poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din ^^^^k • ^^^^ ^MBM^ a^^^^k ^^^m^ ^^k flHH^^Hl^. .^^^HH^^^. ^MM^^^H^^ ^^ lzhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celjo, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 33. Celje, petek 13. avgu§ta 1937 Leto XIX. Celje, 13. avgusta V »Delavski pravui«, glasilu kr- anskega delovnega ljudstva, je na- pisal dr. A. ^Gosar značilen in zani- miv članek z naslovom »Po usodni nti«.. Pisec pravi, da se razmere slovenskem katoliškem krogru . več let neknm čudno razvijajo, dö 'i se v zadnjih časih razni sumljivi iiojavi v katoliških vrstah tako po- množili in je napetost zaradi njih ta- ko narasla, da mora to navdati s straiiom in skrbjo vsakogar, ki še trezno misli in vidi stvari tako, ka- kor se v resnici godijo. Ta strah in skrb sta tembolj upravičena, ker je danes potreba močne in življenja zmožn-e- slovenske katoliške skupno- sti večja in nujnejša, nego je bila kdaj prej. Profesor Kocbek je objavil v kato- liški reviji »Dom in svet« »Premišlje- vanja o Španiji«, cla bi tako sliko o teh žalostnih dpgodkih izpopolnil in osvetlil dogodke v Španiji v nekoliko drugi luči, nego se pri nas navadno slikajo. Ker pa človek ni spadal pov- ^em v okvir onih vodilnih, ki pred- tavljajo danes slovensko katoliško prosveto in politiko. se je začelo od več strani z anonimnimi napadi v dnevnem časopisju, s protestnimi zborovanji in akcijami med duhov- niki, akademiki in celo med sred- nješolci. Dr. Gosar pravi, da so kato- liški ljudje profesorja Kocbeka, od- ličnega katoliškega pesnika in pisa- telja, orisali in ožigosali pred najšir- šimi ljudskimi plastmi kot človeka. ki si komaj še snie lastiti krščansko ime, saj mu niti z očitkom komuniz- ma niso prizanesli. Dr. Gosar piše dalje, da ?e za to Španijo, ki je ro- dila v slovenskih katoliških vrstaJi toliko razburjenja. skrivajo povsem drugi vzroki in razlogi, saj je jasno in očito, da so bili dogodki, ki smo jih zadrije mesece pri nas doživljali v zvezi s tem vprašanjem, mogoči le za- radi posebnih razmer, kakršne so v j slovenskih katoliških vrstah nastale in dozorele v teku zadnjih let. Ti dogodki nanireč kažejo. tako pra- vi doslovno dr. A. Gosar, da je v našem katoliškem krogu prevlad^la in dobila odločilen vpliv peščica najbolj ozkih, pa zaio tcliko bclj nestrpnih in nasilnih lju- di, ki proglasajo sami sebe za nekako katoliško elito, torej za nekaj izbra- nega in boljšega. vsem tistim pa, ki se ne morejo vselej slepo podrediti njihovim nazorom in ciljem, odre- kajo vso pravovernost ter jih žigosa- jo in obsojajo kot nekake krivoverce ali vsaj mlačne in neodločne katoli- fane. Teh samozvanih varuhov pra- overnosti ne vežejo niti avtoriteta * erkve. papeža in škofov, niti najbolj jasne Kristusove zapovedi. Na pa- peške okrožnice in pastirska pisma škofov se sklicujejo. ako jim prijajo; kar jim ne ugaja, molče preidejo. Niti izrecna Kristnsova zapoved, naj nihče drugih ne obsoja, da ne bo s^m sojen, zanje ne velja, marvec jo kljub vsem opozoritvam brezobzirno ga- zijo. Namen Katoliške akcije je, da bi čim več ijudi zopet pridobiVa za zares živo krščansko življenje. Dr. A. Gosar se vprašuje. 'koga je ta elitna četa že pridobila za krščanstvo in njegova življenjska načela, ko je pač znano, da so mnoge s svojim nestrpnim po- našanjem za vedno odbili. Svojo o- blast gradijo na nasilje kot na naj- važnejše sredstvo za vodstvo in or- ganizacijo družabnega življenja in pozabljajo pri tem, da je to oboževa- nje sile prav po svojem bistvu po- gansko. Ako smo res kristjani in ka- toličani. potem moramo iskati moč v krščanskih življenjskih resnicah, prav posebno v ljubezni, ki ni nasil- na, temveč je po znanih besedah sv. Pavla potrpljiva in dobrotljiva, ni nevoščljiva. se ne veseli krivice, vse opraviči, vse veruj^, vse upa, vse pre- naša. Dr. A. Gosar pravi. da, Še tako «trumna katoliška organizaci)a s Važna odločba ministrstva trgovine in in- dustrije v vprašanju Mestne hranilnice v Celju Celje, 13. avgusta. Kakor znano, je banska uprava dravske banovine s svojim odlokom VIII No. 66096/2 z dne 15. novembra 1935 razrešila i-avnateljstvo in uprav- ni odbor Celjske nwstne hranilnice, imenovala gerenta g. trgovca Antona Fazarinca in osem Članov njemu do- deljenega gerentskega sosveta s po- svetovalno pravico. Gerentu je bila od banske uprave poverjena uprava hranilnice z vsemi pravicami in dolž- nostmi ravnateljstva in upravnega odbora. Proti temu odloku banske uprave so vložili redno izvoljem elani upra\Tiega odbora, ki so bili razrešeni, že 6. decembra 1935 pritožbo na mini- strstvo trgovine in industrije v Beo- gradu. Ker pa ministrstvo v roku. ki ga določa zakon, pritožbe ni rešilo, je odvetnik g. dr. Ernest Kalan v Ce- i lju kot član razrešenega upravnega odbora Mestne hranilnice vložil dne 18. decembra 1936 tožbo na Di-žavni svet zoper odlok kr. banske uprave v Ljubljani. Ta tožba do danes še ni rešena. Med tem pa je minister trgo- vine in industrije z odlokom z dne li. junija 1937 II. 14.865/K/36 pritož- bi razrešenih članov upravnega od- bora Mestne hranilnice ugodil in ta- ko razveljavil svoječasni ukrep ban- ske uprave, s katerim je redno izvo- ljeni upravni odbor razrešila ter na- mesto njega imenovaki gerenta in gerentski sosvet. Za Celjsko mestno j hranilnico kakor tudi še za več dru- gih hranilnic, katerih redne uprave so bile od banske uprave prilično istočasno in na enak način razrešene, je ministrstvo trgovine in industrijo izdctlo rešitev v skladu z načelno raz- sodbo Državnega sveta, ki je tožbi Mestne hranilnice v Kranju ugodii Tako se torej po skoraj dveletnem provizoriju vrača v upravo Mestne hranilnice v Celju in tudi drugih svoječasno enako prizadetih zavodov normalno stanje, ki je le v interesu rednega gospodarstva, ki \ tako važ- nih denarnih ustanovah zaliteva stal- nost in potrebno kontinuiteto brez ozira na dnevne politične prilike. X. vsesokolski zlet v Pragi 1938 Notranje priprave Ž njimi so pričeli v društvih in žu- pah COS že 1. junija. V društvih bo- do postopoma redna predavanja o vsesokolskem zletu in o pripravah samih. Vsak udeleženec zleta mora biti dobro pripravljen in o vsem do podrobnosti poučen. Le taki udele- ženci so jamstvo za uspeh in veliči- no zleta. Vsak clan in članica mora prevzeti k-akršnokoli nalogo za X. vsesokolski zlet in jo izvršiti. Zapo- sleno mora biti prav tako vse nete- Jovadeče članstvo, saj je polno raz- nih nalog, za katerih točno izvrši- tev je treba vnetega sodelovanja vseh pripadnikov. V mesecu aprilu in maju 1938 se bodo sestali odseki, ki bodo pregie- dali in ugotovili, ali so A*si udele- i ženci poravnali članarino, zletne pri stojbine, ali imajo zletni znak in vstopnico. železniško izkaznico, foto- grafijo, slavnostni kroj, v redu telo- vadno obleko itd. Ugotovili bodo obenem, ali ima edinica točen zaseb- ni naslov vsakega udeleženca, nada lje ali imajo starši svojo deco pri Sokolu. Vsak telovadeč udeleženoc bo podvržen preizkušnji, ali brei- ' hibno obvlada proste vaje. Ti bodo prvi dobili zletni znak z zletno iz- ' kaznico, katere prejem potrdijo z lastnoročnim podpisom. Tik pred zle- tom bodo vsi udeleženci jx>novno natančno pregledani, ali imajo v re- du vse izkaznice. Sprejemanju novih članov bo po- svojimi poslovniki, tekmami in pa- radnimi prireditvami ne bo ustvarila mecl nažim ljudstvom prave krščan- ske kulture in ga ne bo obvarovala modernih zmot in zablod. Takih in sličnih težkih, a resničnih očitkov in ugotovitev je poln članek g. dr. A. Gosarja. znanstvenika in politika slovenskega katoliškega ta- bora. Mi, ki v javnem življenju iz dneva v dan na sebi in na svojih somišljenikih doživljamo to »izživ- ljanje« slo\-enskega katolištva, smo smatrali za svojo moralno dolžnosf, da v izvlečku priobčimo resnično ka- toliški glas v puščavi. Ko vse to vi- dimo }K>sta\ijeno na pravo mesto in v pravo luč, se moremo šele polno za- vedati naše velike naloge, ki je v tem, da odpiramo z resnico narodu oči. da mu kažemo pravo pot in da abiramo mladino v nacionalnih vr- stah, da se ne pokvari v laži in ne- morali onih, ki imajo Boga le na jeziku. svečena posebna pažnja. Stroga bo obveznost obiska telovadbe do 26. leta. Vsak nov ölan mora podati predpisano zaobljubo. Na vsesokol- ski ziet bodo mogli le oni novi člani, ki so se vpisali v društvo vsaj do 31. decembra 1937. Izjema je za član- stvo. ki prestopi iz enega v drugo društvo, in za naraščaj, ki prestopa v članstvo. V vsakem društvu je določen po- seben zletni poročevalec, v večjih društvih so poročevalski odseki. Važna postavka v okviru notranjih priprav je nabava krojev. V času od 17. do 19. septembra bo razstavni tečaj in ima vsaka edi- nica s\ojegu posebnega poročevalca. Sokolska razstava bo pomemben del zleta in zahteva sposobne moči. Ko- liko dela je ž njo, vedo naša druš- tva, saj je bila leta 1922. prirejena v Celju in pred leti tudi v Zagorju ob Savi. Prosvetni odbori in prosvetarji >o zelo zaposleni z izobraževanjem članstva, zlasti pa mladine. Poseča- jo redno telovadnico in so v stalnem stiku s telovadečimi pripadniki. Tu so navedene le nekatere po- drobnosti iz notranjih priprav v dru- štvih COS za vsesokolski zlet. O ne- štetih odsekih pri COS in župah riiti ne go vor i mo. Naj na primer samo o- menimo, da je v zvezi z zletom pro- svetni odbor COS razpisal literarno lutkarsko tekmo, za katero je pri- spelo 40 lutkarskih del. Končana je tudi tekma za zletni prizor. Posla- nih je bilo 26 del, v ožjo tekmo so prišla tri c>ela. Prvo nagrado je do- bil br. dr. Jan Malik za delo »Srce«. I V Bratislavi se bo osnoval poseben sprejemni odbor za goste. ki bodo potovali v Pi'ago preko Slovaške. S tem je izpričana medsebojna pove- zanost obeh žup in vzajemno sode- lovanje Slovaške s Prago. Podali smo uvodoma nekaj navo- dil. ki naj služijo edinicam celjske sokolske župe za smernice k pripra- vam za zlet. Vzporedno s češkoslo- vaškim sokolstvom morajo biti tudi naie edinice dobro pripravljene, da bo uspeh popoln. Domače vesti d Slovenska prosveta. »Slovenec« poroča, da se je krajevna organiza- cija JRZ v St. Petru pri Novem me- stu oddolžila spominu »umorjeneg-a^ akademika Dolinarja. »Govor, petje, zborna deklamacija — vse to je nav- zočne zgrabilo tako, da so se do ga- njenosti raznežili moški nič manj ko ženske. Na koncu so pri sliki zakla- nega Rudolfa vsi svečano prisegli, da se hočejo po njegovem zgledu za slo- vensko skupnost bojevati in žrtvova- ti.« — »Slovenec« ima prav, ko pravi, da bo slovenstvo močno in silno, če bo kulturno. Kultura pa se kale po »Slovencu« v izobi-aženosti, pravi na- prednosti in resnicoljubnosti, ki ra- ste iz poglobljene religioznosti in ob- čutljivejše etičnosti. Kultura srca in uma je geslo onih taborov, ki jih prirejajo po osvobojeni Sloveniji. »Njive so zorane in zrahljane, kje ste, da vržete vanje plodna semena?« Slovenska prosveta že seje bogato se- tev srčne kulture. d Času prim er no. »Slovenec« poro- ča, da se pripravlja v Parizu nov misijonai* — Slovenec na apostolsko pot v daljno Kino. V pričetku sep- tembra bo odplul iz Marseilla v druž- bi treh misijonarjev in šestih usmi- ljenk na daljno pot. »Slovenec« pra- vi, da smo lahko ponosni, da je med nami Slovenci še vedno dovolj ideal- nih ljudi, ki so pripravljeni na vse, samo da rešijo pogubljenja nešteto ljudi, da pomagajo bednim poganom. Vsi Slovenci naj pomagajo, da mu bo pot olajšana in da slovo od do- movine ne bo prebridko. V ta naraen bo zbirala. misijonska pisarna v Ljubljani prispevke, da bo mlademu misijonarju plačala pot na Kitajsko, ki bo veljala 5.400 francoskih fran- kov. Toča in druge vremenske ujme so letos v desetih srezih naše bano- vine uničile vse poljske pridelke. Škoda je ogromna ter je ocenjena na 60 milijonov dinarjev. Obup in beda je nepopisna. In v takih časih je go- tovo zelo primerno in Bogu dopad- ljivo, da mislimo na pogane v Kini, lasten narod dom a pa v bedi in po- manjkanju gine in moli pri tem pravega Boga. d Bengalski misijon bo letos na ie- senskem velesejmu v Ljubljani. Raz- . stavljeni bodo trije novi bronasti zvonovi, ki jih potem pošljemo kot slovenski dar našim misijonarjem v Indijo. Namenjeni so za misijonsko postajo Ragapur blizu Kalkute. »Slo- venec« pravi, da se bomo tako na tej indijski razstavi seznanili z deželo, ki je po božji Previdnosti izročena v skrb nam Slovencem in katere na- predek je odvisen v mnogoeem od našega sodelovanja. Srečna Indija in njen Ragapur, da si izročena v skrb Slovencem, in srečna, presrečna Slo- venija, da nimaš drugih skrbi, da lahko doprinašaš žrtve za daljne in tuje kraje. d Fant pa že t^k, da je veselje---- V kopališču na Dobrni je v nedeljo vzbujal pozornost kopaliških gostov »slovenski fant« v slikovitem kroju. Prišel je iz Konjic, kjer je bil tabor katoliških mož in fantov. DrugaČe je ta fant tudi katoliški duhovnik in sicer zjutraj v spovednici, pred oltar- jem in na prižnici, popoldne pa je naS slovenski fant. Res čedno in lepo vsestransko na delu za nebesa in narod. d Skupščina Drnžbe sv. Cirila in Metoda v Kočevju 15. avgusta. Skup- ščinarje in druge udel-ežence opozar- jamo, da bo imel v nedeljo 15. t. nr. vsakodnevni vlak St. 9213, ki vozi iz Ljubljane ob 7.50, priključek od Gro- supelj do Kočevja. Odhod iz Ljublja- ne ob 7.50, prihod v Kočevje ob 10.25. Odhod iz Kočevja ob 19.21, prihod, v Ljubljano ob 22.10. Udeleženci naj si kupijo običajne nedeljske povratne vozne listke. Skupščinarje, društvene skupine in druge udeležence prosi- mo, da nam javijo z dopisnicami ali telefonično (št. 30-37) svojo udeležbo. Vse prijatelje CMD vabimo vljudno .na, udeležbo, da pokažemo našim ro- jftkom, da niso pozabljeni. Za zuna- nje udeležence zaupnega, sestanka Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo 14. t. m. ob 20. v mali dvorani Filhar- Stran 2. »NOVA D O B A « Žtev. 33. monične družbe v Ljubljani, Kon- gresni trg, so na razpolago udobna prenočišča v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica, proti plačilu 10 din za posteljo. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metod-a v Ljubljani. d Nj. VeL kraljica Marija je prispe- )a v četrtek dopoldne s kraljevičema Tomislavom in Andrejem iz Dalraa- cije na Bled in se s kolodvora od- peljalft v dvorec Suvobor, kjer bo v krogu kraljevske rodbine preživeia svoj poletni oddih. d Franc Dežman je amiL V sredo je umrl v Lučah v starosti 80 let ziia- ni Franc Dežman, po domače Suhc, ki je bil polnih 40 let opravljal na- porno službo oskrbnika planinske koče na Korošici in se je šele lani ločil od tega dela. Pokojni je bil nai- starejši visokogorski oskrbnik v Ev- ropi. Dežman je zaradi svoje kreme- nitosti, žilavosti in originalne šega- vosti užival med neštetimi planinci izredno popularnost in priljubljenost. Pokojnemu, ki s© je polna štiri de- setletja z veliko ljubeznijo in vzorno vestnostjo posveCal delu za napredek našega pl-aninstva, bodi ohranjen fa- sten spomin! d Vabilo k zbiranju gradiva za no- vinarsko razstavo v Ljubljani imajo predvsem med dijaštvoin prav dober uspeh in z-ato naäa mladina zasluži prav posebno pohvalo. Mnogo slabs; odziv je pa pri odraslih, saj smo od njih dobili le malo gradiva iz svetov- ne vojne, še manj pa starih dijaiških listov, a od nikoder še ni nialome- ščanskih »Čenf« >ali celo seznama, katene stare časnike in časoopise imajo naze društvene knjižnice. Ker smo takorekoC že pred otvoritvijo razstave, ponavljamo svojo prošnjo za zbiranje najraznovrstnejšega gra- diva, ker bi radi vsaj nekaj društev pohvalili javno z objavo njih imen v listih. — Pripravljalni odbor razsta- ve slovenskega novinarstva Ljublja- na — Velesejem. d Anton Kuk Iz Konjic obsojen. V ponedeljek je bila prc-d prizivnem so- diščem v Ljubljani razprava proti Antonu Kuku iz Konjic, ki je bil pred tedni obsojen v Celju zaradi napada na g. Cirila Žagarja, tajnika sreske organizacije JNS v Konjicah ob pri- liki občinskih volitev. Anton Kuk je bil nved tern izvolien za svetnika kmetijske zbcrnice na priporočilo konjiškega arhidijakona Tovomika. Anton Kuk je bil v ponedeljek obso- jen zaradi težke telesne poškodbe na dva in pol meseca nepogojnega stro- gega zapora ter v plačilo vseh stroš- kov kazenskega postopanja in izvr- šitve kazni. Cirilu Žagarju mora pla- čati 2470 din, Franju Bertonclju 500 din in ekspozituri OU2D v Celju 753 din. »Slovenes« je pred dnevi napisal sledeče spričevalo o vzgoji ^katoliš- kih« slovenskih fantov: »Sicer p-a ves svet ve, da naša katoliška mladina še nikoli ni izvršila nobenega politič- neg-a zlocina, ker hodi v solo kato- liške vernosti, vesti in morale, dočim jugoslovenski unitaristični integraini nacionalizem odkrito uči nasilje in se ne boji nobenih sredstev v izvajanju tega svojega programa, za kar ima- mo v Sloveniji in po vsej državi brez,- številne dokaze«. d Surcv napad na starcka. Ko je stopal 70-letni preužitkar Anton Boštner iz Tlak pri Rogatcu 30. julija po cesti pri Rogatcu, sta privozila za njim na koiesih dva neznana mlajša moška. Ker se jima Boštner ni takoj izognil, je skočil eden izmed moških s kolesa, stopil k starčku, mil vzel palico iz rok in ga surovo pretepel po vsem telesu. Starček se je zgrudil na tla, kolesarja pa sta se mirno odpeljala, kakor bi se ne bi!o nič zgodilo. Starcka, ki mu je napa- dalec zlomil levo roko in rebro na desni strani ter ga tudi močno po- škodoval po glavi, so kmalu na.šli na cesti in ga spravili na njegov dom. Ker se pa njegovo stanje ni ho- telo izboljšati, so prepeljali starcka. v nedeljo v celjsko bolnico. d Dunajska vremenska napoved /a soboto 11. t. m.: NaraŠčanje oblnč- nosti. nevihte, soparno vreme, toplo- ta se bo nekoliko znižaln, vetrovi z jugozahodnega kvadranta. Razširjajte naš list! Celje in okolica c čehi pridejo v nedeljo v Celje. V nedeljo 15. t. in. ob 9.3t> dopoldne bo prispelo z izletniškim vlakom iz Za greba v Celje okrog 170 pravoslavnih Celiov in Cehinj pod ' - c,->rVjdni soli pod spretnim vodstvom g. Ivana Vozliča šahovski match med kombi- niranim moštvom Celjskeg-a šahov- skega kluba in Šahovskim klubom iz Trbovelj. Celjani so zmagali prepri- fevalno v razinerju 0:2 in si pril>o- rili šahovsko uro, dhrilo Celjsko ra/- stave. c Tragična smrt Mohorja Hrastni- ka. V sredo okrog 10.45 dopoklne s? je pri hiši prevoznika g. Baldasimi na Mariborski cesti v Gaberju smrt- no i>onesreč'l 34-letni elektromonter celjske mestne elektrarne Moiior Hray.tnik, sin bivšega župana in pod- župana celjske okoliške občine g. Valentina Hrastnika. Ko je Moiior Hrastnik v omeujenem Casu poprav- ljal električni vod pri B-aldasinovi hiši, se je lestva, na kateri je stal, nenaduo premaknila. Hrastnik je iz- I gubil ravnotežje in omahnil na elvk- trični vod, v katerem je bil tok z na- ])etosljo 220 voltov. Hrastnik je neza- vesten obvisel iki žicah. s katerih so ga sneli šele fez nekaj minut Nesreč- nik je imel ležke o]>ekline. Na kraj nesit»če sta kmalu prispela primarij j dr. Raišp in mestni fizik tlr. Podpe- čan, ki sta skušala spraviti Hrastni- ka z umetnim dihanjem in injekcija- i mi k zavesti. Ti nnpori so trajali do 13.30, bili pa so žal brezuspešni. Hrastnik je bil it mrtev. Pokojni za- l>u>C;i vdovo s 5-letnim sinčkom. Hivivtiiik je bil v Celju splošno zuan in pril jubljen, zato je njegova tragitna smrt prt's se prebivalstvo. \ mestni el. -. n, kjer je bil mnogo let uslužben, se j« ves čas uveljavljal s svojo sposobnostjo in vestnostjo. Kot navdušen sportnik se je krepko udejstvoval v odboru SK Olimpa in Okrožnem odboru LNP v Celju. Bil je tudi odbornik mornarske sekcije Jailranske straže. Pokojnemu bodi o- hranjen trajcn spomin, kruto priza- detim svojcem naše iskreno sožalje! c Mohorja Hra&tnikn v spomin! Lep, jasen in topel dan je bil v sredo, v n-asih srcih pa je postalo megleno in mrzlo. Žalostna \>est, da si se po nesrečil Ti, naš dragi tovariš, nas je zadela kakor blisk z jasnega neba Cak-ali smo polni dve uri v upanju, da Ti bo usoda mila in da se povrneš zopet zdrav in vesel v našo sredo. Žal Ti ni bilo namenjeno, da zopet osre- čiš svojo nadvse ljubljeno ženo in sinčka, nas pa razveseliš s svojim smehom in blago bosedo. Kruta uso- da je zahtevala Tvoje mlado, š« mno- go obetajoče življenje. Poln zdravja si omahnil med svojim delom, mas pa zapustil v veliki žalosti in tugi. Ne samo Tvoja srčno dobra žena in sin- ček, katerima si bil vzoren soprog in skrben ofka, za Tabo žalujemo tudi mi Tvoji tovariši SK Olimpo, saj smo s Teboj zgubili dragega, agilnega člana in odbornika, obenem pa od- kritosrčnega tovariša. Dragi Horči! Huda je n-aša bol ob misli, da smo Te izgubili za \-edno in da Te ne bo več v naši sredi, a ob s veil em. spominu na Te, naš nepozabni prijatelj, bomo nadaljevali in dopolnili delo, za ka- tero si bil t-ako požrtvovalen in vnet. Slava Tvojemu spominu! - SK Olimp. c Sin je poSkodoval očeta do smrli. Dne 2. t. m. zjutitij sta kosila 02-l^t- ni. pri stavbnem podjetju F. Nerad v Celju uslužbeni preddelavec Ivan Bracke iz Zadobrave pri Škofji vaiü in njegov, pri istem podjetju zaj)osleni sin Ivan na travniku. Med j delom je ote cštel sina zaradi nekega j pregroška. Oče in sin sta se sprla. ! Oče je hotel sina kaznovati. v tern j v tern pa je sin zamahnil s koso po ! očetu in ga udaril s tako silo, da mu je preklai lobanjo. Kljub težki po- škodbi je šel stari Bračko še istega dne k tvrdki na delo. Hotel pa je pri- kriti poškodbo in si je potisnil klo- buk globoko na Čelo. Proti poldnevu je eden izmed delavcev opazil. da s^e j je vlila Brafku kri izpod klobuka. O j tern so takoj obvestili tvrdko, ki je j napotila Biačka k zdravniku. Zdrav- nik je obvezal BnaČku rano in mu svetoval, naj nekaj dni prekine delo Ko ga je zdravnik vprašal, kako se je poškodoval. mu je Brafko odgovo- ril, da se je ponesrečil pri padcu. Bračko pa ni uposteval zdravnikove- ga nasveta, marvef je šel tudi 3. in 4. t. m. na delo. Dne 4. t. m. opoldne se j mu je začelo pri delu zaradi bolečin mcšati. Svetovali so mu, naj gre k zdravniku ali v bolnico. O tern \:a ni hotel nič slišati, marveč je sedel na kolo in se peljal domov. Drugi dan je poslala tvrdka k Bračku zdravni- ka. ki je odredil njegov prevoz v bolnico. Tarn je Biafko najprej izja- vil. da mu je bila padla opeka na glavo. pozneje p& je priznal, da ga je poskodoval ujegov sin. V torek 10. t. in. zjutraj je BiaČko podlegel po- škodbam. V četrtek zjutraj so ga po- ložili na pokopališfu v Vojniku k zadnjemu pofitku. Zadeva je bila ta- koj prijavljena sodisfu. ki ' - "v-^dlo preiskavo. c Nevšečnost z gasüskim avtomo- biiom. \ nedeljo ])roti polnoči so se vracali gasilei iz Arje vasi z g^sil- skim avtomobilom z gasilske veselice na Babnem. Gasilski avto je vozil gä- silec, ki nima šoferskega izpita, zato bi se bi!:i skoraj zgodila nesreča. Po bano.inski cesti Petrovfe - Arja vas ,a je umrla 32-letna Alojzija DediCeva, žena 1-aboranta iz Zagreba. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin. svojcem na^e iskreno sožalje! c Smrtna nesreča kolesarja. V čc- trtek oki-og pol 11. dopoldne se je pe- ljal 21-letni Ivan Perc iz Loke pri Zusmu s kolesom po klancu z Volfje jame navsdol. Na klancu je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja ter j-e dobil tež- ke poškodbe na desnem lieu, vratu in levem kolenu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je davi ob iietili podlegel poJkodbam. c Žrtev napadalca. Pred um.-\i .^ neki Karel O;stišek na Svetju nad Celjem napadel 25-letnega dninarja Jcžeta Rozmana s Svetja in ga zalx>- del z nožem trikrat v levo roko. Ro/.- niana >o oddali v celjsko bolnico. c Napad s palico. Na Ti^ki gori pri Rogatcu je Franc Sturbej iz 2ahen- berca pri Rogatcu napadel 52-letnega diiin-arja Jakoba Berčka iz 2ahen- berca 7 debelo palico ter ga hudo }>*> škodoval po hrbtu. l^brih in rokah. Berčka so oddali v celjsko bolnico. c Polovična voznina za ndeležence skup^čine Družbe sv. Cirila in Meto- da v Kočevjn odobrena. Proinetni mi- nister je 7. odlokom st. 17.717 z dne 29.7. 1937 odobril 50-odstotni popust na državnih želoznioah udeležencem skui>5čine CMD v KoČevju due 15. t. m. Popust velja za udeležence iz vse dravske bancvine, iz Splita. Zagreba in Beograda za II. in III. razred brzih ali notniSkih vlakov od 12. do 17. t. m. Udeleženci kupijo na vstopni postaji celo karto do Kočevja in ž?- lezniško legitimacijo obrazec K-13 za 2 din. Ta kart-a velja za brezplacen pcvratek proti potrdilu predsedstva skupščine o udelcžbi. c Iipiti vozačev motornih vozil b«i- do v sredo 15. septembra ob pol il dopoldne na sreskem nacelstvu v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo predpisane pro?nje v om-enjenem uiadu. c Vs.e interesente za potrdila o davčnem predpisu za solo opozarja davena uprava v Celju. da si ta poir- dila preskrbijo že sodaj. bodisi pis- meno ali osebno, ker vsled velikega navala tik pred zac*etkom šolskega leta ne bo mogofe vsem naenkrat u streei. Zadevna vloga mora biti kol- kovana z 10 din in priložen kolek ;-n 20 din. c Izlet v SlovenJQradec in Dravo- grad z avtobusom bo jiriredilo v ik1- deljo 22. t. m. Slovensko obrtno dni- stvo v Celju za svoje Clane in njil; svojce ter po clanih vpeljane gosti Odhod iz Celja v>h 5. zjutraj, prihoi1 v Celje okrog 20. Udeleženci bodo \ Sli i\ ,'ii it> l'iii 1 eil in Di':i \ i u> r.'i 11 u ui-iif . Štev. 33. »NOVA DOBA« Stran 3. üili s tamkctjšnjimi obrtniki nekaj izletov v okolico. Prijave sprejema rrokovni tajnik g. Koren v Obrtnem ..onui. c Stavbna zadrnga drž. usložbencev v Celju sprejema v smislu pravil, ki so bil-a na rednem občnem zboru le- tos 15. aprila sprejeta in vpisana v «uiružnem registru okrožnega sodi- šča v Celju. od svojih Clanov redne vezane branilne vloge v svrho zbira- nja glavnice z,a nab-avo stavbišča in gradnjo lastnih domov. S tem je po- sebno zunanjim državnim in samou- pravnim uslužbencem dana prilika, da si za primer upokojitve in trajne r»reselitve v Celje z lastnimi prihran- ! omogoöijo nabavo stavbišča in >redstva za zidanje lastnih his. Vlo- ge so lahko redne (mesečne, četrtlet- ne, polletne ali letne), skupno pa ne smejo presegati predvidenih stroškov za nabavo stavbišča in gradnjo hiše. Obeni zbor določa obrestno mero. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo pri- javilo 43 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 39 oseb, posredovanj jo bilo 21. odpotovalo je 12, odpadlo 113 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v eviden- ci 270 brezposelnih (200 moških in TO žensk) nasproti 275 (201 moškemu in 74 ženskam) dne 31. julija. Delo do- bijo: 5 hlapcev, 2 brusača stekla. po 1 slikar, pek. sodar in vrtnar, 8 pri- atnih in 3 gostilničarske služkinje, '6 kuharice, 5 kmečkih dekel in 1 služkinja za Zemun. c Ponudbena licitacija za dobavo mesa za vojalke potrebe bo v petek 20. t. m. v celjski garniziji. < Dijaški kuhinji v Celju je podaril _ Anton Pečar. prokurist Cinkarne d. d. v Celju. 100 din namesto venca na grob ge. Zojice Lazareviceve. c Nočno lekarniško slnžbo ima od 1 i. do 20. t. m. lekarna »Pri križiu. c Ga&ilska četa Celje. Od 15. do 21. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo amestnik poveljnika g. Berna. Sokolstvo Plavalne tekme celjske sokolske župe v Trbovljah Sokolsko delovanje ni osredotoče- no samo na telovadnice in telovad- bo. teniveč nudi vsakomur široko področje udejstvovanja tudi v pro- ih panogah. Ko se zaključujejo zad- i ji letni telovadni nastopi posamez- nih edinic naše župe. ki kažejo plo- ove uspešnega dela v telovadnicah, ^ priprnvljajo bratje in sestre za tekmovanja v pros tin panogah: lahki atletiki, odbojki in plavanju. ki bodo konec tega meseca in v začetku sep- • mbra. Po tihih pripravah in izbirnih dru- ivenih tekmah se bodo zbrali v \\v- Wjo 15. t. m. v trboveljskem bazenu !~atje in sestre iz vse župe, da se oskusijo za naslov najboljšega žup- og-a plavalca oz. plavalke. Po pri- ! avah sodeč bodo letošnje tekme celj- -ke žujve rned številčno najbolj o- iskanimi. Bratje in sestre bodo ? -vojimi rezultati in uspehi gotovo otrdili sieves najboljših sokolskih i lavalcev in plavalk v dravski bano- j vini: ta naslov so si lani priborili v • borbi z ostalimi župami v Rogažki | -latini. Škoda, da bodo isti dan v Ljubljani že medžupne tekme, tako .la ne bomo mogli priti neposredno v stik s tekmovalci iz ostalih žup in I bomo morali le na daljavo meriti na- predek ali naz-adovanj-e od lanskega leta. Tekme v plavanju se bodo pričcie nedeljo ob 9. dopoldne. sledili bodo -koki v vodo in končno waterpolo ^kme med posameznimi društvi za 'laslov najboljšega moštva v župi. Bratje in sestre. pohitite v nedeljo eim večjem številu v Trbovlje. kjer •omo dokazali svojo moč in napre- lok tudi v plavanju! Zdravo! \ Sokolsko dmštvo Celje - matica -e bo udeležilo nedeljskili župnih 1 ilnih tek«m v Trbovljah z 20 ovalci in tekmovalkami in sicer i\i. Clanirami ter moškim in vim naraščajem in Clanskim rpolo moštvom. Sezivam udeie- eiuev je razviden z razglasne desl^ ' na hiši Ljubljanske kreditne banke v Celju. Tekme bodo ob vsakem vre- menu. Vsi bratje in sestre morajo biti na kolodvoru dvajset minut pred odhodom vlaka. Odhod z jutranjim vlakom v nodeljo ob 0.49. Zdravo! Sport Medmestni reprezentančni lahkoatletski dvoboj Maribor : Celje V nedeljo 15. t. m. točno ob 9. do- poldne se bo pričel na Glaziji med- mestni dvoboj najboljših atletov obeh mest. Tekmovanj-e obsega na- rlednje točke: Teki: 100 m, 200 m, 400 m. 1500 m, 5000 m; 4X100 m. Skoki: daljina, višina. troskok. Meti: disk, krogla, kopje. Za vsako reprezentanco bosta na- stopila po 2 atleta. Tekmo\-aloi naj bodo najkasneje ob pol 9. na tekmo- valnem prostoru. Istotako naj bodo tarn pol ure pred pričetkom tekmo- venja vsi gg. sodniki. Za Celje bodo nastopili sledeči lah- koatleti: Goršek. Pleteršek. Marek, Martini, Urbančic, Skok. Osetič, Staube, Tkalčič, Mitrovič, Šoster, Bo- nač. Rebeuschegg in Končan. Vsi na- vedeni naj prinesejo s seboj bele ma- jice in bele hlačke. Glede im zanimiv program in na- pete borbe vabimo celjsko občinstvo, da si ogleda to prireditev. Možnost je tem večja, ker je vstopnina propa- gandno nizka. Prvenstvo Celja v peto- boju V nedeljo je bilo na Glaziji v orga- nizaeiji SK Celja prvenstveno tekmo- vanje v klasičnem petoboju in navad- nem juniorskem petoboju za prven- stvo mesta Celja. Med 27 tekmovald, ti-ani ljubljanskega Primorja in Pla- nine iz Ljubljane in atleti SK Celjn in Jugoslavs sta postala letošnja prvaka: med seniorji Celjan Pleter- sek. Clan Primorja, med juniorji pa rinn Jugoslavije Bonač. i'odrobni rezultati so sledeči: Seniorji: i. Feri Pleteršek (Pr.) 254S.ti5: 2. Ivan Staube (C) 2383.95; 3. Herman Tkalčič (C) 2268.46; 4. Emil Goršek (Pr) 2254.84: 5. Franc Dobnik (J) ir.08.21 took. Skck v daljino: 1. Pleteršek 6.21; 2. Staube tl.lO; 3. Fedor Gradišnik (Pr.) 5.70. Met kopja: 1. Panto Mitrovič 38.90; 2. Ad. Urbančie (Pr.) 34.85; 3. Franjo Lesjak (C) 34.14. 200 m: 1. Pleterš-ek 24.2; 2. Urban- tic 24.5; 3. Goršek 24.9. Disk: 1. Staube 33.22; 2. Tkaleič 31.90: 3. Urbančič 31.54. 150C m: Goršek 4.21.2; 2. Šoster 4.42.2: 3. Pleteršek 4.49.2. Trcskok izbirno: 1. Staube 12.4(>; 2. Pleteršek 12.45. 3. Rebeuscheg 12.28 Juniorji: 1. Marko (J) 2277.59; 2. Vladko M) 2118.32; 3. Polak (Pr) 1758.il: 4. Vider (Pl; 1707.99; 5. Raf- ko (J) 1500.40 toCk. Skok v daljino: 1. Marko 5.89; 2. Polak 5.54: 3. Deržek (C) 5.49. Kopje (f?00 gr): 1. Vladko 3(5.90; 2. Jancvekovič (J) 36.45; 3. Polak 35.70. 1M m: 1. Marko 12.2: 2. Vladko 12.4; 3. Polak 13. Disk: 1. Deržek 29.30: 2. i'olak 28.89 3. Marko 28.65. 1000 m: 1. 1. Konfan (J) 3.06; 2. Mnrko mi-'- •'« T?nfko °. I^.l. Gospodarstvo Rdeči pajek Huda vročina zadnjih dni je po- vzročila razmnožitev pajka v toliki meri. da so v resni nevarnosti cela hmeljišoa v raznih predelih Savinj- ske doline zl-asti na prodnih tleh. Rdeei pajek je eden najnevarnejsih živalskib škodljivcev. ki st> širi z ne- v^rjetno naglieo — kakor ogenj — z rastline na rastlino, z nasada na nasad. Rdeči p-ajek povzroča s sesa- njem rastlinskega soka tako zvani bakreni palež. t. j. povzroči. da posta- nejo listi rumeni. rdetkastorjavi in l.-.-iii%Min im ] nivii in Hmoljarji pogosto zamenjujejo ba- kreni palež s solnčnim paležem, ki nastopi kot posledica pomanjkanjct. mokrote na vseh rastlinah, ki jim polagoma listje rumeni, veni in na- posled odpade. Zanesljivi znaki ba- krenega paleža (rdečega pajka) so naslednji: bakreno-rjavkasta barvra listov, ki se krivijo na znotraj, in nežna pajčevina med listnimi rebrci na spodnji strani listov. Ker je žival- ca zelo mala, jo s prostim očesom le težko opazimo, z drobnogledom pa se pod pajčevino natančno nazločujejo male premikajoče se živalce — pršice — ki so riimenkaste, zeleno-rumen- kaste, vča>;ih tudi rdečkaste, napo- sled pa, ko se pripravljajo za prezi- movanje, lepo rdeče barve, po kateri imajo tudi svoje ime. Pod zaščitno pajčevino izyrSujejo pršice svoje po- gubonosno delo, ko z izsesavanjem rastlinskega soka uničujejo najprej liste, pozneje pa tudi kobule, kamor se naposled preselijo. Po rdečem pajku napadene kobule dobijo uma- zano rdečkasto barvo in postanejo vsled tega le manjvredno blago. Ne- varnost rdečega pajka je zaradi tega tako v^lika, ker se množi in širi s? toliko naglieo, da uniči laliko ves pridelek v nekoliko dneh. Bdečega pajka zatiremo uspešno z žveplenimi prepai^ati: z 2%no žveple- no-apneno brozgo in l%no raztopino Polybarita, ki jo zlasti priporoča dr. inž. Ctibor Blattny kot zelo ufinku- joče sredstvo. Škropiti pa se mora z močnim pritiskom (najbolje ^ motor- no brizgalno), ker je potivbno, da curek brozge raztrga zaščitno pajče- vino, ki pokriva škodljivca na spod- nji strani lista, ter tako omogoči o- brizganje in uničenje rdečega pajka. Ker je škoda, ki jo povzrofa rdeči pajek ob hudi vročini, lahko kata- strofalna, pozivamo vse hmeljarje, kateri nasadi so napadeni po rdečem pajku. da nemudoma škropijo proti njemu ter na tft nctčin rešijo pred popolnim uničenjem tako svoje kakor tudi tuje, doslej še zdrave na- sade, kamor se lahko nevarni škod- ljivec razširi v primeru dalje ča^a trajajoče vi-očine in suše. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 »AU si n»m tudi ti ušel med go- spode«? je vprašal zn-ani gospod Da- nimir P., sočinitelj sedanjega <>bčin- skega odbora, brihtnega in delavne- ga kmetskega fanta, ki gleda na svet drugače, nego si to želi omenjeni go- spod, ki — kakor to rezultira iz gor- njih njegovih besedi — ni gospod. Ceprav ta gospod kmetov ne smatra za gospode, menimo. da je vendar vsak človek svoj gospod, tako tudi kmet. Sličn-a zavijanja z znanim? na- nreni dandanes ne vpliyajo več na sa- mostojno in trezno misleče kmetske fante, saj si ne želijo prepada med mestom in deželo. Če gre človeku kaj v nos, kihne. Razuniljivo je to- rej, Ce se klerikalni voditelji v stra- hu pred bodočnostjo poskižijo tudi takšr.e agitacije. čeprav je nelojalna in nesodobna. Klerikalni voditelji naj ne pozabijo, da je mlajša kmet- ska generacija toliko pam-etna, da ve in da je v stanju spoznati, da pred- stavlja omladina Jugoslovenske na- cionalne stranke sveži in čisti stu denec v di-žavi. Ta resnica jim deia preglavice in se že menijo, da je za obstoj njihove garde neobhodno po- trebno tesneje privezati one fante, ki | še ne vedo, kaj pomeni klerikalizem in ki v splošnerr1 ^^^ >iiso tako na cistern .... 1 Tombola, ki so jo v nedeljo pri- j redili gasilci, je bila dobro obiskana, zlasti mnogo je bilo kmečkega ljiid- stva. Tombolskih kart je bilo proda- nih za 9000 din. čisteg-a dobička pa je bilo 11.000 din. Tomboli je sledila j veselica. Vse bi bilo šlo v redu. ali I klerikalci se brez medsebojnega za- bavljanja ne morejo zabavati. Tako | se je zgodilo, da je zn-an mož iz ob- ; činskega štaba, ki v svoji borbeni I razpesajenosti rad kriči po Laškem, v prerekanju dobil od svojega volil- ca, mlajšeg-a fanta, takšno pod brado, da mu je pri priči zmanjkalo zemlje pod nogami. Xadejamo se, da ga bo ta lekcija na stare dni spametovala. — Pozneje je tudi njegov tovariš Iz istega štaba javno razvijal z vzviše- nega mesta svoje misli in izražal za- dovoljstvo nad prireditvijo. 1 Ncvi hotel Henke definitivno — pekopan. Vsa Laška javnost je ia- dovedno prifakovala. ali bo g. Henke vendarle dobil zaprošeno dovoljenje za zgradbo novega hotela. Vsi Lasča- ni vedo, da je tak hotel potreben gle- de na rastoči tujski promet. zlasti ker mesto Laško nima mod-erno urejenega hotela, ki bi odgovarjal sr- danjim zahtevam. Banska uprava je razpisala komisijo za pretekli torek. Zastopniki banske uprave in občine so se izrekli proti projektirani zgrad- bi, nakar je g. Honke umaknil pro§ njo za njeno otlobritev in se odločil, da sploh ne bo gradil hotela. Stav- biš^e je. kakor znano, pred kolodvo- rom in se je doslej uporabljalo kot zeljnik in njiva. Gosp. Henke se je odlocil. d-a bo tudi v bodoče ta pro- stor uporabljal. kakor ga je doslej. ; 1 V estetskem pogledu bo Lasko s tem gotovo pridobilo, saj bo zelen fiŽol nagosto ovijal suhe preklje, lepe ze!- nate glave in liinkel bodo služile za prehrano naroda, kar je koristno za tujski promet, S higienskega vidika pa te rešitve tudi ni pobijati, saj nu- di prijetni vonj konjskega gnoja v sredini mesta veliko privlačnost in razkužuje ozračje. V Laškem najbrŽ tudi ni brezposelnih in dela potreb- nih obrtnikov, ki bi si želeli kakih novih gradenj. Tako je ta zadeva v vsestransko zadovoljnost prav srečno rešena in bo Tujskoprometna zveza vsem v poštev prih-ajajočim činite- ljim gotovo izposlovala primerno od- likovanje. Omenimo še, da se je pri tej komisiji načelo vpraSanje regula- cije in regulacijskega nacrta Laške- ga. Ko bodo Laščani zvedeli in spo- znali, kako globoko v njih življenje bo zarezal ta regulacijski načrt in koliko stavbišč, ki jih v Laškem tako primanjkuje, bo razvrednotenih, se bodo šele prijeli za glavo in takrat bodo dali odgovor dopisniku »Sloven- skega dom-a«, ki povzdiguje današnje občinske gospodarje v nebo. Ljudje, ki ne plačujejo davkov in ki nimajo his in zemljišč, se lahko igrajo z na- šimi davkoplačevalci in hišnimi po- sestniki. V Laškem je namreč vse mogoče, saj je mogoče tudi to. da je predsednik Društva hišnih posestni- kov gospod, ki nima nobene hiše in predsednik nekega združenja mož, ki nima zadevn-e obrti. 1 245 sadnih dreves so neznani io- povi uničili g. dr. Rosu na njegovem posestAii s tem, da so drevesa olupili, obrezali. spodrezali ali jim odlomili vrhovc in to na takih drevesih. ki so že zaCela roditi. To je pribito in ugo- tovljeno tudi po orožnikih in sodišču. Dokazano je. da so storilci v oluplje- no drevo zapičili znani znak kleri- kalnega tabora v Celju z dne 29. ju- nija, s timer so posvedočili. v kat?- rih vrstah je treba isk-ati krivcev. Veliko ogorčenje je vzbudilo to do- slej pri nas nepoznano zločinstvo, zlasti pa med kmeti in to ne samo v našem okraju, temveč po vsej ba- novini. Šele seclaj se zavedajo naši klerikalci in njih glasilo »Slovenski gospodar« tožkih posledic dejanja svojih somišljenikov in sedaj bljuva »Slovenski gospodar« žveplo na ne.so »Novo Pobo«. ki je to zločinstvo ob- javila. Dopisnik iz župnišča gre baie celo tako daleč, da obl.iublja zaušni- ce našemu dopisniku in sicer take, da mu bo šumelo po glavi. Taka grožnja je popolnoma v skladu z mi- ljejem današnjih »vzgojiteljev uai*o- d'i« in današnjih prilik, nastalih po brezmejnem hujskanju naroda. Do t-a- kega razračunav-anja bo seveda go- tovo tudi moralo priti. Mi se ^ v ne bojimo in bomo znali primerno od- govarjati. 1 Onesnaževapje Savinje tvori to- žak problem tudi za občino in leto- visče Laško. Naš občinski odbor. ki že 9 meseccv izpolnjuje vse seje s spreminjevanjem občinskega statuta ter namoščaniem in odstavljanjem občinskih uslužboncev. se tega pro- Stran 4. »NOVA DOBAc Štev. 33. blema ni upal in znal lotiti, niti pc- teni, ko je videl in sli&al številne an- kete v Celju in drugod. Našim za tujski pronvet zaslužnim možem je pač vseeno, ali je Savin ja Črua, ali Čista, ali se kopajo gostje na levem ali na desnem bregu, nad izlivom ctli pod izlivom Rečice. Ta problem pa je za rudnik Laško - Hilda jama rešil brez klicanja'javnosti skromuo in tibo,. kakor je navajen, ravnatelj rudnika g. inž. Kloc. Rudnik Hu.ia jama je imel za čiščenje Rečire na- pravljene čistilne bazen-e, v katorih so odlagali pri pmnju premogovni prah. Te čistilne bazene so morali vedno in vedno izpraznjevati, pri če mer je bilo ob takih prilikah zaposle- nih dnevno po (i delavcev v blatu in vodi. Večkmt pa je narasla voda od- nesla usedline v Savinjo in jo s tern ¦vendarle onesnažila. Tako čisčenje je bilo nezadostno in se je g. ravn. inž. Kloc ukvarjal z mislijo, da bi uvedel strojno čiščenje bazenov. Izumil je lopatilo (bager) za izpraz- njevctnje čistilnih bazenov, t. j. stroj, ki naloži z lahkoto 25 vozifkov uscl- lin na uro, kar je združeno še s pred- nostjo, da bo voda zaradi naglcga či- ščenja za 50/o snažnejša, Lopatilo je bilo izdelano v rudniški delavnui. Postavljeno je na tračnice in se !ah- ko premika od enega do drugega ba- zena. Laščani bodo s to iznajdbo zelo zadovoljni, g. inž. Klocu pa zelo hva- ležni. 1 Torej vendar že! Regulacija Savi- nje v odseku Laško bo že prihodnje leto dovršena, kakor pripoveduje naš župan. To bo res veliko delo našega župana, za katerega mu bodo še poz- ni rodovi hvaležni. 1 O&ebne vesti, Gosp. dr. Fedor Je- rina, ki je bil lani premeščen v Bo- sanski Petrovac v vrbaski banovini. je imenovan za višjega svetnika pri sreskem načelstvu v Novem Bečeju v dunavski banovini. Čestitamo! — Od davčne uprave v Laškem preme- ščen je prip. Udovč v Maribor-oko- lico, v LaŠko pa pride Milan PavliČ iz Ljubljane. V prakso pri tukajšnji davčni upravi je pripuščen abs. iur. Bolje. Pripravnica pri istem uradu gdč. Cerovčeva se je poročila. — Sta- resina finančne kontrole g. B. Križ- nik je premeščen v primorsko bano- vino. Pri ppebivalstvu je bil zelo pri- Ijubljen in je vsem žal, da je odšcl. 1 Iz marijagraške občine. Šest mo- secev je menda že preteklo, odkar je bil pri občinskih cestnih delih za- poslen siromašen delavec, reduciran rudar. Slučaj je hotel, da je garal ob najneugodnejšem vremenu. Pri tern se je nalezel celo revmatizma. Tri- krat se je že obrnil na gospode pri občini, naj mu za božjo voljo izpla- čajo skromni zaslužek, ki ne dosega niti stotaka. Ni denarja, pravijo, če- prav je menda has za podporo siro- mašnih prišlo 7.000 din. Siromak mo- ra pač počakati dotlej, dokler ne po- berejo občinskih doklad. Res žalost- iio gospodarstvo, če občinski aparat ni v stanju v tako dolgem oasu skr- pati in plačati nekaj kovaeev uboge- mu delavou — občanu. | 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. velefilm »Bič preteklosti«. To filmsko delo je po- sneto po literarnem veledelu Viktor- ja Hugoja »Les meserables«. Tednik. Hrastnik h Trboveljska premogokopna druž- ba se je na pobudo upravnega svet- nika g. Guillarda, ko je pred n-ekaj meseci obiskal Hrastnik, odločila podpirati svoje rudarje in nameščen- ce z brezobrestnimi dolgoročnimi po- sojili za gradnjo stctiiovanjskih hišic ter je kakor čujemo, ne sanio v Hrastniku, marveč tudi že v Trbov- Ijah in Hudi jami dovolila celo vr- sto takih posojil. Gotovo je to zelo človekoljuben način reševanja so< i- alne in stanovanjske bed-e n&Šega ru- darja. Želimo, da bi se uslužbenci TPD še v večji meri posluževali ta- kib posojil, ki jih bo TPD gotovo ra- da dovoljevala. h Pa še enkrat mladi delavci naše steklarne! Nasa zadnjct notica je bila očividno pisana po okusu na&ega prebivalstva, kakor je bilo slišati \z list vsakogar, kdor jo je čital. Nepo- pisen je vandallzem, ki ga povzro- fajo vsako hoc pa tudi podnevi ti fantje. XaL kinet ne zasovraži zle}>:i kogarkoli, toda ti mladi steklarji >>o tako osovraieni, kakor še ni bil nik- dar noben Človek v naših krajih. Po- novno prosimo sresko načelstvo, tla ukrene potrebno za varstvo naSih na- sadov pred temi ljudmi. — V zvezi s to zadevo smo slišali ponovno dru- go vpra^anje: V Hrastniku je toliko rudarske mladine, ki je nezaposlena. Ali bi ne bilo prav, da bi se v ste- klarni zaposlili najpnej in v prvi vrsti domačini? To ni samo v inte- resu nasega delavstva, ki mu je tudi ljubo, če pride v gospodinjstvo po strani kak dinar, na to bi moral