Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS raescOno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemslvo meieCno 40 Din nedel|ska Izdala celoletno v Jugo-slavlf 1 120 Din. za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pe 111-vrsta mali oglasi po l'SO ln 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večtem O naročilu popu.M Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici šl. eilll Rokopisi se ne vračalo, nctranUlrana pisma se ne spre/ema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravništvo št. 2328 Uprava /e vKopllarfevl ul.ši.O Čekovni račun: Cfubl/ana štev. 10.630 ln 10.349 xa Inseiate. Sarafevošl.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln Duna/ št. 24.797 Združene evropske države Ne samo vsled vedno večje duševne skupnosti evropskih narodov, temveč še v večji meri zaradi materielnili vzrokov izgublja ideja združenih evropskih držav vedno bolj značaj utopije ter postaja realen političen nazor, čegar uresničenje je vsak dan bolj verjetno. Še posebno močan argument za panevrop-sko idejo pa so medvojne in povojne izkušnje. Ena teh najtežjih izkušenj je baš sedaj na dnevnem redu mednarodne politike in skoraj brezuspešni poskusi strokovnjakov, da urede repa-racijska plačila, dokazujejo, kako v težkem položaju je gospodarstvo Evrope. Samo malo še manjka in vsa reparacijska debata bo kmalu dokazala, da je na reparacijah zainteresirana samo še Amerika. Še malo je treba znižati nemška reparacijska plačila in predstavljala bodo samo še vsoto, ki jo imajo zavezniki plačati za svoje medvojne dolgove Ameriki. Reparacije bodo potem čisti dobiček Amerike, ki ga plačuje Nemčija preko Francije in zaveznikov Ameriki. Iz tega spoznanja pa vodi korak naravnost k sporazumu med Nemčijo in Francijo. Ta sporazum pa pomeni že ustvarjanje združenih držav Evrope. Napoleonova ideja kontinentalne Evrope vstaja tako zopet v življenje, le s to razliko, da je sedaj njen obseg širji in da ne temelji na negativni mržnji, temveč na pozitivni podlagi ustvarjajočega dela. Izkušnja vojne pa je dala še eno nad vse dragoceno spoznanje. Jasno je namreč vojna dokazala, da se ne izplača niti zmagovalcem. Vsled uporabe moderne tehnike je danes vojna tako draga, da jo sploh ni mogoče plačati in da mora tudi zmagovalec žrtvovati za zmago več trupel vojakov, to je svojih najbolj zdravih in močnih ljudi, kakor pa dobi potem zdravih in slabotnih novih državljanov. Dejansko tudi vidimo, kako rastejo v vseh evropskih državah državni dolgovi v nedogled in kako ljudje, tudi pri najbolj intenzivnem delu in varčevanju, ne morejo doseči niti primeroma onega blagostanja, kakor ga že davno uživajo v vseh državah, ki niso bile zapletene v vojno. Prav tako deiicitna pa je bilanca glede izgubljenih življenj. Cvet svoje mladine so izgubili narodi v vojni in danes se povsodi vidi, kako tega mladega soka primanjkuje. Le v tem je vzrok, če je napredek človeštva zaostal in če straše po Evropi zablode, ki bi bile čisto nemogoče, da ni poteklo toliko zdrave krvi. Ni slučaj, če je povsodi demokracija v takšni krizi, da ne zmore niti hiraječega življenja, temveč to je posledica one velike izgube človeške sile, ki jo je povzročila vojna. Vojna se ne izplača! To spoznanje je njena največja pridobitev. Vojna je ko pravda, ki žre kmetije in ki ne prinese nikomur dobička. Če so na deželi postali kmetje že davno tako pametni, da ne dajejo več svojih gozdov za pravde, ki so jih začeli že očetje, potem bodo menda tudi evropski narodi enkrat tako pametni, da ne bodo za krvave pravde uničevali sebe, temveč z razsodišči spravili prepire s sveta. Saj na vse zadnje ni treba dosti in krvave pravde bodo postale sploh nepotrebne. Tiste otročje sanje, ko da je v zavojevalnem imperializmu lepota in v krvavi revanši slast, naj sc nehajo in že je mir zasiguran. V tem slučaju pa je tudi ustanovitev združenih evropskih držav neizogibna. Nihče vendar nima od tega dobička, da je vsa Evropa prepletena s samimi prometnimi ovirami. Vse te ovire pa odpadejo takoj, če izgine revanšna in zavojevalna misel. Ker se vsak boji, da v sosedu vlada taka misel, zato dela ovire, če pa te bojazni ni, potem so tudi ovire nepotrebne. Vse te ovire pa veljajo silne vsote, a dejansko ne prinesejo haska. Kakšne velike stvari pa bi bile izvršljive, če bi sc ves ta denar naložil v koristne investicije! Vojna je imela vsaj to dobro plat, cla je dvignila načelo samoupravne pravice naroda. Ne sicer v popolni meri, ali vsaj toliko, da je danes zakon evropskega naziranja, da ima vsaka nacionalna individualiteta pravico do svojega nacionalnega življenja. Ta sveta pravica vsakega naroda je funda-ment združenih držav Evrope in na suverenih pravicah vsakega naroda mora biti zgrajena njih skupnost. Zavest skupnosti pa izločuje re-vanšo in zavojevanje, ker ta zavest pozna samo mir. Kakor živi vsak dober gospodar v miru s svojim sosedom, tako velja to tudi za narode. Dobre gospodarje pa najbolj potrebuje Evropa in edino dobro gospodarstvo more iz-lečiti vojne rane. Združene države Evrope pa so prvi pogoj dobrega gospodarstva, ker po- Nj. Vel. kralj pride v Zagreb Pomembna izjaia župana Srkulja -- Neomajna zvestoba Hrvatov kralju — Samo to je hrvatsko stališče Ijevi hiši, in zahteva izpolnitev hrvatskih zahtev v sklopu države Srbov, hrvatov in SIo-vcncev. To zedinjenje naših pokrajin in narodov v eno državno celoto jo zaobljubljena misel najsvetlejših duhor Srbov in Hrvatov. To je edino prirodno osiguranje naše rase v težki borbi za svoj politični obstoj. Nihče ni pooblaščen, da bi v zunanjem svetu iznesel dozdevne drugačne težnjo hrvatskega naroda, ki so v očividnem nasprotju z njegovimi političnimi interesi. Zato se mora vsaka taka ilegalna akcija posameznika najstrožje obsoditi. Ta državna zajednica je nacionalna država. Brane? njo, branimo svoja narodna tla, svojo domovino in bodočnost hrvatskega naroda.« Zagreb, 23. maja. (Tel. >Slov.«) Danes se je vršila seja zagrebškega občinskega odbora. V začetku seje je dr. Srkulj izjavil, da bo imel Zagreb v najkrajšem času čast in veselje, da v svoji sredini pozdravi Nj. V. kralja. Pri tej priliki bo zagrebško meščanstvo izrazilo Nj. V. kralju svojo zvestobo in udanost. Dr. Srkulj je v nadaljnjem govoru nagla-šal pomen velikega čina ob 6. januarja. Izrekel je popolno udanost občinskega zastopstva zagrebškega in glavarstva proti aktu Nj. V. kralja, ter nadaljuje: »Zastopniki Zagreba so po težkih dogodkih 20. junija 1928 jasno razložili svoje politično stališče, ki izraža neomajno zvestobo kra- Beneš in Mironescu v Bosni Belgrad, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Davi ob 4 so aunanji ministri in gostje dospeli v Brod, kjer so ostali do 7. Ob 7 so se podali z avtomobili v Sarajevo, kamor so prispeli ob 1 in nadaljevali pot z avtomobili v llidže. Tu je bilo ob pol 2 zanje pripravljeno kosilo. Popoldne so si ogledali Sarajevo in llidže. Zvečer ob 9 jim je sarajevska občina priredila v hotelu »Evropa« svečan banket. Navzoči so bili zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter večje število meščanstva. Jutri zjutraj ob 7 bodo ministri in gostje odpotovali z avtomobili v Mo-star. Sarajevska občina je izdala na prebivalstvo proglas, v katerem ga je pozvala, da razobesi zastave in slovesno sprejme gosta, mi- nistra Beneša in Mironesca. Romunski zunanji minister Mironescu odpotuje zvečer s posebnim vlakom v Dubrovnik. Split pripravlja slvvesen sprejem Split, 23. maja. (Tel. Slov.) V Splitu se pripravlja zelo slovesen sprejem zunanjih ministrov male antante. Poseben odbor mestne občine in velikega županstva je sestavil program bivanja ministrov v Splitu. Po prihodu si bodo ministri ogledali park »Marjan«. Opoldne bo v hotelu »Belevue« svečan banket. Ministri se bodo popoldne na ladji podali v Kaštel in Tro-gir, zvečer pa se razidejo. Besedilo arbitražnega Zakon o podpiranju domače lesne industrije Dosedaj so dobivale tuje tvrdke 70 odstotkov našega lesa Belgrad, 23. maja. (Tel. Slov.) Na predlog ministra za šume in rude je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o podpiranju demače lesne industrije. Bistvo tega zakona je zaščita domačih malih in srednjih in srednjih tvrdk za obdelavo lesa, v prvi vrsti zlasti žag. Tem tvrdkam se omogočuje izključna pravica do lesa, ki ga država prodaja na licitacijah. Velikim tujim tvrdkam pa se omogočuje nakup lesa v naši državi samo s pomočjo dolgoletnih pogodb z našo državo. Vzrok, da je bil ta zakon tako hitro sprejet, in objavljen, je predvsem v krizi naše lesne industrije. 70% našega lesa se je dosedaj oddajalo tujim tvrdkam in komaj 28% je prišlo domačim tvrdkam v prid. V zvezi s to krizo lesne industrije je postalo vprašanje aktualno in se je razvilo v cel kompleks teh problemov. Tuje tvrdke so namreč v namenu, da bi udušile sodelovanje domačih tvrdk, pri vsak j licitaciji po- nujale višje cene, da bi izpodrinile domače tvrdke. Domače tvrdke pa niso sodelovale pri dolgoletnih pogodbah za eksploatacijo domačih gozdov. Tuje tvrdke so se poleg licitacije istočasno zavarovale tudi z dolgoletnimi pogodbami. Zato se jim je izplačalo, da so stavile višje ponudbe pri navedenih licitacijah, ker so se okoristile iz dobav lesa in dolgoročnih pogodb. Na ta način so hotele doseči monopol na lesnem trgu. Zakon je seveda začasnega značaja .Določen je za dobo desetih let. V bistvu določa: Da bi se zaščitila domača lesna industrija, jc minister za šume in rude pooblaščen, da oddaja brez licitacije potreben les iz državnih gozdov samo tistim lastnikom žag, ki so državljani SHS in ki delajo izključno z domačim kapitalom in katerih žage so že obstojale 1. jan. 1929, m so sposobni, da letno obdelajo najmanj 14 tisoč kub. metrov. Razprava v Haagu se nadaljuje Jugoslovansko stališče — §i delu samo koristila. Delo so mora skušati nasloniti ua visoko razvito časnikarstvo velikih držav. Skušalo se bo časnikarsko izrabiti za javnost le prevečkrat mrtve zaklade strokovnjakov vseh vrst izrabiti po ameriškem, angleškem in nemškem vzgledu. Ta stik časnikarstva osrednjega tiskovnega urada in strokovnjakov bi bil obeležen s strokovno aktualnostjo in časnikarsko tehniko. Ta način obveščanja javnosti bo mnogo pripomogel k prebroditvi sedanje krize časnikarstva. Število časnikarjev, bodisi nastavljenih pogodbeno, bodisi državnih uradnikov, so bo stopnjema pomnožilo. Glede razmerja med osrednjim tiskovnim uradom in »Avalo« obstoja tendenca, da bodi »Avala« za tehnično izvedbo in telefonični prenos vesli, ki jih bo zbral in predelal osrednji tiskovni urad Hrvatski romarji se vrmti iz Rima Papeževa zahvala društvu sv. Jeronima. Zagreb) 23. maja. (Tel. »Slov.«) Iz Rima so prispeli hrvatski romarji. Obenem z njimi so prispeli tudi hrvatski škofje, ki so prišli skupno z romarji. Romarji so s potovanjem izredno zadovoljni. Na potu niso imeli nobenih neprilik. Italijansike oblasti so se nasproti njim obnašale korektno. Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima, ki jc Nj. Svetosti poklonilo luksuzno izdajo življenja sv. Očeta, je dobilo od Nj. Svetosti posebno pismo, v kateri sc zahvaljuje za ta dar. Zagrebški nadškof dr. Bauer bo v kratkem času na svečan- način izročil pismo odboru Društva sv. Jeronima. Zakonski načrt o srbski pravoslavni cerkvi Vrhovnemu zakonodajnemu »vetu je predložil pravosodni minister svoj zakonski načrt o srbski pravoslavni cerkvi. Obenem pa je izdelal svoj zakonski načrt tudi arhijerejski sabor in nekatere pravoslavne cerkvene občine pa so nastopile še • posebnimi zahtevami. Načrt pravosodnega ministra je po svoji strukturi v glavnem sličen predlogu arhije-rejskega sabora, vendar pa se v podrobnostih razlikuje v več zelo bistvenih stvareh. Arhijerejski sabor hoče, da je srbska pravoslavna cerkev avtokefalna z dostojanstvom patriarhata m v vsakem oziru popolnoma avtonomna. Pravosodni minister sicer pravoslavni cerkvi tudi priznava avtokefal-nost z dostojanstvom patriarhata, omejuje pa že njene pravice pri upravi cerkvene imovine, ko pravi v čl. 2., da upravlja cerkveno imovino tudi v mejah zakona o glavni kontroli m državnega računovodstva in pod nadzorstvom države. Arhijerejski sabor zahteva dalje (čl. 11.), da sme cerkev v slučaju potrebe naložiti vernikom pravoslavne cerkve prirez na neposredne državne davke v višini do 10%. Za večje prireze pa je potrebna odobritev ministrskega sveta. Škofije pa smejo še posebej razpisati cerkveni dodatek na neposredne državne davke v višini do 10%, cerkvene občine pa v višini do 50%. Pravosodni minister pa to pravico silno omejuje in dopušča naložitev posebnega cerkvenega davka le v izjemnem slučaju, in 5e to le pod pogojem, da ga odobrita finančni in pravosodni minister. Redno pa mora kriti cerkev svoje izdatke s: 1. dohodki od cerkvenih posestev in fondov, 2. od cerkvenih taks, ki jih predpišejo cerkvene oblasti s posebnim pravilnikom in ki ga mora odobriti pravosodni minister, 3. s posebnimi doklada-mi na dohodke samostanskih in ccrkven;h posestev in 4. z državno pomočjo. Druga bistvena razlika je v načrtu pravosodnega ministrstva glede šolstva. Po načrtu pravosodnega ministrstva sc priznava cerkvi vpliv na verski pouk samo v vprašanju, če pouk odgovarja načelom pravoslavne cerkve. Vsa druga važnejša vprašanja pa bi določila zakona o ljudskih in srednjih šolah. Pravoslavna cerkev pa zahteva v 19. to-le: V vseh državnih in privatnih šolah se po-IfČujc pravoslavni verski pouk pod nadzorstvom pristojne cerkvene oblasti. Učne načrte za predavanje verouka predpisuje pristojni minister na predlog in v sporazumu (v vladnem načrtu samo v sporazumu) s sv. ar-hijerejskim saborom. Učne knjige verouka pripravlja in odobrava sv. arhijerejski sabor in po njegovem predlogu jih potrjuje pristojni minister. (V vladnem predlogu pa velja zakon o šolskih knjigah.) Veroučitelje v vseh srednjih, strokovnih in po potrebi tudi ljudskih šolah imenuje in prestavlja pristojni minister po predhodnem sporazumu z eperhijskim arhijerejem. Ta vodi tudi nadzorstvo neposredno in po svojih organih nad predavanji, vodi preiskavo nad učitelji, ki ne predavajo tako, kakor predpisuje nauk pravoslavne vere ali ki s svojim življenjem in delom ne odgovarjajo svoji vero-učiteljski dolžnosti in stavlja pristojnemu ministru predlog, da se jih odstavi od verouči-teljske dolžnosti. (Pravosodni minister pa pravi v svojem načrtu: Veroučitelje v vseh šolah postavlja pristojni minister po predhodnem zaslišanju pristojnega nadškofa, ter jih premešča in od-stavlja od dolžnosti veroučitelja pristojni minister po odredbah šolskega zakona. Veroučitelje v vseh privatnih šolah postavlja in premešča uprava šole po odobrenju pristojnega nadškofa. Tudi za te veroučitelje veljajo predpisi šolskih zakooov. Razlika je torej tu precejšnja.) Načrt pravoslavne cerkve pravi nadalje: V državnih osnovnih šolah, da poučujejo verouk kvalificirani župniki duhovniki. Kjer to po mnenju eparhijskega arhijereja ni mogoče izvesti, izvršujejo to dolžnost posebni veroučitelji, učitelji ali druge sposobne osebe pravoslavne vere, ki jih postavlja na predlog epar. arhijereja pristojni minister. Čl. 20. pa pravi: Sv. arhijerejski sinod skrbi, da bodo predavanja na pravoslavnih bogoslovnih fakultetah v soglasnosti z naukom pravoslavne vere. V slučajih dokazane nesoglasnosti podvzame potrebe mere, da se te odpravijo. Za profesorje in docente bogoslovnih predmetov na teh fakultetah morejo brti imenovane samo osebe, ki imajo poleg svoje formalne kvalifikacije tudi predhoden pristanek sv. arhijerejskega sinoda. (Pravosodni minister pušča ta določila v glavnem neizpremenjena.) Ravno tako ni mnogo razlike v obeh načrtih glede avtonomnih viSjih, srednjih in nižjih duhovniških šol, razven da tudi pri teh I-.1.L__U1____ nr^movlni minicto.r nadzorstvo 3UIUII l,UUtb .U p. vuv-— --------- " " ---- prosvetnega ministra. Glede sakoo« pravi načrt oerk*« Mussolini o razmerju z Jugoslavijo Zunanje politična debata v rim. parlamentu — Govor Mussolinija Rim, 28. maja. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica ima od včeraj dalje svoje seje od devetih zvečer do polnoči, da se ministrom in poslancem podnevi omogoči drugo poslovanje. V razpravi je bil včeraj proračun zunanjega ministrstva. Poslanec Fera je na podlagi diplomatskih listin odrekal Franciji pravico, izdajati v Tunisu posebne zakone za inozemce, ne da bi se prej sporazumela z in-teresiranimi vladami. Posl. Coselschi je v imenu vojnih dobrovoljcev očital Jugoslaviji agresivno politiko proti Italiji, katero je kotela, kakor tudi Albanijo, napasti. Za svoje oboroževanje je Jugoslavija do spomladi 1927 plačala Franciji okroglo 300 milijonov Din. Jugoslavija naravnost bojkotira reško pristanišče, v obmejnem ozemlju se je izvršila cela vrsta, neprijaznih dejanj. Mussolini je o svoji zunanji politiki izjavil na kratko: Italija ne ovira izseljevanja, pač pa ga konsolidira in zagotavlja svoje delavce samo onim narodom, ki to zaslužijo. Fašisti v inoiemstvu se morajo na podlagi novih predpisov, ki jih je sestavil sam Mussolini, pokoravati italijanskim diplomatskim zastopnikom. Kakor doma, obstoja tudi v inozemstvu samo avtoriteta države. Nesporno lastništvo otoka Roda in ostalega Dodekaneza je eden največjih uspehov fašistične politike, ker so se prejšnje vlade hotele odreči Dodekanezu. Razmerje t Jugoslavijo zahteva pozornosti, miru in hladnokrvnosti. Ko se prijateljska pogodba iz leta 1924. ni obnovila, so se nekateri bali krize. V resnici pa je pogodba, še preden je potekla, postala mrtva črka. Ne bilo bi odkritosrčno, obnoviti prijateljsko pogodbo, ki nikdar ni obstojala. Od tedaj dalje pa se ni zgodilo nič. Mirno pričakujemo razvoja dogodkov. Ne udajamo sc praznim upanjem, nočemo pa opustiti nade, da bodo vodilni krogi Jugoslavije končno začeli nasproti Italiji odkrito politiko prijateljstva. O reparacijah je omenil, da je sporazum skoro že dosežen. Italijanski interesi so obvarovani, v glavnem se bo izvajal pred 7 leti napovedani razdelilni načrt. Prejšnje vlade niso mogle voditi boljše politike z narodom, ki ni bil orijentiran, ki je bil slaboten in razprt. Najprej se je moral italijanski narod strniti v eno maso, da si je potem mogla Italija pridobiti v inozemstvu spoštovanje. Sedaj lahko mirno rečemo, da se Italija spoštuje in uvažuje. Z nadaljnjim trajanjem fašističnega režima se bo Italija spoštovala tudi jutri in v primeru potrebe se je bodo tudi bali. Nato je zbornica z or]"bravanjem potrdila proračun za zunanje ministrstvo z 279 glasovi proti 3 glasovom. Interesi Poljske na strani male antante Praga, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Oficiozna >Prager Presse« je nastopila proti onim vestem, ki ^'ttvorijo o porazu male antante, ker da pomeni obisk Zaleskega v Budimpešti od-maknitev Poljske iz interesne sfere male antante. Obisk Zaleskega v Budimpešti je bil samo čin vljudnosti, kot odgovor na obisk ma-djarskega zunanjega ministra Valka v Varšavi. Gotovo bi se lahko govorilo o porazu ali o neuspehu male antante, če bi se mogel poljski obisk v Budimpešti smatrati za pridobitev Poljske za politično orientacijo, ki bi hotela z revizionističnimi stremljenji voditi boj proti novemu redu v Srednji Evropi. O tem pa ne more biti nobenega govora. Poljska ve le predobro, da obstoja le en sam revizijski problem in da mora vse, kar je naperjeno pioti statusu quo v Srednji Evropi, na nevaren način omajati mir in pokoj v vsej Evropi in rušiti status quo tudi v drugih državah. V vprašanjih manjšin, razorožitve, varnosti in mirovnih pogodb so poljski interesi isti, kakor interesi male antante, in samo politična fantazija more misliti, da bi se mogli spremeniti z medsebojnimi obiski. Približanje Madjarske k Poljski je lahko koristno za mir v Evropi, ne more pa spremeniti gospodarskih in zemljepisnih dejstev centralne Evrope, niti ne more spremeniti, potrebe, da najde pot do dobrih razmer tudi z državami male antante. Tudi ne more na noben način podpirati političnih ciljev, ki temeljijo na fantastičnih načelih preteklosti. Madjarska miora priznati mirovne pogodbe. Varšava, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Bethle-nova prošnja, da bi Poljska posredovala med Budimpešto in Parizom, se v poljskih listih komentira z zanimanjem in samozavestno, obenem pa z ozirom na težko nalogo tudi previdno. Konservativni vladni list »Dzien Polski« stavlja predpogoj, da mora Madžarska priznati mirovne pogodbe. Vladi blizu stoječi listi se izogibajo komentarjem. Desničarski listi se bojijo, da ne bi preveliko prijateljstvo z Madžarsko slabo vplivalo pri mali antanti. Pariška konferenca ni odgodena Predsednik nemške delegacije demistoniral Pariz, 23. maja. (TeL »Slov.«) Vesti o odgoditvi pariške konference nikakor niso resnične. Nemška delegacija ni stavila nobenega predloga za odgoditev in ga tudi ni nameravala. Zavezniške delegacije so izjavile, da so v načelu sporazumne s tem, da more novi Youngov načrt kot izhodišče za novi reparacijski načrt stopiti efektivno v veljavo še le tedaj, ko ga bodo vse udeležene vlade sprejele in ratificirale. To pa bo težko mogoče pred koncem leta. Do tedaj pa naj Nemčija izvršuje Dawesov načrt in bi morala torej plačati še okroglo 1800 milijonov mark. Berlin, 23. maja (Tel. »SI.«) Dr. Vogler je doeipel v Berlin in je državni vladi podal demisijo kot namestnik voditelja nemške delegacije v Parizu, ker se je nemška anuiteta zvišala na 2050 milijonov mark in ker je z odklonitvijo moratorija za zbiranje denarja postala nadaljnja diskusija v Parizu odveč. Dr. V8glerjevo mnenje se sicer v tem strinja z mnenjem delegacije in vlade, smatra se pa, da je še možno, da se bo ugodilo nemškim zahtevam, ker se tudi Američani niso identificirali s spomenico upnikov. Na Voglerjevo mesto stopi tajni svetnik Kasti, posle vodeči član predsedništva državne zveze nemških industrijcev, dosedaj drugi nemški zastopnik v Parizu. Na pristojnem berlinskem mestu se izjavlja, da bo dr. Schacht samo tedaj označil nadaljevanje pogajanj za uspešno, če je računati s tem, da se Youngov načrt takoj uveljavi, t. j. če je opravičeno upanje, da bodo v Čl. 23. Za osebe pravoslavne vere je pol-noveljaven oni zakon, ki je sklenjen pred pravoslavnim duhovnikom. Polnoveljavni so tudi storjeni sklepi in razsodbe v sporih o teh zakonih, izrečenih od pravoslavnih cerkvenih sodišč. Načrt pravosodnega ministra pa ne pozna glede cerkvenega zakona nobene določbe. Ravno tako je tudi samo v cerkvenem predlogu omenjen čl. 24., ki se glasi: V slučaju, da se kateri priznani cerkvi v kraljevini prizna še kakšna pravica, se že s tem prizna ta pravica tudi pravoslavni cerkvi. Še par drugih razlik je med obema načrtoma, poleg tega pa imajo tudi cerkvene občine svoje posebne zahteve glede uprave cerkvenega imetja. tem načrtu predvidene olajšave prišle v dbro nemškemu finančnemu gospodarstvu že v proračunskem letu 1929. Spor radi nemških pridržkov Pariz, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Listi napovedujejo oster boj med zavezniki in Nemčijo, ker je ravno sedaj rešiti najtežje in najdeli-katnejše probleme. Diference obstojajo samo še glede nemških pridržkov. Spor glede Številk je odpravljen kljub izpremembam v Youngovem načrtu. Zavezniki ne upajo pridobiti ničesar več, kot jim priznava Young, za Nemčijo pa ni upanja, da bi dosegla nove olajšave. Prihodnja plenarna seja konference strokovnjakom bo še le v petek, dvomljivo pa je, kedaj bo končana zaključna razprava, ki bo najbrže zelo obsežna Wirth o reparacijskem vprašanju Essseii, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Na nekem zborovanju v Osnabriioku je govoril državni minister dr. Wirth tudi o reparacijskem vprašanju. Rekel je, da so bili pri pariških razpravah merodajni politični razlogi. O problemu nemške sposobnosti se skoro ni govorilo. Odločitev je težka in se more izvršiti v političnem kontaktu z odgovornimi nemškimi krogi. Centrum je v vseh zadnjih desetih letih pri vseh političnih izpremembah jasno poznal bistvo politike in se radi svojega krščanskega svetovnega nazora obvaroval vsake katastrofalne politike. Madjarska in manjšine Budimpešta, 23. maja. (Tel. »Slov.«) V poučenih političnih krogih se čuje, da bo grof Bethlen z Valkom koncem tega tedna ali začetkom prihodnjega tedna odpotoval v Madrid na junijsko zasedanje Sveta Društva narodov, na katerem se bo razpravljalo tudi o manjšinskem vprašanju. Bethlen se hoče pri tej priliki posvetovati z vodilnimi politiki raznih držav o važnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Sovjetska zunanja politika Moskva, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Splošni sovjetski kongres je v resoluciji odobril zunanjo politiko sovjetov, kakor je razložil Rikov. Kongres ugotavlja, da se je vladi posrečilo odpraviti sedaj neposredno vojno nevarnost in ojačiti mirne odnošaje s celo vrsto novih pogodb. Agresivni koraki kapitalističnih držav in poskusi gospodarske ali finančne blokade niso imeli uspeha. Posebno sta Amerika in Angliza delovali nato, da se zopet obnovijo gospodarski odnosi s Sovjetsko Unijo. Nasprot-stva med posameznimi državami in rastoči konkurenčni boj je pač poostril mednarodni položaj in otvoril možnost novih vojn. Sovjetska vlada se mora zato neprestano truditi, da ohrani mirne odnošaje z vsemi državami in da ojači vse svoje obrambne sile. Odobrena je bila tudi notranja politika vlade v smislu ojačene industrijske izgraditve države ter socializacije poljedelstva. „Zeppetin" startal Friedrichshalen, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« je nocoj ob 20.15 startal na letališču Cuers. Zrakoplovna tvornica v Friedrichshafnu je prejela prvo vest ob 21 zvečer. Takrat se je nahajal zrakoplov 20 km južno od Toulona v smeri proti Marseillu. Zaleski se vrnil v Varšavo Varšava, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Zaleski se je danes vrnil v Varšavo. Koncem maja bo potoval v Romunijo. Ameriški finančni svetovalec Devey se je že naprej odpeljal v Bukarešt, kjer bo vodil finančna pogajanja, o katerih se sedaj še ne morejo zvedeti podrobnosti. Otte -- predsednik nem. kršč. strok, organizacij Essen, 23. maja. (Tel. »Slov.«) Namesto sedanjega državnega prometnega ministra Stegerwalda, ki je 28 let stal na čelu krščanskih strokovnih organizacij, je bil izvoljen za predsednika dosedanji generalni tajnik Otte. letošnji kongres krščanskih strokovnih organizacij bo 15. septembra v Frankfurtu ob Meni. Pokojnine bivših notarjev na Madjarskem Belgrad, 23. maja. (TeL »Slov.«) Te dni sta podpisala notranji Ln finančni minister uredbo o pokojninah bivših notarjev v Slov. Krajini in Medfimttrju, ki sta jo izdala na podlagi pooblastila iz čl. 179 finančnega zakona za proračunsko leto 1928-29. Bivši notarji bodo odslej prejemali od naše države predujme na svoje pokojninske prejemke v višini pokojnin, ki bi jim pripadale iz notarskih pokojninskih skladov madjarskih županiij Vas in Zala, in draginjskih doklad, kakršne prejemajo naši državni vpoko-jenci z istimi pokojninami. Te predujme bo dajala država vse dotlej, dokler se končno s pogodbo z Madjarsko ne uredi vprašanje prevzema pokojnin bivših javnih nameščencev na Madjarskem. Shaw v Splitu Split, 23. maja. (Tel. Slov.) Bernhard Shaw je nocoj prispel v Split. V pristanišču ga je sprejelo številno občinstvo, radi česar je bil Shaw zelo presenečen. V Splitu namerava ostati tri dni. Vodil ga bo msgr. Bulic. Belgrajske vesti Belgrad, 23. maja. Vrhovni zakonodajni svet se je danes sestal. Obravnaval je zakonski načrt o invalidih. Sedaj je pred VZS le ta načrt. Drugi načrt bo najbrž zakon o pravoslavni cerkvi, ki ga je že vlada predložila. Nato pa pride civilni pravdni red. Ministra dr. Frangeš in dr. Drinkovič sta bila daaes na dvoru. Ob tej priliki je dr. Drinkovič poročal kralju o svojem potovanju po Dalmaciji. Prosvetni svet je danes odobril Dolžanov rokopis mineralogije in geografije za srednje šole. Za pripravnika s položajem 1-9 v podser-skem srezu v podrinski oblasti s sedežem v Šabcu je postavljen dipl. pravnik ljubljanskega vseučilišča Zupan. Ministrstvo je svoječasno obvestilo javnost, da je na razpolago 100 mest za pripravnike. Od sedaj naprej je teh mest prostih še 80. Svctozarju Pribifevieu je v Brusu na razpolago cela vila z vsem komfortom. Razpis štipendij za inozemstvo je izdalo prosvetno ministrstvo. Razpis vsebuje tudi pogoje za dosego teh štipendij. Za nakup plemenske živine je dovolil kmetijski minister 600.000 Din podpore. 2idje iz Ljubljane so prosili prosvetno ministrstvo, da bi njihov rabin iz Murske Sobote poučeval v verouku židovske otroke tudi v drugih slovenskih krajih. Zanimivo je, da imajo vsi Zidje v Ljubljani komaj 12 šolo obiskujočih otrok. Danes se je izvršila v Somboru justifika-cija razbojnika Žarka Brankova, ki je bil obsojen na smrt radi roparskega umora. ir J\a t f aj/e novega Koledar Petek, 24. maja: Marija Devica Nove okrajne blagajne Logatec, 23. maja. Ustanovni občni zbor okr. blagajne v Logatcu za srez Logatec (sodni okraji Logatec, Cerknica in Lož) se je vršil v Logatcu (obč. sejna dvorana) v četrtek 23. maja in je potekal od 10. do 12.45 ure v najlepšem redu in soglasju pod predsedstvom g. župana Oblaka, ob navzočnosti gg. komisarja oblasti dr. Natlačena in sreskega pogl. Poklukarja. Navzočih je bilo 30 članov, t. j. do zadnjega vsi. O nalogah okr. blagajn so govorili gg. Obla k, komisar oblasti dr. Natlačen, sreski poglavar Poklukar in župan Lenarčič, o potrebnem sporazumu in dobri volji za ustanovitev delazmožne večine pa g. župnik Hafner Jernej; ki je posebej opozoril na narodne in državne potrebe in naloge obmejnega sreza. Vsled pravičnega predhodnega sporazuma za sestavo delazmožne večine in sposobnega odbora, je občni zbor na razveseljivo dostojanstven in miroljuben način rešil tudi najkočlji-vejši točki: določitev sedeža (ostane Logatec Dol.) in izvolitev odbora: predsednik Gabr. Oblak (Logatec), podpreds. Anton Meden (Begunje), tajnik Andrej Z i h e r 1 (Planina), blagajnik Ivan L a v r i 8 (Cerknica), odbornika Jernej Hafner (Stari trg) in Stanko Lenarčič (Bloke). Vsak sodni okraj ima torej 2 odbornika. Po 8 dneh postane izvolitev pravomočna, nato odbor sestavi proračun, nakar se skliče zbor (upa se, da sredi junija), ki začne z rednim delom okr. blagajne, kateri sta želela zastopnika oblasti obilen uspeh, Potek 1. obč. zbora okrajne blagajne za srez Logatec in osebnosti odbora dopuščajo upanje, da bo ta nova samoupravna ustanova postala kmalu blagoslov za ubožni kraški okraj, ki mu je zagotovil vso mogočo pomoč tudi g. obl. komisar. Kočevje, 22. maja. Občni zbor okr. blagajne za kočevski okraj se je vršil v torek, 21 t. m. v Kočevju. Vodil ga je kočevski župan Lončar. Že pred začetkom je bilo videti, da bo tekmovanje med Slovenci in Nemci. Okraj ima namreč 2 slovensko-sodna okraja in enega mešanega. Slovenska okraja sta sklenila, da postavita sedež okr. blagajne v Ribnico, slovensko središče, čemur so se z vso silo uprli Nemci. Prišlo je po daljšem debatiranju do poimenskega glasova-njo, pri katerem so z dvema glasovoma zmagali Siovenci in prestavili sedež v Ribnico. Pripomniti moramo, da so vsi slovenski delegati iz Koč. okraja glasovali z Nemci. Tudi za volitev odbora je bila ostra bitka. Nemci so zahtevali zase tri mesta, predvsem predsednika in blagajnika, dočim so bili pri volji prepustiti veliki slovenski večini tri mesta Ker se Slovenci nikakor niso hoteli udati temu nesorazmerju, se je vršila dolga parlamentacija. Končno sta se obe narodnosti zedinili na to, da dobi vsak sodni okraj po 2 zastopnika v odboru, in tako so bili izvoljeni izmed Slovencev: Gg. Fr. Grebene za predsednika, Josip S trn a d, župan v Podgon za tajnika, dekan Skubic za blagajnika, Alojzij Tekavec, župan na Robu za odbornika; izmed Nemcev pa: Gg. Jos. Pavliček, tiskarnar v Kočevju za podpredsednika in Jos. Eisenzopf, župan v Starem logu, za odbornika. Kočevski Slovenci niso dobili nobenega mesta. Pripomniti je, da Nemci pri volitvah niso držali dogovora, dočim so bili vsi Slovenci mož-beseda. Po mnogih nasvetih za sestavo proračuna, lu so jih podajali zlasti dekan Skubic, okrajni veterinar kočevski davčni nadupravitelj Cirk in drugi, in po prošnji g. Eppicha, da bi se pri razpravah dovolilo kočevskih zastopnikom govoriti tudi v nemščini, se je zaključil dokaj burni občni zbor, ki je trajal 4 ure. Novo mesto, 22. maja 1929. Prvi občni zbor okrajne blagajne v Novem mestu se je vršil v torek, dne 21. maja ob 10 dopoldne v dvorani Rokodelskega doma. Občni zbor je otvoril od g. komisarja oblastne samouprave poverjeni g. župan novomeške občine dr. R e ž e k , ki je pozdravil došle člane in v kratkih besedah orisal nalogo ohčnega zbora in naloge okrajne blagajne. Nato je odredil 5 minut odmora radi posvetovanja glede volitev odbora. Pri volitvah so bili izvoljeni z veliko večino glasov: za predsed- nika Dular Josip, posestnik in trgovec v Vavti vasi, za predsednika dr. C e s 11 i k Ivo, odvetnik v Novem mestu, za tajnika M u n d a Josip, uradnik Ljudske posojilnice v Novem mestu, za blagajnika Bevc Josip, posestnik v Kiju pri Št. Petru, za odbornika Šinkovec Ivan, župan v Ambrusu, Slak Jernej. Pri drugi točki dnevaega reda: posvetovanje okrajne blagajne o delovnem programu v svrho sestave proračuna za leto 1929 so se prijavili k besedi gg. župan B r u 1 c Franc, župan Š i n k o -v i c, župan Kastelic, Celar, prof. A m b r o-ž i č, dr. C e s n i k, ravnatelj ing. P o d g o r n i k. Prvi občni zbor se je izvršil v lepem redu in je bil zaključen ob 12Želimo, da bi izvoljeni odbor imel v svojem delu čim več uspehov in da bi njegovo delo, kakor delo okrajne blagajne obrodilo obilen sad. Črnomelj, 22. maja. Okrajne blagajne volitev se je vršila dne 21. t. m. v Črnomlju na sedežu sreza za celo Belokra-jino. Volitve so se vršile v lepem redu in popolnoma proporcionalno za oba sodna okraja Črnomelj in Metlika (3—3). Črnomeljski sodni okraj je dobil predsednika: g. Pavlin Bi t n ar, župnik v Črnomlju, tajnik g. Martin Plut, trgovec v Črnomlju, blagajnik g. M ti 11 e r, župan v Črnomlju, podpredsednik g. Dako M a kar, gost. v Metliki, odbornika g. Mazzele, trg. v Gradacu in g. Jože Ne-manič, pos. in biv. poslanec iz Želebeja pri Metliki. Tako lepo se niso še za nobeno zadevo zložili. Samo da bo res v korist našim ljudem. Radovljica, 22. maja. V torek ss je vršil v Ljudskem domu ustanovni občni zbor okrajne blagajne za radovljiški srez. Zastopanih je bilo od 45 upravičenih članov 43. Zborovanja se je udeležil in izčrpno pojasnil organizacijo ter kompetenco novih okrajnih blagajn g. oblastni komisar dr. Natlačen. Pri volitvah odbora so dobili y, večino sledeči člani: Gg. Vinko R e s m a n župan v Radovljici predsednik, Jakob a n, bivši poslanec podpredsednik, Jakob F a t u r, dekan tajnik, Valentin M a r k e ž iz Jesenic blagajnik, Mavric Fr. župan na Boh. Bistrici in L a v t i ž a r Jožef, župan v Kranjski gori, odbornika. Občni zbor se je vršil v najlepšem redu in zaupanja na uspešno delo za povzdigo gospodarskega socialnega in kulturnega življenja v celem okraju. nja. Neizbežne posledice vojne so na razmere tudi v tem oziru močno vplivale, vendar Slovenija tudi v preobralnih časih ni beležila rekordnega števila nezakonskih otrok. Naše oblasti kakor tudi socialne in cerkvene ustanove, ki se pečajo z vzgojo, so zastavile ves svoj vpliv, da zaščitijo javno moralo. V Zagrebu vladajo v tem oziru veliko bolj »veliko-mestne« razmere. Brezdušno izkoriščanje Slovenk, ki gredo v Zagreb za kruhom, res povzroči marsi-kak žalosten slučaj, da pošteno slovensko dekle pade in se zgubi. Toda 99% takih slučajev gre na račun prilike in pogojev, ki jih nudi okuženo ozračje velemesta za pogubo neizkušenih, mladih deklet. Člankar naglaša, da je največ nezakonskih mater v Zagrebu služkinj in delavk. Torej najmanj zaščiteni, a zaščite najbolj potrebni element. Znano je, da v Zagrebu obstoji več javnih lokalov, kjer gospodarji svojim nameščenkam namenoma ne privoščijo stalne plače, pač pa jih navajajo k nepoštenemu zaslužku in terjajo potem taki gospodarji še gotov odstotek od tega »zaslužka«. Pisec omenjenega članka navaja famozno ugotovitev, da lani v Zagrebu ni bilo nobene nezakonske matere, ki pripada židovski veri. Pozabil pa je ugotoviti, da v Zagrebu niti ene služkinje ni, ki bi bila Židinja, zakaj te ne žive v opisanih razmerah naših služkinj in nameščenk v Zagrebu. Z ozirom na opisana dejstva odločno odklanjamo sramoto, ki jo hoče zagrebški list zvaliti na nas — Velikomestna morala Zagreba postaja nevarna za hrvatsko in slovensko ljudstvo. To je resnica na vsem tem! In pa še to, da je to morala, ki jo širi židovski tisk! Sire la pokončala 24 glav živine Maribor, 23. maja. Strela pokončala 24 glav živine! — V Veljki sa je lo zgodilo. Vlila se je ploha, pripravljala se je nevihta. Grmelo in bliskalo je kakor na sodni dan. Potočnikova pastirica, ki je pasla živino na bližnjem hribu, je gnala živino proti domu. Ko je živina, ki se je stiskala vsa zbegana in preplašena ob neurju skupaj, drvela ravno mimo smreke, je blisknilo. Strela je udarila v smreko ter jo razčes-nila na dvoje; šinila je tudi v živino in v trenutku I pokončala 24 glav živine in sicer 6 krav, 16 ovac in 2 kozi. Posestnik Potočnik trpi radi te nesreče veliko škodo. I Nov zagrebški rekord Neld zagrebški list je v svoji binkoštni izdaji priobčil članek, ki obravnava današnje stanje zagrebške morale s posebnim ozirom na število nezakonskih otrok. Preden člankar preide na lokalne razmere, omenja nekatera velika mesta, ki so pred vejno beležila rekordno število nezakonskih otrok. Tako n. pr. primerja predvojni Dunaj in Prago. Praga je svojčas očitala Dunaju 27% nezakonskih otrok, 10 let pred vojno pa jih je bilo v Pragi baje 33% in je prekosila v tem oziru vsa ostala mesta v Evropi. Danes je prekosila Prago sovjetska Rusija, kjer vladajo dokaj čudni pojmi o zakonu in tako zvaui svobodni ljubezni. Posledica tega je n. pr. v Moskvi in Odesi 50% vseh otrok, ki so bili rojeni zadnja leta. nezakonskih. Prva leta po preobratu, pravi zagrebški člankar, je odpadlo največ odstotkov nezakonskih otrok v Jugoslaviji na Slovenijo, kljub temu, »da je v tem najlepšem delu naše države veliko cerkva in najbolj pobožno ljudstvo*. Uradna statistika novorojencev iz lela 1928. pa dokazuje, da je bilo lani od 3500 v Zagrebu rojenih otrok 841 nezakonskih, kar znaša okoli 25%. Od teh pa, pravi člankar, je zopet največ takih, ki pripadajo Slovenkam, zaposlenim v Zagrebu, ker je v Zagrebu največ služkinj Slovenk. Tako naj bi šla zagrebška morala od preobrata dalje nekako na račun Slovencev. Je to sicer žalostno in kočljivo vprašanje, vendar so trditve, iznesene v omenjenem članku tako neutemeljene in krivične, na Slovenci ne moremo mirno spraviti sramote, ki nam bi jo člankar rad naprtil v žep. Nepobitno dejstvo je, da je po vsem svetu znano, da je baš slovensko ljudstvo na visoki nravni stopnji, s čemer se ne more ponašati vsak narod. Tudi Ljubljana, naša ponosna prestolica, ni nikoli v tem oziru ostajala za podeželjem. Pred vojno je bil procent nezakonskih olrok, rojenih v Ljubljani takn nizek, da ni vzbujal nobene bojazni za okrnitev moralnega življe- Upi Bele Krajine Metlika, 22. maja. Pozeba po vinogradih se pa da zdaj že lepo konstatirati. Res marsikatera trta lepo odganja, a mnogo jih je zaspalo in ne bo kazalo drugega, kakor ven z njimi. To bo seveda naš vinogradnik ze-: Io občutil. Nekaterim posebno v nizkih legah je pozeblo do malega vse, drugim kako tretjino, dni-! gim v visokih legali pa manj. Posebno so se obva-j rovale trte, ki so bile nizko pri zemlji držane, ker i jih je visok sneg varoval. Pa tudi še to, kar je ostalo, je vsled vednega deževja in pa dolge, zime zelo znestalo in se sploh ne more reči, kak bo letošnji vinski pridelek. Zato se bo pa lansko vino še prav dobro prodalo. Rogaška Stalina pred 250 Beli Zdravilišče Rogaška Slatina je prišlo v posest dragocene zgodovinske knjige, ki jo je spisal lela 1687 Dr. Joh. Benedikt Griindel. Dasiravno je bil prvi. ki je seznanil medicinsko vedo z rogaškimi vrelci, že Dr. Pavel Sorbai, zdravnik cesarice E!e-onore, soproge avstrijskega cesarja Ferdinanda III., ko je :eta 1679 v svojem delu »Praxis medica« poročal o krasnih rezultatih, ki jih je dosegel na Dunaju z zdravljenjem rogaške slatinske vode, vendar moramo smatrati kot prvo obširno in znanstveno delo v balneološkem pogledu »Roitschocrene«. Zlasti je zanimivo dejstvo, da je takratni zdravnik Dr. Griindel spisal to knjigo že leta 1635 v latinskem jeziku ter jo je dve leti pozneje sam prevedel v nemški jezik. Knjiga obsega poleg dolgega uvoda še 4C6 strani. V 48 poglavjih opisuje nele samo način izvora mineralnega vrelca (ki je šele lela 1819 dobil ime »Tempel« in ki še dandanes obstoja) temveč tudi kakovost vode, podzemeljske tvorbe, lastnosti vode in razne kemične preizkušnje. Nadalje omenja razne indikacije in način, kako, koliko in kedaj naj se zauživa od te vode iz tega »žlahtnega vrelca«, kakor ga česio imenuje. Razpravlja natančno o dijeti, ki se je morajo držati bolniki ter o načinu življenja, kadar se zdravijo z uživanjem te vode. Glavobol vseeno ali kot posledica prehlada, razburjenosti, napornega dela, ali pa preobilo zavžitega alkohola in nikotina, se lahko ublaži in odstrani. Vzemite priznane Aspirin tablete in kmalu začutite blagodejen vpliv. Pri zobobolu, trganju v ušesih, in-fluenci, revmalizmu, nevralgiji in vročini so Aspirin-tablete slavnoznane. Zahtevajte vedno originalni omot „da z očali, v močno častitljivem frnku, ki mu na obeh straneh stola visi navzdol. Gospod svetnik se pravi temu gospodu, ki vrši nehvaležno službo mestnega sodnika in posreduje med razburjenimi duhovi za pomir.jenje in spravo v zadevah radi žaljenja čusti. Kar po 38 rnzprav ima razpisanih na dan in to niso mačje solze, če gre n. pr. za žalje-nje časti take-ie sorte: Franca Čmurek, sicer bognbo.ječa. a nekoliko naglo, nervozna ženica izven srednjih let, je nahrulila svojo sosedo z besedami: »Vi pa rajši skrbite zato, da ne bodo vaši otroci hodili na «britof» rož trgat!« Pa je žaljenje časti tukai. »To pomeni toliko, kot da hodimo mi na «britof» rože krast. O!« je preudarila sosedu Urša in kar zavrelo je v njej od nžal.jenja in ogorčenju. Kaj ne bi! šlu je na magistrat in vložila tožbo radi žal.jenju časti. Obravnave sta se udeležili obe stranki *in je potekla približno tako-le: »Mestni sodnik: »Franca Čmurek, ste res rekli tiste besede, kot pravi vaša tožnica?« Urša: »Res, res je rekla, natančno...« Sodnik: »Hola, čakajte! Nisem vns vprašal. Rožena stranka ima besedo.« Toženu stranka: »I. seveda sem rekla, za božjo voljo, kaj bi tajila.c Sodnik: »Ali morete rloknznti, da so Uršini otroci trgali rože na pokopuliščn? Ste jih vi-deli?« Tožena stranka: »Ja, videla nisem, da tri jih trpali, rože. Ampak, veste, gospod svetnik, Urša ima 15 let staro punco, ki je enkrat odtrgala na našem grobu nagelček. Takrat sem jj zalotila. In pa zmerjala me je puncu, grdo zmerjala in pljuvulu ie pred mene, ki sem stara. Pa sem mislila, na hodi tudi druge rožo trgat nu pokopališče, ko je odtrgala naš nagelček.« »Puncu« je bila tudi pri obruvnavi in jo je gospod svetnik poučil, du se mora napram starim ljudem spodobno obnašati in ne pljuvati prednje. »Vi, Fruncu Čmurek, boste preklicali svoje besede, pu bo zadeva poravnana. Preveč govorite, veste; bi rajši molili več, bi bilo boljše. Pa zu »zamero« prosite svojo sosedo!« ln je Franca preklicula in prosila za :>za-liiero«. »Še nekuj,« je pripomnil izkušeni gospod svetnik. »Pri tej priliki bosta dali na zapisnik, du si medsebojno odpustita vse žalitve do današnjega dne, du se jutri enu uli druga ne bo še česu spomnilu in prišla tožit.« »Jaz odpuščam vse!« »Če je pu tuko, pu še jaz!« Spravljene in pomirjene so odšle vse tri domov, kjer si bodo prizadevale, živeti v miru iu slogi, če ne bo prišlo spet do kake?a — nugelčka. 0 Izstavljen kip našega vladike knezo-škofa dr. Antona Bonaventurn Jegliča v izložbi Jugoslovanske knjigarne. Te dni je izložil aka-dtmični kipur in profesor Ivan Sujevic doprsni kip iz bronu v nuruvni velikosti našega vladi-ku, ki praznuje, kakor znano 29. t. m. svojo 79 letnico rojstva. Prevzvišeni knezoškof je izborno zadet in mojstrsko delo umetnika iz najnovejše dobe. Zato priporočumo cenj. občinstvu, da si ogledu tu umotvor. S tem tudi počasti obletnico rojstva visoke starosti našega prevzvišenega vladike. © Maša zndušnica zu umrlim tovarišem dr. Fr. Čibejem se bo darovala v soboto, dne 25. t. m., ob 7 v cerkvi pri oo. frančiškanih. Vabimo tovariše, da se sv. maše udeleže. — Slov. kat. akad. starešinstvo. © Poroka. Na binkoštni ponedeljek sta s« poročila v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani g. Karol W e i n b e r g e r iz Zemuna in gdč. Milica Č o p -ova iz ugledne rodbine Čopove iz Most pri Žirovnici. Bilo srečno! © Oklic. V dnevih od 30. maja do 9. junija t. 1. se vrši v Ljubljani IX. ljubljanski vzorčni ve-lesejem pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Razstavljalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin naše države, pa tudi iz inozemstva se bo vlil velik dotok gostov v našo belo Ljubljano. Ker se zbere v teh vele-sejmskih dneh v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev in pa ker je velesejem v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodno-gospodarskega pomena, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da gre po možnosti drage volje prirediteljem na roko. Ljubljana uživa sloves, da zna sprejemati goste s pravo slovansko gostoljubnostjo, kar je doslej že večkrat dokazala. Pokažimo tudi sedaj našim bratom z juga in severa ter drugim, ki prihajajo k nam z dobrim namenom, da smo pač vredni tega slovesa. Vsak naj se počuti v naši sredi kot doma. Ker si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno preskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da si. pri-glase vsi oni, kateri bi za časa velesejma ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan), seveda proti plačilu. — Stanovanjskemu odseku bo dobrodošlo vsako prenočišče, naj bo zasilno ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski odsek IX. ljubljanskega velesejma, ki uraduje do 28. maja 1929 na mestnem magistratu (Mestni trg 27-111.) ob navadnih uradnih urah, od 28. maja naprej pa v svoji pisarni na glavnem kolodvoru (baraka zraven restavracijskega vrta) od 7. ure zjutraj do 1. po polnoči. Telefonska številka je 2790. V Ljubljani, dne 18. majnika 1929. — Župan: Dr. D. Puc 1. r. O Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 12. do 18. maja 1929 iskalo dela 1028 moških in 301 žensk, skupaj 1329 brezposelnih. Prostih mest je bilo 197 moških in 14 ženskih, skupaj 211. Posredovanj se je izvršilo i03 moških in 8 ženskih skupaj 111. Odpotovalo je 9 moških in ena ženska, skupaj 10; odpadlo pa je 50 moških brezposelnih. — Delo je na razpolago: moškim: 8 hlapcem, 33 delav. drvarjem, 10 ogljarjem, 10 tesačem-plankačem, 12 rudarjem-kopačem, 1 vrtnarju, 1 cementarju, 2 delavcema za opekarne, 8 kamnolomcem, 1 strojniku, 1 kurjaču, 1 stavb, ključavničarju, 2 kleparjema, 3 stroj, ključavničarjem, 1 elektrikarju, 1 kov. pom. delavcu, 10 žele-zostrugarjem, 4 pohištv. mizarjem, 1 elektrikarju, 1 kovaškemu pom. delavcu, 10 železostrugarjem, 2 tkalcema za koče, 1 tapetniku avtomobilov, 10 krojačem za vel. in malo delo, 5 čevljarjem za splošno delo, 1 samost. peku, 1 peku, 1 slaščičarju, 13 zidarjem, 21 tesarjem, 4 soboslikarjem, 1 pleskarju, 6 navad, delavcem za tov. cementa, 11 vajencem; ženskam: 1 tamburlrarici, 1 orožni-ški kuharici, 1 stenotipistinji, 1 delavki, 2 vajen-kama. 0 Žile si je prerezala t parku. Včeraj, že proti večeru so našli sprehajalci v tivolskem parku pri brezah stokajočo, mlado žensko. Povedala je, da se jI je življenje zagnusilo in da si je prerezala žile nad levim komolcem. Poklicana je bila policija, ki je žensko prepeljala na stražnico v Subi-čevi ulici. Ženska je 24 letna Ana K. brezposelna kuharica iz Maribora. Vzrok, zakaj si je hotela vzeti življenje, ni znan, najbrže pa beda ni bila, ker so našli pri njej še nekaj denarja. S stražnice jo je rešilni avto prepeljal v bolnišnico. 0 Tudi v cerkvi nisi varen pred tatovi. — Bančna uradnica Mara N. je prišla te dni na oddih iz daljnega Pakraca v Slavoniji v Ljubljano. S seboj je imela nekaj denarja, bila pa je toliko neprevidna, da je ves svoj denar nosila v torbici s seboj. Pred dnevi se je udeležila službe božje v nunski cerkvL Med molitvijo je položila torbico poleg sebe, ko pa je opravila pobožnost in hotela oditi, je vsa prestrašena spoznala, da ji je torbica izginila. Med pobožne ženske se je ustalila drzna tatica, ki je Mari odnesla torbico, v kateri so bili vsi njeni dokumenti, razna pisma in okrog 1700 dinarjev denarja. Mara N. je sedaj ostala v Ljubljani brez vseh sredstev. Niti toliko ji ni ostalo, da bi telegrafirala v Pakrac po drug denar, temveč si je morala izposoditi še celo par dinarjev, da je sploh mogla pisati sorodnikom, naj jo rešijo iz neprijetne stiske, v katero jo je spravila neznana tatica. © Iz policijske torbe. Aretirane so bile tri osebe, dva moška radi nevarne grožnje tn beračenja in neka ženska radi vlačuganja. Prijavljeni sta poleg dveh večjih še dve manjši tatvini, en slučaj telesne poškodbe, štirje slučaji kaljenja nočnega miru, en izgred v javnem lokalu, dva prestopka sladoledarskih predpisov, en slučaj posesti revolverja brez dovoljenja, dva prestopka zoper trgovske, devet zoper avtomobilske tn pa dvajset prestopkov zoper cestnopolicijske predpise. O 6600 Din ukradenih. Kdor jih je ukradel, se bo gotovo nekaj časa veselil tega denarja, toda dolgo ne, kajti na sledu so mu že. — Železniški uslužbenec Alojzij Mahnič, čigar žena ima v najemu gostilno v Vodmatu št. 87 je prijavil, da mu je v času od 8. do 22. t. m. izginilo iz kasete v omari 6600 Din gotovine. V to kaseto sta spravljala z ženo dnevni inkaso gostilne. Ko sta pa 22. t. m. pregledala njeno vsebino, sta namesto 8000 Din našla notri le nekaj okoli 1500 Din. Lastnik denarja sumi tatvine nekatere osebe, ki so imele priložnost, da so se splazile v sobo in do omare. 0 F1LZ KLOBUKE, damske in mo&lce, ke-mitno tinti in lika tovarna JOS. RE1CH. Uvrtitev • 24 urah. Maribor □ Drevi vsi k uprizoritvi veličanstvene žaloigre »Hasanaginice« v tukajšnjem Narodnem gledališču. Cene znižane dramske. Omenjena predstava je za Maribor kulturni dogodek ter se radi tega vabi občinstvo, da se predstave udeleži v čim večjem številu. □ Tihotapiti je kanila. Prišla je Micka P. v Maribor ter nameravala na vlak. Nekam sumljivo je gostolela okoli vozov in carinski organi jo že dobro poznajo. Pri kontroli se je Sokazalo, cla je imela Micka pri sebi 28 kg sa-arina, ki jih je kanila nesti v Ljubljano. □ Opozorilo vsem, ki se jih tiče. Dogaja se večkrat v poslednjem času, da trgajo nekatere stranke iz Jezdarske ulice ograjo okoli vojaškega skladišča v vojašnici Vojvode Mišica. Dotične stranke se pred tem svare, ker bo straža sicer primorana v smislu tozadevnega obvestila polkovega poveljstva rabiti v vseh takih slučajih orožje. □ Surovine. Danes pa so bili Pobrežaui na naboru. Tam pred rekrutno komisijo pa so se 20 letni Ivan Ž., sedlarski pomočnik, ltudl K., usnjarski pomočnik ter Konrad V., kleparski pomočnik, tako surovo in nepristojno obnašali, da jih je moral stražnik na zahtevo predsednika komisije aretirati. Na policiji pa je trem pomočnikom kmalu upadel pogum; držali so se kislo in čmernost se jih je lotila. Strah pred »Grafom*. □ Za vzdrževanje naših parkov pobirajo v zadnjih dneh darove odposlanci tukajšnjega Olepševalnega društva. Dosedanjim darovate-ljem izreka društvo najprisrčncjšo zahvalo za podporo društvenih stremljenj. □ Zdravstveno stanje v Muriboru je v poslednjem času naravnost sijajno. Tako se ni v času od 14. do 21. t. m. glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata pojavil v Mariboru niti eden slučaj obolelosti na katerikoli nalez-lijvi bolezni. □ Pri mestni klavnici se razpisuje mesto strojnika. Razen običajnih pogojev se zahteva, do je prosilec izučen ključavničar ter da ima izpit za kurjača parnih kotlov. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 25. junija 1929 pri mestnem magistratu. □ Urad društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico posluje od I. junija dalje vsak delavnik od 6. do 7. ure zvečer v društveni pisarni na Itotovškem trgu. Pojasnila se dajejo le članom, ki so članarino za tekoče leto plačali. □ Brez sledu. 70 letna vdova Roza Cotič, stanujoča v Caukaievi 7 na Pobrežju, je že 19. t. m. izginila od doma. Včeraj je bila pri tukajšnjem okrajnem sodišču neka zapuščinska razprava, kamor tudi ni prišla. Ker je že pet dni od doma, obstoja sum, da je revica postala najbrže žrtev kakšne nesreče. □ Z mednarodne razstave psov. Prvega »odlikovanja« je postal deležen pes tukajšnjega trgovcu Vrhunca; policijski pes Egolf v Linienwall pa je odnesel drugo mesto. Dobil je od naše kinološke zveze srebrno plaketo z diplomo ter priznanjem, da je drugi najboljši ovčar. Razen tega je dobil tudi lepo plaketo berlinskega društva za nego nemških ovčarjev. Kdo bi mislil, da so celo mariborski psi takšni »kampeljci« in »rekorderji«. □ Smrtna kosa. Umrli so: Hildegarda Wagner, kontoristinja, stara 25 let. Pogreb danes ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Amalija Bračko, žel. soproga, stara 36 let. Pogreb danes ob 17. uri v Pob rezju. —■ Alojzij Kocijančič, rezbar, star 63 let. Pogreb jutri ob pol 18. uri. Celie i "C?f Hmeljarji. Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite jo najsigurneje z kvasijo raztopino. Točno navodilo za pripravo te raztopine, kvasija les in mazilno milo dobite stalno v drogeriji sSanitas«, Celje. & Pevci in pevke Katol. prosvetnega društva v Celju imajo danes zvečer skupno vajo s teharskim cerkvenim pevskim zborom za nedeljski cerkveni koncert. V ta namen so naprošeni, da se radi odhoda na Teharje zbirajo med 7 in pol 8 zvečer pred hotelom »Pošta«. Naj nihče nc manjka, ker je to zadnja vaja pred koncertom in ker se je treba dogovoriti še nekaj drugega važnega. & šahovski kongres na Laškem ob bin-koštnih praznikih je vsestransko uspel. Za organizacijo istega sta se hvalevredno potrudila lastnika kopališča ter mariborski šahovski klub ped vodstvom okrožnega sodnika g. Emila Krainer-ja, gotovo danes najboljšega šahovskega organizatorja v Sloveniji, izdatno a je pomagal tudi celjski šahovski klub. Longresa, ki mu je bil namen počastiti 25 letnico dr. Vidmarjevega šahovskega mojstrstva, se je udeležilo veliko število najodličnejših šahistov iz Avstrije, Bosne, Hrvatske in Slovenije. Navzoč je seveda bil mojster dr. Vidmar, ki je dospel v spremstvu svoje soproge, brata iu sina, ki sta oba tudi izborna sahista. Progi am se je izvršil točno po načrtu: 1. Tekma Maribor—Celje se je končala z zmago Celjanov, ki so zmagali v 4 partijah, dočim so Mariborčani dobili le tri, ena pa je ostala neodločena. Maribor je Celjane očividno podcenjeval. — 2. Pri mojstrski tekmi Asztalos—Becker je eno partijo dobil avstrijski mojster Becker, dve pa sta ostali neodločeni. Rezultat je precej presenetil. — 3. Dr. Vidmar je igral v hitrih igrali z vsemi, pa je dobil vse partije ra/en ene s hrvatskim mojstrom dr. Singeriem, ki je ostala neodločena. — 4. Slavnostni banket je bil fino aranžiran. Navzoče ie prisrčno pozdravil tudi sre/,ki poglavar dr. Pinkavd. Na ledlog g. Petraka je bila odposlano pozdravna _!zojavka Ni. Veličanstvu kralju. Dr. Vidmarja ter Mariborski šahovski klub, ki je to pot obhajal 10 letnico ngilnega delovanja, jc v in-teresantnem govoru nagovoril g. dr. Anton Schvvab, čigar govor bomo radi podučljivosti in etičnosti prinesli prihodnjič. Pozdrave so po- i stali podružnica Celjskega šahovskega kluba v Štorah, ki šteje 30 članov, ter hrvatski problemski mojster Izidor Gross. — 5. Za častna člana Mariborskega šahovskega kluba sta bila imenovana profesor Asztalos ter slovenski komponist šahovskih problemov dr. Anton Schvvab. Obema je klub izročil čedni diplomi. Pripomnimo, du sta bila dr. Vidmur in Becker že lani promovirana častnim članom Mariborskega šahovskega klubu. — 6. Vršila so se končno važna posvetovanja radi prireditve velikega mednarodnega mojstrskega turnirja, ki se ima vršiti v velikem stilu v letošnji jeseni v Rogaški Slatini. Bo to za Jugoslavijo znuinenitost prve vrste. — 1. P. ■0- Mojster Becker v Celju. Na povratku iz Laških toplic se je mojster Becker s svojo soprogo oglasil pri celjskem šahovskem klubu iu ostal mod celjskimi šahrsti v torek od 8 do 11 zvečer. Igral je z njimi 13 partij, dobil jih je 10, 2 sta ostali neodločeni (z g. dr. šribar-jem ter g. Batičem), proti g. ing. Sajovicu pa jo jc izgubil. Gospod Becker je profesor matematike na Dunaju in urednik strokovnega vest-nika Wiener Schachzeitung. Je izredno ljubez-njiv in prijeten družabnik, nič manj pa tudi njegova gospa, tip prave dunajske živahnosti in zabavnosti. Celjski šahisti so oba gosta spremili korporativno na kolodvor. Dr. A. S. er Novi darovi za Ljudsko knjižnico. Ljudska knjižnica Katol. prosvetnega društva je prejela od g. prof. Antona Cestnika v dar 35 zvezkov, od g. Krajnca pa 20 zvezkov ter več zvezkov raznih revij. Obema plemenitima darovalcema izreka vodstvo knjižnice toplo zahvalo. Naj bi jima velikodušno sledili še drugi. & Izredni občni zbor S. K. Celje se v smislu § 14 klubovih pravil vrši dne 5. junija v klubski sobi hotela »Evropa« s sledečim dnev- nim redom: Sprememba pravil, proračun, volitev novega odboru. Člani, ki za 1. 1929. nimajo ?roracu . 1929. poravnane članarine, se izrednega obč. zbora ne morejo udeležiti. § Dopisi DOLENJSKE TOPLICE. Piše se nam: Počasi, prav počasi se razvija sezija v našem kopališču. Med došlimi gosti moremo beležiti bivšega deželnega glavarja dvornega svetnika šukljeta, dež. viš. ravnatelja Matija Zaini-da, polkovnika plem. Andrejka in več drugih. Vsi se zelo pohvalno izražajo o izbornosti tukajšnjih vrelcev ter o kakovosti prehrane v kopališčni restavraciji. — Nehote se nam vsiljuje vprašanje, čemu nosijo naši ljudje svoj pošten jugoslovanski denar v inozemska kopališča, n. pr. v Badgastein in Hofgastein, ko je vendar domača topliška zdravilna voda sigurno bolj učinkovita od gasteinskih vrelcev! In kako lepo je baš sedaj v cvetoči spomladi v idilični dolini ob Krki in piavkastozeleni Sušicil Kdaj bo prenehal oni bedasti predsodek, vsled katerega sedaj pitamo inozemca, mesto da bi upoštevali lastne dobrine! In gotovo zavzemajo Dolenjske Toplice častno mesto med prednosti, od samega Boga podarjenimi zemlji slovenski! —K.— Št. Jernej na Dolenjskem Občni zbor Konzumnega društva se vrši prihodnjo nedeljo po litanijah v Društveni dvorani. Velik sejm obeta biti prih. ponedeljek, dne 27. maja. Opozarjamo kupce in prodajalce. Konj se nataknil na kol. V soboto, dne 18. maja se je pasla na grobeljski gmajni živina in konji. Konj posestnika Gregoriča pa je začel skakati čez plotove. Ker ni skočil zadosti visoko, sc je nataknil na kol, ki je bil na vrhu še prišpičen. Rešiti ga ni bilo več mogoče. Vreden je bil 3500 Din. Metlika Sejem, ki se je vršil pretekli torek po Binko-štih, je bil srednje obiskan. Domačinov je zelo manjkalo. Vidi se veliko pomanjkanje denarja. Največ krivde je v tem, ker je še zelo malo vinogradnikov prodalo svoj vinski pridelek. Nekako umetno se drži vinska kupčija nazai. Seveda dalmatinca izvira jx> mestih kar v potokih. Tudi pri nas bi se viuo cenejše dobilo, pa ga ne znamo toliko pridelati. Le živinski sejem je bil živahen in mnogo blaga je šlo jx> vlaku, mnogo peš v Zagreb, Sušak, Kar-lovec in po domačem kraju za pleme, drugam v mesnice. Cepljenje koz se je vršilo v našem sodnem okraju od 6. t. m. naprej in je sedaj že vse lepo urejeno in končano. Jezica pri Ljubljani Težka nesreča bi se skoraj pripetila te dni pri uas. Neki kolesar je z veliko naglico zavozil pri savskem mostu v obcestni kamen, da je v loku odletel čez ograjo pod breg, kjer je ostal nepoškodovan. Popolnoma razbito kolo je vrgel v — Savo. Novi moški cerkveni pevski zbor je nastopil na praznik na našem korit. Pri sveti maši ob 9 in popoldan so bili ljudje naravnost očarani ter so se divili in z užitkom sledili mogočnosti krasnih glasov, ki so s finostjo prednašali lepe skladbe. Farani smo hvaležni gg. D. Ccrarju in župniku Fr. Koširju, da imamo po njiju zaslugi zbor, za katerega bi nas zavidalo marsikako manjše mesto. Jc-žica prednjači v vsakem oziru med jjodeželskimi občinami. Moste pri Ljubljani Na Planirju. V dobrem letu je nastala za Mladinskim domom, tam na robu Kodeljevega, velika naselbina. 23 lesenih barak žc stoji tam in stavijo se še nove in zdaj je začela celo ljubljanska občina prevažati barake, ki so v mestu v napotje in jih postavlja na robovih Planirja. Zdi se, kakor da bi bilo mesto končno srečno iztaknilo kraj, kamor bo premestilo vse odvišne barake in ž njimi pa tudi njihove stanovalce. Tako bo naša občina polagoma dobila vse brezdomce iz mesta, nekatere iz lastnega nagiba, a druge po skrbliivosti magistrata. Izmed naseljencev so morda tri družine iz domače občine, drugo je vse iz mesta. Doslej je bil običaj in postava, da je vsak, ki si je hotel (»staviti svoj dom, predložil načrte in je prosil za stavbeno dovoljenje, a zdaj se gre preko vseh takih predpisov. Tudi mestni magistrat se je pogodil samo z lastnikom zemljišča a z oblastjo, ki izdaja na teh tleh stavbna dovoljenja, se ni, ko je začel graditi barake. Če naj pri tem ostane, potem tudi naša občina jx> tisti poti pride z barakami na pomerij mestne občine m postavi tam za svoje brezdomce nekaj stano-vališč. Vsekakor je pa samolasfno naseljevanje brezdomcev v občini resno vprašanje za nas vse skupaj. Tu na periferiji se bodo izcimile posebne razmere, ki bodo občini v veliko zadrego. Mesto se s smotrnim izseljevanjem brezdomcev razbremenjuje, zato se pa bodo kopičila bremena naši občini. Zato, pozor! V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Alojzij Jarc, kurjač na Selu 7 ženo in nedoletni otrok; Ver-tačnik Ferdinand, delavec, z ženo; Zaje Franc, ii-dar iz Udmata, z ženo in nedol. hčerko; Neža Si- jard iz Sela; Zemljič Franc, žel. vpokoicnec iz Sela, z ženo in nedol. otroci; Karol Kovačič, delavec iz Udmata z ženo. Šoštanj Priprave za veliko gasilsko slavnost, ki se vrši ob priliki 50 letnice obstoja mestnega gasilnega društva in blagoslovitve prapora gasilnega društva tovarne Voschnag 28. in 20. junija, so v Živahnem teku. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo. Brez dvoma bo ta prireditev ena najlepših v letošnjem letu. Opozarjamo zlasti na veliko ljudsko igro ''Graničarjk, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Natančen spored prireditve bomo poročali. Junaški potnik je brez dvoma šoštanjčan Leskošek, ki se je napotil s čolnom v Črno morje. Pogumen mož se počuti prav dobro in je sedaj že blizu Zemuna. Spremlja ga njegova žena, ki namerava v Osjek, a mož hiti dalje — na cilj. »Slomškov dom«. Delo v tej lepi stavbi bo kmalu končano. Te dni bo ludi okolica doma dobila drugo lice. Preostaja še samo oder v dvorani. Sigurno pa je, da bo slovesna otvoritev še letos. Živahnost na odru. Kakor zgleda, bomo imeli ta in prihodnji mesec precej gledaliških predstav. Orel uprizori kmalu veseloigri »Kaznovana niče-murnoste in »Čarodejna brivnica«. Pomočniški odsek Obrtnega društva pripravlja v režiji g. Vreseja »Domna'. Gasilno društvo pa uprizori, kakor poročamo na drugem meslu, »Graničarje«. Ptuj Literarni večer Ljudske knjižnice ptujske narodne čitalnice se vrši v Narodnem domu v Ptuju dne 25. maja 1929 ob 8 zvečer s sledečim sporedom: 1. Na prelomu, predavanje, govori knjižničar Ljudske knjižnice Mihael Plevnik. 2. Mihael Plevnik: Ladja. Recitira France Vičar. .3. Igor Blumenau: Kotiljoni so na mizi. Recitira Albin Podjavoršek. 4. Mihael Plevnik: November. Recitira France Vičar. 5. Alojzij Remec: Zadnji muzikant. Velikonočna zgodba. Bere Albin Podjavoršek. 6. Mihael Plevnik: Črni vran z mrtvaško glavo. Bere France Vičar. 7. Igor Blumenau: Mašina. Recitira France Vičar. 8. Albin Podjavoršek: Tisti, ki pride. Črtica iz zbirke »Ptujske povesti«. Bere Albin Podjavoršek. — Čisti prebitek namenjen za nabavo novih knjig! Glasbena matica v Ptuju. Konc .mojster prof. Č. Šedlbauer priredi v petek, dne 24. t. m., ob 20. uri v dvorani Glasb, matice »Sonntni čelo-večer«. Spored: Risto Savin: Souata c moli: J o s. B. Foerster: Sonata f moli; R i h. S t r a u s s : Sonata F dur. Pri klavirju gdč. prof. Anka Stohr. — Ravnateljstvo. Trbovlje Komunistični, letaki so bili trošeni od torka na sredo po noči po Trbovljah in Hrastniku. V Trbovljah so jih slučajno našli pazljivi železniški uradniki cel kup skupaj. Konfiscirala jih je žandar-merija, medtem ko so se v Hrastniku razširili po dolini. Ko bi donasalci letakov vedeli, koliko take komunislične propagande delavstvu v Trbovljah, ki je itak razkrojeno, škoduje, bi v bodoče enako propagando opustili. Nerednosti v delavski kuhinji, imamo zopet kuhinji delavstva pri podjetju Dukič na Doberni. kuhinji delavstva liri podjetju Dukič n Doberni. To početje je že pred leti zasledoval občinski redar g. Kašman. Imel je razne podatke, ki so obremenjevali nekatere, ni mu pa čas dopuščal, da bi zadevo zasledoval. Vzeli so sedaj to zadevo orožniki in ugotovili nepravilnosti, ki bodo gotovo razmere v kuhinji močno spremenile. Ugotovili so, da je kuhinja dobivala čivila mnogo ceneje, kakor so jih pa plačevali delavci. Čc se pomisli, da se nabavljajo velike množine potrebščin n. pr. klobasic po več tisoč kilogramov, gredo vsote na visoko. Cela afera je oddana okrajnemu glavarstvu in sodniji. Prijavljeni je več oseb. Tudi najtiEsP kadilci bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki jo čez dan napravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani Spori Nogometni turnir za JNS 26. t. m. Sodelujejo Primorje, Ilirija, Hermes, Slovan. Igra se za pokal LNP. V korist JNS-a izvede podsavez v nedeljo, 26. t. m. popoldne na sj>ortnem prostoru SK Ilirije ngometni turnir, ki se ga udeležijo štirje naši najboljši klubi: Primorje, Ilirija, Hermes in Slovan. LNP je razpisal za ta turnir |x>seben srebrn pokal, ki preide v trajno last zmagovalca. Na včerajšnji seji j»slovnega odbora LNP so bile izžrebane tekme v naslednji razvrstitvi: ob 16 Ilirija:Slovan, ob 17 Primorje:Hermes, ob 18 linale med zmagovalcema. Vsaka tekma traja 45 minut, ob neodločenem izidu se bo žrebalo; edino ako bi ostal finale neodločen, se igra podaljša za dvakrat 10 minut. V nedeljo se vrši razen tega vrsta prvenstvenih tekem, med katerimi je najvažnejša tekma Svoboda: Krakovo. Razvrstitev teh tekem je naslednja: Igrišče Ilirije: ob 8.30 Grafika:Natakar, ob 10.30 Ilirija juiujadran jun., ob 15.30 Krakovo rez.:Svoboda rez., ob 17 Krakovo :Svoboda. Šport kot gospodarski činitelj. Sjiort današnjih dni je postal velik gospodarski činitelj. Pojdi po ulicah večjih mest, ogleduj si trgovine, in |irese-nečen boš spričo velike množine sjiorliiih predmetov. Od potovalne sandale do drsalke, od kopalnih hlač do avtomobila, vse je zbrano. Ogromen kup-čijski promet se vrši danes v športnih predmetih in v jx>možnih industrijah, stotisoči delavcev in na-stavljencev živijo od sjx>rla. Pa je vse to šele v jx>-četkih, vsaj pri nas. Službeno iz LNP. — Seja kazenskega odbora bo danes v petek ob 18.30 na verandi kavarne »Evropa«. — Prihodnja seja upravnega odbora bo istotako danes ob 20.30 v kavarni »Emona« I. nad. Tajnik I. SK Ilirija (iz tajništva). Danes zvečer se vrši ob pol 9 v damskem salonu kavarne Emona sestanek plenarnega odbora in odbora za slavnostno otvoritev kopališča. Radi izredne važnosti sestanka se naprošajo vsi gg. odborniki, da sc sestanka sigurno in točno udeleže. — Tajnik. SK Mura:SK Ilirija. V nedeljo, 26. t. m. se odigra v Ljubljani prva letošnja kazenska tekma. Kot prva protivnika bomo imeli priliko gledali odlično družino Mure in novo pomlajeno družino Ilirije. Družina Mure, ki nastojii v svoji običajni i postavi z inlernacijonalko Cimpermanovo v golu, nam je znana že iz prejšnjih sezon. Njen dobri sloves, ki ga uživa v našem bazenskem sfiortu, nam daje jamstvo, da bomo gledali prvovrstno športno prireditev. Pomlajena družina Ilirije se bo v tej tekmi prvič predstavila ljubljanski športni publiki. Upamo, da se bo, zvesta tradiciji svojega kluba, znala častno in uspešno boriti za belo zelene barve. Tekma se vrši popoldne na prostoru Ilirije. V predigri nastopi nogometno moštvo Ilirije proti Slo- vanu. Uruguay priredi prvo svetovno nogometno prvenstvo. Prireditveni odbor kongresa Fife v Barceloni je veliko naredil. K otvoritveni svečanosti ic prišel kot zastopnik kralja general Barrera. Na pozdravne govore je odgovarjal Rimet, predsednik Fife. Spominjali so se tudi umrlega bivšega jxisle-vodečega predsednika Blasclike-ja. Obolelemu Hu-gonu Meislu so poslali pozdravno brzojavko. Na novo so sprejeli v zvezo Jajionsko, Mehiko, Palestino, Islandijo, Kubo in Surinam (holandska kolonija v Južni Ameriki). V soboto so rešili vprašanje prvega svetovnega nogometnega prvenstva. Ne bodo igrali po conah (pasovih), temveč jx> tako-zvaneni |X>kalnem sistemu, kot se je to vršilo v Amsterdamu. Deset odstotkov od skupnih dohodkov dobi Fifa; dežela pa, ki tekme priredi, se zaveže, da nosi stroške tekmujočih moštev. Če pa še kaj preostane, se ostanek [porazdeli med udeležence. Prišlo je na vrsto vprašanje, kjer naj se vršijo prve prvenstvene tekme. Ogrska, Švedska, Holandska, Italija in Španska so umaknile svojo prošnjo, in so izvedbo konkurence poverili Uruguayu. Uruguayski zastopniki so izjavili, da bo njih zveza priredila veliki turnir med 16. jul. in 15. avg. 1. 1930. — V prihodnjem letu se bo kongres vršil v Budim-pešti. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 23. maja, četrtek: Ob 15. »Modri osliček Miško.< Mladinska predstva pri izredno znižanih cenah. Izven. 24. maja, petek: Zaprto. 25. maja, sobota: »Dobri vojak Švejk < Ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. 26. maja, nedelja: »Theodor & Comp.c Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 23. maja ob 20. uri: »Proces Mary Dugan.c Ab. C. Kuponi, Petek, 24. maja ob 20. uri: »Hasanaginica«. Prireditev Ljudskega odra. Sobota, 25. maja ob 20. uri: »Oča Boštjan.« Ab. A. Premijera. CELJSKO GLEDALIŠČE 26. inaja, nedelja: Ob 16: »Grof Luksemburški.« — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov. Prireditve in društvene vesti Saint-Saens, Lc Carneval des Animaun (živalski karneval) je duhovita in dovtipna suita velikega francoskega skladatelja, ki podaja karakteristiko posameznih živali v vzorni obliki in in-strumentaciji. Obsega 14 delov, katerih vsaki je posvečen posebni živali. Zlobno prišteva avtor k živalim med drugimi tudi pianiste, češ, da so dnevne študije in vaje na klavirju že naravnost »nečloveške« za sosede. V tej suiti nahajamo tudi svetovnoslavno skladbo »Le Cygue« (labud), na katero je plesalka Ana Pavlova kreirala svoj sloviti ples »Umirajoči labud«. Suita sc bo izvajal« na koncertu Orkestralnega društva 29. t. m. (v sredo) v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Češkoslovaški pevci v Ljubljani. V soboto, dne 1. junija 1929, koncertira v Ljubljani mešani zbor pevskega društva Hlahol v Pragi, Kr. Vino-hrady. Za praškim Hlaholom je Vinohradsky Hlahol najboljše češko pevsko društvo, ki se je posebno v zadnjih letih v umetniškem oziru zeio visoko povzpelo. Češki pevci koncerlirajo po Jugoslaviji od 20. maja dalje in jc njihov ljubljanski koncert poslednji koncert v naši državi. Med drugim obiščejo ludi Bled. Natančnejši program objavimo. Darovi Za pogorelce v Kočevski Reki in (iatini je darovala tvrdka Remžgar in Smerkolj v Ljubljani znesek j>o 100 Din potoni Stolne Vincencijeve konference, ki je darovala za Kočevsko Reko 250 dinarjev. Poizvedovanja Izgubila se je 20. majn zlata zapestnica (verižica) v Ljubljani ali v vlaku. Najditelja prosim, da naznani na naslov: Helena Kovačič, .lesenice-Fužine. Resnica mora na dan! MUŠKATELEC MARIBORSKE VINARSKE ZADRUGE PRED SODIŠČEM. Maribor, '23. maja. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršilo pred tukajšnjim okrožnim 6odiščem nadaljevanje dne 17. maja prekinjene razprave v zadevi tožbe Milke in Franca Pihlerja proti odborniku tukajšnje osrednje vinarske zadruge radi donmevanega ponarejanja muškatelea. Razprava, ki jo je vodil zadnjic odklonjeni sodnik Štukelj, je trajala do pol 16. Najprvo je govoril svoj obrambni govor ravnatelj Franc It r a s t e 1 j, ki zadnjič pri razpravi ni bil navzoč. Izvajal je to-le: ZAGOVOR G. HRASTELJA. Ker mi zadnjič ni bilo mogoče osebno priti k razpravi in zagovoru, proiim, da se smem danes osebno zagovarjati. Dvojna, bistveno različna ovadba istih ovaditeljev. Prva ovadba o zadevi, katera se danes obravnava, ni vedela ničesar o moji krivdi, v dotični ovadbi, ki je bila podana že meseca decembra preteklega leta, se nasprotno izrecno trdi, da sta vedela za ponarejanje muškatelea le dva člana načelstva in sicer gg. Lorbek in Rezmau Koncem aprila tega leta šele sem dobil poziv ludi jaz in sicer na ovadbo gospe Pihler, ki je ovadbo podala šele aprila t. 1. V tej ovadbi trdi gospa Pihler, da sem meseca junija 1. 1928. pri neki seji naročil g. Lorbeku, naj špirit kupi v Zagrebu. . Ako povdarimo ze samo to dejstvo, da imamo pred seboj dve. bistveno si različni ovadbi cvd istih oseb podani, moramo predvsem vprašati, katera od teh je resnična? Ali prva ali dnr'a? Trdim, da nobena in kar zadeva druge ovadbe, ki se mene tiče, tudi dokažem. Predvsem naj navedem svoje mnenje, zakaj se me je naknadno ovadilo. Meseca marca t. 1. sem bil tudi jaz poklican na sodnijo v zadevi con-tra Pihler in sem seveda moral izpovedati resnico, kar je bilo za gospo Pihler pbtežilno. Aprila meseca pa je bila zato podana ovadba proti meni. Da bi bila podana zato, kakor se me je opozorilo, da bi mi ne imeli v tej razpravi nobene priče za gg. Lorbeka in Rezmana, ne morem verjeti, ker bi taki triki pri sodniji gotovo nič ne zalegli. »Dokazovanje« gospe Pihler zoper Hrastelja. Gospa Pihler ie v ovadbi in pri zadnji razpravi trdila, da sem jaz naročil g. Lorbeku pri neki seji meseca junija preteklega leta, da naj špirit kupi v Zagrebu. Ker sama nikdar ni bila pri sejah navzoča, je morala zato predložiti dokaze. Trdila je, da je to brala v zapisniku sej in da se to mora v zapisniku nahajati. Na to njeno trditev ste pregledali zapisnik in ste doznali, da smo imeli v mesecu juniju tri seje in da pri nobeni nisem tega govoril in tudi ni pri nobeni seji kaj takega zabeleženo. Ko je gospa videla, da v sejnih zapisnikih meseca junija tega ni, kar }e trdila, je dostavila, da je bilo to pri sejah meseca maja 1928. Iz zapisnika sej ste doznali, da meseca maja 1928 nismo imeli nobene seje. Na novo sumnjo, da je list iztrgan iz zapisnika ali da je ves zapisnik na novo prepisan, ste se takoj prepričali, da tudi ni res in da je knjiga popolnoma v redu in da v knjigi nahajajo originalni podpisi gospoda Pihlerja, torej je izključeno, da bi se zapisnik ponaredil. Hrastelj toži gospo Pihler radi ovadbe. Pri tej razpravi dejansko nimam jaz nikake druge priče zase kakor samo zapisnik sej. Da bi pa mogel gospej Pihler dati priliko, da pride z drugimi dokazi, ko se ji je ta ponesrečil, pa posebno še zato, da bodo mogli ostali člani načelstva nastopiti res kot priča, sem osebno vložd tožbo zoper gospo Pihler in se razprava vrši dne 28. t. m. Ako gospod sodnik, smatrate, da )e kljub dosedanjemu ponesrečenemu dokazu gospe Pihler proti meni, potreba še več dokazov za mojo ne-krivdo, prosim, da se počaka na to razpravo in pri tej se naj pod prisego zasliši moje priče, ostale člane načelstva. Kvaliiikacija gospe Pihler. Že pričevanje gospe Pihler pri zadnji razpravi proti meni jasno kaže, da njene izpovedi niso zanesljive. Pa so še drugi momenti, ki jih je treba omeniti, da se pokaže popolna kvalifikacij priče gospe Pihler. Vsled njene tožbe zoper gg. Tirša in Rezmana sta bila ta dva prisiljena, da sta nastopila dokaz resnice o nerednosti njenega poslovanja. Kolikor je mogel g. Tirš v kratkem času najti za razpravo materijala, ga ]e tako) predložil. Pri natančnejši reviziji so se ugotovile nove stvari, ki so že izročene drž. pravmštvu. Nekatere točke pa je gospa Pihler že priznala: da je vino jemala in pošiljala v Ljubljano, da je podpis na pobotnicah ponaredila itd. V novem dokazilnem materijalu pa se med drugim nahaja tudi originalno pismo gospe Pihler, ki ga )e pisala neki osebi v Zagreb, katera bi naj bila priča za njo. To pismo je toliko značilno za kvalifikacijo priče gospe Pihler, da ga tu dobesedno preberem: »Cenjena gospica! Dovolite, da vam sporočam par vrstic, kar upam, da mi ne boste šteli v zlo. Bilo je lansko leto, ko ste enkrat vložili za vašo prijateljico pri posojilnici Krekovi 1000 Din. Ker sem istočasno vodila dve blagajni, mi je zmanjkalo v blagajni 1000 Din. Ne vem še danes, kako. Ker mi pa blagajni so morale biti vsaki dan pravilne, sem ta primanjkljaj morala sama kriti. Ker pa lastnega denarja nisem imela, sem si pomagala, da sem od gdč Sajdegel dvignila 1000 Din in sicer samo na papirju. V glavno knjigo pa nisem Dič vpisala, kakor tudi v njeni hranilni knjižici ni bilo nič zabeleženega. Mojemu možu si nisem upala povedati, da ml je zmanjkalo 1000 Din, pa sem si iz zadrege pomagala na ta način, da sem mu rekla, da ste vi njena prijateljica in da ste nujno za kratko dobo rabili in potem vrnili. Povedala sem, da se je izvršilo brez knjižice in da ste mi to itrdili. Znesek pa je bil potem zopet vrnjen decembra 1927. Ko se je pri vpisovanju obresf storila pomota, kar mi je potem to krijigo prinesla naša Lenka, sem ii za 20 Din več vpisala, kar sem storila to v naglici. — Zato vas lepo prosim, če bi bili tako prijazni, če bi vas kdo slučajno vprašal, če je res, da ste dvignili, vas prosim, da rečete, da je res in da ste znesek vrnili koncem decembra. Stvar sc je zgodila samo na papirju nič druzega. Mislim da me razumete. Ako ne, vam pa še ustmeno pojasnim, ker koncem januarja ali februarja pridem za en dan v Zagreb. iCdaj pridem, vas pa obvestim, ako smem. _ V nadi, da ne boste hudi na mene in prosim, da nicomu ne omenite in stvar naj ostane med nami. Za storjeno uslugo se vam izkažem hvaležno in vam pošljem ko pridem tja oz. kupim kar ▼ Zagrebu nekaj nogavic in robcev, ker imate vedno skrbeti za revne dijake katere podpirate tudi v Zagrebu.« Na to pismo je gdč. J. J. v Zagrebu odgovorila, da nikdar ni dvignila in da te laži ne bo podpirala, zato je poslala na uporabo tud< originalno pismo gospe Pihler. — To pismo najbolj kvalificira gospo Pihler kot pričo, koliko je dati na njeno pričevanje. Hrastelj spodbija pričevanje gospoda Pihlerja. Iz vsebine zapisnikov sej meseca junija 1928 je razvidno, da je med Pihlerjem in ostalimi člani načelstva postalo napeto razmerje. Začel se je omejevati absolutizem gospoda Pihlerja v zadrugi in sicer v seji dne 3. junija glede samolastnega nakupovanja vina in izplačevanja potnih stroškov. Pri drugi seji, 9. junija 1928, pri kateri g. Pifiltr ni bil navzoč, glede poslovnih knjig, ki jih odbor ni imel na vpogled. Pri tretji seji dne 23. junija 1928 pa je prišlo do prelomitve med Pihlerjem in odborom. Na teh borbenih sejah se ni govorilo o kakem muškatelcu, kaj še le, da bi jaz g. Lorbeku naročal, kje naj kupuje špirit. Da je odbor odločil nastopiti proti g. Pih-lerju, je vzrok ta, da bi se preprečilo njemu napraviti z vinarsko zadrugo isto, kar je svoj čas naredil s Krekovo posojilnico. Da je g. Pihler hotel biti absoluten gospodar v vinarski zadrugi, je dokaz to, da ga je gospa nazivala ravnatelj in da je načel sam sondirati teren za to imenovanje pri meni in g. Tiršu. Priznal sem, da bo moralo podjetje v svojem razvoju do tega priti, da pa naj se še počaka. Pustili smo mu, da je v vinarski zadrugi bil popolen gospodar in to je bila naša krivda, da nismo njegovega vpliva že preje omejili. Ko smo videli, da bi znalo to zadrugo spraviti v solventne težkoče, smo začeli to njegovo absolutistično gospodarstvo omejevati. Kljub temu pa nismo imeli niti najmanjšega suma, da bi se gospodovalo v pisarni po gospej ali v kleti po niem nereelno. Ako bi to sumnjo imeli, bi se gospej ne zahvaljevali ob slovesu in bi tudi njega ne. izpraševali za vzroke, zakaj gre. Novi poslovodja je zahteval pri svojem prihodu revizijo in s tem so prišle Pihlerjeve nerednosti na dan. Pihler j« še enkrat poskusil, da bi zrinil iz zadruge gg. Lorbeka in Rezmana in je v njegovem imenu stavil dr, Klemenčič predlog, da se gospod Pihler takoj pobota, ako gresta iz zadruge omenjena dva gospoda, ker z njima ni mogoče delati, To sem sicer javil gospodoma, ali o tem ima odločati samo občni zbor, zato je tak poskus propadel. Pihler je sedaj otvoril zoper zadrugo boj, o katerem mi je sam napovedoval, da jo hoče uničiti. Prvi poskus se mu je ponesrečil. Hodil je namreč do naših odjemalcev in jih odvračal od nas. Ker v tem ni imel uspeha, smo ga pustili. Pihlerjevi muštri. Zamislil si je sedaj drug napad, da bi uničil zadrugo. Predložil jc v analizo razne vzorce vina kot da so vzorci vina vinarske zadruge. Te vzorce je g. Pihler nakupil po gostilnah in jih v svojih steklenicah nesel domov ali v pisarno, od tam pa na preizkuševališče. Ker je istočasno imel priložnost vzeti ali vsaj dobiti vzorec iz naše kleti in iz našega soda, ko je celo vedel, v katerem sodu da je muškatelec, se nam čudno zdi, da se te možnosti ni poslužil. Niti ni od naših odjemalcev-gostilničarjev vzel vzorcev iz sodov, ampak si jih je kupil od natakaric in dal naliti v steklenice, katere je seboj prinesel. Ker smo mi imeli muškatelec v enem sodu, ni mogoče, da bi istega vina bile tako različne analize, kakor so sedaj predložene. Podrobnejše morejo o tem poročati gg, odvetniki, ki imajo izvedeniška mnenja na razpolago. Gospod sodnik, svest sem si svoje nekrivde, kakor tudi nekrivde svojih tovarišev in zadruge v celoti. Upam, da sem navedel dovolj dokazov, poudaril dovolj momentov, ki kažejo, da sta obe ovadbi le akt maščevanja obeh Pihlerjev proti zadrugi in posameznim članom načelstva. PRIČE. Nato se je pričelo zasliševanje prič. Kot prva se je zaslišala ga. Klemenčičeva, soproga dr. Kle-menciča, zastopnika Franca Pihlerja. Izpovedala je, da je bila približno 20. novembra 1928 v gostilni Reibenschuli ua Pobrežju, kjer je pila nekaj muškatelea, ki ga je tudi vzela s seboj domov. Na podlagi tega vzorca sta podala svoja strokovna mnenja ing. Mohorčič in dr Kacafura. Priča Ana Knaus, ki je bila poleg, pravi, da ji je muškatelec ugajal, da pa ne ve ničesar povedati, kaj se je glede tega muškatelea godilo, in tudi sicer ne ve ničesar podrobnega. - Zaslišan je bil tudi tukajšnji trgovec s spiritu-| ozami JaJkob Perhavc, od katerega naj bi bila zadruga kupila špirit. Izpovedal je z vsem poudarkom, da ni imel doslej z omenjeno zadrugo sploh nobenega poslovnega stika. Hlapec Kovačič, usluž-ben pri vinarski zadrugi, ve izpovedati to-ie: »Po špirit me je napodil tožitelj Franc Pihler. Špirit , sem spravil v neko skladišče pri Zagrebu, kjer se nahajajo prazni sodi. Nato pa sem spravil omenjeni špirit na dom Lorbeka v Melju. (S tem so se preprečili poskusi Pihlerja za „ • - _ vina.) Denar za to sem prejel od tožiteljice ge. Pililerjeve.« STROKOVNA MNENJA. Nato sta se prečitali strokovni mnenji ing. Turka in dr. Scheuchenbauerja. Ti dve strokovni mnenji ugotavljata, da je bilo vino pristno, kakor izkazujejo vsa predložena mnenja. Nekatere razlike v mnenjih strokovnjakov se tičejo samo analitičnih podatkov, kar dok:zuje, da so bili predloženi v preskušnjo različni vzorci, dočim je zadruga imela enoten tip muškatelea v enem sodu, kar so izpovedale vse priče, ki so bile v tem oziru zaslišane. Prinašamo mnenje ing. Turka: Strokovno mnenje ing. Turka* Mnenje izvedenca ing chem. Turka Jakoba, direktorja kmetijske poskusne in kontrolne postaje | v Ljubljani, v kazenski stvari radi prestopka po I §11. zakona o živilih zoper odbornike Osrednje štajerske vinarske zadruge v Mariboru. Z ozirom na štiri stavljena vprašanja izvaja izvedenec ing. chem. Jakob Turk, direktor kmetijske in kontrolne postaje v Ljubljani: Ad 1. More izjaviti podpisani izvedenec brez nadaljnega, da sta bila Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru ter izvedenec dr. Cazafura | na podlagi rezultatov, ki sta jih dosegla s subjek-i tivnimi metodami svojih preiskav, v polnem j pravu izreči o preiskanem muškatelcu mnenje, ka-' kršno sta podala, t. j., da gre za krivo označeno in ponarejeno vino. Toda vonj in okus, ki nanj naslanjata Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Maribora ter dr. Cazafura svoje mnenje o preiska-: nem muškatelcu, sta prav subjektivno merilo za presojo pristnosti aromatičnih vi_; eksaktuega eksperimenta, ld naj bi objektivno potrdil nji-| hovo domnevo, t. i. da je preiskanemu muškatelcu v resnici dodana neka tuja snov, pa nista izvedla ne eden ne drugi. Kar je objektivnih re-zultatov, ki jih podavata preiskovalni svedočbi Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru in izvedenca dr. Cazafure. ne vzbujajo nikakega suma. Tudi dejstvo, da je našel dr. Cazafura v preiskanem muškatelcu malo sladkorja, ne pove nič, ker morejo vsebovati muškatelci iz mariborske okolice izpod 1 gram sladkorja v 1 litru, dočim ga je našel dr. Cazafura celih 9 gramov v predmetnem muška'elcu. Ad 2. ne more podpisani izvedenec potrditi, da bi bUa bezeg odnosno bezgov cvet in špirit pravi sredstvi za ponarejanja muškatelea. Je pač mogeče, da se bezgov cvet dodava sem ter tja vinu kot aro-matično sredstvo. Toda vedeti je treba, da ima bezeg sila močan in predoren vonj, ki ga je težko zatajiti in zamenjati s pravim muškatnim vonjem. Zato se lahko reče, da bi zagrešil prav okorno, lahkomiselno in nestrokovnjaško potvorbo vina, kder bi dodaval bezgov alkoholični ekstrakt vinu tako izvrstne kakovosti, kakor so predmetna vina, ki izkazujejo 12 do 13.5 vol. odstotkov alkohola in se jim absolutno ne more dokazati, da so bila alko-holizirana, ker bi s takim ravnanjem pokvaril dobroto vina. Ad 3. Treba je ludi primerjali analitične rezultate preiskanih ogledkov muškatelea. Iz razpre-delbe sledi, da med analitičnimi rezuliati, ki jih podajata preiskovalni svedočbi Kmetijske poskusne in kontrole postaje v Mariboru in dr. Cazafure, ni bistven ji razlik, četu'di se malce odmičajo drui od drugega. Vse drugačna je stvar z muškatelbem, ki ga je preiskala Kmetijska poskusna !n kontrolna postaja v Ljubljani. Ta izkazuje analitične date, ki se ne krijejo s prej navedenimi. 7.p. specifična teža tega muškatelea pove, da gre za jač.je vino; ki izkazuje 13 41 vol. oflstot. alkohola. Razlika pa ,ie 'udi v količini ekstrakta, svobodnih kislin in izhlapnih kislin, ki jih izkazuje znatno manj ter v količini sladkorja in glicerina, ki ju izkazuje več od gori navedenih analiz. Sploh se more iz te sestave na prvi pogled razbrati, da vino, ld ga je preifkala Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ni in ne more biti istove!no( identično) z vinom, ki sta ga imela v preiskavi Kmetijska poskusna in kontrolna pcs'aia v Mariboru ter izvedenec dr. Cazafura. Za sestavo razpredelnice so bile izvedencu na raepolago v prepisu preiskovalne sved^fbe Kmetij-s-ke poskusne in kontrolne postaje v Mariboru z dne 29. novembra 1928, št. preisk. 1381, nadalje preiskovalna svedrčba izvedenca dr. Cazafure z dne | 14. decembra 1928 in pa preiskovalna svedočba Kmetijske poskusne in kontrolne postaie v Ljubljani z dne 22 decembra 1928, št. analize 5422. V koliko sta prepisa prvih dveh preiskovalnih svedočb avtentična, izvedenec ne ve, pač pa more potrditi pravilnost in vernost prepisa poslednje. Ad 4. Gre zdaj še za odgovor na vprašanje, ali je mogoče pripraviti iz muškatelea, kakršnega je imela v analizi Kmetiiska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, muškatelec podobnega kemijskega sestava kot sta ga analizirala Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru in izvedenec dr. Cazafura. Odgovor je prav enostaven in se glasi, da je kaj takega prav mogoče. Treba je za to le ekstrakta s primemo višjo specifično težo od muškatelea, preiskanega v Ljubljani ter s primernim vonjem in okusom, ki moreta dati pravemu muškatelcu vonj in okus, kakršna sta bila izvedeniško degnana v vinskih ogledkih, preiskanih v Mariboru. Težko pa si je misliti, da bi se s takimi manipulacijami pečali vinski veščaki, s kakršnimi morajo razpolagati vinske zadruge, ker bi na ta način kvarili dobro vino, ne da bi imeli od tega primernih koristi. V Ljubljani, dne 20. maja 1929. Ing. chem. J. Turk, 1. r. Dalje posnemamo iz Scheuchenbauerjevega mnenja zaenkrat samo sklep, ki se glasi: »Ako se vse navedeno vpušteva, je upravičen zaključek, da s kemijsko preskušnjo ni dok azano, ali se je vino ; v smislu določil vinarskega zakona iz 1. 1907 ponaredilo in da nadalje pokušnja (Geschmackprobe) ne zadostuje komu očitati ponarejanje vina.« Obenem poudarjamo, da se vsa strokovna mnenja nanašajo na vzorce, ki jih je poslal izvedencem g. Pihler in da ni imel nobeden izmed dveh navedenih izvedencev na razpolago vzorec iz kletar-ske zadruge ali iz kleti katerekoli gostilne, ki nabavlja muškatelec od zadruge. Zagovornik dr. Štor pravi dalje, da naj se mnenje ing. Turka in dr. Scheuchenbauerja predloži na protiizjavo izvedencema Mohorčiču in Kaca-furi, kar pa je sodnik odkloniL Prav tako je sodnik odklonil predlog dr. V e b 1 e t a, da se pregledajo isti slučaji, v katerih je bilo ovrženo strokovno mnenje izvedenca ing. Mohorčiča. Na izjavo zagovornika Reismana, da je Košar kupil pri trgovcu Rau v Ormožu 60 litrov špirita, je Košarjev zagovornik dr. Štor pojasnil, da je omenjeni špirit uporabljala Košarjeva gospa, ki boleha na revma-tizmu, za vroče zračne kopeli. (Smeh v razpravi.) Nato je bil zaslišan dr. Kacafura, ki je z ozirom na bistveno različne izjave izvedencev pojasnil, da je mogla nastati razlika, ali radi pomote v analizi, kar pa ni verjetno, ali pa da so bili vzorci različni (Dr. štor: »Kar pa je pri vinu iz ene kleti in enega soda izključeno in nemogoče.«) Sicer pa je izjavil dr. Kacafura v teku razprave, da more okus, na katerega se on sklicuje, ukauiti tudi najboljšega izvedenca. Na vprašanje sodnika, ali je razlika med strokovnim mnenjem, ki ga je bil podal dr. Kacafura sam, ter strokovnim mnenjem ing. Turka, pojasni dr. Kacafura na ta način, ker ne polaga ing. Turk važnosti na moment okusa. S strokovnim mnenjem dr. Scheuchenbauerja se pa dr. Kacafura ne strinja. Sicer pa je izvedenec dr. Kacafura v teku razprave izjavil, da obstoja možnost, da izgubi muškatelec v teku dolge dobe svoj značilni okus, če leži delj časa v pokvarjenem sodu. Glede preskušnje tekočine izpove, da jo je prejel od dr. Klemenčiča, ki mu je telefonično poj snil, da gre za ponarejen muškatelec pri neki tukajšnji klerikalni zadrugi. V nadaljnem poteku razprave je sodnik odklonil vpraš.inje zagovornika dr. Štora, ki je od navzočega Franca Pihlerja zahteval pojasnilo, če more on z gotovostjo trditi, da je obtoženi Košar vedel ! za ponarejanje muškatelea v 1. 1928. Radi tega je ; dr. Štor izjavil, da izgleda vsa stvar tako, kaitor v 1 tistem znanem slučaju, ko je jugoslovanski državljan iu nr.djarski špijon nastopil kot špijon te države obenem kot priča, a bi moral istočasno sam biti obtožen. Ravno tako je stvar tudi z g. Pihlerjem, ki bi nioral prav za prav edini sedeti nu obtožni klopi, pa nastopa kot glavna priča. Zelo zabaven je bil moment, ko je izvedenec Kacafura vprašal sodnika, kako je z zadevo izvedenine, ki da se bojda izplačuje v polovičnem znesku Značilna je ludi izpoved priče g. Hfinig-mann, ki je izpovedal, da je bil okus muškatelea, ki ga je on dobival od zadruge, pristen in da so ga gostje zelo hvalili ter da si je celo sam izvedenec Kacafura večkrat tešil žejo pri njem in da ga je izvedenec Kacafura sam pil in da mu je pijača ugajala. (Smeh.) PREDLOGI ZAGOVORNIKOV. Nato pa je v imenu zagovornikov dr. Bučarja, dr. Štora in v svojem imenu dr. Veble stavil te-le predloge: 1. Da se zaslišijo še nekatere priče, ki niso bile poklicane k tej razpravi, dnsi so bile prijavljene, in sicer ga. Jančarjeva, poslovodja Snoj iu pa voznik Gersak. Razen tega naj se zasliši priča ga. ! Jančar, kletarski nadzornik Puklavec in višji mest-| ni zdravnik dr. Alfonz Wankmuller. 2. Da se vrši poskušnja potoni izvedencev, ali i je mogoče ponarediti muškatelec s pomočjo alkohola in bezga na ta način, da bi v tem s'učaju izkazala analiza take rezultate, kakor iih izkazuje predloženo strokovno mnenje. 3. Da se razprava preloži vso dotlej, dokler teče sodno postopanje proti tožileljema Milki in Francu Pihlerju. SODBA. Te predloge je sodnik odklonil. Nato je izrekel to-le razsodbo: Kaznujejo se: obloženi Gerlič na 600 Din, Kovačič na 300 Din, Resmau na 300 Din, Hrastelj na 1500 Din, Lorbek na 2000 Din, Košar na 3000 Din. Ignacij Tirš se oprosti obtožbe. Zagovorniki obtožencev so prijavili proti razsodbi ničnostno pritožbo. RADIO V ROMUNSKI VLAKIH. Ravnateljstvo romunskih državnih železnic namerava uvesti v vseh osebnih vlakih radijsko napeljavo. PROSPEH AMERIŠKEGA RADIJSKEGA EKSPORTA. S silno naglico je radio z malimi izjemami osvojili vse zemlje sveta in trenutno je po ameriških poročilih 20 milijonov sprejemnih aparatov na , zemlji v uporabi. Koliko jih je v vsaki državi po-j sebej, se da oceniti le približuo. Po različnih ame-I riških državah so te cenitve zelo različne. Tako tr-! dijo eni za državo Newyork, da ima 12—16 milijo-| nov aparatov, drugi, da jih ima le 0 milijonov, i Zadnje število utegne biti pravilnejše. Veliko za-] nimanje. ki ga imajo Združene države pri itio-! nemški radijski trgovini, se najjasneje jx>kazuje v ksportnih številkah. Tekom preteklih 7 let se je izvozilo za več nego 50 milijonov dolarjev radijskih aparatov. Letne eksportne številke se vrhu tega stalno večajo. Dočim ni eksport 1. 1926 znašal še 9 milijonov dolarjev, je 1. 1928 še precej prekoračil vsoto 12 milijonov. Programi RatSao-Lf&b^ana t Petek, 24. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Iz veroslovja, vseuč. prof. dr. Ehrlich. — 18.30 O gospodinjstvu, gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega svela, dr. Vumik. — 20 Večer hrvatske glasbe, izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje ga. Mila Wohinz (Zaj-čeve skladbe: Vir, Lastovicam, Ostavljena, Ljubica, Noč je tiha, Zibka, pri klavirju prof. g. Pavčič) in Slov. akad. oktet (N«yak: Sanak spava, Zaje: U boj, Klaič: Svračanje, Milianovič: Na Adriju). — 22 Časovna napoved in poročila. Sobota, 25. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13 30 Borzna poročila — 17 Koncert Radio-orke-stra. — 18 O Športu, dr. Šarabon. — 18.30 Nemščino, ga. dr. Piskernik. — 19 Zdravilišča in letovišča Slovenije. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravnatelj Pintar. — 19.30 Delavska ura — 20 Prenos zvone-nja iz cerkve sv. Petra. — 20.30 Prenos zagrebškega programa. — 2? Časovna napoved in poročila. Drugi programi s Petek, dne 24. maja. Praga: 11.15 Reproducirana glasba. — 12.50 Koncert. — 16.25 Koncert komorne glasbe. — 19.05 Vokalni in instrumentalni koncert slepih. — 20 Igra. — 21.30 Pesmi. — 22.25 Lahka glasba. — Katovice: 17.55 Poljuden koncert iz Varšave. — 20.15 Koncert iz Poznanja. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Orkestralna glasba. — 21 Poseben večer v proslavo narodnega praznika. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 20 Orkestralni koncert. — 21.40 Godalni kvartet. — Dunaj; 11 kvartet Cerda. — 16 Orkestralna glasba. — 17.20 Pesmi. — 17.40 Sonate. — 20.15 Koncert komorne glasbe. — 21.20 Balade; nato večerna orkestralna glasba. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Jazz. — 20.30 Simfoničen koncert. — 23 Jazz. — Budapest: 9.15 Koncert tria. — 12.05 Koncert roškega orkestra balalajk. — 17.10 Ciganski orkester. — 19.30 Prenos iz opere. — 22.30 Koncert ciganskega orkestra. Vera m PISATELJ, KI SE NE BOJI ZAMERE PRI ZALOŽNIKU. Znani francoski katoliški pisatelj Paul Bour-get je v zadnjem času ostro nastopil proti pariškemu založniku svojih deL Očita mu, da se je od leta 1911., ko je sklenil z njim založniško pogodbo, izneveril svojim prvotnim literarnim ciljem in začel izdajati umazane knjige. Takega nizkotnega koristolovstva, pravi Paul Bourget, noče kriti s svojim imenom in hoče razdreti pogodbo.. V ta namen je pripravljen vodili tudi pravdo. TUDI V PARIZU NI VSE DOVOLJENO. Pariz slovi po svojem »svobodnem« pojmovanju nravnih načel. Vendar tudi v Parizu ni vse dovoljeno. Tako je bilo v zadnjem času obsojenih sedem odgovornih urednikov raznih umazanih listov zaradi kršitve dobrih običajev, in sicer vsak na 300 frankov globe. Med obsojenci je ludi odgovorni urednik »Cinč-Magazine-a«, kar je posebno pomembno. Ta časopis je bil svoj čas krepko ožigosal znani pariški pater Bethtčem, ki v svojem listu »Revue des Lectures« vodi oster boj proti umazanemu tisku. Odgovorni urednik »Cine-Magazine-a« je bil vložil nato proti patru tožbo radi razžaljenja časti in zahteval 50.000 frankov odškodnine Razprava se je že vrši'a in se sedaj pričakuje razsodba. V tem je bil pa tožitelj, kakor gori navedeno, pred drugim sodiščem že obsojen zaradi pregreška, ki mu ga je očital pater Bethlčem. PIJ XI. IN POLJSKA. Državni tajnik v Vatikanu, kardinal Gasparri je dovolil rimskemu dopisniku varšavske brzojavne agencije, Leonu Chrzanovvskemu, pogovor, v katerem je med drugim izjavil: »Poljska ima v Vatikanu to veliko srečo, da uživa milost in topla čustva sv. očeta, ki jo dobro pozna in hrani v svojem srcu. Sv. oče kaže živo zanimanje tn očetovsko skrb nasproti vašemu narodu. Maršala Pilsudskega sv. oče visoko ceni in govori o njem kakor o najvišji manifestaciji poljskega domoljuba in vere vašega naroda v svojo neodvisnost. Sv. oče ljubi poljski narod, ki je tolikokrat dokazal svojo globoko vero, iz katere je črpal svojo moč.« PRAKTIČNI SADJAR, spisal M. Humek, Ljubljana 1923, je najbolj priljubljena knjiga v našem kmetskem gospodarstvu. Na izredno praktičen način in na podlagi mnogoštevilnih lepih slik se tu nudi pouk v pridelovanju sadja. Knjiga se naroča v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in stane 80 Din. Gospodarstvo Občni zbor ljubljanske borze Včeraj v četrtek popoldne se je pri obilni udeležbi članov vršil 4. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Zboru so prisostvovali tudi: zastopnik vel. župana vladni svetnik Kette, borzna komisarja dr. Ivan Rupnik in ravn. Gregorič. Po pozdravu navzočih je predsednik g. Ivan Jelačin ml. podal obsežno predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo: Poslovanje borze se je vršilo lani normalno, njegovo težišče pa je bilo v deviznem prometu. Čeprav se je pred ustanovitvijo izražala bojazen, da ne bo dovolj prometa, se ta ni uresničila, pač pa je skoro 1 miljarda Din prometa dokaz izredne živahnosti devizne trgovine na borznem področju. Teritorij zagrebške borze ima štirikrat več prebivalstva, pa komaj trikratni promet ljubljanske borze. Žal pa se dosedaj ni mogla doseči izmenjava zaključnic borznih senzalov med našimi borzami, pač pa je dosežen tozadevni sporazum z dunajsko borzo. Efektni promet je najšibkejši, čeprav je v Sloveniji samo vojne škode za 250 milj. Din nom., ki se je nakupila potom drugih borz. Pomen ima promet v domačih delnicah,. Pomisleki proti provincialnim borzam so neupravičeni, saj se je v Nemčiji izkazalo, da so ravno te borze pri velikih perturbacijah najbolj odporne. Tudi guverner in glavni ravnatelj Nar. banke sta pri svojem lanskem obisku povdarila solidnost ljubljanske borze, kar je bodrilo za nadalnje delo. V blagu se je promet žita povečal na 10, lesa pa na 20 mili. Din, kar je pripisovati agilnemu delu strokovnih senzalov. Število pravd pri razsodišču je nazadovalo, to pa iz razloga, ker so postali trgovci pri kreditiranju opreznejši, kar se vidi tudi iz manjšega števila tožb pri rednih sodiščih. Razsodniki so živahno delali, največ je pa sodeloval g. Ilein-rihar Fran (v 11 pravdah). Njemu kakor tudi vodji razsodišča g. dv. svet. Dukiču ob njegovem odhodu se izreka zahvala. Tudi finančno se je postavila borza na lastne noge in je plačala vse dolgove. Za finančni odbor je podal poročilo predsednik g. Jos. Gogala. Podatke smo objavili že včeraj. Občni zbor je poročilo vzel na znanje in podelil borznemu svetu absolutorij. G. dr. Fran Windischer se spominja začetnih težkoč borze pred petimi leti, ko je 16. sept. začela poslovati borza. Potem so posli stalno naraščali in dosegli prav lepe uspehe, kar pa ne sme prekiniti še nadalnjega dela. Po letih dela je umestna zahvala vsem sotrudnikom, zlasti pa tajnikom borze. Glede efektnega prometa pa omenja, da je stagnacija srednjevropski pojav. Pri volitvah so bili soglasno v borzni svet ponovno izvoljeni gg. dr. J. Basaj, Fran Heinri-har, dr. Ivan Slokar, Avgust Tosti in dr. Fr. Win-discher, v finančni odbor ponovno: Jos. Gogala, Ivan Gregorc, Anton Kralj, Miroslav Lukan, nanovo pa Stjepan Kenfelj; v borzno razsodišče ponovno dr. Ciril Pavlin, nanovo pa Fran Škrbec. Izvozni zavod ht»} ■' Belgrad, začetkom maja 1929. V evropskem gospodarskem življenju igra Nemčija in nemška gospodarska politika veliko vlogo. Nemška industrija, prisiljena do najvišje produkcije, h kateri jo sili vojna odškodnina je morala, če je hotela ostati sposobna za življenje, ustvariti pogoje, ki so odtehtali izgube ali jih vsaj deloma nadomestili. Delavskih plač se ni smelo dosti znižati, če se je hotelo ostati na socialni bazi. Poceniti so se morale v prvi vrsti najpotrebnejše življenjske potrebščine. Cena žitu je morala pasti za 30%. S to politiko je Nemčija prenesla svojo škodo na one države, ki so uvažale žito v Nemčijo. Program pocenitve v Nemčiji še ni končan in obstoja namera, da se zniža cena žitu še za 20%. Danes pa je cena pšenici že pod ceno producenta v Jugoslaviji Izgledi torej niso rožnati. Neodvisno od tega določa ceno še drugi faktor: Amerika. Radi amerikanskega vpliva pada evropska produkcija žeta. Leta 1913 je producirala Evropa 46.9 milijonov met. stotov, leta 1926 samo še 42.9 milijonov met. stotov. V istem času pa je zrasla svetovna produkcija od 122.5 milj. stotov na 130.1 milijonov stotov. Ameriški uvoz v Evropo je narastel od 4.5 milijonov stotov leta 1913 na 14 milijonov stotov 1. 1926. Nezavisno od tega silnega dviga ameriškega izvoza pšenice v Evropo in nemškega stalnega pritiska za znižanje cen, se bori 26 držav v Evropi, da si najde in ohrani trg za svoje produkte. Ne dosti boljše se vodi boj za trg za ostale produkte evropskih držav. Poleg Amerike se borijo posebno Anglija, Nemčija in Francija, da monopo-lizirajo trg za svojo nadprodukcijo in to gotovo na škodo gospodarsko šibkejših, neracionelno delujočih in gospodarsko nezadostno organiziranih držav Gotovo je, da praktično ni mogoče odtrgati državo z 12,000.000 prebivalci popolnoma od svetovnega trga. Toda nobena konkurenčna država ne bo tega prostovoljno odstopila, trg si bo treba priboriti z žrtvami, ki bodo tem večje, čim jačje je konkurenčna država na doiičnem trgu zainteresirana. Pravočasen izhod je praktični in teoretični eksportni institut, ki je bil pred kratkim z zakonom ustanovljen. To državno podjetje, ki se mora voditi na trgovski bazi, mora preštudirati vse možnosti za tržišča jugoslovanskih produktov, začeti pregovore in stremeti za tem, da ta ali oni trg izolira za naše produkte. Delati mora konjunkturne proračune, predkalkulacije za žetev, mora določati tarife in doseči ugodnosti, mora imeti glavno besedo pri trgovskih dogovorih in njihovih revizijah in organizirati čim boljšo informacijsko službo. Kajti Jugoslavija ima danes le malo izvoznih produktov, za katere se lahko smatra, da je trg stalen, vsi drugi pa se morajo boriti za največjo konkurenco Država s 85% agrarnega prebivalstva in z 4000 industrijami ne more ostati na status quo. Za izboljšanje lastne ekonomske situacije je predvsem potrebna racionalizacija, dvig izvoza in s tem zboljšanje trgovinske bilance. Mi moramo dohiteti, kar je pridobila naša konkurenca, posebno kar je od nas pridobila in nam odvzela. Zato pa potrebujemo izvozni zavod, organiziran na najmodernejši podlagi. Bosanska Solvay tvornica v Lukoveu je dosegla pri kapitalu 60 (30) mil. Din 12.7 (9.6) mil. Din čistega dobička. Investicije so se lani povečale od 20.4 na 25.8 mil. Din. Podjetje bo letos ponovno zvišalo delniško glavnico v svrho povečanja kapacitete na 20 vagonov dnevno (tvornica izdeluje sodo). «1 1 ^——— Narotalte .Slovenca'! BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Združene papirnice VeviSe itd. Produkcija papirja je lam narasla za \A%, lesovine pa za ; .l.P„a ]a pa J® produkcija celuloze za 6.9% (papir 1842, celuloza 244 in lesovina 406 vag.) Pri do- 11-2 (11.96) milj. je znašal čisti dobiček 2.7 (2.7) milj. Din ter se zopet Izplačuje 8% dividen-de. Poslovni obseg podjetja se Je povečal: zaloge znašajo 18.6 (16.5), dolžniki 16 (16.6), milj: Podjetju je lani uspelo znižati upnike od 18.9 na 10.5 milj. Din. Premogovniki v Aleksincu. katerih sedež je v Bruslju, izkazuje na kapital 6 milj. belg. frankov 8.95 (4.12) milj. frankov čistega dobička Dividenda ostane neizpremenjena: 100 frankov na delnico (1926/27 isto). Za nove instalacije se bo 1928/29 izdalo 0.6 (0.75) milj. frankov. Bilance zavarovalnic. Sava, splošna zavarovalna družba, Zagreb. Pri kapitalu 4 milj Din znaša čisti dobiček 2 (0.8) milj. Din. Ker znaša avtorizirani kapital 10 milj. Dih se bo sedaj izvršilo vplačilo 6 milj. Din. — Jadranska zavarovalna družba v Zagrebu izkazuje pri dotaciji centrale B milj. Din za 1928 0.12 milj. čistega dobička napram 0.06 milj. Din za 1927. Centrala v Trstu pa je za 1928 dosegla na kapital 100 mili. lir lani 11.6 (1927 10.8) milj. lir čistega dobička. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni Skupini na letošnjem Ljubljanskem ve-lesejmu od 30. maja do 9. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Ho-landije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamo-reznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev, kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobila-mi, motorji in električnim tokom. Virmanski promet s Švedsko. Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 1. junijem mednarodni virmanski promet tudi s Švedsko preko Virmanskega in čekovnega zavoda v Stockholmu. Za ta nakazila veljajo isti pogoji kot za nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani. Izpremembe v zadružnem registru. Vpisi : Kmetijska zadruga v Ambrusu, r. z. z o. z v Am-brusu; Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, r z. z o. z.; Vodovodna zadruga v Stari Loki, r. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Sv. Marjeti na Dravskem polju, občina Sv. Marjeta na Dr. p., r. z. z o. z.; Kmetska gospodarska zadruga v Št. Vidu pri Stični, r- z. z o. z.; Agrarna zajednica v Zg. Poljskavi, občina Zg. Poljskava, r. z. z o. z. — Izbrisi: Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev in vpokojencev v Gornjem gradu v iikv. (razdružitev); Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Jevnici, r. z. z o. z.; Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju, r. z. z o. z. v Iikv.; Jugometalija, r. z. z o. z. v Iikv., Ljubljana; Krojaško nakupovalno društvo v Mariboru, r. z. z o. z. v Iikv.; Kmečka hranilnica in posojilnica v Narapljah, r. z. z o. z. v Iikv.; Konjerejsko društvo za noriško pleme, r. z. z o. z. v Iikv., Ormož; Vorschusskas-senverein t. ,d. Ortsgemeinden Ranzenberg, Dob-reng, POsnitzhofen in Leitersberg, r. G. m. u. H. v Iikv. na Ranči; Zadruga za izdelovanje domačega lanenega olja in firneža v Šeničici pri Medvodah, r. z. z o. z. v Iikv.; Stierhaltungsgenossen-schaft in Windisch-Feistritz, r. G. m. b. H. v Iikv.; Zadruga za rejo bikov, r. z. z o. z. v Iikv. pri Sv. Marku (vse radi končane likvidacije). Borza Dne 23. maja 1929. DENAR V današnjem prometu je bilo opaziti nazadovanje tečaja Berlina, pač pa so se učvrstili tečaji drugih deviz v zvezi z mednarodno učvrstitvijo. Največ prometa je bilo v devizi Praga; privatno blago je bilo zaključeno v devizi Newyork, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 23. maja IM29. povpraš pon. srednji sr. 22 V. Amsterdam 2265.50 2291.50 2288.50 —. Berlin — 1354.50 — 1355.50 Bruselj — 790.14 — — Budimpešta — 992.61 — — Curib 1094.40 1G97.4( 1095.90 t f 95.90 Dunaj 797.95 800.95 799.45 799.45 London — 276.11 — 276.- Newyork 56.73 56.93 56.83 56.80 Pariz — 221.41 — — Praga ies.04 168.84 168.44 168.38 Trst — 297.89 — 297.75 Zagreb. Amsterdam 2284.50—2290.50, Berlin 1353—1356, Budimpešta 991.10-994.10, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.95—800.95, London 275.71—276.51, Newyork 56.73-56.93, Pariz 221.41 —223.41, Praga 168.04—168.84, Trst 296.8—298.8. Bolgrad. Amsterdam 2205.5—2291.5, Berlin 1853—1356, Budimpešta 991.1—994.1, Curih 1094.4 —1097.4, Dunaj 797.95—800.95, London 275.71— 276.51, Ne\vyork 56.78-56.93, Pariz 221.41—223.41, Praga 168.04—168.54, Trst 296.89—298.89. C tirih. Belgrad ».18, Berlin 123.58, Budimpešta 90.425, Bukarešt 3.085, Dunaj 72.96, London 25.195, Madrid 78.60, Newyork 519.60, Pariz 20.302, Praga 15.89875, Sofija 3.755, Trst 27.185, Varšava 58.25. Dinar notira: na Dunaju deviza 12.50625. valuta 12.47, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-premenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 128 zaklj., Praštedlona 850 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 70 den., Vevče 128 den., Ruie 250— 260, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 400—401. 1 kasa 400—401, termini: 5. 400-401 (401), 6. 403 —405, 7. 409.50 b., 12. 424—426, 7% invseticijsko pos. 84—85.50, agrari 50.60—51.50, Banč. pap.: Hipo 204-205 (204), Poijo 15.50-15.75, Hrv. 50-55, Kred. 93, Jugo 88.50-84.50 (84), Lj. kred. 128 d., Medjun. 55.50 d., Nar. 7650-7800 (7600), Prašte-diona 850 -855 (850), Srpska 150-152 (150), Zem. 188—140. Ind. pap.: Guttmann 200—210, Slavonia 185-195, Slavex 105-110, Danica 180 d., Drava 395-410, Šečerana 480-485 (480), Osj. ljev. 175 -185, Brod. vag. 155 d., Union 170-180, Isis 20 b. Ragusea 500-540, Trbovlje 457.50—460 (460, 455), Vevče 126 d. Nar. šum. 35 b„ Piv. Sar. 215 b. Belgrad. Narodna banka 7700, 7% inv. pos. 84.75, agrari 51—52.50, vojna škoda 402—403.50, 6. 400—408, 12. 427 —429. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.20, Wiener Bankverein 22.25, Bodencredit 100.25, Creditanst. 54.10, Escompteges. 21.50, Zivno 107.75, Union 24.80, Aussiger Chemische 250, Alpine 41.70, Trboveljska 59.55, Kranj. ind. 83, Prager Elsen 54, Leykam 7.01, Rima Murany 115.^0. Žito Dasi je tendenca na ameriških žitnih tržiščih zmirom prijaznejša, je pri nas položaj neizpreme-njen. Cene sicer ne nazadujejo, vendar je promet manjši, ker pričakujejo kupci nadaljevanja bese. Na drugi strani pa tudi prodajalci ne ponujajo blaga razen tistega, ki ga morajo disponirati. Pšenica bafka in sremska se še vedno trguje po 230, ječmen bački po 235, koruza bačka in sremska 237.50 do_ 240 nakl. postaja. Pšeničnl mlevski izdelki se drže čvrsteje in velja pšenična moka srednje bač-ke znamke 335 nakl. post. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bač. 222.50—227.50, gor. ban. 217.50—222.50, pot. 222.50—2:7.50, ban. 225 -230, srem. 225-230, oves 215—220, koruza 232.50-237.50, bač. 6. 240-242.50, ban. 280— 282.50, srem. 232.50—287.50, 6. 240—242.50, ječmen 230—235, moki O; 325—335, št. 2 305—315, št. 5 290—800, št. 6 2E0-290, št. 7 270—280, št. 8 190-198, otrobi 170—175. Promet: 22 vagonov pšenice, 10 vagonov koruze, 5 vag. moke. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica maj 22.45-22.34, zaklj. 22.80—22.40, okt 24.10—24.22, zaklj. 24.22—24.23, marec 25.92—26.11, zaklj. 26.10 —26.11, rž maj 18.80-18.75, zaklj. 18.75-18.80, okt. 20.70—20.84, zaklj. 20.85—20.86, marec 22.12 —22.28, zaklj. 22.28—22.30, koruza maj 25.20— 25, zaklj. 24.95—25.05, julij 25.58—25.36, zaklj. 25.35—25.36. Les Slovenski lesni trg je še vedno živahen. V ospredju zanimanja pa so drva, ki se zelo živahno iščejo za julijsko in avgustovo dobavo, ne samo bukova, to pa radi tega, ker se bodo v sezoni od 1. septembra železniški tarifi zvišali za 20 odst. Plačuje se zanje fko meja po 24 Din. Povprašuje se nadalje za sledeče vrste lesa in se p taca zanje sledeče cene: trami 300—340, hrastove r>odnice 1350, frizi po kvaliteti in sorti-mentu 1300—1350, nesortirani 1000—1100, hrasto-vina okrogla 340—850 nakl. post, borovi brzojavni d rogovi 320—330 fko meja. Popustilo pa je povpraševanje za bukovino, deloma ker se cene zde kupcem previsoke, deloma ker je sezona že pri kraju; opaža pa se tudi, da je kot kupec odpadla Španija radi stalnega valovanja pezete. Povprašuje se nadalje za železniške pragove italijanskih in holandskih dimenzij, za mehki stavbni les za Francijo, filerje za Grčijo itd. Vedno se iščejo žlahtni lesovi kot oreh in javor. Jamski les se plačuje po 150—170 nakl. post., brusni les jaa okrog 250 fko meja. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 4 vagoni tramov in 1 vagon oglja. Tendenca mirna. Socialna vprašanja Pomoč delavcem — članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Cena 4 Din. Tako je naslov knjižici, ki jo je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suhoparno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Taka navodila so bila zelo potrebna, ker se od članstva ne more zahtevati točno razumevanje zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna razlaga zakonitih predpisov bo širila v članstvu razumevanje za socialna zavarovanje in ga bo seznanjala z velikimi dobrotami te institucije. Brošura je namenjena zlasti tudi delodajalcem, da se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi svojih delavcev v pogledu socialnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni zaupnik in funkcionar strokovnih organizacij mora točno poznati vsebino te knjižice, da bo mogel dajati potrebna pojasnila vsem interesentom. Knjižica obsega 36 strani In ima priključen pregled prispevkov, ki se predpisujejo delodajalcem, in navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je izvanredno nizka, ker stane knjižica samo 4 Din. Dobiva se pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in pri njegovih ekspoziturah. Smotrno delo katoliškega ženrtva v Nemčiji. Gospodinjska organizacija nemškega katoliškega ženstva, ki šteje sedaj 140.000 članic, je na svoji zadnji seji sklenila, da vstraja na stališču svetovnega prepričanja in ostane še nadalje včlanjena v Katoliški nemški ženski zvezi; pri tem naglaša, da so tudi ostala gospodinjska društva združena v svojih zvezah na podlagi svetovnega prepričanja. Katoliška gospodinjska organizacija zahteva, da se prizna kot poklicno zastopstvo gospodinj in da dobi svoj sedež v novem državnem gospodarskem svetu. Enako naj se organizacija upošteva pri sestavi gospodarskih in socialno-pohtičnih odborov pri upravnih oblasteh. — Na zborovanju Kat. nemške kmetske ženske zveze v Frankturtu o. M. so med drugim razpravljali v poklicih za kmetska dekleta. Vsi govori ao izzveneli v željo, da naj se zahteve glede poklicne predizobrazbe za gospodarske in socialne poklice urede tako, da bodo dostopni tudi kmetski m dekletom. — Za Prosijo, kier so uvedli za učiteljice akademsko izobrazbo, zahteva kato-liško ženstvo ustanovitev posebne katoliške akademije za učiteljice. Poldncvno pridobitno delo za ženske. pred Na velikem francoskem ženskem kongresu je bilo na dnevnem redu med drugim vprašanje pol-dnevnega pridobitnega dela za ženske. Poročevalka ga. Chaptal je opozorila na Ameriko, kjer ie uvedeno poldncvno žensko delo od L 1918. v tiskarnah, ključavničarski obrti, tovarnah za letala in tovarnah za vezenje ter deloma tudi v trgovini. Poldnevni delovni čas (raja povprečno po 4 do 5 ur dnevna Poleg žensk se j^oslužujejo poldnevnega delovnega časa tudi manj krepki moški. Poldoevno žensko delo je za družine velika blagodat, ker žene ne odteguj« popolnoma od doma, a ji pri tem zagotavlja zelo vpoštevanja vredne dohodke. Poročevalka je zahtevala, naj se jx>ldnevno žensko pridobitno delo splošno uvede tudi v Franciji in to vpošteva v socialni zakonodaji. Častna strokovna organizacija delavstva v Argentni. V Argentini so imeli doslej tri delavske strokovne zveze: Svobodno, ki je članica Mednarodne strokovne zveze sindikalistično in anarhistično. Po-ligrafični delavci so nedavno dali pobudo, da bi se vse tri strokovne centrale zedinile v svrho enotnega zastopstva. Vršilo se je jiosvetovanje, ki sta se ga udeležili svobodna in sindikalna zveza, dočim so anarhisti sodelovanje odklonili. Na (»svetovanju se je dosegel sjx>razum za enotno okvirno organizacijo na tej-le p>odlagi: Vse strokovne organizacije se včlanijo v Združeni strokovni zvezi, ki je neodvisna od vseh političnih strank; vsak i»samezni član strokovnih organizacij pa sme politično delovati jx> svojem lastnem prepričanju. Posamezne zveze so glede oblike svoje organzacije samostojne. Osrednjo zvezo vodi odbor, v katerem ima vsaka zveza, ki je včlanjena v njej, po 15 zastopnikov. Kako se ustvarja gospodarski mir. Lord Melchett, vodja angleškega kemičnega trusta (Imperial Chemicals, Ltd.), ki zaposluje 53 tisoč delavcev in predsednik delodajalske skupine odbora za gospodarski mir (Mond-Turner), je poročal na zadnjem občnem zboru svoje družbe o i>o-ložaju delavcev in nameščencev v družbinih obratih. Iz jjoročila je razvidno, kako v dalekovidr.ili kapitalističnih krogih prodira prepričanje^ da je gosjxxlarski mir mogoč le na podlagi poštenega sporazuma z delavstvom.Lord Melchett jc izvajal: Razne uredbe za delavce, ki smo jih Uvedli v naših obratih, so se ]x>jx>lnoma obnesle. V zmislu našega sistema, po katerem so delavci deležni na dobičku, smo izdali 1. 1928. 355.000 delnic. Vsega vkup je sedaj v posesti naših delavcev in nameščencev 850.000 delnic. Z veseljem ugotavljam, da so odnošaji z zastopniki strokovnih organizacij tesni in prisrčni. Iz lastne življenjske izkušnje ugotavljam iu priznavam prednost sporazumnega sodelovanja s poverjenimi zastopniki organiziranega delavstva. To je bila vedno politika družb, pri katerih sem delal. To politiko vodi in hoče nadaljevati tudi naša družba. V tem zmislu smo pred kratkim dali pobudo za ustanovitev posvetovalnega odbora, sestavljenega iz zastopnikov strokovnih organizacij, ki so zvezane z našo industrijo. Prepričan sem, da se delavstvo pošteno trudi, da doprinese k prospehu industrije, ki edina more izboljšati položaj delavstva. — Obratne svete vedno bolj izpopolnjujemo. Pravkar so se izvršile prve volitve za 71 obratnih svetov; udeležba je znašala 92.2%. Neposredno s tega občnega zbora pojdem na skupno sejo 800 zastopnikov iz vseh obratnih svetov. Tudi tam bom poročal o usfichih naših dolgoletnih prizadevanj. Se nikoli se ni zgodilo v našem gospodarstvu, da bi se vršil tak dvojen občni zbor. Uspehi enoletnega dela, h katerim so prijx>mogli delničarji s potrebnim denarjem, delavci pa s svojo spretnostjo in energijo, nam dovoljujejo, da izplačamo dividendo. PRIDOBITNO DELA V FRANCIJI. V Franciji, kjer so rojstva že tako padla, da je mogoče govoriti o izumiranju — in ostala Evropa hiti v tem joogledu za Francijo — je vedno več ljudi prisiljenih na pridobitno delo. Neka anketa jc dognala, da prihaja pri Fraucozih na vsakih 100 oseb 54 takih, ki izvršujejo kak j»klic, pri Angležih 44, pri Nemcih 42 in v Združenih državah Severne Amerike samo 39. Žensko pridobitno delo v Franciji kaže naslednji razvoj: L. 1881. je bilo izven doma zaposlenih 5,300.000 Francozinj, 1. 1911 7,716.000 in 1. 1921. 8,606.000. Človek in paragraf Kakor sam hudič... »Ja, res gospod! Kar obstal sem nn pločniku in gledul za njim. Podil in dirjal je s svojim motornim kolesom jx> Miklošičevi cesti kot da ga nosi sam hudič... Bila je to nečloveška, naravnost blazna vožnja. Kani pa pridemo, če bi vsak kujon po svoji mili volji in brez ozira ua iavno varnost človeškega življenja na takšne hudičeve viže dirjal po ljubljanskih ulicah iu cestah! Takšne ptičke je treba strogo kaznovati, gospod sodnik! Zures jih je treba in zato sem tega zlomka naznanil policiji. Zapisal sem si njegovo številko, zavil okrog vogla iu naravnost k prvi policijski stražnici. In sem mnenja, gospod sodnik, da bi mogel in moral tako storiti vsak, kdor ima priliko videti takšen slučaj. Bi neprevidne, divjaške in skrajno brezobzirne vozače kmalu minila volja, prirejati po najbolj obljudenih cestah nedovoljene iu človeškemu življenju skrajno nevarne dirke. Le zašijte ga, naj se pokori !c Tako se je hudil oni dan pred sodnijo priča Tevž. In je sodnik res stvar zgrabil prav resno. Šoferja Janeza je radi pretirane vožnje po Miklošičevi cesti kaznoval s 500 Din globe. Morda bo Janeza in tudi druge njemu podobne vozuče tu stroga kazen vendarle izmodrilu! Prav bi bilo, saj je ravno Miklošičeva cesta v zadnjem času bila pravo središče raznih zelo nevarnih avtomobilskih in motociklističnih nezgod in tudi smrtnih nesreč. Z loparjem ga je kresnila ... Ni daleč od Ljubljane tista blažena vasica, kjer se dogajajo ob vaškem vodnjaku včasih prav mile dogodbice. Tam na koncu ljubljanskega polja pod bregom je postavljenih tistih par kmetskih hiš. In se je tamkaj pozimi nekoč zgodilo, da je mali Francek skakal okoli tistega vodnjaku. In ker je Francek zelo živahen fant in mu zlasti jezik prav pridno služi ob vseh prilikah in neprilikah — se je tudi ob tisti priliki spustil v starega Andreja. Dražil ga ie in dražil, dokler ni Andrejcev oča resno postal hud; pa je tedai oče skočil za razposajenim fantom in ga je! na premile viže mika-stiti po zadnji plati... Ko je to videla sosedova Micka skozi okno. se ji je menda funt zc smilil. Ročno je skočila Micka iz hiše ler se pognala na pozorišče bitke. Kar ji je na:prej prišlo pod roke, tisto je pa zgrabila, dn bi fantiču pomagala. In je bilo tisto, kar je Micka brž zgrabila, slučajno lopar (nemaru je bila tudi >preslica< ali nji podobna reč — takšne priprave imajo v različnih krajih različno ime) — in tedaj je iznenada reklo čofl Mick« jc kresnila Andrejca kar zviška dol. Mož ni dosti okleval. Hrabro se je spravil še nad Micko. Zgrabil je čez pas žensko z loparjem vred, še fajfe ni zgubil tačas, pa je potlej še Micki dal občutiti svojo močno roko. Jasno: zadeva je šla na sodnijol In ne samo enkrat celo večkrat so bili klicani prn/i ■nd-nika vsi trije udeleženci mične dogodbice. Stari Andreiec ni dobil za svoje junaštvo nobene nagrade, pač pa mu je bilo v zadoščenje, da je sodnik Micko povabil za nekoliko dni v gajbioo. >M?/a iivlmkh vw gramofonsko iglo.« ★ Detektiv je odložil povečevalno steklo. »Zločinec je pustil dragoccne sledove,« je izjavil, »in mislim, da lahko z gotovostjo rečem, da ima tat kratke, črne lase, je 167 cm visok, kadi cigarete, nosi volnene n»gavice in sam šofira. Poleg tega--« Tu ga je prekinil okradeni: »Čudovito! Ampak, povejte ml, ali je bil zločinec mož ali žena?« Detektiv je molčal, m^vcc Jakopičev jubilejni zbornik I Zbornik: Naša meščanska šola Uredil Fran Albreclit. V Ljubljani. 1929. izdaja Ljubljanskega Zvona, Oprema ing. arh. Janko Omahen. 98 str. Cenu broš. 110., vez. 140 dinarjev. Poštnina 7 Din. — Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni. Ljubljanski zvon je proslavil šestdesetlet-nico svojega sotrudnika in mojstra slovenskega impresionizma Riharda Jakopiča z izdajo posebnega zbornika, ki je te dni izšel. Zbornik predstavlja že po svoji vnanjosti enega nuiraz-košnejšili slovenskih tiskov. Jakopičevo delo je karakterizirano z reprodukcijami šestonce slik v barvastem in četvorice slik v navadnem bakrotisku. Jakopičev doslej še neobjavljeni avtoportret nam pove o mojstru samem vec, nego še tuko obširne in točne razlage. V literarnem delu jc poleg Župančičeve pesmi najtehtnejša beseda Jakopiča samega. Prof. Cankar prodira v skrivnosti Jakopičevega umetni-štva in slovenstva, F. Mesesnel nam predstavi mojstra v historičnem razvoju slovenskega slikarstva. Ferdo Kozak nam v pogovorili z mojstrom odkriva njegove poglede na svet in življenje, Juš Kozak je otel pozabi dve doku- ijeiije, jus . n , mentarični enunciiaciji Zupančiča in Canicar-ja, ki pričata, kakšna notranja strnjenost in homogenost je vladala med tvornimi duhovi te generacije ob njih umetniškem nastopu.^ Izmed ostalega je posebno dragocen seznam Jakopičevih del, ki ga je sestavil prof. Cankar. — V celoti je Jakopičev zbornik v naši književnosti svojevrstna knjiga, vsekakor pa spada med one preredke tiske, s katerimi Slovenci lahko stopimo na svetovni knjižni trg. Kdor se čuti vezanega s kulturo svojega naroda, ne more mimo te knjige, ne da bi segel po nji. Popovič s Kroz englesku književnost (Izdavačka knjižnica Raj kovica i Cukoviča, Beograd, 91 str., 15 Din.) Znani srbski poznavavec angleške starejše ko mlajše književnosti, dr. Vladeta Popovič, je pred par dnevi izdal zgoraj imenovano knjigo. Prinaša sedem esejev, ki jih je večinoma že preje objavil v raznih srbskih književnih revijah. Prvi esej: bn-gleska drama i srpska istorija, ki je prvotno izšel v Srp Knj. Glasniku (1921), obravnava par angleških dram iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja, katerih snov je vzeta več ah manj iz srbske zgodovine. Umetniško so ta dela seveda malenkostne vrednosti in tudi imena njenih avtorjev niso skoraj nič znana. Pač pa imajo vrednost za zgodovinarja. Privzeli so Angleži zgodovinske like Sken-derbega, Murata I., Obilica, carja Lazara; ena opisuje obleganje Belgrada. V nadaljnjih člankih Popovič podaja v najtipicnejših potezah in s kratkimi analizami glavnih njenih del romantika Byro-na, satirika-romanopisca Thackeraya, mističnega pesnika in slikarja Blakeja, slikarja in pesnika Rossettiia, o življenju nesrečnega Roberta Brow-ninga. Poleg imenovanih je v knjigo uvrščen tudi esej: Tolstoj protiv Shakespeareja (znana Tolstojeva brošura: Shakespeare in drama). Tolstoj pravi za Shakespevejeve drame: »Predmeti Sh. dram so odvratni, ker je njegovo razumevanje življeim zelo nizko in vulgarno; spoštuje visoko, družbo, delavske mase prezira in je nasproten ne samo religioznim ampak tudi humanim načinom izboljšanja dejanskega stanja.« Popovič gleda z drugega, manj življenjskega, čisto tolstojevskega, in bolj z umetniškega gledišča in prihaja do drugačnih sklepov. Dobesedno pravi: »Šekspirova drama je kao kakva gotska katedrala, sa grotesknim figurama, velelepim statuama, sa čudnim ili divnim, simboličnim, ras-košno obojenim oknima, sa tamom visokih svodo-va i svetlošču ogromnih sveča, sa muzikom; simboličnim obredima.« Nasprotno pa mu je Tolstoj »kao propovednik kakve moderne kriščanske sekte, ko j a se sastaje u prostoj sobi golih zidova, puna mržnje na sve što je estetsko i umetniško, iz straha da je to ne odvrati od služenja Bogu na svoj način.« Sklicuje se na Goetheja in druge, ki so Sha-kespearejeve drame visoko cenili. Popovič dobro pozna Shakespeareja in njegovo dobo. Naj opozorim na njegovo v Londonu izšlo delo: Shakespeare in Serbia (Oxford University Press, 1928). Ob koncu naj omenim, da so eseji pisani čudno nazorno, v izbornem jeziku in bodo vsem z angleško literaturo se pečajočim prijateljem književnosti v olajšavo pri branju zgoraj omenjenih angleških duhovnih delavcev. Šmarje, 22. maja 1929. Tone P. MALI OGLiASlIll Objave Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda 50 par., Najmanjši ogla« S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. V najkrajšem času izide lepa knjiga »Naša meščanska šola«, ki jo izda Društvo meščansko-šolskih učiteljev ob proslavi desetletnice slovenskih meščanskih šol. Vsebina bo izčrpno (»dala vjx>gled v te vrste šol in pokazal na njen veliki |x>men za naš narod. Zbornik bo obsegal naslednje: I. Tone Se-liškar: Himna mladine. (Pesem). — 2. Dr. Ljudevit Poljanec: Slovenska meščanska šola po ujedinjenju. — 3. Maks Hočevar: Zgodovina meščanskih šol v ljubljanski in mariborski oblasti. — 4. Josip Ruka-vina: Razvoj meščanskih šol v Hrvatski in Slavoniji. — 5. I. Puhiera: Meščanske šole v Dalmaciji. — 6. Wagner-Korenc: Statistični pregled vseh meščanskih šol v naši državi — 7. rr. Ferijan: Srednja in meščanska šola. — 8. Josip Pahor: Pomen izobrazbe in vzgoje na meščanski šoli. -— 9. Maks Hočevar: Smeri meščanske šole. — 10. J. Baukart: Meščanska šola kot šola za praktično življenje. — 11. Dragotin Humek: Meščanska šola — delovna šola. — 12. Alojzij Novak: Ročna dela na meščanski šoli. — 13. Franc Repovš: Pevski in glasbeni >uk na meščanski šoli. — 14. Ivanka Kalinova: lekliška meščanska šola. — 15. S. Marija: Samostanske meščanske šole. — 16. Anton Cadež: Versko nravstveni pouk na meščanski šoli v luči delovne šoie. — 17. Rudolf Pečjak: Vzorna meščanska šola. — 18. n...: Izjave staršev in bivših gojencev meščanske šole o vrednosti jx>uka in vzgoje na meščanski šoli. — 19. Pavel Kunaver: Kain gredo absolventi meščanskih šol. — 20. J. Mlinarič: Kam lahko gredo absolventi meščanskih šol. — 21. Lip-pert-Lajovic: Meščanske šole v češkoslovaški. — 22. Anton Osterc: Meščanske šole v Avstriji. — 23. Anton Osterc: Meščanske šole v Rusiji in Ameriki. — 24. Meščanske šole po drugih državah. — 25. Tone Gaspari: Čudo. (Črtica.) Kakor je razvidno, bo zbornik bogat na vsebini, vrh tega ga bodo krasile še slike naših zaslužnih šolnikov, dalje slike šolskih poslopij, vrtov, sadovnjakov, kuhinj, delavnic pralnic, prireditev in ročnih izdelkov učencev. Tiskan bo na lep papir, oprema prvovrstna in bo obsegal okoli 150 strani. Kljub temu pa bo cena izvodu skrajno nizka in sicer Din 12, za učence še znatno znižana. Dobival se bo v razprodaji na velesejmski razstavi, jx> knjigarnah in pri Društvu meščansko-šolskih učiteljev — odseku za ljubljansko oblast. Ker postajajo meščanske šole važne za našo ljudsko izobrazbo, ojx>zarjamo občinstvo na to knjigo, ki bo pokazala, da naš narod ne zaostaja in noče zaostajati v izobrazbi za drugimi narodi. Saj so se že izjavili češki šolniki na vprašanje, kakšno meščansko šolo hočejo: Tako, kot jo imajo Slovenci. Dobra šola je ponos in bodočnost vsakega naroda, zato je jDotrebno. da se zanimamo zanjo vsi. Posebej pa še of»zarjamo na zbornik one starše, ki nameravajo dati svoje otroke v meščansko šolo. R- P- Mladost, glasilo slovenskega orlovstva, št. 5 ima programatično zelo važen članek »Mladega duho v novo dobo!«, ki povdarja vlogo orlovstva, elito naroda v katoliški akciji. Leposlovne prisj^ev-ke so objavili Lojze Go'obič, Anton Komar, Ven-ceslav Winkler in drugi. Križ, štev. 3 in 4, nadaljuje zanimivi »Problem naše vernosti« od Jakoba Šolarja, ki prihaja do zaključka, da moramo iz dosedanjega katoliškega dela, ki je bilo pretežno obrambnega značaja, iskati v notranje prepričanje, da zgradimo močne in trajne ter notranje temelje slovenski religioznosti. Dr. Gogala podaja svoje misli k izvedbi katoliške akcije pri nas. Joannes piše bratom o virih novega življenja z izredno močjo iz duše, ki razodeva res religiozno kulturo. Dr. M. D. ocenjuje Erjavčevo »Zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem«, J. Š. pove svoje opazke k »Ilustraciji«, Kocbek je ocenil Vital Voduškove Pesmi. Naša beseda. Izdali mariborski križarji. Du-hovo 1929. — 16 strani broječa knjižica pomeni nekak program pokreta, kakor ga gleda mariborska katoliška mladina. Avgust Zavbi jjovdarja, da je prišel čas, ko mora križarstvo iz golega reaktivnega pojava postati pozitiven oblikovalec celotnega življenja v nov božji lik. V socialnem pogledu m katoliška križarska mladina vezana na prav noben sistem, ampak gre za tem, da se uresniči bratstvo ljudi po novem življenju vsakega. Treba tudi ustvariti novo umsko kulturo in umetnost, ki bo odgovarjala novi vsebini našega življenja. — Iste smernice polaga za dekliški svet Pavla Zupančičeva. Frida Klethofer je objavila izredno lepe pesmi in črtice v novem Duhu. r I v i ••» * • iluzbeiscejo Mizarski pomočnik mlad, priden in pošten, bi rad pri kakem dobrem mojstru stopil v službo kot pomočnik. — Nasloiv se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5453. Kontoristinja začetnica, z znanjem stenografije in strojepisja, želi mesta v pisarni. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Slovenca« pod značko »Junij 1.« Službodobe ŠRAMEI KAPEIO prvovrstno, trio ali kvartet, iščem za celo leto. Ponudbe naj se pošljejo na kavarno v Viroritici. POZOR! POTNIKI! Zastopniki! Penzijonisti! Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših artiklov (slike na platnu itd.) privatnim strankam. Majhna kavcija. Ponudbe poslati na naslov Special-import, Ljubljana, poštni predal 174. Prodajalka za trgovino z mešanim blagom, pridna in poštena, dobi takoj službo. -Ponudbe z zahtevo plače upravo »Slov.« pod šifro »Pridna«. Mlinarski pomočnik zanesljiv, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj ali « 1. junijem. Škerja-nec, valjčni mlin, pošta Radomlje. Krojaški pomočnik se sprejme takoj. Oskrba vsa v hiši. Plača po dogovoru. Iv. Vrbinc, krojač pri cerkvi, Struge pri Dobrem polju. Sprejmem takoj: tri prvovrstne mizarske pomočnike in enega vajene*. - lakob Škrbinc, sploš. mizarstvo, Vižmar-je, p. Št. Vid n. Ljublj. Krojaški pomočnik «e sprejme. Naslov pove uprava »Slov.« št. 5637. Prodamo Puhasto perje kg 38 Dh). razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovlč, keraička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. II Kupimo Rabim za ograjo: 78 kom. rabljenih tračnic (Grubenschinen) 130 do 150 cm dolžine, in 390 m rabljene žične vrvi (Drahtseil) 15 do 20 mm pr>-...-ra. Cenj. ponudbe na Alojzij Milavec, Planina pri Rakeku. Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Poizvedbe Otroški voziček skoraj nov, ugodno prodam. A. Gorjanec, Glin-ce, Tržaška cesta 26. Zidarjev večje število Tomažič, delo stavbenik Tomažič, Hranilniška ulica (za Bežigradom)'. Mlajšega delavca za kovinski obrat sprejmem. — Jos. Otorepec, Za Gradom 9. Dve učenki za šivanje perila sprejmem. - Za Bežigradom, vila »Rozinka«. Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Hrar.a in stanovanje pri mojstru. Janez Snedec, sploš. mizarstvo, Tupaliče nad Kranjem. Dva stroja za izdelavo cementne za-rezne strešne opeke poceni naprodaj. - Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 5628. Vina 35 hltr., najboljših žlahtnih vrst - na razstavah odlikovano - se po ugodni ceni proda. - Naslov v upravi Slov. št. 5627. Zgubila se je zap (verižica) v Ljubljani ali 20. maja zlata zapestnica -jt v vlaku. Najditelja prosim, da naznani na naslov: gospa Helena Ko- vačič, Jesenice - Fužine. Stanovanja Odda se s 15. junijem lepo suho solnč. stanovanje v podpritličju: dve sobi, kabinet, kuhinja, pritikline in nekoliko vrta. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »700 Din«. Parceli prodam v bližini glavnega kolodvora. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5632. Mrežo za ograjo prodam. Lev-čeva ulica 11, I. nadstr. Mesarski pomočnik dober, se rabi za izdelovanje raznih klobas. Sprejme se takoj. - Ponudbe pod šifro »Izdelo-valec« št. 5638 upravi. Provizij, potnika dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce živilske stroke v Mariborski oblasti — iščemo za prevzem že vpeljane tovarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Com-pany, Ljubljana. Razprodaja pod roko raznega pohištva, slik, okvirjev, kuh. kredence, razne kuh. posode, salonska starinska ura, zlata moška ura z zlato verižico, se vrši v ponedeljek 27. maja ob treh popoldne v Ljubljani, Streliška ulica 8. Ugodno naprodaj zaradi izpraznitve lokala: 1 kompletna masivna hrastova spalnica, politi-rana, 1 spalnica iz mehkega lesa, orehovo barvana, 2 otroški postelji, belo barvani, 1 bela kuhinjska kredenca, 6 postelj, stoli, 2 umivalnika itd., vse do 27. maja t. 1. Ivan Svete, mizar, To-mišelj pod Krimom. Sobo išče v sredini mesta boljši gospod. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Doktor«. Posestva Gostilna dobro idoča, na zelo prometni točki, sestoji iz dveh večjih in dveh malih sob, stanovanja, dveh lepih kleti, vrta, se radi odhoda z vsem inventarjem takoj proda. Najemnina nizka. Naslov pove uprava pod štev. 5647. Izjava Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za zidarska deia, ki jih moj mož Jakob Peklaj prevzame, ne izvrši, kakor tudi ne za vse druge dolgove, ki bi jih kje naredil. — Frančiška Peklaj, Pod-smreka pri Dobrovi. Razpis. Šolsko poslopje pri Sv. Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj prenovilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Reflektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni Šolski odbor pri Sv. Petra, p. Moste. 039233! Pekarno iščem v najem event. proti odkupnini. Ponudbe na upravo Slov. pod »Eksistenca 26«. R a z it o II Ažurira in entla takoj Matek & Mikei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek. Mlinarji! Iti. proso, njdo In ječmen kupite najceneje pri VOLK, LJUDLJ/tNA veletrgovina žita ln moke Foto-Holynski Ljubljana, Dunajska cesta 6. - Solidno delo! -Nizke cene! Kartonaine preddulavke (Partiefiihrerinnen), dobro izvežbane za izdelovanje okroglih in oglatih škatlic, se sprejmejo v dobro in stalno službo v neko večje mesto. Zglasiti se na oglasni oddelek tega lista pod štev. 5592. Naznanilo! Povodom moje preselitve iz Radovljice na Jesenice, vljudno naznanjam, da sem otvoril pekarno dne 23. t. m. v lastni kisi it. 2 pri Haupt-manu na Jesenicah. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočam za cenjeno naklonjenost in obisk moje pekarne. Imel bom vedno na razpolago različno pecivo, ter bom skušal vsakomur ustreči. P. n. občinstvu okraja Radovljica se tem potom zahvaljujem za cenj. naklonjenost na mojem dosedanjem poslovnem prostoru. Z odličnim spoštovanjem Franc Prestrl, pekarija, Jesenice. ■Sl-ŠH. 1 S SaSHB O O- i s 12 >° *2 > d*o .o N 5 S c Hšc*™5 s "T > •-1 , .KM I N -- p * »nO ovr - N— „ SQ.S S-J" Wt JT > /—v v N «mQNO . .Ou3 V- 3 co Ji rfS •"»af- ■ŠH^O s'i igzos*. > l 5S®0. JC * *!" o! ° T« nrl« S C/J .HosO-J ^ Bojim se, gospod, da imate prav,: reče Jim. >Vendar pa bi bilo vredno poskusiti.« Sam, ki je molče poslušal, zdaj pripomni: »Čakati pa boš moral do noči, preden moreš poskusiti, ali ne, Jim?« »Da, seveda,« mu pritrdi Jim. »To pa bi se reklo zapraviti ves dan brez dela,« reče Sam. Obrne se k profesorju. Kako daleč pa je do tiste reke, gospod? »Do reke Braco, hočeš reči? Dejal bi, da je kakih sto dvajset milj.« Sam nekoliko pomisli. To bi bilo šest dni hoda. Pojdimo kar takoj naprej, gospod! Dvajset milj na dan bomo gotovo prehodili.« »Da,« reče profesor, zmogli bi jih, ako bi bili lahko opremljeni. Toda kar poglej, koliko stvari moramo nositi!« : Jaz bi rekel, vse pustimo ter vzemimo seboj le za en teden hrane in puške ter odidemo dalje,« pravi Sam odločno. Profesor je omahoval. ""Ne bi ravnal kar tako na slepo srečo. Še manj bi hotel pustiti za seboj bencin, ki si ga Alan tako zelo želi. Poslušajmo, kaj nam bo Zambo povedal!« Obrne se torej k vodniku ter mu razloži vse te različne načrte, ki so jih predlagali in Zambo ga posluša na svoj čudaški. način. Ko je bil profesor gotov, spregovori Zambo. Nato pa jim profesor vse prevede. Zambo pa predlaga čisto nekaj drugega. Pravi, da je v naslednjem pasu lesa kakih šest milj odtod neka stara pristava. Ne pozna je prav natančno, vendar pa misli, da bi mogli tam kupiti konje in mule.« LEPOTA * GIBČNOST HIDRAULIČNE ZAVORE ZA MALO CENO PRESENTLJIVA PROTI VREDNOST ROADSTER - TOURING -COUPC - LUXUS COUPE -COACH (! VRATA) - SEDAN <4 VRATA) - LUXUS SEDAN Automobil z 6 cilindri - zgrajen z neisčrpnimi sredstvi Chryslerjevega podjetja - nudi za svojo ceno neverjetno veliko protivrednost. Automobil, hiter in gibčen -ki dela 100 in še več kilometrov na uro. Velik in eleganten voz z neprecenljivim elanom. To je De Soto Six. Preizkusite ga sami. Že iz samega veselja in ljubezni do vožnje napravite ta poiskus. Samo tedaj bodete občutili ponos, ki ga ima vsak lastnik De Soto Six-a, kadar sedi za volanom. Napravite le eno neobvezno poskusno vožnjo. Pišite še danes po cenike. DE SOTO SIX PROIZVOD C H R y S L E R J A NAROČITE DESOTO ? ! X KATALOG Pošljite mi, prosim, brezplačno in neobvezno ilustrirani katalog vesh De Soto Six modelov. IME IN PRIIMEK NASLOV----------- Dolenc & Tdnnies, Dvofakova VI. 3, Ljubljana DE SOTO MOTOR CARS, DIVISION OF CHP,YSLER MOTORS, DETROIT, MICHIGAN Štev.: 6728/adm. 1929. Od senata mesta Sente. Poziv no ponudbe! Senat mesta Sente namerava prodati svojo zgradbo, mestno veliko kavarno ki se nahaja na Trgu Kralja Petra št. 2. Vabijo se vsi oni, ki so voljni kupiti to zgradbo, ki obsega kavarno, hotel in gledališko dvorano, naj izvolijo doposlati vložnentu zapisniku mesta Sente svoje ponudbe pismeno, predpisano kolekovane in zapečatene do 5. junija letos dopoldne do 11, vpoštevajoči ponudbene pogoje, ki se nanašajo na prodajo te zgradbe. Kasneje dospele ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudbene pogoje, ki služijo za podlago tej prodaji, odpošlje na zahtevo takoj mestni gradbeni oddelek brezplačno. V pojasnilo se navaja, da se nahaja napominska zgradba v sredini mesta Sente, ki šteje do 35.000 prebivalcev, na naj-prometnejšem kraju; zgradba je enonadstropna; v prizemlju s kavarno, restavracijo in gledališko dvorano in pripadajočimi stranskimi prostori, nadalje dva lokala, ki se moreta oddati, v prvem nadstropju pa 17 hotelskih sob, kopalnica, poleg tega v ozadju dvorišča na drugo ulico zasebno stanovanje in dvorišče v obsegu 962 kvadr. sežnjev. Senta, dne 17. maja 1929. Gjorgjevic s. r., mestni načelnik 7oh|fo|o Za mnogoštevilne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja iLulIVdld povodom smrti našega ljubljenega sina, brata, nečaka, svaka in strica, gospoda Mirko Vrhunca uradnika T. P. D. izrekamo prisrčno zahvalo, — Zlasti gre naša zahvala centralnemu ravnateljstvu T. P. D. v Ljubljani, ravnateljstvu rudnika T. P. D. v Trbovljah, Sokolu v Trbovljah in Domžalah, S. K. »Slavija«, S. K. »Trbovlje«, S. K. »Amater« ter raznim drugim darovalcem vencev in šopkov. — Prav posebno pa se zahvalimo g. Žigi Krasnig in g. Slavkotu Hlastanu za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi vojaški oblasti in udruženju rezervnih oficirjev. — Hvalal V Ljubljani, dne 23. maja 1929. Marija Vrhunec, mati. Dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj T. P. D., Beograd, Julče, Brunče, bratje. - Mimi poroč. Elsner, Slavka poroč. Rcmžgar, Viki poroč. Elsner, sestre. Vsakovrstno zlato knpnje po naiviSjih cenah. ČERNE, juvelir. Liobljana. WoHova ulica Št 3. Ajdova moka po 5 Din fini zdrob iz argentinske koruze, po 4.30 Din iina moka št. 0 iz bana-ške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 22. maja 1929 ob 205-4 v Gospodu zaspala gospa Terezija Zajec roj. Štrukelj soproga nadučitelja v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 24. maja 1929 ob 10 na pokopališče v Trebnjem, Trebnje, dne 23. maja 1929. Josip Zajec, naduč. v p., soprog. Josip, Erna, Olga, Slava, otroci. Ernesta roj. Blažica, sinaha. Zlatka, vnukinja. Dr. F. Kolterer zdraviliški in kopališki zdravnik ordinira kot vsakoletno v Rogaški Slatini Studenec pri Dev. M. P. Lepo posestvo hiš. št, 34, z zemljišči, se proda na prostovoljni javni dražbi v nedeljo 26. maja ob 2 popoldne na licu mesta, Studenec štev. 34. Vsa pojasnila pri: Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna, Miklošičeva cesta St. 6, Ljubljana. Da damo vsem interesentom za turbimke naprave priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, smo se odločili poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti vodne turbine naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. — STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA. Stavbnega polit j a prvovrstnega, sprejme podjetje ING. FRAN TAVČAR družba z o. z. Ljubljana, Dolenjska cesta 26. METICA RUS roj. KOYEVA in IVAN RUS, industrijalec v Loškem potoku, naznanjava v svojem in imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oz. sin, brat, nečak, zet, bratranec, stric in svak, gospod IVAN RUS mL posestnik in trgovec v Travniku po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8 zjutraj, 33 let star, mirno preminul. Truplo blagega pokojnika bo v soboto dopoldne ob 'A 10 pred hišo žalosti v Travniku slovesno blagoslovljeno in prepeljano na farno pokopališče k Sv. Barbari na Tabor. — Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Lenarta v Loškem potoku. Nepozabnega blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin! V Loškem potoku, dne 23. maja 1929. RODBINA DRAGOTIN in EVGENIJA HRIBAR sporoča, da je gospa Vera Pozzetto roj. Hribar dne 22. maja 1929 nenadoma preminula. Pogreb se bo vršil v petek dne 24. maja 1929 ob 11 dopoldne izpred Stare poti štev. 2 v družinsko grobnico pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. maja 1929, Namseto posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.