ki se dviguje vedno višje, ter se raztega doli proti Litiji. Nekako pararelno z dolino, po kateri se vozimo, je onkraj teh višin takozvana Mesnica s cesto proti Litiji. Se naprej čez hribe tja k desni je pa glavna dolenska dolina s staro državno cesto in novo železnico preko Šmarije, Grosuplja, Višnje gore, Zatičine, Trebnja in Novega mesta. Umeva se, da človek, ki deželo pozna že od poprej, vse to gleda in razmišlja le v duhu. Na najvišjih vrhovih, ob katerih podnožju se vozimo, so župne vasi: Janče, Prežganje, in M«*, ft. i/. r*- »papj /»*A * 1 '1 naprej doli nekoliko že v dolini Štatiga. Na Janče vsaj enkrat priti me je mikalo že mnogokrat, kajti od tam je baje razgled, kakor enakih ima le redko kateri kraj naše kranjske dežele. Bom li dosegel kedaj ta namen: Bog ve. Na Jančem je župnikoval krog 1. 1839 Luka Dolinar, mož zaslugpoln, kar mu pa, žal, sedanji svet prizna le redko. Kakor pesnika in skladatelja ob enem ga je rajski razgled z Jančega navdušil tako, da je v>akeniu župnijskemu priprosnjiku naše obširne ljubljanske škofije njih nad 70 zapel in zložil lastno pesem v čast. Pač se sme vprašati: ali >e /umore še katera izmed škofij obširne naše Avstrije, \eejili ali manjših, ponašati s čim enakim? Človek re> ne ve, ali bi ob tem občudoval zlato originalno misel čast. skladatelja, ali pa njegov veliki trud ob izpeljavi te izborite misli. Dostavim naj še to, da je ta pesnik in skladatelj v vezani besedi popisal v 18 odstavkih vvoda ie pesemske knjige naslovljene: „Pestite od farnih pomočnikov ali patronov v ljubljanski škofiji, Ljubljana. 1839" prekrasen razgled raz „Jan-škega temena" ter v zadnjem odstavku izrekel to le si željo: „Poprasam za svoje plačilo, Preljubi, vas prosim lepo, Sprosite mi večno vračilo, Sprosite mi sveto nebo!" I pajmo, da take blage gospode in neumorne delalce v vinogradu Gospodovem vsemogočni Bog že zdavnej plačuje z rajsko nagrado večne slave. Bližnja postaja bile so nam Laze. Odslej se nam dolina zoži. Postajska zgradba je v podnožju Jančega. Od Jančega naprej je Prcžgauje Stangarskega gorovja, odkjer se mem-grede povedano ob sadjereji vgodnih letih od sile veliko sadja v jeseni izvozi v Ljubljano na prodaj. Onkraj Save pa se odtod naprej k levi tudi pričnejo gorski vrhovi, ki nam pararelno s Savo omejujejo moravško dolino. Za njo naprej proti severu je v zelo enaki legi tako zvani .Črni graben", skozi katerega pelje stara državna dunajska cesta. In še naprej za njo je Tuhinjska dolina, po kateri vodi okrajna cesta iz Kamenika proti Štajerskemu. Se ve, da vse to vidi od v-leznice le duševno oko. Nadaljna postaja so nam bile Kresnic4. Župna cerkev enakega imena je blizo nad postaj' k desni roki v prijetni legi. Od 1. 1738 je to lastna duhovnija. Na daljnji vožnji se kmalu približam griču, vrh katerega prijazno stoji gradič Poganik, mi pa smo zavozili pod njim v podzemeljski prerov. Imenovani gradič se dviguje na nekakem savskem polotoku, ker Sava nareja tu precejšni ovinek. Valvazor piše. da so ta gradič pozidali pleni, gospodje Wernegkh-i namesto starega, ki je stal nedaleč odtod onkraj Save. Od 1. 1552. 1587. so se naglo menjali njegovi lastniki; o Valvazorjevem času ga je imel v lasti neki H. Miroslav Grafemveger. Sedanji lastnik mu je domačin. Pomilovati pa je v mnogih drugih slučajih, da v novejših časih postajajo po večjem lastniki kranjskih graščin ptujci, ki imajo malo, ali pa čisto nič čutila za naš rod. - Unkraj pre-rova smo zavozili zdajci čez penečo se Savo, ki je na tem mestu že precej velika reka. Vedno bolj smo se bližali Litiji. V neposredni bližavi postaje se razširjajo obširne zgradbe mehanične predilnice ali predilne tovarne. Predilnica tu, predilnica v Ljubljani, predilnica v Tržiču, srce! česa si želiš še več? Za čas mojih otročjih let so zlasti v goratih krajih selške in poljanske doline ženske in vmes tudi možaki predli domače, in mnogo tudi iz sosednje koroške dežele pripeljanega prediva, tkali iz njega usnju enako trdno platno, vozili je na prodaj v Trst in na Reko, odkjer se je spečavalo žez morje v bližnji in dalnji svet, ter donašalo našim krajem lepih dohodkov. Novodobne predilnice so izpodrinile ta obrt, preplavljajo dežele malodane s pajčolanastno robo, odtegujejo pa ob enem tudi poljedelstvu krepkih delalskih moči. Svet sicer dandanes rad hlasta: „Mi napredujemo" ; a bi lože govoril: -Naš napredek je velikrat nazadek!" (Dalje pride). Nadučitelj .los. Levičnik. Iz književnosti. Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj n a r o d o v. (Dalje.) Na to je poglavje „Sv. Pavel, apostol za vse kraje". Tudi v Atene prihaja, v metropolo helenske omike; kjer je deloval veliki socijalni reformator Solon; kjer so izumevali bojne naklepe vojskovodje Miltijad, Aristid, Temistoklej; kjer sta pesnikovala Fsliil in Sofoklej in je učil svetovni modroslovec Sokrat ter njegov še veči učenec Platon in kjer sta vresničevala Fidija in Praksitel svoje vzore v umetniških deliii. Ko je videl ta sedež človeške omike bolj, nego vsa druga mesta, poln malikov in videl celo altar „Nepoznanemu Bogu44 hitel je na areopag ali Martov grič. Tu je stal še govorniški oder, s katerega je grmel Demostenov jezik zoper svoje in svoje domovine sovražnike. Tu sem pred uaj-izobraženeje in po resnici najhrepenečneje poslu-šateljstvo teh dob se je vstopil Pavel, ta za Kristom največi učenik. V slovesnem govoru v kojem sta dostojnost in priljudnost prečudno združeni z globokimi verskimi čuvstvi je oznanjal temeljne dogme katoliške cerkve, 11. pr. resnico o enem, edinem Bogu, o vstvarjenju, o izvirnem grehu, odrešenju, vstajenju in sodbi odsev je bil ta govor vse zgodovine razodetja in prevelikih božjih dobrot od dobe v raju pa tja noter do dneva poslednje sodbe. Ta atenski govor bode človeškemu rodu nepozaben, kakor se ne pozabijo Atene in Rim. Kakor blisk in grom je bil v temni noči paganstva. A kakor v Rimu in v Korintu, v Atenah in v Efezu, v Jeruzalemu in v Antijohiji, v Damasku in v Tiru in Sidonu, enako nahajamo divnega Pavla tudi na ulicah Mileta, Soluna, Filipov, kjer je izpreobrnil Lidijo, iz mesta Tiatirskega, imenovano prvo kristijanko v Hvropi, na cestah je do - Cezareje, Ptclema-jide, Tarza, rojstnega si mesta in Nikopola; tudi na otokih biva, koprnečih iz sredozemskega morja. Na Cipru je in na Rodu in na Kosu, rojstnem kraju najslavnejšega zdravnika starega sveta Hipokrata, na Kreti, na Meliti in na Siciliji. Došel je do Ilirije. Od tod hiti do Herkulovih stebrov, v Hesperijo ali Hispanijo morda celo v Galijo iu Britanijo. Jasno vidimo iz zaznamka teh krajev, da bi bilo apostolu sveta poprej izmanjkalo zemlje, nego gorečnosti v oznanovanju Kristo-vega evangelija. Da podčrtaš na zemljovidu pota našega apostola, kako je hiteval od Jeruzalema do Ilirije in od Galacije in Arabije, tja noter do Italije, Hispanije, Galije in Britanije zmede ti pregled: tako se vlečejo te potovanjske črte sitno lamo, tamo simo. Na vrsti je poglavje „Sv. Pavel in pagan Seneka44. Meseca januarija 1. (»0. p. Kr. je Pavel dospel prvokrat v Rim po apijski cesti, via Appia. Do najljubših si Filipljanov (4,22.) piše od tod: ,,Pozdravljajo vas vsi verniki, posebno pa tisti, ki so cesarjeve hiše.44 Te vrste spričujo neoporečno, da je bil Pavel dobro znan na Neronovem dvoru. Brezdvombeno merijo te besede tudi na modroslovca Setieko, Neronovega učitelja in njegovega velikega državnika, ki ga je pa 1. <>5. ta cesarski učenec silovito bil umoril. Prvi moralist med Lantinci - pagani sloveči modroslovci iz Kor-dube, Seneka, naj bi bil preziral Pavla, najslavnejšega filozofa iz nebeške Kristove šole? Ako Seneka sam ni prišel do njega, poiskal ga je Pavel, in ako Pavel ni prišel, poiskal ga je Seneka. Zato „Seneka piše,44 pa Tertulijanovi sodbi, „se 111 pa tje kakor kristijan" in krščanski Ciceron Laktancij se čudi čisti morali modrega Seneke. Iz teh vzrokov ni težko umeti, pokaj da so v 4. stoletju splošno trdlii, da je Seneko izpreobrnil Pavel. Sledi poglavje „Sv. Pavel, apostol za vse stanove.44 V Cezariji je stal Pavel pred prokon-z 11 lom Feliksom in Porcijem Festom, pred kraljem Agripom in njegovo sestro Bereniko: spo-štovaje so ga poslušali. I11 prav po izgledu svojega božjega mojstra kakor pripoveduje nežno omikani evangelist Luka: da je poprosil Petra, naj malo zapelje ladijo od obrežja prav po tem vzvišenem izgledu združuje Pavel z globoko apostolsko resnobo neko čarobno vljudnost, omikanost in gibčnost, kakor mora last biti vsakemu res velikemu duhu. Torej Pavlu še posebno, ko nastopa v taki družbi in deluje med pagani in za vse stanove. Vera ne prenaša surovih izrod-kov. Sam nam o tem pripoveduje, ko piše v 1. listu do Korinčanov (<), K).): J11 postal sem Judom kakor Jud . . . tistim, ki so bili brez postave, kakor da bi bil brez postave . . . Postal sem slabim slab . . . Vsem sem postal vse.44 A tudi časa 11111 v apostolskem delovanju ni bilo škoda in ne osebnega miru. Govoril je do polu-noči (Dej. ap. 20, 7.) in pridigal do ranega jutra (Dej. ap. 20, 11.). Bil je tako vnet, da bi bil raje živel še dalje in delal za blagostanje ljudstev, nego da je umrl in se združil s Kristom (Filip. 1, 21.). Kakor sam ni izgubljal niti trohice časa, tako resno svari Solunčane in Kološane: naj niso delapustni, ne brezskrbni - „ red i 111 ite tempus kupujte si čas,44 varujte, rabile čas. V Času je vaša večnost. Preostalo si dobo pa je pisal pisma, pošiljajoč je v dalnje kraje: v Macedonijo, Fri-gijo, Palestino in v prokonzularsko Azijo. V lični rimski cerkvici wMaria in via lata" nahajaš še danes jetnišnico Pavla apostola in njegovega iskrenega prijatelja sv. Luke. Tu v temni ječi je bivala svitla luč slavni Tarzan, priklenjen celo na vojaka, kakor na svojo živo ječo. A vkljub temni ječi, vkljub ječniku - vojaku in navzlic težkim verigam pa ni bila vklenjena božja beseda. Prav tukaj so bili pod vdihom in vodstvom sv. Duha pisani oni listi, ki jim pravi sv. Ambrozij sladko mleko, s katerim se je hranila in živila cerkev v zibeli. Prav listi od tod so postali ne-vsahljivi vir božjemu spoznanju. Res je, da cesarska povelja od nekcdaj učinjajo pokorščino med ljudstvi in narodi. A kateremu cesarju ali kralju se je skazovala, se skazujc in se bo skazovala tolika pokorščina, kolika se je in se bo skazovala temu jetniku, ki je tu za mokrotnim zi-dovjem pisal ukaze in razglašal zakone, kakoršnih si nikoli se ni upal nobeden cesar in katerih ne odstrani nobena človeška sila tja noter do konca dni iu še dalje naprej. Mozes ta je Izraelcem; Pavel pa paganom in vsem nam, pokoljenjeni-kom iz paganov za vselej učitelj in zakono-dajec. Nato je .Sv. Pavel, učitelj srečnega in zadovoljnega družnega živenja." Naš apostol se je pečal z družnim vprašanjem že pred 18. sto leti in je iskal njegove rešitve v Jezusovem nauku. Pripovedoval je: „l'božcev bodete vedno imeli, da jim umrete storiti dobro." (Mark. 14, 7.) Kako malo se je sramovati uboštva, uiil je sam Krist svojim živenjem. Hotel je. da mu je revna devica (Luk. 2.) mati; dal se je imenovati tesarjevcga sinu (Mat. 13.). V dejanju je pokazal s tem. da nikakor ne ponižuje uboštvo in delo. A dela naj pa tudi ta. kedor ima vsega preveč. Danizguba je sicer in lenobni ncpravičnik je v družbi ljudi. .Kedor ne dela. naj ne je." (I. Tesal. 4.) To je krepka beseda. Uničevalna bi bila onim, ki bi praznovali in se gostovali, ko se upirajo in tru- dijo kakor živinčeta drugi. V smislu sv. vere smo delalci vsi. Žulji, ki se ti narede ob delu, so dragoceni prstani na tvoji roki. Učencu Timoteju (1. Tini. 5, i L 13.) ostro obsoja ženske, ki ne ljubijo dela na svojih domovih pišoč: .Vdov ne sprejemaj, ki so lene in vajene hoditi po hišah, in niso le lene, nego tudi jezične in radovedne ter govore, česar se ne spodobi." Ob tem, ko je najtnodrejši rimskih modrijanov, Ciceron, govoreč: .Vsi rokodelci se nahajajo ob grdobnem opravilu" in se jc učeni Grk Aristotel zapozabil celo tako daleč, da je trdil: „0 čednosti se ne more govoriti ob množici, ki se peča s telesnim delom" ob tem pa vidimo najljubezniveje svetnike kakor sv. Benedikta, sv. Frančiška Ksa-verijana in sv. Vincencija Pavlana, kako so se v svoj telesni in dušni prid in v prid izročenih si vkvarjali z delom. Posnemali so Krista samega, posnemali so Pavla. (Dalje pride). Zrnje. Zvestobo novorojenemu kralju Jezusu! Neki burgundski kralj tako se pripoveduje je zbolel na smrt. Na smrtni postelji skliče do sebe vse velikaše svoje države in zahteva od njih, naj prisežejo zvestobo njegovemu sinu kraljeviču, ki je bil tedaj še le leto star. Velikaši so to radi storili. Donesli so zibeljko, v kateri je spa-val kraljevič. Priseglo se mu je. Ko pa kralj umre, koj na to porabijo sovražniki to priliko brez-vlade ter napadejo deželo z veliko vojsko. Ker Burgundi niso imeli pravega vladarja, jel jim je vpadati pogum. Že so se začele čete umikati pred sovražnim nasiljem. V tej sili pa da vrhovni poveljnik prinesti zibeljko s kraljevičem ter jo obesi visoko na neko drevo in pokaže vojski. Ko vgle-dajo vojaki zibeljko, spomnijo se prisege, dane kralju na smrtni postelji, zaženejo se z vso silo nad sovražnika in ga srečno premagajo. — Mi pa smo prisegli zvestobo kraljeviču v jaslicah: Ježčeku. Ko nas med letom navale sovražniki naše duše in nam vpade pogum, ozrimo se takrat v duhu v betlehemski hlevček na jaslice. To je zibelka kralja vseh kraljev. To naša zastava ! Tej smo prisegli! 0. K. .Danica* izhaja vsak pt-ti-k na celi poli in velja po posti za vse leto li kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono o« vin Zun.ij Avstriji- vvlja /,i vse lito 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V Ljubljani si- dobivajo posamezne številke po 1(1 vinarjev v tabakarni: Makso Brusovi, pred škofijo 1'2.