SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 8 de junio - 8. junija 2000 FRANC ZOREC DOMOBRANEC;: NARODO-BRANEC Govor pri domobranski proslavi, 4. junija 2000 v Slovenski hiši Un nuevo an Vsakoletna dolžnost, da se javno spomnimo Slovencev pomorjenih za cilje revolucije, nas veže vse, ki trpimo posledice tistih Časov, in naše potomce, da se zamislimo in združimo v duhu. Obnovimo ideale, za katere so naši sovrstniki doživeli tako strašen konec. Naj bo prva misel namenjena vam, ki ste preživeli od leta 41 do danes. Število se krči. Spomin na preteklost je boleč. Ne samo izguba domačih, domovine, imetja. Bolijo preziri in poniževanja, katera moramo prenašati že 55 let. A to samo zato, ker oblastniki skušajo s krivičnim obsojanjem zatajiti resnico. A zločin je prevelik, pred Bogom, pred narodom in pred vsem človeštvom, da bi ga lahko skrili. Krščanska etika nas je družila; v r\jej smo rastli in jo doživljali. Je naš način življenja. Nismo mogli doumeti za nas tiye ideologije, ki je obljubljala nov, boljši način življenja, če pa smo vedeli, da brez dela ni uspeha. Kdo so to učili? Delomrzneži, domišljavci, lenuhi in predvsem nedoštu-dirani študentje. Takih ljudi se je poslužil svetovni komunizem. Način, s katerim so nas hoteli prisiliti v njih vrste, nas je samo utrdil. Oni so iz revolucionarne prakse že v naprej vedeli, da se bomo uprli, dali so nam ime „reakcionarji“. Za njih smo to še danes, čeprav je njih revolucija propadla. Ko še ni bilo nobenega partizana, samo bili zanje „reakclja“. Namen so imeli uničiti vse, kar je bilo narodnega in krščanskega, s Sovjetsko Zvezo in mednarodnimi komunisti pa ustanoviti nov red, ki je v praksi človeško družbo spreminjal v brezpravno množico: ustanovili so novo hierarhijo in rdečo samozvano aristokracijo, ki pa je bila slabša od vseh doslej obstoječih. Zaradi neopravičljive izdaje zaveznikov smo se znašli v precepu med svobodo in smrtjo. Ne samo mi, tudi mnogi drugi so doživeli isto usodo. Spomenica Kongresa SDS-Argentina Državn Republike Slovenije Zahtevamo popravo vseh krivic nasilja komunistične revolucije. Zahtevamo vrnitev vse podržavljene in ukradene imovine. Zahtevamo razveljavitev vseh političnih obsodb in njih posledic. Zahtevamo odpravo vseh privilegijev kakršnekoli oblike. Zahtevamo zakon pravice vsem žrtvam revolucije. Zahtevamo, da se v zakon vojnih veteranov vključijo vsi protikomunistični borci z vsemi priznanji kot partizani, vključno dopolnilo pokojnine od leta 1945. Zahtevamo, da se v zakon žrtev vojne vključijo vsi interniranci, zaporniki, talci, preseljene!, tako preživeli kot pokojni. Zahtevamo, da se z narodnega ozemlja odstranijo vsi spomeniki, plošče in napisi, ki predstavljajo ali poveličujejo Tita, Kardelja, Kidriča in vse revolucionarje, odgovorne za umore. Zahtevamo, da se urede meddržavne pogodbe, ki bodo urejale in priznale delavno dobo vračajočih se rojakov v domovino, prav tako diplome, pokojnine in socialna zavarovanja. Buenos Aires, 27.maja, 2000 SDS-ARGENTINA Todos los afios en el mes de junio los eslovenos conmemoramos el aniversario de nuestra tragedia nacional. Fue un verdadero holocausto, ocurrido en 1945, cuando nuestro ejercito fue asesinado por las tropas comunistas. Fue al tdrmino de la Segunda guerra mundial. Debido a los paetos intemacio-nales Eslovenia quedo bajo la orbita co-munista. Ante el avance del ej&rcito rojo los “domobranci’’, combatientes antico-munistas, acompanados por miles de ci-viles, se retiraron hacia Vetrinje, en Austria. Alli todos los integrantes de este ejercito nacional esloveno fueron desar-mados por orden del comando ingles y entregados a las tropas comunistas. Es-tas, violando las leges intemacionales g sin tener en cuenta que las hostilidades habian terminado hacia ga mucho tiem-po, los mataron g tiraron sus cadaveres a profundas fosas en los bosques de Kočevje. Fueron doce mil muertos, doce mil jčvenes g hombres, toda una generacion masculina, un verdadero genocidio para este pequeho pueblo. Hog, al recordar esos tristes aconteci-mientos, rendimos un sincero homenaje de agradecimiento a nuestros heroes. Su martirio no ha sido en vano. Fue g seguira siendo la semilla de la libertad definitiva del pueblo esloveno. Ministri znova na volitve Eni prodajajo živalsko meso, drugi človeško. Najgrša kupčija, ki jo je za človeka mogoče misliti. Mi smo to doživeli. Cvet našega naroda leži pobit, širom naše domovine. Domobranci so bili prodani za Koroško in Trst. Malo nas je še, ki smo vse to doživeli. Večina se je v teh zadpjih petinpetdesetih letih pridružila tistim, katerim so s silo vzeli življenje. Vendar nastali so novi rodovi. Nekateri ste bili še tam rojeni, drugi izven Slovenije, širom sveta. Današnji dan nas druži. Daje nam nove naloge v novem času, da resnica ne bo nikdar zatrta in pozabljena. Svetovni zakon je, da zločin nad človeštvom ne zastara! Torej, da zadostimo resnici, smo vsi dolžni pričati, kty so storili z našimi domobranci, ženami in otroki. Njihovi morilci živijo z narodu nakradeno lastnino, pa nam govorijo o človekovih pravicah. Zaradi pripadnosti domobranstvu, zaradi odpora komunizmu, smo načrtno ignoriram, ne obstajamo, pa čeprav je Nad. na 3. str. Kot smo prejšnji teden videli, so pri potrditvi ministrov levičarji zagodli Bajuku. Pozneje se je izvedelo, da so v volilni komisiji razpravljali o tistih dveh glasovnicah, ki sta bili dvomni. Sicer je desnica trdila, da sta neveljavni, a levičarski člani so z ,,absolutno gotovostjo" trdili, da nista jasni ter da je treba glasovai\je ponoviti. In so zmagali. Ko so Bsyuk in ministri vložili tožbo na Vrhovno sodišče, jih je preganjal čas. Namreč v teku 10 dni po izgubljenih volitvah je treba vložiti novo listo ministrov, drugače zapade mandat. Bajuk je tudi prosil vrhovno sodišče, da naj najprej zadrži ta rok, ki naj bi pričel teči šele po odgovoru sodišča. Toda sodišče ni ugodili tej nameri, iz česar lahko vidimo, kam škilijo tamkaj. Tako je Bajuk moral v petek vložiti novo listo v Državni zbor. Nekaj ministrov je bilo sicer odločenih, da ne kandidirajo več, a Bajuk jih je končno pregovoril, tako daje vložil nespremenjeno listo ministrov. Ker je bilo pri prejšnjih volitvah neznano kdo in kaj je volil (ker so bile volitve tajne) in so se čedalje bolj širili glasovi, da stranke nadzorujejo svoje poslance kako volijo, kar ni bili ravno lepo, so v hitrici sprejeli zakon, da so volitve za potrditev vlade javne. Ne ve se še, ali bodo pritiskali na gumb ali dvigali roke. Na vsak način bomo videli, če res držijo trditve levih, da neknj desnih poslancev ni volilo za Bajuka. Sicer se pa širijo glasovi, da nobena zahodna demokratična država ne postavlja ministrov, kar je bila izključna pravica predsednika vlade. In če hočejo v EZ bodo morali spremeniti ta zakon, kije še ostanek starega delegacyskega sistema. V Državnem zboru so takoj pričeli v Drnovškovi liberalni stranki ter v Združeni listi, skupaj z upokojenci in Jelinčičem, zahtevati, da pridejo ministri še enkrat pred komisije, prav gotovo pa tisti, ki so govorili o ,.balkanizaciji" Slovenije. Glavni namen je zadrževati proces, tako da nastane med ljudmi dolgčas in mnerye, da Bajukova vlada ni zmožna niti priti skozi parlament. Pričeli bodo z novim krogom volitev to sredo. Približno tedaj pa bo verjetno odgovorilo vrhovno sodišče. Do sedaj se niti ni izjavilo, če je pristojno ali ne. Vse časopisje - levo seveda - je mnepja, da ne bo sprejelo tožbe v pretres, ker naj bi bili nepristojno. Tako bo verjetno ves proces potrditve ministriov trajal še lepo število dni. Med tem pa po časopisih pišejo najrazličnejše prikrite in neprikrite kritike Bajuka, češ da ni sposoben v Sloveniji kaj narediti. Zgleda, da je prišlo povelje, da ga razglašajo za Janševo lutko, da se SLS in SKD samo kregata in da nimata nič besede, da ima Janša večino ministrov (kar ni res) in tako hoče vladati. Pripravljajo se že, da bi prišel nazaj Drnovšek in prevzel vlado do novembra, ko naj bi bile volitve po starem načinu. Tako bi poslanci vlekli plačo do tedaj, na volitvah pa spet skušali zmagati. NATO POHVALI BAJUKA Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je prejel pismo generalnega sekretarja zveze NATO Georgea Robinsona. Ta v njem izraza zadovoljstvo nad rvjunim nedavnim sre-čanjem v Sloveniji. Pogovori so okrepili njegovo oceno o širokem strankarskem soglasju glede slovenskega pristopa zvezi NATO in integracije v evroatlantske strukture. Robinson je bil posebej vesel izkazane odločenosti Slovenije, da nadaljuje proces približevala, in i\jene pripravljenosti za zagotovitev potrebnih sredstev za reformo obrambnega sistema. Kot so sporočili iz Bajukovega kabineta, je generalni sekretar zveze NATO še zapisal, da sta organizacija ryegovega obiska in izražena doslednost v zunanji politiki nai\j naredili močan vtis. cfefa nwi w m1" amin— iiiMbbmb STRAN 4: 40-letnica v San Martinu Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. junija 2000 ... mrnr ■min mn im mn win iiiiiiiiM TiiiiiriwiiMi n niini«TiiMriiiirn nigMiTiiiriiiriii • nn—immmuiiii i umirili • r' i[Hfwwmiiiifii"irnnwwn irrw—fciwiimMimriirrrniTiViiriiMWMWiiiniiTiW^inffmi^iwiWiT»Mr«it>Tiw^^ III. kongres SDS-Argentina Iz življenja Tone Mizerit V soboto 27. maja so se zbrali člani in somišljeniki Janševe stranke v lepo okrašeni gornji dvorani centralne Slovenske hiše v Buenos Airesu. Predsednik lic. Ivan Korošec je pozdravil navzoče, se jim zahvalil za udeležbo in zmolil „Zdravomarijo“ za uspeh Kongresa. Za tem je napovedal program, nakar je zapisnikar Pavla L. Korošec prebrala zapisnik zadnjega kongresa, ki je bil sprejet z odobravanjem. Sledil je nagovor predsednika, kije med drugim dejal: “Kot nas je veselo presenetil razpad berlinskega zidu in s tem komunizma, tako nas je po drugi strani razočarala neodločnost prve slovenske demokratične vlade. Tam, kjer bi bilo nujno pretrgati verige komunističnega suženjstva in zavajanja: tisk, radio, televizija, privilegiji, kontinuiteta z zagovorniki zločina, vse je ostalo na rdečili kolesnicah. Velika večina naroda doma ter Slovenci po svetu smo spoznali, da borba za pravice in svobodo slovenskega človeka še ni končana. V odločnosti, pokončnosti in prizadevanju Janeza Janše smo spoznali vocjjo -borca za resnično svobodno, pravno in pošteno Slovenijo. Brez oklevanja smo se mu pridružili in ustanovili Regijo SDS-Argentina. Šli smo v tvegano aktivnost. Vendar odločnost, da smo na pravi poti, nam je dajala poguma in uspešno rast. Odločno vodstvo naše stranke v domovini nam je bilo varno zavetje. No, hvala Bogu, slovensko politično pomlad čutimo tudi v Argentini. Koalicija Slovenija daje novega upai\ja Slovencem po svetu, da bo končno tudi naša domovina našla pravo smer. Prosimo sv. Duha za pomoč, razs-vetljer\je in vztrajnost, ter končno zmago v sožitju in pravnem redu vseh Slovencev, „ki dobro v srcu mislijo," je zaključil predsednik. Sledili so pozdravi: predsednika SDS Janeza Janše in poslanca DZ Iva Hvalice, ko jih je prebral podpredsednik Andrej Grilc. Predsednik Janez Janša izraža vse priznanje dosedanjemu delu odbora. Prikaže dr. Andreja Bajuka, soustvarjalca slovenske politike, ki je naredil za vse Slovence doma in po svetu neprecenljiv korak. Z željo, da bi bili tudi v bodoče tako aktivni in uspešni, čestita novemu izvršilnemu odboru in pozdravlja vse člane in somišljenike. Poslanec DZ - Rep. Slovenije Ivo Hvalica pravi, da smo argentinski Slovenci simbol trdoživosti zdravega slovenskega telesa, kajti „vaša ljubezen do slovenskega jezika je neizmerljiva." Ponosno se spomii\ja, ko je poslušal v Argentini govoriti, moliti in peti slovensko otroke že tretje in četrte generacije Slovencev. S pozdravom nam želi uspešno delo na Kongresu. Podpredsednik Andrej Grilc je prebral uradno pooblastilo predsedstva SDS-Slo-venije, Pooblaščenca za Argentino:: “Pooblaščamo mag. Ivana Korošca, stanujočega v Buenos Airesu, da v Republiki Argentini zastopa interese Socialdemokratske stanke Slovenije SDS. V ta namen ga pooblaščamo, da vodi organizacijski odbor za povezovanje članov SDS v Argentini. “ Glavni tajnik SDS Erik Modic Za zapisnikarja kongresa je bila določena Pavla L. Korošec. Preštevalci glasov so bili: Iva Koščak, Franci Dolinar in Franci Oblak Sledila so poročila odbora: propagandne referentke Andrejke Hrovat, blagajnika Dan\jana Ahlina in predsednika Ivana Korošca. Bila so sprejeta z odobrava- njem, nakar je sledila razrešnica sedanjemu odboru. Vodstvo kongresa je prevzel podpredsednik Andrej Grilc in napovedal volitve. Izvoljena je bila odborova lista. Dosedanji predsednik lic. Ivan Korošec, pooblaščenec SDS-Slovenija, je v novem odboru prevzel tajniško mesto za popolnejšo povezavo s predsedstvom stranke v domovini. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednica: Andrejka Hrovat; podpredsednik Andrej Grilc; tajnik Ivan Korošec; blagajnik Damjan Ahlin; odborniki: Martin Radoš, Pavla L. Korošec, Branko Rebozov, Franc Fajfar, Franci Oblak, Jože Malovrh, Franci Dolinar, Tinca Oblak, Milan Križ, Jože Ziherl ml.; nadzorni odbor Ivan Knap in Skoberne Slavko. Izvoljeni predsednica Andrejka Hrovat seje zahvalila za zaupanje zborovalcem ter dosedanjemu predsedniku, rekoč: ‘•‘'Zahvaljujem se predsedniku dosedanjega odbora, kateremu izražam vso zahvalo in priznanje za ves trud, saj je gospod Ivan prvi pooblaščenec, kateremu je Janez Janša zaupal vodstvo SDS-Argenti-na.“ Predsednica je predlagala pozdrave zborovalcev: predsedniku SDS Janezu Janši, predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku, poslancu DZ Ivu Hvalici, nadškofu metr. dr. Francu Rodetu, veleposlaniku prof. dr. Janezu Žgajnarju in stranki SKD-SLS Argentina. Pozdravi so bili sprejeti z odobravanjem. Za tem je predlagala, da pošljemo DZ Republike Slovenije Spomenico, katero je prebral podpredsednik Andrej Grilc (objav-Ijaljamo posebej). Novoizvoljena predsednica je nakazala delo in prizadevanje SDS Slovenije glede na izredni položaj s povezavo pomladnih strank v Koalicijo Slovrenjja in izvolitvijo dr. Andreja Bajuka za predsednika vlade: “Če analiziramo delovanje stranke v celoti in nastop strankinih poslancev v DZ, lahko nedvomno potrdimo, da je bilo pozitivno. O združitvi SLS in SKD je Janez Janša izjavil, da so v SDS združitev ne samo pozdravili, temveč ves čas podpirali. S sporazumom o Koaliciji Slovenija se obe stranki zavezujeta, da bosta storili vse, da se sprejme dvokrožni večinski sistem in to čim preje. Imamo tudi napake, pravi Janez Janša. Smatra, da so točke, ki jih je treba popraviti. Strinjamo se z predsednikom, da se opozarja tudi na napake. Mislimo, da je pošteno vedno prikazati realni položaj. V Sloveniji se bližajo volitve. Vsak naš glas je nnjno potreben, je poudaril v San Justu poslanec Ivo Hvalica. Naša skupnost v Argentini ima predstavništvo dveh strank, ki sta se v Sloveniji povezali. Naj bi bila Koalicija Slovenija tudi med nami! Naša želja je čim bolj tesno sodelovanje. Prepričani smo, da smo si edini v najvažnejših točkah, imamo slična programa, v njih bistvenih razlik ni. In prav gotovo imamo tudi isti cilj, ki se lahko doseže po različnih poteh. Po poteh medsebojnega spoštovanja, tolerance in demokratičnega čuta. Vse to bo pomagalo, da gradimo in usmerimo delovanje skupnemu glavnemu cilju: „DA BI V SLOVENIJI ČIMPREJE Z VSO ŽAREČNOSTJO ZASIJALO SONCE SLOVENSKE POMLADI," je z željo hvaležnosti zaključila svoja izvajanja predsednica Andrejka Hrovat. Ob koncu se je spomnila ravnokar umrlega člana Staneta Župančiča. Za pokojnika so zborovalci zmolili Očenaš. Sledil je prigrizek s pecivom in pijačo, v prijaznem pogovoru članov in somišljenikov. -n-c Ni dvoma, da se vlada nahaja v krizi. To sicer samo po sebi ni posebna tragedija. Kot vsaka kriza tudi ta nudi možnost, da se vlada ojači, če podvzame potrebne korake. UKREPI, ODPOR IN FOLKLORA V prejšnji številki smo podrobno opisali zadnje gospodarske ukrepe, katerih cilj je olajšati težko finančno stanje države. Razumljivo je, da so ti ukrerpi naleteli na hud odpor, najprej pri državnih uradnikih, ki so bili s temi ukrepi prizadeti, potem pa med sindikalizmom in sploh med ljudmi, ki menijo da so nižji sloji stalno prizadeti, medtem ko velekapitalisti bogatijo iz dneva v dan. Upoma CGT, katere vodja je Hugo Mo-yano glavni tajnik tovomjaškega sindikata, je sklicala protestno manifestacijo na majski trg preteklo sredo. Udeležba je bila res številna: štirideset tisoč duš (organizatorji so seveda govorili o sto tisočih). Moyano je napovedal splošno stavko (za petek, 9 junija) a pozval tudi na “davčno nepokorščino” Tu pa se je pričela polemika. Nekaj je namreč protest, drugo pa je pozivati da naj ljudje ne plačujejo zakonitih davkov. To je vspodbujai\je k protizakonitemu delovanju. Sličen ukrep bi lahko tudi imel izredno negativen odmev na področju zunanjih investicij. Kritik je tako na Moyanov predlog kar deževalo z vseh strani, tako daje potem sindikalni vodja skušal omiliti in pogojiti svoje izjave. Istočasno pa se je sprožila dvojna afera, ki sicer s gospodarskim položajem nima veliko opraviti, a je tradicionalem primes v argentinskem političnem svetu. Po eni strani je novinarstvo razbobnalo ljubezensko razmerje predsednikovega sina s pevkarico Shakiro, s katero je v Miamiju lagodno preživljal proste dni. Po drugi strani pa je tukajšnja politična revija objavila, da je eden od Moyanovih sinov zaspolen v očetovem sindikatu, kjer dobiva mesečno plačo v višini dva tisoč pesov. Novinar pa se potem sprašuje, kako si je s tako plačo mogel kupiti hišo, ki je vredna 300.00 dolarjev. Vprašapje puhlega uživauja predsednikovega sina, medtem ko narod trpi po-maujkanje; pa domnevna korupcija sina sindikalista, medtem ko oče trdi da brani trpeče delavstvo daje precej snovi za sociološko študijo. En in drug pa sta že folklorni pojav argentinske politike. KJE JIH BOLI Odpor proti gospodarskim ukrepom vlade pa je ponovno združil obe veji Glavne delavske konfederacije CGT. Tako Daer kot Moyano se sicer ne shajata in obe veji nimata skupnih zasedanj- A zveze med njimi so vsak dan bolj tesne in tudi oklic splošne stavke je bil podvzet složno. Zaka,j tako nenadno soglasje? Enostavno: ponovno so ogroženi skupni sindikalni položaji. Med raznimi ukrepi vlade namreč blesti dekret o desregulaclji sindikalnih organizacij za socialno skrbstvo (obras socia-les). Toga pa si celo sam predsednik Menem ni upal. Največ kar je dosegel je bilo prosta izbira socialne ustanove, a le na področju sindikalnih organizacij. Kovinski delavec se je lahko vpisal v tekstilno sindikalno skrbstvo in obratno. Sedaj pa si bodo delavci lahko izbrali tudi katerokoli privatno ustanovo (tako imenovane “prepagas”). Včasih smo že opisali zlorabo socialnih fondov v marsikaterem sindikatu. Prav tako tudi katastrofalno finančno stauje mnogih ustanov (npr. kovinsko). Vladni ukrep gotovo v tem smislu uvede prozornost in pa možnost, da delavci svobodno izbirajo. Po drugi strani pa so bile te socialne ustanove (če so vestno delovale) zgled vzajemne solidarnosti. Na sindikalnem področju ni različnih kategorij (zvezdic ali žlahtnih kovin). Ne glede na to koliko prispevajo (v sorazmerju s plačo) im^jo vsi enako postrežbo: najnižji delavec ali visoki uradnik. V privatnih sutanovah pa je kritje odvisno od višine prispevka. S tega vidika je vladni dekret negativen. Negativna je tudi možnost, da se uradniki z višjimi plačami preselijo v privatni sektor, sindikalne ustanove pa ostanejo le z nižjimi prispevki navadnih delavcev, kar bi še otežkočilo r\jihovo delovanje. Povzamemo le dejstvo, da bodo pod pritiskom možnosti odpisa sindikalne ustanove bolj gledale na to, kako bodo upravljale delavske prispevke. Gotovo pa je, da odvzem socialnih fondov izredno okme moč, ki so jo doslej imeli sindikalisti. PRED NOVO LOČITVIJO DUHOV? Majski trg je tradicionalno prizorišče, kjer se kažejo tokovi argentinske politike. Tudi to pot je delavska manifestacija pokazala zanimiv obraz. Ne sicer na slavnostnem odru temveč “med občinstvom” se je nahajalo nekaj poslancev vladne Povezave. Isti so potem tudi v parlamentu izrekali najostrejše kritike na vladno gospodarsko politiko. Je to samostojen pojav osebnega značaja ali gre za organizirano skupino? Doslej bolj kaže na prvo, a ne izključuje drugega. Opazovalci so jih na trgu ali potemn v parlamentarnih nastopih našteli kar 16. Naizbežen se je pojavil ob tem spomin na “skupino osmih” (grupo de lo ocho), ki je kmalu po nastopu prvega Menemovega predsedništva začela s protesti zaradi tedanje gospodarske politike. Na čelu tiste skupine sta bila Juan Pablo Cafiero in sedanji podpredsednik Chacho Alvarez. In čeprav so tedaj ti poslanci zagotavljali svojo peronistično ideologijo, se je kmalu skupina ločila in iz nje je nastala Velika fronta in pozneje sedanji Frepaso. Gotovo bi bilo danes vladi najmanj ustreženo, če bi prišlo do razpoke v vladni poslanski skupini. A tudi nihče ne more zagotoviti, da do tega ne bo prišlo, čeprav vsi uporniki zagotavljajo, da bodo ostali in se “od znotraj borili”. Sestava skupine je precej raznolika. Socialist Alfredo Bravo je eden začetnikov. Zelo važno vlogo pa igra poslanka iz province Chaco in članica radikalne stranke Elisa CarriŽ, ki že precej časa odločilno upliva na razvoj levega krila stranke. Ostali izhajajo iz raznih socialističnih formacij, sindikalnih organizacij, levega krila poeronizma ter ostankov intransigentne stranke. Glede prihodnjosti je razvoj še velika neznanka. Ne pozabimo, da se je “skupina osmih” oddaljila od tedanjega menemizma, čeprav bi lahko bolj resnično zapisali, da jih je stranka dejansko izgnala. Nekaj podobnega se je zgodilo v Frepasu, ko je Bordon tediy stavil vse na Belizovo vključitev. Stranka je bordoniste dejansko izgnala. Sedaj se je v Povezavi prvotno pojavila ista tendenca: sankcija in izgon. Ne toliko v Frepasu kot med radikali napram poslanke Carrid. Potem pa se je (morda prav zaradi zgodovinskih izkušenj) nastop spremenil. Vodstva obeh strank skušajo uplivati na zadržanje upornih psolancev, vendar poudarjajo razumevanje in sprejem različnosti. S tem skušajo ohraniti rastočo skupino, ki jim je v parlamentu še krvavo potreebna. Najmanj si more vlada danes privoščiti razkol v lastnih vrstah, ki bi lahko rodil novo fronto in novo stranko, ki bi za sabo potegnila trume nezadovoljnih nižjih politikov in volilcev. Tako bi nastala nova “trelja stranka”, odcep vladne formacije. A to je tudi že folklora v argentnski politiki. Slovenci v Argentini Občni zbor Zedinjene Slovenije Nadaljujemo z objavo poročila šolskega referenta Brez pravne higiene se na Evropo požvižgamo Jubileji naših šol: 11. septembra: 40-letnica Jurčičeve šole 12. decembra: 50-letnica Slomškove šole. Vse naše šole so bile po voditeljicah zastopane na slavjih. 10. oktobra: Prvo sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. 40 prvoobhajancev Starši in sorodniki prvoobhajancev so napolnili cerkev in z njo povezano dvorišče do zadnjega kotička. Slavnost je bila slovesna in prisrčna, pri pripravi so sodelovale učiteljice naših šol. 24. oktobra: Izlet na Pristavo župnije Maria Reina v Glew. Izleta se zaradi nestalnega vremena niso udeležile vse šole. Prisotni so bili šolarji Balantičeve, Baragove in Jurčičeve šole. Tako kot že vsa zadnja leta nam je Pristavo, ki je zelo primerna za naše izlete, nudil brezplačno župnik Janez Petek. Bog plačaj! Od 18. aprila do 26. aprila: Obisk ge. Mihaele Logar, sekretarke za Slovence po svetu, in svetovalke vlade ge. Melite Steiner. 21. aprila v Slovenski hiši srečanje z njima, naša predstavitev, izmenjava mnenj in želja o sodelovanju med sekretarkama in našimi šolami. Srečanja se je udeležil tudi veleposlanik R. Slovenije prof. dr. Janez Žgajnar. Od 5. do 20. novembra: Obisk ge. Dragice Motik, samostojne svetovalke na zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport, in ge. Mihaele Čemelič-Kmetič, lektorice na Centru za slovenščino, kot drug jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. Obe strokovnjakinji za pouk slovenskega jezika sta obiskali vse šole in posredovali svoje znanje. Spoznali sta način poučevanja in okolje, v katerem uče učite- ljice, in s temi izkustvi bosta prilagodili seminar v Sloveniji. 5. novembra, isti dan prihoda sta se srečali z voditeljicami v Slovenski hiši. 14. novembra sta vodili pedagoško delavnico z vsem učiteljstvom sobotnih šol. 15. novembra srečanje z razgovorom in predstavitvijo pedagoških knjig, ki jih je poslalo ministrstvo za šolstvo v Slomškovem domu. Srečanje se je zaključilo z večerjo, ki jo je pripravila Slomškova šola. 21. novembra zaključno srečanje z vsemi, ki poučnjejo v slovenskih šolali. Po pedagoškem delu obojestranska zahvala in izročitev spominkov. Program obiskov je pripravilo veleposlaništvo R. Slovenije, predsednik Z.S. Tone Mizerit pa ga je uskladil. 39. šolska kolonija v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča od 2. do 16. januarja 2000. Kolonijo je vodila Metka Slabe, voditeljica Jurčičeve šole, duhovni voclja je bil Janez Cerar CM. Spremljali so kolonijo Danijel Cestnik, Pavla Grbec, Andrej Grilj, Nevenka Jelenc, Sonja Kolenc, Martin Selan in Irena Zamik. Za hrano sta skrbeli Kristina Rant in Marija Slabe, s pomočnicami Gizelo Grbec, Rotijo Grbec, Natašo Rant in Viki Rant. Kolonije se je udeležilo 78 otrok. Zastopane so bile vse ljudske šole iz Buenos Airesa, en učenec iz Cordobe, dva iz Neu-quena in eden iz Tucumana. Poleg spremljevalcem, katerim se je zahvalila Zedinjena Slovenija, se zahvaljnjem predsedniku ustanove, ki je lastnik doma in je ohranila dom Slovencem: Francetu Rantu, spremljevalcem lanske kolonije za pomoč pri pripravi kolonije, družini upravnika zakupnika Tomaža Ranta, Franclju Markežu za podarjena zdravila, pisarni ZS in predsedniku Tonetu Mizeritu za brezhibno pripravo upravne strani kolonije. Nadaljevanje prihodnjič Odbor za zaščito ustave je opozoril na dejstvo, da se v Sloveniji pravna država ne spoštuje. Sklicatelj konference dr. Jože Pučnik je izpostavil tri temeljne probleme, in sicer da zastopniki zakonodajne in izvršilne oblasti ignorirajo odločitve ustavnega sodišča, šibkost ali pa morda tudi namerno izvajane dejavnosti pravne službe DZ ter na premajhno vlogo medijev, ki bi morali javnost odločneje opozarjati na nepravilnosti. ,,Znova smo želeli javnost opozoriti na nezaslišanost dejstva, da se pri nas pravna države ne spoštuje. Zato je odbor, sam pri sebi, še enkrat ugotovil, da je njegovo delovanje nujno potrebno," je uvodoma dejal dr. Jože Pučnik. Kar pa se tiče treh temeljnih pomanjkljivosti oziroma dejstev, pa Pučnik meni, da je temu kriva šibka pravna kultura strokovnih služb v vladi. „Ta služba svojega dela ne opravlja profesionalno že pri sestavljanju osnutkov zakonov. Mnogi zakoni, ki so predloženi zboru, so namreč pomanjkljivi, ne samo v strokovnem smislu, temveč tudi v upoštevanju tega, Domobranci... Nad. s 1. str. 55 let za nami. Tako početje je vezano na mnoga vprašanja. Besedi „Demokracija“ in „Svoboda“ se izgovarjata že do utrujenosti, posebno s strani tistih, ki demokracije in svobode ne poznajo. Poleg življenja in svobode je dostojanstvo človeka ena največjih prvin. Vsi smo se rodili in bomo umrli, kot ljutlje smo enaki. Le socialni položaj ima vsak drugačnega, bodisi v človeški družbi, narodu ali družini. Kdor tega ne ve ali ne čuti, še ni dosegel v svojem srcu krščanstva in v razumu kulturne stopnje današnjega človeka. Tak človek ne ve, kaj je pravica. Pri nas pa po tolikih letih niti mrtvim ne priznajo spoštovanja, kaj šele živim. Kdor pa ne zna spoštovati, ne more zahtevati spoštovanja zase. Bilo je pred kratkim, ko je Sveti Oče obiskal sveto deželo. Govoril je o spravi, vzajemnosti in pripravljenosti za dobro. Par dni po tistem je „tovariš“ predsednik kar določa ustava," meni Pučnik. „K temu bi dodal šibkost ali pa morda tudi namenoma izvajano dejavnost pravne službe državnega zbora, kajti v teku razprave o posameznih aktih bi morali kvalificirani pravniki, ki so tam zaposleni, opozoriti, kaj je treba spremeniti in prilagoditi, da bo zakon tudi v skladu z ustavo. Glede medijev pa menim, da imajo tudi kontrolno funkcijo in bi se morali kršitev lotiti profesionalno." V nasprotnem primeru — če ne bo temeljne pravne higiene — se lahko na Evropo lahko požvižgamo. Odbor za zaščito ustave ugotavlja, da se število kršitev ustavnega reda drastično povečuje. Med več kot petindvajsetimi zakoni, za katere je uskladitveni rok že potekel, so tudi zakon o zakonski zvezi, zakon o evidenci volilne pravice, stanovanjski zakon, zakon o popravi krivic in zakon o denacionalizaciji. Prav tako bi moral državni zbor sprejeti nov zakon o volitvah v državni zbor, saj je razumni rok potekel. Slovencev tudi govoril, kako moramo iskati dobro in spoštovati. Isti človek pa je popolnoma drugače govoril v Stokholmu na konferenci za obsodbo „Holokavsta“. Mar ni dejal, da so v Sloveniji kaznovali po vojni, po Potsdamskem zakonu? V Potsdamu so zavezniki obsodili zločinski nacizem v svojem hierarhičnem vrhu. Konferenca v Potsdamu je bila po slovenski moriji. Domobranstvo pa nikakor ni bila zločinska ustanova, temveč je ravno nastalo kot odpor na zločinske metode komunizma. Pa še to: pri obračunavanju pri nas celo otrokom niso prizanesli. Prav bi bilo, da bi „tovariš“ predsednik tudi na to odgovoril. Na žalost in nesrečo ima naša država še vedno na površju stare politike, ki so pripadniki bivšega krvavega režima. Narod jih ne briga. Njih vera sta laž in hinavščina. Govorijo o Evropski zvezi, lažejo kako je Slovenija v Evropi čislana. A pozitivno vemo, dokler bodo taki prostaki na oblasti, jih Evropa ne mara. Lažejo sami sebi. Upajmo, da bo tudi narodu enkrat dovolj. Nadaljevanje prihodnjič DR. PETER URBANC, TORONTO (2) BERMAN0V DOSJE Prof. A. Bajt, Ljubljana 1999 Povojni poboji „so se dogovorili na sestanku načelnikov Ozne konec decembra 1944 v Beogradu. Šlo je za Titova navodila, odločili so, da je treba vse pripadnike kvizlinških enot -fizično iztrebiti" str. 862. M. Djilas je pričal, da je to odločil sam Tito še pred padcem Beograda. Kominterna je vseskozi karala KPJ in Tita, da so prezgodaj krenili na levo, v revolucijo. Videz je bil, da NOB niso zadostno kamuflirali. Tito: „Naše stališče je bilo ne napadati pristašev Anglije kot takih, ampak kot hlapce zavojevalcev" str. 891 (prevara, ki še danes traja, o.p.) Kardelj o tej temi, 18. maja 1942: „Sektaši v Sloveniji streljajo celo zaveznike, tovarnarje in bogataše. Razburja se nad skupino II, ki je na majhnem odseku likvidirala povprečno po 60 ljudi mesečno" (5) str.899. O Kocbeku: ga citira, „Nam gre za to, da z zmago nad okupatorjem pridobimo osvobodilni fronti, (to je KPS o.p.) politično oblast in šele nato začnemo proces diferenciacije" (6) str.904. „Usoda nam je dala v roke pravico (!) razpolaganja z živ- ljenjem in smrtjo tujih in domačih nasprotnikov" str. 905. Pisec pravilno označi Kocbeka kot najbolj vnetega pomagača revolucije vključno s pozivom k ubojem objektivno povsem nedolžnih! O Tonetu Tomšiču, tajniku KPS: „Po mnenju Toneta Čamemika, takrat poveljnika ljubljanskih zaporov (tesni sodelavec KPS o.p.), ki je aktivno sodeloval pri pobegih iz zaporov, so Tomšiča žrtvovali sami“ (7) stran 926. Osvoboditev: „Kadar osvoboditve sploh ni ali skoraj ni odvisna od lastnih žrtev, so neupravičene že zelo skromne žrtve. Če nekdo v takšnem primeru sproži osvobodilni boj, ki brezobzirno vodi v nesorazmerne žrtve, je to nesmiselno, to ni NOB". Str. 926 (8) O Rožmanu: „Napravil je usodno napako, da ni javno in takoj pozval na vsesplošen upor proti poskusom uvedbe boljševizma pri nas. Tega ni storil iz političnega oportunizma; kaj če zmaga bolj-ševi-zem. Pozneje leta 1945 se je aktivno in odkrito postavil (netočno o.p.) v vodstvo protikomunističnih sil, ko je bilo že zdavnaj vse prepozno" str. 950. Kontrarevolucija: „Komunisti so se zavedali, da ne morejo kriviti nasprotnikov zaradi njihovih političnih nazorov, ampak jih morajo razglasiti za kolaborante. Ta diferenciacija je bila potrebna, da se prikrije dejstvo, da je bila edina pobuda NOB revolucija!" Str. 965 Boj partizanov: ,,Ni mogoče zanikati, da so se partizani bojevali proti okupatorjem in so znatno prispevali k zmagi zaveznikov (9). Vsi nečloveški boji partizanov proti osvajalcem so bili vodeni z vidika prevlade boljševizma. Malo ostane kot čisti boj proti okupatorju! Partizani so bili člen vojaškega stroja za revolucijo! Za veliko večino partizanov ni mogoče potrditi čistost in neoma-deževanost!" str. 968. O kolaboraciji: „Če nasprotniki komunizma niso hoteli mimo čakati na uvedbo boljševiškega sistema, na propad svojih življenskih idealov, na svoje lastno družbeno in celo fizično uničenje, so se morali upreti. Morali so prijeti za orodje, druge izbire ni bilo, revolucija je rodila protirevolucijo." (10) str. 949. Nadaljevanje prihodnjič Opombe: (5) Gre za obdobje rdečega terorja, po 22.VI.41, ko je VOS umoril do 1500 ljudi, kar je povzročilo končno reakcijo dela naroda v smrtni nevarnosti in državl- jansko vojno. (6) Višek zavestne prevare: umori, mučenja, diskreditiranje političnih nasprotnikov, množično prisotno vse od srede 1941. To je vendar sam višek diferenciacije! (7) Isto je piscu osebno pravil prof. Franc Jeza, svoječasno sodelavec VOS-a mnogo let kasneje v Trstu. (8) Dr. A. Bajt je v nasprotju s samim seboj. Neštetokrat v knjigi ugotavlja, da redke akcije NOB proti okupatorju niso bile sprožene iz namena osvoboditve, ampak za zmago revolucije. Levici ni šlo za kako pomembno vojaško oslabitev sovražnika. Namen je bil ustvariti kaos, javni nered, uničiti administracijo, ustvariti neko oblastveno praznino. Padali so v večini samo domači ljudje, nekomunisti. (9) Pisec tu taktizira, dejansko v celi knjigi trdi, da pravega NOB ni bilo. Ne pri njem, še manj kje drugje ni možno zaslediti opis ene same vojaške akcije proti okupatorju, ki bi bila medna omembe. Partizani niso niti za en dan pospešili zmago zaveznikov, nasprotno v Jugoslaviji 8. maj ne pomeni konec vojne!!! (10) Zgrešeno, narod je reagiral, ker je bil masovno izpostavljen VOS-ovemu pobijanju. Ideologija je v prvi fazi igrala nepomembno vlogo. Enostavno je šlo za nujno, legitimno samoobrambo! To je bil začetek! MAJOR JOŽE FRANC NOVAK V MIROVNEM POSLANSTVU « Omenjeni narodi na Balkanu in v Bosni še posebej so dolga desetletja ali celo stoletja živeli v nekem miru med seboj. Ali jih je le sila raznih režimov, nazadnje Titove Jugoslavije držala skupaj, in je šele po razsulu izbruhnilo sovraštvo? Po eni strani je to res. Ta 50 letni mir je bil namenoma inštrumentiran v Titovem režimu, ker je hotel napraviti novo jugoslovansko raso. To je, kot vemo, držalo, dokler je držal režim. Po razsulu je izbruhnila zavest vsakega naroda, ker od vsega početka so bili, čeprav podobni, vsi različni. Še danes se to maščevanje širi naprej. Hrvati še vedno očitajo, da so „četniki“ oz. Srbi vsega krivi, Srbi pa zopet, da so Hrvatje ,,ustaši“ in zahrbtni ljudje, s katerimi se ne more imeti stikov. Prav grozljivo je opazovati to sovraštvo v narodnostno mešanih družinah. Gotovo tudi danes spremljaš dogodke v tem delu sveta, ki na neki način vplivajo tudi na Slovenijo. Kaj meniš, po vseh sovražnostih na Hrvaškem, Bosni in Kosovu, kakšen bo razvoj v teh krajih z ozirom na bodočo združeno Evropo? To je rana ki se ne bo zacelila tako hitro, dokler se ne razčistijo razlike in se ne odstrani ljudi, ki še danes mislijo in deltjo za združeno Jugoslavijo, in to z osebnim ali političnim interesom. Počakati bi bilo treba eno ali celo dve generacij, da bi se potem ti ljudje, znali in upali upreti tej pokvarjeni mentaliteti ter pričeli graditi znova res temeljito identiteto in zdravo narodno zavest, kot jo imajo naprimer slovenski izseljenci po svetu, v katere sem sam vključen, ali kakor tudi druge države in narodi po svetu, ki so prav tako trpeli krivico in pri katerih lahko najdemo zgled. Po mojem mnepju evropske velesile čakajo, da se te „državice“ čim preje same uničijo, da potem zavlada tako imenovani evropski zakon. Te velesile imajo tudi posebne interese z novo nastalimi državami, da se oni nekoliko bolj zasidrajo in dobijo moralno pomoč. Sssj tudi veliki narodi v Evropi niso tako složni med seboj kot mi mislimo. Na primer Francozi ne trpijo Angležev ne Nemcev in Baski hočejo biti zase v Španiji. Britanci se med seboj ne razumejo: Galci in Škoti hočejo biti ločeni od Angležev (vsi skupaj vemo da so Velika Britanija), kar se pa zunanjih zadev tiče, so pa zelo složni in večkrat proti „Evropi“, kot da oni ne spadajo vanjo. To sem pa opazil v pogovorih s francoskimi in angleškimi oficirji. Drugi narodi se pa nekako vrtijo okoli teh treh velesil. Morebiti bo celo še NATO večkrat menjal ime, predno bo cela Evropa ne samo ekonomsko ampak tudi ideološko združena. V Hercegovini je znana božja pot Medžugorje. Ali si jo obiskal, kako sodiš o nadnaravnih dogodkih v tem kraju? Naša postojanka je bila ravno pod hribčkom, kjer je križ, ker se je tam Marija prikazovala, 2 km od glavnega trga, kjer se dviga cerkev posvečena Kraljici Miru. Stanovanje smo imeli v veliki domači hiši, kjer je bilo več sob, mislim, namenjenih romarjem, kot pa za družino samo, saj ni bilo otrok. Večina hiš je tako zgrajenih, ker tam ni hotelov in tako se tam lju