St. 429.
V Ljubljani, torek dne 9. maja 1911
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vi*.
.JUTRO* izhaja vsak tian — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina »naša: v Ljubljani v »pravniStva Besečao K1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18-—, polletno-K 9'—, ietstletne- K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. «	Telefon Številka 383.	:
■ ... '
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravni Stvo je v Frančiškanski ulici S. Dopisi sc pošiljajo uredništva, naročnina upravništvu. Nefiankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plaža: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	Številka	303.	:
Najnovejša poročila.
Iz Ljubljane in okolice.
Iz Novega Vodmata. Vsakdo mora priznati, da Novi Vodmat krasno napreduje. Posebno lepo se zlasti razvija naselbina ob Zeleni jami. Toda ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnemu polju lahko zaznamuje Novi Vodmat krasne napredke. Ljudje so se polagoma otresli reakcionarnega klerikalizma in se navdušujejo za splošen napredek. Vendar se tudi v Novem Vodmatu nahaja še več garjevih ovc, ki skušajo na vsak način napraviti med prebivalci zgago. Poznamo nekega možakarja, ki je bil pred leti strasten socijalen demokrat, nato je postal prištaš klerikalne stranke in je pri volitvah neutrudljivo agitiral za njeno zmago od hiše do hiše ter župnikom in kaplanom ministriral na vseh shodih in zborovanjih. Sedaj se je ta možakar začel dobrikati narodno-naprednim volilcev, toda zgolj iz sebičnega namena, ker namerava med njenimi prištaši napraviti samo zdražbo. Tako leta ta kremeniti značajnež od stranke do stranke in prppričani smo, da bi se takoj prodal z dušo in telesom še kaki četrti stranki, ki bi se pojavila v naši občini. Možakar se je pred par dnevi bahal, da bo že on skrbel zato, kdo bo prišel in kdo ne bo prišel v novi občinski zastop moščanske občine. Res žalostno bi bilo za ono stranko, ki bi se pustila uplivati od takega brezznačajneža. Narodno-naprednim vo-lilcem v Mostah in Novem Vodmatu pa svetujemo, naj se pazijo pred takimi elementi.
Uboj pri D. M. v Polju. V nedeljo ponoči je prišlo na cesti v D. M. Polju do prepira med domačimi fanti. Vsi so bili že vinjeni. Posebno sta si bila navskriž tovarniški delavec Ignac Rangus iti čevljarski pomočnik Fr. Kocjan. Po kratkem prerekanju se je vrgel Rangus z nožem na Kocjana in mu je zadal težko rano na 16 cm dolgo čez obraz. Predno se je mogel Kocjan braniti, ga je sunil Rangus še dvakrat: enkrat v roko, drugič v prsa tako, da je Kocjan padel in na mestu umrl. O činu je bila obveščena žan-darmerija, ki je Rangusa takoj prijela. Rangus je že v zaporu. Včeraj popoldne je bila na licu mesta, V žepu mrtvega Kocjana se je našel čevljarski krivec, kar bi pomenilo, da je imel namen pretepati se. Kocjan je bil znan kot prepirač in pretepač in je bil že 14 krat zaprt zaradi pretepa. To nekako pojasnjuje ostudni zločin, ki kaže našo okolico v slabi luči. Natančneje bo vso stvar pojasnila porotna obravnava.
Oerent za Spodnjo Šiško Imenovan. Kar smo mi že pred več dnevi trdili, se je zgodilo: Gerent za Sp. Šiško je imenovan in ta gerent je prav tisti, ki ga je, kot je zadnjič Slovenec rekel, „Jutro“ imenovalo še predno so se merodajni vgospodje izrekli za to imenovanje, Če bi ne bili
vezani na dano besedo, bi bili že zadnjič povedali, da gerent v Sp. Šiški ne bo nihče drugi, kot klerikalec finančni svetnik Zajec. Danes, ko je to imenovanje takorekoč že gotova stvar, že lahko nekaj več povemo izza kulis zgodovine tega imenovanja. Na to mesto so s polno paro upanja računali trije. Vsak od teh treh je na merodajnem mestu dobil takozvano na-migovalno zatrdilo: nihče drugi, kot ti boš gerent v Šiški. Deželna vlada se je oficijelno odločila za prejšnjega župana Pogačnika. Po tisti poti ovinkov, po kateri hodi naša birokracija posebno kadar se gre za kaka imenovanja, pa je ista deželna vlada svojim prijateljem pri deželnem odboru predlagala naj na to mesto postavijo svojega deželnega uslužbenca svetnika Zajca. Le da se javnosti vrže malo peska v oči, je vlada predlagala oficijelno svojega kandidata. In le radi tega peska v oči je bil ta predlog pri včerajšnji seji dež. odbora odklonjen ter sprejet dr. Peganov predlog za imenovanje Zajca. Nas bi prokleto malo brigalo da se je ravno Zajec določil na to važno mesto; pač pa nas zelo briga to, zakaj se je ravno Zajca Imenovalo gerentom v Spodnji Šiški. Deželni odbor, pred vsem pa dr. Pegan hoče ravno po osebi uslužbenca deželnega odbora nad Šiškarji se maščevati, kakor je to najbrže lz nepredvidnosti — že pred časom na-pram nekomu obljubil. Na to Spodnje Šiškarje že danes opozarjamo, da se bodo vedeli ravnati, ko Zajec prične kot gerent vladati v Šiški.
Slovenska sokolska tekmovalna vrsta odpotuje danes ob 1. uri popoldne iz Ljubljane v Turin, kjer se udeleži mednarodne telovadne tekme. Spremljalo jih bo tudi več drugih bratov Sokolov. Tekmovalni vrsti želimo najboljši uspeh 1
Normalni čas v Ljubljani. Že leta in leta se čujejo v Ljubljani pritožbe o javnih urah, ki nikoli ne kažejo prav in v času znatno diferirajo druga od druge. To vidimo zlasti na urah v zvonikih, pri katerih ni nič čudnega, če znaša časovna diferenca med njimi četrt ure, včasih celo do pol ure. Da se ta nedostatek vsaj nekoliko, odpravi, se je tukajšni urar g. Fran Čuden odločil, da postavi popolnoma moderno električno uro na ulici, ki imela 1 meter v premeru in do minute točno kaže srednjeevropski (železniški) čas. To je pa mogoče le radi tega, ker ima g. Fran Čuden izborno pre-cizijsko uro z dr. Rieflerjevim nikel-nastojeklenim kompezacijskim nihalom, katera ura se vsak teden enkrat tele-fonično do sekunde natančno kontrolira direktno z normalno uro c. kr. zvezdarne na Dunaju.
Nov advokat. Nasproti glavne pošte v Ljubljani otvoril je danes, 8. maja t. 1. svojo odvetniško pisarno g. dr. Janko Žirovnik, doslej koncipi-jent pri g. dr. K. Trillerju.
— Slavnemu občinstvu v pojasnilo ! Pri sinočnji	predstavi Nar.
soc. stranke (Brastvo) je prišlo do malega konflikta. Kot odstopivši člani Bratstva in stranke	smo si omislili
prirejati lastne predstave in to pod imenom »Ljubljanski diletanti". Prvo predstavo smo vprizorili v soboto 6. maja. Akoravno si	nismo prijatelji
onih, smo vsejedno posetili v nedeljo se vršeči shod, kakor popoldansko veselico in večerno predstavo. Pri predstavi nas je bilo navzočih 18, kateri smo plačali vsi določeno vstopnino. Zasedli smo prvo mizo na desni strani odra. Pa pri igri pel se je kuplet „Zviti Jaka," kateri se je pa pel že v soboto pri naši predstavi. Zadnjo kitico tega kupleta je	vporabil pevec
nam v sramoto. Pripomniti je, da je pel vse prejšne kitice na levi strani odra, le pri zadnji se je popolnoma preigral na desno ter nas s prstom ka-zajoč tituliral z gorilo in opicami. Ker je bil s tem ražaljen naš ponos in naša čast, smo bili primorani z žvižganjem in medklici prekiniti kuplet, kar se je tudi na našo prošnjo pri navzočem gospodu komisarju zgodilo, da je pri odprtem odru odstranil pevce. Da se nas ne bo obsojalo krivično smo bili primorani podati pojasnilo. _ Ljubljanski diletanti.
Na Šancah priredi društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, dne 9. julija, oziroma pri slabem vremenu dne 16. julija svojo drugo veselico. Na to prireditev se slovenska društva že naprej opozarjajo.
Zanimiva obravna radi živinske kuge se vrši danes ob 10. uri dopoldne pri deželnem sodišču soba št. 79. Obtožen je g. Prežel živinski trgovec iz Mengša.
Bachmelerjev Elektro-Bloskop v Lattermannovem drevoredu pričenja zopet z novo serijo zanimivih predstav. Glede vsebine in vsporeda opozarjamo na današnji oglas.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
vxX\\\UI lil,,.
'^PvKOtt-
Figaslovani iz Eselesa na potu k Poljakom.
i> n
Telefonska in brzojavna poročila.
Bolezen Glomblnskega.
Dunaj, 8. maja. Položaj operiranega avstrijskega železniškega ministra prof. Glombinskega je še vedno nespremenjen. Zdravniki, ki so prisostvovali njegovi operaciji in ga imajo še vedno v oskrbi, so izjavili, da njegova bolezen še ni izven nevarnosti.
Odgodltev brambne reforme.
Budimpešta, 8. maja. Listi poročajo, da bo predloga o brambni reformi v ogrsko-hrvaškem državnem zboru odgodena in pride na vrsto šele koncem meseca maja ali pa začetkom junija. Vsled tega se razširjajo vesti, da je prihod avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Budimpešto v ozki zvezi s to zakasnitvijo.
Razpust dume in državnega sveta.
Petrograd, 8. maja. V ruskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bosta duma in državni svet v najkrajšem času razpuščena in sicer že 28. t. m. Kot vzrok razpustitve se navaja uvedba zemstva v zapadnih gubernijah, česar pa duma ni potrdila.
Naslednik Mikullja.
Sarajevo, 8. maja. Okrajni načelnik v Mostarju, Makso Gjurkovič je imenovan načelnikom oddelka za gospodarstvo pri deželni vladi v Bosni po smrti bivšega načelnika Mikulija.
Preganjanje Hinkoviča.
Zagreb, 8. maja. Vsled ovadbe dr. Hinkoviča proti preiskovalnem sodniku v znanem zagrebškem veleizdaj-niškem procesu, dr. Košutiču, sta bila danes kot priči zaslišana dr. Hin-kovič in poslanec dr. Lorkovič kot odgovorni urednik „Hrv. Pokreta", kjer je bila publicirana ovadba dr. Hinkoviča.
Plzen proti budjeviškemu škofu.
Plzen, 8. maja. Mestni plzenski zastop je sklenil, da se ne odzove povabilu tamkajšnjih cerkvenih oblasti k udeležbi ob sprejemu novega budje-viškega škofa.
Predsednik Diaz odstopil.
Newyork, 8. maja. Predsednik mehikanske republike Diaz je odložil predsedniško mesto. Radi tega vlada po Mehiki splošno veselje. Časopisi zatrjujejo, da je radi odstopa Diaza, ki je kriv vseh bojev, sedaj političen položaj popolnoma nejasen in da nastopi v najkrajšem času mir.
Nemčija in Maroko.
Berlin, 8. maja. Vesti, da je nemška vlada odposlala proti Maroku tri
bojne ladje, je proglasilo zunanje ministrstvo kot neresnične.
Albanska vstaja.
Cetinje, 8. maja. Pri Tuziju in Šipčaniku so se vršili včeraj med albanskimi vstaši in turškimi rednimi četami zelo hudi boji. Kljub temu, da je sedaj zbranih ob črnogorski meji 5 bataljonov Turkov, so slednji doživeli popoln poraz. Pri Gusinju je bil 58. bataljon turške armade popoluoma poražen in uničen.
Zanimiva aretacija.
Zagreb, 8. maja. Danes popoldne je bila v hotelu BPalace Royal* aretirana prva zagrebška gledališka plesalka, Genta in sicer radi goljufije, ki jih je dalj časa izvrševala s pomočjo nekega sorodnika. Skupna inkriminirana svota znaša 170.000 kron. Policija je Gento aretirala ravno pri kosilu in jo oddala deželnemu sodišču. Aretacija vzbuja po mestu velikansko senzacijo.
Ministrska kriza na Turškem.
Carigrad, 8. maja. Splošno se trdi, da bo zunanji, naučni in poljedeljski minister danes podal svojo demisijo, nakar se bo k demisiji odločil tudi ves kabinet Imenovanje sedanjega zunanjega ministra Rifaat paše poslanikom v Parizu pa se bo izvršilo tudi v tem slučaju, če bo kabinetna kriza rešena mirnim potom.
Rusko-japonska pogodba.
Pariz, 8. maja. Francoski zunanji minister je dobil obvestilo, da je rusko-japonska pogodba že gotova stvar. Varovala bo interese Rusije in Japonske v Mandžuriji, Pakt je naperjen proti Kitajcem. Tudi ostale evropske velesile bodo dobile obvestilo o po godbi v najkrajšem Času.
Nogometna tekma v Zagrebu.
Zagreb, 8. maja. Včeraj se je vršila v Zagrebu nogometna tekma med Madžari in hrvatskimi akademiki, v kateri pa so bili Hrvati popolnoma poraženi. Vsled tega je prišlo do velikih demonstracij proti Madžarom, katerim je morala priskočiti na pomoč policija, da jih je obvarovala nevarnosti. Povdarja se, da so Madžari zmagali le vsled nasilnosti in nekorektnosti.
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Bcnetek.
Leonora je odobravajo pokimala. Preudarjala je.
Sama zase je obnovila misel svojega očeta. Dandolovo izdajstvo je stalo mahoma jasno pred njenimi očmi. Zdaj ji je bilo jasno, zakaj se na večer njene zaroke ni zdelo, da bi mu šla Rolandova aretacija do srca, in zakaj so ga kasneje povišali v dostojanstvo velikega inkvizitorja. V duhu je videla podlo kupijo, ki sta jo bila sklenila Dandolo in Altieri; zdaj je vedela, da jo je njen oče prodalI
Bridek stud se je prijel v njenem srcu ob misli na toliko mero hudobije.
Toda zavrnila je ta čuvstva.
Zdaj ni šlo za preteklost, nego za sedanjost. In ni Šlo zanjo, nego za Rolanda.
In ta strašna sedanjost, ki jo je zrla v neposredni bližini, je obstojala v tem, da zagrabijo človeka, ki ga je ona ljubila iz vse svoje duše. Kajti — kakšen je mogel biti Dandolov sklep, če ne ta, da se enkrat za vselej odkriža Rolanda Kandiana 1
— Kdaj pa ima priti tisti gospod semkaj? je vprašala ter dvignila oči do Filipa.
— Nocoj, gospa. Menda bo kmalu tu . . .
— Kaj ? ... Še nocoj! . . .
Vztrepetala je od groze. Nadejala se je,
uc nekaj dni, da bo mogla premišljati, storiti svariti Rolanda . . .
— Nocoj 1 je ponovila vsa preplašena.
— Okrog osme ure, gospa.
— In moj oče ve zato ?
— Ve, je dejal starec mirno.
— To je kruto, kruto 1 je zamrmrala ona.
Toda spričo neposredno preteče katastrofe, takrat, kadar postaja nevarnost takorekoč bližnja in prijemljiva, se vrača krep-
da ji ostane še kak sklep ter po-
kim, junaškim dušam vsa njihova sila. V tistem trenotku, ko je razumela, da je Roland izgubljen, je storila Leonora svoj skrajni sklep:
Biti poleg njega, rešiti ga, ali pa umreti, preden pogine on . . .
Obenem pa je bil porojen njen natančni načrt — načrt, ki je bil enostaven, velik in tragičen obenem.
Filipu je zastavila še par brezpomembnih vprašanj, nato pa je odšla ter se vrnila v Altierijevo palačo.
Tam je zapazila čudno gibanje, prihajanje in odhajanje ljudi, z eno besedo tisto zagonetno nekaj, ki razodeva, da se pripravljajo velike reči; in zaključila je, misleča na Altierija:
— On	bo navzoč	pri aretaciji.
Zvečer	proti osmi	uri je odšla iz palače,	vrnila se	na	Oli-
volski otok, stopila na vrt skozi majhna stranska vratca, katerih ključ je imela s seboj, in porabila trenotek Filipovega odhoda, da je prišla v hišo ter se podala v sobico, kjer je prebivala pred svojo poroko.
V	bridkem čuvstvu čudnega rahločutja se ni hotela pokazati Rolandu drugačne kakor takšna, kakršna je bila takrat, kot njegova zaročenka.
Oblekla je oblačila, ki jih je nosila kot dekle, vrnila se na vrt in se postavila pod	veliko cedro. Položila	si je roko	na	srce
ter zapazila,	da ne bije	bolj, nego po navadi.	Nasmehnila se je,
videča se tako mirno . .. Takrat še ni vedela, da jo ta mirnost lahko umori, ker ji bo sledila strašna reakcija . . .
Medtem pa sta delala Dandolo in Altieri svoje korake.
Ob osmih sta s svojimi beriči skrivaj zasedla Olivolski otok. Kakih petdeset beričev in agentov beneške policije sta postavila v cerkev Svete Marije, dočim so tajni agentje napravili okrog vrta neprediren krog.
Ob desetih je dospel na otok Dandolo v spremstvu Altierija, ki je nadzoroval vsako njegovo kretnjo.
— Zakaj ga ne bi prijeli takoj ? je bil vprašal Altieri:
— Poznam Rolanda, je odgovoril veliki inkvizitor. On bo preživel noč v tej hiši, kamor je tolikokrat prihajal, v hiši, ki mu je bila tako domača in mu je še danes takorekoč edini kraj, kjer lahko obuja svoje spomine . . . Počakajmo torej ugodne ure. Sicer pa je vrt obkoljen. Zdaj ne bi mogel več uiti, če bi
tudi poizkusil.
Altieri je pomolčal. Neka misel ga je mučila.
— Ali ste mislili, je vprašal nenadoma, kaj storimo z njim, ako ga dobimo?
— Kaj drugega je odgovoril Dandolo z naravnim glasom, kakor da mu napravimo proces. Kriv je bega, upora, zarote proti državi in oboroževanja puntarjev. To je vendar gotova smrtna obsodba 1
— Kaj se ve? je dejal Altieri zamolklo.
V	tem trenotku sta dospela pred veliki portal cerkve. Senca se je izločila izpod njega ter stopila naravnost k Dandolu.
—	Sandrigo? je zamrmral veliki	inkvizitor.
—	Da, jaz sem, ekscelenca!	je	rekel bandit.	Prisostvoval
sem vsem operacijam vaše policije. Vse gre dobro. Mož je moj... naš sem hotel reči.
Sandrigo je stisnil ročnik svojega bodala.
Altieri je videl to gesto. Videl je dvojni blisk, ki se je zasvetil v banditovih očeh! sklonil se je k Dandolu ter zamrmral :
—	Kdo je ta človek?
—	Ali mi niste rekli, da se	bojite procesa,	in	da	je	boljše
umoriti Rolanda, kakor hitro bo v najinih rokah?
— Tega vam nisem rekel! je dejal Altieri in vstre-
petal.
— Pa ste mislili! . . . Torej — ta Človek je tisti, ki naju bo rešil neljubega procesa.
Oče in soprog Leonore sta menjala dvoje dov. Nato sta šla kroginkrog vrta, ogotovit se, svojem mestu.
— Koliko mož imamo? je vprašal Altieri.
Dvesto, je odgovoril Dandolo.
— Človek bi rekel, je dejal generalni kapitan z nervoznim smehom, da greva osvajat trdnjavo, ki jo brani cela posadka 1
— Zadoščal bi jaz sami je zarenčal Sandrigo, ki jih je poslušal, sam pri sebi.
— Polnoči je dejal Dandolo nenadoma.
In dal je znamenje.	(Dai|e.)
mračnih pogleda je vsak na
Dvojno slovanstvo.
Ob času ko iščejo slovenski klerikalci na severu pri Poljakih in na jugu pri Hrvatih slovanskih političnih zaveznikov, gosti češka Praga goste iz Bosne in Hercegovine. Obiskali so jo zastopniki trgovske zbornice. Poset sicer ni političen, vendar se tudi pri takih prilikah govore besede, ki kažejo zavest skupnosti in željo po skupnem delu.
Na svetu je vedno tako, da ali ljudje služijo idejam, ali ideje ljudem. Le ljudje — imenujemo jih idealiste
—	ki žive in delajo samo za ideje ne glede na svojo osebo, in so ljudje, ki delajo za idejo samo toliko, kolikor jim kaže njih dobiček in navadno žanjejo sadove tujega truda. Tudi v slovanstvu je tako: so ljudje, ki mislijo s tem resno in gredo z velikim navdušenjem na delo za veliko idejo in so ljudje, ki se navdušujejo za to idejo samo takrat, kadar jo morejo izrabljati za svoje namene.
Tako so tudi klerikalci v Krakovu govorili o Slovanstvu, da bi prikrili svoje politične namene, ki so v bistvu protislovanski.
Neštetokrat so se v zadnji dobi povdarjale kulturne in gospodarske veži, ki so mogoče le v znamenju napredka in kulture, brez ozira na vero in konfesijo, ker pripadajo slovanski narodi različnim veram in konfesijam. Klerikalci s tem slovanstvom niso hoteli imeti nič opraviti. Možje, ki so stali na čelu tega gibanja dr. Kramar, Hribar in dr. so jim bili petrograjski romarji.
Sedaj pa so šli klerikalci radi romat v Krakov, pa ne da bi služili slovanski ideji, ampak da bi razdružili moči v avstrijskem parlamentu in delali iz slovanstva ono svojo politiko, ki se jim ni posrečila v »Slovanski Enoti". Dočim so bili Čehi vedno pripravljeni do zadnje možnosti popustiti, da bi bilo mogoče skupno postopanje, so slovenski klerikalci vedno rekli: Slovanstvo ali služi nam, ali ga ne priznavamo. To je tudi njihov jugoslovanski program.
S svojim klerikalizmom poskušajo klerikalci svojo srečo posebno na Hrvaškem. To utegne biti zelo usodno, ker bi se na ta način poostrilo versko nasprotje med Hrvati in Srbi in bi bila na ta način uničena ona sila koalicije, ki je doslej edina mogla bojevati uspešen boj proti vladi? Zelo važno pa je to vprašanje za Bosno, kjer vlada že sedaj izrablja verska nasprotstve in z vero razdružuje Srbe in Hrvate, pri čemer ima sama dobiček.
Ravno na jugu Avstrije potrebujemo najmanj verskih sporov in klerikalnih spletk, ker potrebujemo toliko skupnega dela. In tu so začeli klerikalci svoje razdirajoče delo.
Toda klerikalne slovanske splet-karije so le trenutne vrednosti. Stalne vrednosti je le ono delo, ki ga po zgledu Čehov goje napredni Slovani s tem, da odstranjujejo vse, kar nas loči in skušajo ustvariti gospodarske in kulturne vezi, ki bi družile za zmi-raj. Ta je razlika med onimi, ki žive za idejo in med onimi, ki žive iz ideje, med temi, ki delajo za skupnost in onimi, ki zlorabljajo idejo skupnosti za svoje sebične namene.
Poštarji v ministrstvu.
Dne 5. t. m. vršila se je v trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom trgovinskega ministra ekscelence dr. Weiflkirchnerja in navzočnosti sekcij-skega načelnika g. pl. Buschmanna, ministrskega svetnika g. pl. Zeieissen, dvor. svetnika g. Hofer in svetnika g. Richter anketa, h kateri je bilo povabljenih 5 članov osrednjega društva c. kr. poštarjev, 5 članov poštarske zveze in 5 poštaric.
Glavni namen te ankete je bil zravnanje plač poštarjev, kateri so bili pri zadnji regulaciji vsled tega oškodovani, da se niso v nove plačilne stopnje uvrstili po službenih letih, temveč po starem statusu.
Predložene so bile tri varijante, izmed katerih je najbolj ugajala tretja, katera se glasi »po skupnih službenih letih “. Le*ta je bila tudi sprejeta z navdušenjem od vseh navzočih zastopnikov. Po tej varijanti se bodo plače poštarjev obojega spola uredile v prehodnjem stanju od zgoraj dol tako, da bode vsakteri s 35 službenimi leti dosegel najvišjo plačo.
Poštarice so želele doseči tudi mesta in plače nadpoštarjev, kar je pa trgovinski minister odločno odklonil meneč, čez to pa ne izgubite nobene solze!
Ko je bila ta, za starejše poštarje brezdvomno nad vse važna točka rešena, stavila so se razna vprašanja in prošnje. Med drugimi bodi omenjeno, da je 35 letna službena doba v najboljšem tiru in se zna še to leto vpeljati. Za odpravnike je prišla tozadevna vloga od finančnega ministrstva ravnokar ugodno rešena nazaj v trg. ministrstvo in se bode to vprašanje v doglednem času rešilo. Kako je ministrstvo to zadevo uredilo, se ne ve še nič.
Dopusti se po možnosti dovoljujejo, in je to odvisno od ravnateljstev, namreč če postopajo bolj ali manj liberalno. Določiti se to ne da, ker tudi za državne uradnike niso dopusti nikjer predpisani.
Nedeljski počitek se je za po-skušnjo vpeljal na Dunaju in se bode, ako ne bo ovir, tudi na druge urade razširil.
Službena pragmatika je z razpustom državnega zbora razpadla in se bode morala z novega vložiti. Značaj nadpoštarja se aktivnim načelnikom uradov, kjer niso ta mesta sistemizirana ne more podeliti, pač se pa zna na zaslužne o priliki vpokojitve ozir jemati. Pristojbine za nočno službo se bodo prilagodile onim državnih uradnikov. — Tudi penzijonisti ne bodo šli praznih rok, kajti tem se pokojnine znatno zvišajo. Konečno je omenil sekcijski načelnik, da bi ministrstvo marsikaj rado storilo, vendar samo od sebe ne more ničesar, temveč je navezano na razne druge instance, ako hoče kaj doseči.
Cerkvena tlaka ali kmečka vstaja v Šmihelu pri Žužemberku.
Cerkve in kapelice na gričih in holmcih so znamenja naše sužno-sti (Dr. Iv. Tavčar)
Šmihelska fara je jako majhna in šteje skupaj komaj 1000 duš. Vseh v to faro spadajočih hišnih posestnikov je le 160. Ljudstvo te fare je že od nekdaj revno in se živi komaj s tem, kar pridela v potu svojega obraza. Cela fara premore komaj 1 ali 2 konja.
Pred dobrimi 4 leti si zmisli ta-mošnji župnik Zupančič Ivan, da bi bilo lepo za faro, če bi imeli veliko novo cerkev. Kmalu si je dobil nekaj somišljenikov in začel delati na to, da se podre stara cerkev in sezida nova. Prosjačil je dan za dnevom v svoji fari in tudi v sosednjih. Večina faranov je bila nezadovoljna, ker so uvideli, da je treba za stavbo nove cerkve obilo novcev. Pač pa je bilo vse za to, da se popravi stara cerkev in ne zida nove, ker tako majhna fara ne more vzdržati stroškov, ki bodo nastali. Proti novi stavbi so se odločno uprli vsi vaščani iz Dražčevasi in Ded-čevasi. Lepega dne skliče župnik vse farane v Župnišče, da podpišejo, kdo
je za novo in kdo za staro cerkev. Prišli so samo župnikovi pristaši; oni, ki so bili proti so ostali doma. Predložila se je potem prošnja na mini-sterstvo z vsebino, da so vsi farani zadovoljni z zidavo nove cerkve in, da ni nobenega proti. To je bila navadna goljufija božjega pastirja. Kmalu je prišel odlok, da je dovoljeno zidati novo cerkev. Začelo se je hitro zidati in cerkev je bila kmalu dodelana. Zidala se je torej proti volji faranov. Župnik je dobil od svojih somišljenikov že v naprej plačano po 50, 100, 200 in tudi več kron; nekaj je sam dodal in večinoma se je vzelo dolga.
Meseca prosinca 1909 se je pa zgodila z župnikom velika nesreča. Peljal se je iz Žužemberka domov v Šmihel, kar se mu splaši konj in zdirja s pota direktno navzdol v Krko. Župnik se ni mogel rešiti in tako je končal svoje življenje. Takoj po njegovi smrti je ljudstvo zastokalo „kdo bo pa zdaj cerkev plačal.” Vrstile so se tolažilne besede z lece ena za drugo, a tudi to ni trajalo dolgo. Začelo se je tirjati ljudi enega za drugim, a dobili niso ničesar. Prvi je rekel, da je že plačal toliko in toliko, drugi, da je bil proti zidavi cerkve i t. d. Smrt župnika je pahnila celo faro v nesrečo.
Majnika meseca letos se je zače-
lo	zopet terjati. Od vsakega farana, ki jim ni hotel ob priliki zidanja nove cerkve delati tlake, se zahteva 60 in več kron. Izterjevati se je začelo postavnim potom. Ubogemu ljudstvu, ki je v svoji verski zaslepljenosti zaupalo vedno svojemu duhovnemu pastirju, so se danes odprle oči, kdo jih obira in dere. Uprli so se vsakemu plačevanju za cerkev. Nastala je prava vstaja v vaseh Drašča in Dedčavas, v katerin ni nobeden ničesar plačal, dasiravno je bilo vsakemu posestniku kaj zarubljeno. Te dni se je imela vršiti prodaja zarubljenih stvarij. K izvršitvi je prišlo v Draščovas 5 orožnikov in občinski sluga. Prisedši do vasi so že videli v naprej, da je cela vas zbrana, oborožena s kosami, motikami, cepci, sekirami in celo s puškami. Takoj so kmetje zavpili: »Hura možje, sedaj pa skupaj in udarimo po njih.” Orožniki so vzeli puško v roke, jo nabasali in šli proti »vsta-šem\ Par korakov pred njimi, jim začne pomirjevalno govoriti g. straž-mojster Jarc in jih opozarja na posledice, če se ne udajo in plačajo. Vsa čast g. stražmojstru za človekoljubno delo.
V	slučaju, da bi vodil orožnike kak M a i e r, bi se gotovo pretakala kri in padlo bi več nedolžnih žrtev. Na ljudstvo so besede g. stražmojstra vplivale; odložili so hitro orožje in se razšli. Nato se je začelo s prodajo. Kupca ni bilo nobenega ra-zun enega k 1 e r i k a 1 n e g a Zu-žemberčana Iv. Grosa, ki tiči že sam v samih rubežnih. Ta podla duša brezvestnega klerikalca je kriva vseh nadaljnih dogodkov. Ubogi ženici je bila prodana krava temu brezvestnežu za 92 kron, katero je ona za 250 K kupila. Taka so klerikalna srca. To je bilo vse, kar se je prodalo. Ko je bila ta krava prodana, je postalo ljudstvo zopet besnejše in začelo se je zopet u-pirati orožnikom. Trije jako dobro situirani kmetje, ki so bili kolovodje, so bili aretirani in zdihujejo pričakujoč visoke kazni v žu-žemberški ječi. Dve osebi sta udarili na orožnikov bajonet in bili ranjeni. Na roki je bil ranjen tudi eden orožnik. Vsled javnega nasilstva in vstaje bode prišla cela vas pred sodišče.
Žalosten je bil ta dan pogled na to vasico; kričanje, jok, škripanje z zobmi in preklinjanje farjev se je razlegalo daleč na okoli. Ljudstvo je vpilo: »Denarja ne damo ne farjem, ne županu, ne takim barabam (misleč občinskega sluga)". Ženice s solzami v o-čeh in z otroci v naročju so rjovele: »Prokleti far hudičev, če si sezidal »terjater“ za svoje babe plačuj sam, mi ne plačamo n i č.“
Dne 13./5. 1911 se vrši še enkrat prodaja ob asistenci 15 orožnikov.
Dokaz klerikalnega u-zornega gospodarstva je tudi to, da ne ve nobena živa duša koliko je dolga, koliko je plačanega in kje je nabrani denar.
Farani bodo morali še letos plačevati (brez razlike, kedo je že kaj plačal) 100°/o naklade za cerkev in to ne bo trajalo par let temveč leta in leta, ker cerkev je samo na zunanje dodelana, znotraj je še vse prazno. Ubogo ljudstvo kaj te še čaka, plačevalo bodeš do svoje smrti in tudi tvoji potomci se bodo še jezi-
li	in trpeli.
Ljudstvo sprašuje, če bi lahko v drugo vero prestopilo. Lepi časi so prišli, le tako naprej in kmalu bodejo klerikalci ob svoje verno ljudstvo. Samo en primer človekoljubnega župnika oziroma sedanjega župnega administratorja v Šmihelu naj navedemo, ko je bil poklican k na smrti bolni ženici, da bi jo obhajal. »Dokler ne plača svojega dolga za cerkev ne pridem obhajat.” To je rekel mož, ki pravi, da je dušni pastir in Kristov namestnik.
Gospodje okoli katoliške tiskarne, ali Vam je ta slučaj znan. Ali Vas ni sram ? Tu se vidi vaša ljubezen do ubogega kmeta. O seveda sedaj, ko bodo zopet državnozborske volitve, bodete zopet farbali ljudstvo, toda povemo Vam. da razbobnamo po celi Kranjski »Šmihelske zadeve” in Vas razkrinkamo še bolj kakor smo Vas že. Zatreti moramo ta klerikalni barbarizem in rešiti našega kmeta, sicer bode uničen če bode še dolgo trobil in cvenkal v klerikalni rog.
MALI LISTEK.
Volja in dejanje.
Psihologična analiza. Spisal dr. K. Ozvald. zdala .Prosveta*. Založila .Omladina”. V Ljubljani 1911. Cena 70 vin. Str. 50.)
Kakor smo slišali, se je nameravala nekaka zbirka »Samoizobrazba*, katere prva številka je imela biti ta knjižica, ki leži pred nami.
.Volja in dejanje", ali .Volja in či n” bi lahko rekli. V kaki zvezi sta med seboj 5 Ali se spominjate, kako se imenuje zadnja Cankarjeva knjiga?
»Volja in moč*. Začeli smo torej premišljati o volji, To je dobro, kajti mnogo smo govorili o nji, pred-no smo mislili. Dobro je premisliti o tem, ker se je reklo, da je od volje vse odvisno. Ali je to tudi res ? Ko je izšla Cankarjeva knjiga »Volja in ®° fe slišale o tem razne sodbe, loda Lankar je govoril, pisal in razreševal problem kot umetnik in pred vsem z ozirom na umetnika. Morda ga je ravno zato razrešil prav in morda ga je ravno zato razrešil napačno, Kajti ako trdite: »Kaj je moč
brez volje ?” — Kdo bi vam ne mogel staviti vprašanja: Kaj je volja brez moči ? Človek mora hoteti, a mora tudi moči to, kar hoče. Koliko ljudij poginja danes na veliki volji brez moči in koliko silnih ljudij propada brez volje.
Zato se je začelo govoriti, da je današnja doba na volji bolna. Sam Ribot je napisal knjigo: Bolezni volje. In morda se vam zdi čudno, da bi mogla biti volja bolna. Ali ni morda bolan človek — brez volje ? Na današnjih odrih je imela povsod lep uspeh igra »Buridanov osel*. Buri-danov osel je namreč poginil od glada med dvema popolnima enakima kupoma sena, ker se ni mogel odločiti na nobeno stran. Ali ni še danes mnogo takih oslov, ki vsaj poginjajo če ne poginejo. Današnja doba zahteva moža čina.
Ta obvlada svet in življenje. Toda čin je odvisen od volje. Zato je pisatelj pričujoče knjižice primerno dal na prvo stran kot geslo: Umej hoteti — in boš svoboden in zapovedal boš! (Turgenjev). Velike besede in resnične. Utneti hoteti — to je torej modrost življenja. Kajti: ako ne mo-
remo, kar hočemo, smo nesrečni in ako nimamo volje, da izvršimo, kar moremo in moramo, smo nezadovoljni. Srečen je ta, ki dela vse, kar hoče in ki tudi vse hoče, kar dela. Volja pa hoče pogosto drugače, nego je prav, zato le pravi volji sledi pravo dejanje. O vsem tem se da premišljati. Pisatelj je primerno posvetil svojo knjigo »Naši mladini*. Saj ta mladina rada govori o volji in zdi se nam, da manjka činov, dejanj. Na koncu knjige je pisatelj pridejal nekaj del, iz katerih je črpal sam in ki so priporočljiva vsem, ki se hočejo o vprašanju natančneje poučiti.
Takoj na prvi strani citira pisatelj nekaj izrekov, ki govore o volji in činu:
Hoteti, pravijo, je moči. Toda to je pod dvema pogojema res: prvič, da hočeš edino to, kar je dosegljivo, drugič da umeš hoteti. Hotenje namreč, ako naj kaj doseže, ne sme biti le napor tvojega duha . . . (Bern-heim).
Dalje :
Ni nam pač znano, kako raznovrstnih pripomočkov nudi psihologija, ki bi z njih uporabo zlahka postal to, kar hočeš biti*. (Pagot).
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Koncert »Dolenjskega pevskega društva” je, kar se tiče posameznih pevskih točk, naravnost izborno uspel. Posebno je ugajal poslušalcem Gerbičev moški zbor. Kot gost je sodeloval gosp. Kovač iz Ljubljane, ki je rešil svoje tenorske samospeve v splošno zadovoljnost. Vse drugače se pa moramo izreči o novomeškem občinstvu, ki je s svojo odsotnostjo pokazalo, da nima nobenega smisla za umetnost. Vedno bolj se uresničujejo besede tujca, da No-vomeščani spe in uničujejo še to ostala družabno življenje. Društvo bo moralo za svoj velikanski trud plačevati še deficit. Novomeščani, le tako naprej, in v kratkem boste uničili še to velevažuo društvo.
Za drugo novomeško porotno zasedanje, ki se prične 29. maja t. 1., so bili izžrebani sledeči porotniki: Papež Janez, Zagradec 4; Šulej Peter, Vimol 11; Pirc Ivan, Sodražica 73; Davorin Vukšinič, Metlika 1; Može Fran, Dvor 25; Bon Vincenc, Raka 16; Gmajnar Emil, Radeče 163; Kremevc Mirko, Rozalnice 8; Jaklič Janez, Moosvvald ll;|Ru-desch Anton, Ribnica 1; Hegler Jurij, Letschv 92; Štefanič Janez, Tančgora 14; Čebular Anton, Breg 7; Iletiič Miha, Cutoraj 12; Pehani Feliks, Žužemberk 83; Rogina Matija, Dragatuš 6; Hribar Ernst, Jeseniče 11; Štrahel Mihael, Mirna 25; Verderber Franc,
Dalje:
Neutemeljeno bi bilo domnevanje, da, če vem, kaj je prav, bom že radi tega tudi storil, kar sem spoznal za prav. (Dewey). To so važni izreki.
Dandanes, ko je Nietzsche še vedno v modi, ko je nadčlovek še vedno zmagovita beseda in »moč k volji* še vedno mnogo rabljeno a malo razumljeno geslo — je prav, da se slišijo v tem vprašanju resno prev-darjene besede. Danes imamo na književnem trgu razno blago, ki nas uči: »Kako ostanem energičen?* — »V čem leži uspeh? itd. Morebiti bi se iz njih malo naučili. Iz te knjižice pa se naučimo marsikaj. Pisana je sicer kot mala razprava, toda v lahkem jeziku, brez navlake, vsakemu razumljivo. Razprava je polna lepih citatov, ki so zelo poučni, zajeti iz domačih in tujih literatur.
Na koncu podaja knjiga nekaj dragocenih zgledov in naukov: Kako je treba hoteti in moči in kdaj bo uspeh zagotovljen. V jeziku in v tisku smo našli nekaj napak, ampak z njimi naj se ukvarjajo oni učeni kritiki in filologi, ki o knjigah ne vedo kaj drugega povedati. Knjigo priporočamo
vsem.
Kočevje 183; Bregar Nace, Muljave 22; Jančar Martin, Leskovec 2; Kužnik Anton, Trebnje 13; Tschinkel Fran, Kočevje 240; Kos Jože, Stranje 14; Gorše Martin, Dol. Brezovo 14; Franc Jakob, Metlike 11; Šterk Jure, Vinica 2; Zajc Alojzij, Vel. Gaber 3; Kramar Ivan, Zabrdje 5; Hrovat Janez, Št. Jernej 40; Kurent Andrej, Stari trg 4; Rumpreth Franc, Krško 110; Nemanič Jože, Želebelj 9; Mazzelle Janez. Tabor 5. Namestniki so: Božič Franc, Rudolfovo, Selak Anton, Sevno 7; Smrekar Anton. Trapeče 2; Janc Janez, Lešnice 7; Turk Anton, Bršlin 19; Kos Anton, Ločna 22; Kastelic Janez, Rudolfovo 105. Medved Anton, Ločna 21 in Brunner Maks, Rudolfovo 175.
Iz Borovelj na Koroškem. V nedeljo, dne 7. maja t. 1. je naš vrli »Sokol” priredil krasno Meškotovo dramo „Mati“, katero so uprizorili igralci dram. odseka »Nar. čitalnice” v Kranju. — Vsakdo mora priznati, da nam nudi ta igra uekaj resničnega, nekaj stvarnega, visoko nadkriljuje vse dosedanje naše narodne igre, kar se jih je uprizorilo na slov. ozemlju. Ponemčevanje, odtujitev naših ljudi v tujini, to žalostno bridko resnico občutimo ravno mi Borovljčani v jako veliki meri, ker se ponemčuje jz vso močjo nemškega nasilstva. Vsa čast dram. odseku, da nam je uprizoril na svojem gostovanju to dramo, katera je nad vse primerna za nas. Igra je uspela sijajno. Velika in krasna dvorana »pri Čingeljcu- na Trati v Glinah pri Borovljah, je bila nabito polna, Neverjetna izvežbanost igralcev je ustvarila med poslušalci marsikatero oko solzno, ker nihče si ni mogel predstavljati, da so to igralci ter da se stvar ne godi v resnici sedaj pred našimi očmi. — Župnik gospod Ja k el nam je posebno ugajal. Impo-niral je že s svojo častitljivo postavo samo, a tudi njegova karakterizacija starega župnika, blagohotnega starčka, je bilo naravnost umetniško izvršena,
— Silva, ga. Valenčič e va in Milan g. De poli sta nas očarala s svojim sigurnim nastopom. Prvi je vsaka kretnja primerna gledališki umetnici.
— Popolnoma osvojila si nas pa je s svojo ljubkostjo in draženostjo gdč. Veitov a v vlogi Tinke. Res prava dobra slov. deklica; kako lepo je tolažila svojo mamico, Strelčevo, gospica Praustova, katera nam je sicer v igri ugajala, a v zunanje \se preveč mlada; tudi glas je veliko premlad ter vmnogih slučajih neprimerno nagla-ševan. Sicer pa izvrstna igralka. Krasen uspeh je dosegel Ivan g. Sitar. Njegov nastop je v začetku združen z veliko tremo, a kmalu se je nekako uživel ter nam nudil original Meško-tovega sedmošolca, kateremu so s silo iztrgali iz srca ljubezen do domovine. Njegov odhod od svojcev nam je privabil solze v oči. Tržanka g. Erženova izvrstna le malo hitrejši ton bi svetovali. — Cigana, katerega je ka-rakteriziral g. Kovačič, smo se bali, ker nekako prenapeta je bila njegova igra Sicer je pa izvajal svojo vlogo precizno. Istotako si ni zamogel pridobiti simpatije Križnik g. Beseljak — ker tako pač tudi vloga sama zahteva. — Splošno je igra izpadla najsijajneje. Po igri se je vršil ples, pri katerem je sviral tamburaški zbor. Le žal, da so morali ljubi nam gostje kmalu po igri oditi.
Slovanski jug.
Hrvatska pred novimi volitvami. Od 1. 1906. je imela hrvatska že trikrat saborske volitve. A m se minilo niti eno leto od zadnjih volitev in že se govori, da bo hrv. sabor kmalu razpuščen in razpisane nove volitve. S temi čestimi volitvami mislita današnja ogrska in hrvatska vlada ubiti v ljudstvu voljo za politiko in javne zadeve. Udušujoč vsako zanimanje v ljudstvu, misli vlada z na-silstvom upravnega aparata lažje doseči svoje namene nasproti onim strankam, ki se nočejo kloniti pred vlado. Kakor pišejo nekateri zagrebški listi, je konferiral te dni banski svetnik Hrvojič v Budimpešti z ministrskim svetnikom dr. Unkelhituserjem o hrvaških zadvah. Med ostalim je banski svetnik predložil tudi predloge hrv. vlade glede razpustitve hrv. sabora in razpisa novih volitev. Te predloge je minstrski predsednik K™ Khuen - Hedcrvary sprejel in bflje .?. dobil od cesarja dovoljenje, najJ izvrši. Radi tega se pričakujejo ^ volitve že meseca junija-niti pri teh volitvah	J-
dosegli zaželjenih rezul1ta,	’ J
pravljeni novoizvoljeni sabo | ct na
nedoločen čas odgodtti, na o razpustiti in v ugodnem momentu zopet razpisati nove volitve. A upati je, da sc s pomočjo takih nasilnih sredstev protinarodni režim ne bo mogel vzdržati. Kajti danes je narodna zavednost na Hrvatskem že preveč razvita, da bi se mogli mirno gledati taki opasni poskusi.
Srbski narodno-cerkv. sabor v Karlovcih. Od vseh mnogoštevilnih privilegijev, ki so jih dali razni ogr-
ski vladarji srbskemu narodu pod »krono sv. Štefana", je ostala samo t. zv. srbska cerkveno šolska avtonomija, ki ima svoj narodno-cerkv. sabor za zakonodajno korporacijo in saborski odbor kot izvrševalno (korporacijo. Ta sabor se ne briga le za cerkveno avtonomijo, ampak posebno za šolstvo in kulturno-moralni napredek srbskega naroda na Hrvatskem in Ogrskem. Ker pa nima današnja srbska pravoslavna cerkev nobenih kleri-kalno-protinarodnih namenov, so tudi duhovni poslanci v karlovškem saboru popolnoma složni s posvetnimi poslanci v kulturno - narodnem delu. Včasih je imel ta avtonomni srbski sabor velik vpliv tudi na državne vrhovne oblasti in je bilo njegovo zakonodajno delo lahko sankcijonirano. Vsled splošnega političnega protislo-vanskega sistema v celi monarhiji je v zadnjem času tudi zmanjšan pomen srbskega karlovškega sabora in so državne oblasti omejile njega zakonodajno dejanje. Vse zakonske sklepe sabora mora namreč potrditi ogrska vlada, predno jih predloži vladarju na sankcijo. Ako ima večino srbskega sabora stranka, ki je drugače v opoziciji proti hrv. in ogrski vladi, je čisto gotovo, da se ne potrdijo mnogi zakonski sklepi te stranke. Ravno sedaj imamo tak slučaj s srbsko samostalno stranko. Eden najvažnejših zakonov, ki jih je sklenila v preteklem zasedanju omenjena stranka kot večina, namreč ustanovitev srbske realne gimnazije v Korenici kot središču liških Srbov, je ogrska vlada pred kratkim na predlog hrvatske vlade brez vsakega razloga odklonila. Srbski nar,-cerkv. sabor je sklican na ponovno zasedanje 15. maja. Pričakovati je, da bo hrv. vlada to zasedanje izkoristila v politične namene. Med tem, ko bodo poslanci srbske samostalne stranke zaposleni na saboru v Karlovcih, misli Tomašič razpisati nove volitve za hrv. sabor. Tako se misli osvoboditi najhujših nasprotnikov v srbsko-hrva-ški koaliciji. Toda srbski samostalci, ki imajo najbolj organizirano stranko na Hrvatskem, pravijo, da dela ban račun brez krčmarja.
Bolgarske vstaške čete. Kakor čitamo v skopeljskem »Vardaru", edinem srbskem časopisu v Turški, so se v zadnjem času bolgarske vstaške čete v Macedoniji pričele zopet gibati. Za palanaški okraj so odrejene 4 čete po 50 vstašev. Te čete so imele te dni preiti iz Bolgarske čez mejo, vendar se je pohod iz neznanih vzrokov preložil. Poslali so samo majhno četico petih mož, katero vodi Pane Neofitov, ki je 1. 1905 ubil nekega Srba v Palanci. Zdi se, da se bo začela z izpremenitvijo kabineta v Bolgarski tudi iznova bolgarska vstaška akcija v Macedoniji.
DNEVNE VESTI.
—	Iz deželnega odbora. Dr.
Lampe predlaga, da naj se v zapisnik zapiše, da se je na shodu v Beli cerkvi delala deželnemu glavarju grda krivica, in da naj se zahteva od mestnega sveta v Novem mestu zapisnik o neki tajni seji, kjer se je o ti zadevi sklepalo. Predlog je bil proti glasu dr. Tavčarja sprejet Dr. Tavčar pa je naglašal, da o ti zadevi — noče biti sodnik, posebno ker mu ni mogoče, zaslišati argumente odsotnih nasprotnikov. Občina Novomeška pa naj se sedaj pripravi za — perseku-cije. — Deželna vlada predlaga, da bodi gerent v Spodnji Šiški prejšnji župan Pogačnik; deželni odbornik dr. Pegan pa predlaga deželnega uslužbenca finančnega svetnika Zajca. Barbo in dr. Tavčar govorita za Po-Račnika, češ, da ne gre, da bi bil Zajec, ki je obložen z deželnimi posli, gerent v Spodnji Šiški. Obveljal je seve predlog dr. Pegana! — Naznanja se, da je delitev kirurgičnega oddelka stala 175 kron. — Zgradbe v bolnici se oddajo 25. tvrdkam. — Okrajnim zdravnikom v Trebnjem se imenuje dr. Majer, in sicer proti predlogu °kraja, ki je zahteval dr. Češarka.
, Jeseniško pismo. Najhujši vseh klerikalnih srboritnikov je gotovo Čebulj, P° božji neprevidnosti in človeški zmoti Jeseniški gerent. Ta možicelj skače in Pleše po cestah, zadira se v vsakega mimoidočega človeka in nadleguje jjudi, naj volijo z .njegovo* stranko. Ljudje mislijo, da se je skregal s pametjo in se mu meša, radi česar se ,l,u že od daleč vsakdo ogne. V svoji •^umnosti ne ve več, kaj sme in kaj n.e- Nevedne ljudi, obrtnike itd. tero-r.lz'ra, če ne bodo volili klerikalno, da IV* bodo klerikalci bojkotirali in uni-F!1*' Svetujemo vsem prizadetim, naj to *j(e'ikalno pošast takoj naznanijo so-®**Ču. Moliček že dolgo časa ni sedel I Njegov vredni kompare je pa naš »modri in bogaboječi* župnik. Po hodili tako jezuitsko pači resnico in Pndiguje svojim backom, da je joj! I^dnjo sredo je imel svoj „špas‘ v ^lah. Ubogi Rovtarji, koliko fajmo-. j®vih netočnosti so morali prenesti J*1 želodci I Kakor smo čuli, je Skubic shodu v sredo, ko je prišel do Je-
senic, se obrnil proti Rovtam in svoji gardi rekel: „Vr . . naj me pišejo vsi Rovtarji." Dober tek, Rovtarji! Na Jesenicah imamo tri prav rejene „dušne“ pastirje, ki vedno zahajajo v banke-rotni „Dom greha“. Danes vprašamo Jeseničane, kam bi šli v nujnem slučaju po duhovnika, kadar se vse tri rože skrivnostne nahajajo v „Domu“. Ali bodete šli po rovtarskega faj-moštra? Ali ne umre že lahko ta čas bolnik? Pokažite, zavedni jeseniški občani, da obsojate delovanje politiku-joče duhovščine in volite može, ki bodo imeli pogum reči: Duhovnik je za cerkev, za nas vse, ne pa za politiko in za svoje podrepnike! Kakor ljubljanski tako tudi jeseniški klerikalni bratci zabavljajo čez vse, kar jim ni povolji. Sedaj so se spravili na argentinsko meso. Na „piki“ ga ima posebno savski Čebulj. Moj Bog, kaj ima argentinsko meso pri tem, če je Čebuljeva žena tako slaba kuharica, da iz najboljšega kosa mesa napravi neužitno skrpucalo. Vse somišljenike poživljamo, da nam takoj navedejo vsak slučaj klerikalne n a s i 1 o s t i. Ker klerikalci vidijo, da ne bodo zmagali, so sklenili delati z največjimi lumparijami, lažmi, nasil-stvimi. Kradli Vam bodo glasovnice, podpihovali Vaše žene itd. Zatorej, pozor! Vsakega klerikalnega agitatorja, ki lazi okoli vaše hiše, seznanite oni del telesa s trpežnostjo Vaših čevljev, vrzite ga breč obotavljanja iz hiše! Možje, volilci, pozor torej pred temi nasilneži!
— Odgovor „Plccolu“. (Iz Trsta.) O priliki proslavljenja 1. majnika N. D. O. v Trstu na vrtu „A1 Monte-bello" v Rocolu se je od strani kompetentne oblasti po končanem vspo-redu zagotovilo nekako že ustmeno dovoljenje, da se sme z zastavo in godbo skupno odkorakati v mesto pod tem pogojem, da godba lahko igra do meje Trsta (do ulice »Sette Fontane”) in potem mirno koraka pod zastavo v društvene prostore. — Neki naš „dobri“ komisar, kateri je imel vodstvo za vzdržavanje reda izven slavnostnega prostora je kljub temu, da je bilo izdano ustmeno dovoljenje od strani komisarja, ki je bil določen za slavnost, videč, da se je ljudstvo tekom veselice zadržalo v najboljšem redu in miru, prepovedal odhod z razvito zastavo in godbo. — Gospod komisar, ako se ne motimo dr. Ml eku š, je ostal pri svojej prepovedi, da se ne zameri *Piccolu“, ki prinaša pod naslovom »Provocazione Slovene“ članek, ki na široko govori o vzrokih, ki so pro-uzročili navedene „Provocazione Slo-vene“. Kdor je torej provociral ? Mirni delavci Slovenci ali gospod komisar. Mi sodimo, da gospod komisar. Kajti ako se ne bi on uprl določbi in navodilom, ki jih je dal komisar dr. Modric, kateri je izkušen in popolnoma na svojem mestu, bi le preprečil vse navedene »Provocazione Slovene“, ker s tem bi ljudstvo do določenega kraja z godbo korakalo in odšlo potem mirno v društvene prostore. Ljudstvo je bilo že itak ogorčeno popoldne, ko se je zbralo pred slavnostnim prostorom nekoliko ,maz-zinijancev* ki so s svojim »hrabrim* nastopom žvižgali in psovali udeležence naše slavnosti. Ljudstvo je bilo ogorčeno, ali prišlo ni do nikakih spopadov, kajti vsled spretnega vodstva gospoda dr. Modrica in odbora N. D. O. se je ljudstvo pomirilo, tako, da ni došlo do hudih posledic. Gospod komisar Mlekuš je lahko prepričan, da je le radi njegove osebne prepovedi prišlo do tega provociranja kakor ga opisuje »Piccolo*. Groženj in prepovedi radi sovražnih narodnih mrženj nasproti nam Slovencem ne more naše ljudstvo tako lahko pretrpeti.
— Reklamacij za državnozborsko volitev je bilo uloženih nekaj nad 1200.
— Barje In šola. Marsikak barjanski posestnik se je dozdaj preživljal s tem, kar je skupil za šolo; odslej je ta vir usahnil. Tista črna plast je jela na barju ginevati, le še Črnavas in Hauptmanca vsebujeta nekaj te »žile*. Treba se bo torej bar-janom lotiti temeljitega kultiviranja ondotnega sveta — z gnojenjem in izsuševanjem. Novi občinski svet bo imel tudi v tem oziru važno nalogo za svoje občane! Barjan nima denarja za semena in gnojila zlasti umetna gnojila I
— Za lonec kolomaza. Z ozirom na naš pod tem naslovom svoječasno iz Žužemberka sprejeti dopis, se nam od prizadete strani poroča, da vsebina dopisa se nanašajoča na občinskega odbornika in sodnega cenilca g. Franceta Wallanda ne odgovarja resnici. G. dopisnik zdaj je na Vas, da poveste, kaj pravzaprav odgovarja resnici, ali Vaše poročilo, ali popravek v dopisu prizadetega gospoda.
— Poročil sc je včeraj g. Stanko Legat, asistent c. kr. drž. železnice v Gorici z gdč. Olgo Franzot iz Spodnje Šiške.
— Podporno društvo za slovenske vlsokošolce na Dunaju je
prejelo od 9. m a r c a d o 4. m a j a sledeče darove: 200 K: Centralna posojilnica v Gorici; — po 100 K: Hran. in pos. društvo v Ptuju, Kmetska pos. ljubi j. okolice in Tržaška pos. in hran.;
—	po 50 K: Jos. Mazi, c. kr. real. prof. v Ljubljani in Posojilnica v Logatcu; — 40 K: Posojilnica v Gornji Radgoni; — 30 K: Obrtno pomožno društvo,v Ljubljani; — 25 K: Posojilnica Črnomlju; — po 20 K: Šaleška pos. in šted., Velenje, Notranjska pos. v Postojni, Posojilnica v v Framu in Konjicah, Savinska pos. v Žalcu, dvor. svet. dr. Fran Dukič, zobodravnik dr. Ant. Podpečnik, dr. Iv. Pekolj in Posavcev na Dunaju; 12 K: Posojilnica v Velenju; po 10 K: Okr. pos. in hran. v Sežani, županstva Št. Jur, Lokev in Staritrg, dr. Jos. Jelenc, inž. Iv. Petrič, primarij dr. Fr. Gosti, trg. Fr. Sadnikar in Iv. Valenčič; — po 6 K: gimn. učit. Ivan Dolenc in okr. sod. dr. Silvin Hrašovec; — po 5 K: kateh. Iv. Hutter, župnik Nik. Križaj, župnik Mart. Meško, prof. Alf. Vales in župnik Iv. Zupan; — po 4 K: Helena Bavde-kova in župnik Iv. Škerjanc; — po 3 K: župnik Fr. Kadunc, dr. Al Kraut, dr. Jan Lenoch, dek. Ant. Nežic, žup. J. Omers, Štef. Rojnik in žup. Jos. Zelnik; po 2 K: prof. dr. Matija Heric, prof. dr. Ljud. Pivko in trg. Karol Planinšek; — 1*50 K: župnik Matija Kadunc. Skupaj 1050 kron 50 vin. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident j. ž. v p., Dunaj III. Reistrasse 27.
— »Adrlja*. Dne 10. t. m. se vrši drugi redni občni zbor akad. društva »Adrija* v Pragi v restavraciji »u kuriho oka“. Dnevni red običajen. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Prejeli smo sledeči popravek: Z ozirom na Vaš dopis v Vašem listu z dne 5. V. 1911 št. 425 pod naslovom »Nekaj o Hansu Pir-kerju“ prosim Vas kot pooblaščeni zastopnik navedenca, da sprejmete sledeči popravek v smislu § 19 tiskov zak. Ni res, da delam domačim obrtnikom občutno škodo, marveč imam na svoje ime naznanjeno sedaj le pleskarsko in lakirarsko obrt, čeravno sem obenem tudi v črko- in sobosli-karskem obrtu kakor tudi v izdelovanju napisnih desk izučen. Izdelovanje napisnih desk; kakor tudi črko- in so-boslikarska obrt pa je zglašena na mojo mater gospo Katarino Pirker kot vdovo po umrlem gospodu Karolu Pirker-ju ter jaz kot njen pooblaščenec izvršitev te obrti nadzorujem. Tako se je tudi zgodilo pri izdelovanju napisne deske za gostilno »pri pajnu*. Podpis na tej deski se je opustil, ker to po postavi ni predpisano in tudi ni bilo zahtevano, ne pa zato, da bi s tem, nezakonito dejanje prikrival. Neresnično je toraj da delam umazano konkurenco. — Dr. Otto Vallentschag.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url iTečer.
Jugoslovanski akademiki v Plznu.
V	preprijetnem spominu je vsakemu udeležniku ostala slovenska veselica, ki jo je decembra 1. 1909 priredila plzenska »Češkoslovanska Jednota* v korist naši »Družbi sv. Cirila in Metoda*, ki je takrat od veselice dobila 1000 K. Veselica je imela tako vsestransko krasen uspeh, da je »Českoslovanskd Jednota* sklenila letos spet napraviti slično veselico in povabiti za sodelovanje slovenske, hrvaške in srbske ter slovaške akademike. Jugoslovanski in slovaški gostje so se pripeljali v Plzen v soboto dopoldne ob 10. uri. Na kolodvoru so jih pričakovale s šopki plzenske narodne dame. Pozdravil je akademike v imenu akad. društva »Radbuza. g. Klesadlo in v imenu »Českoslovanske Jednote" g. nadko-misar Bouček. Akademikov je okoli 100. Prispeli so večinoma v narodnih nošah.
Veselica sc je začela v soboto zvečer s »Študentsko Besedo*, na kateri so želi posebno slovenski pevci navdušeno pohvalo. V nedeljo popoldne ob 4. uri se je začela velika ljudska veselica v vseh prostorih plzenske »Mčštanske Besede*, ki je za take veliuc veselice kakor nalašč. Poleg velike dvorane z obsežnimi ga-brijami sta še dve manjši dvorani in več drugih prostorov. Povsod se je prav hitro razvilo veselo razpoloženje, ki mu je dodal živahnosti, kakoršna se v Plznu ne vidi vsak dan, vroči jugoslovanski temperament. Na vseh koncih in krajih petje, taniburanje, ples, godba itd. V raznih paviljonih se je prodajala kava, Čaj, jestvine in slovenska vipavska vina, ki so Čehom zelo ugajala. Take slavnosti ni bilo v Plznu izlepa, kakor je bila ta. Upati je, da bo tudi gmotni uspeh, ki pripade slovanskim dijaškim podpornim društvom v Pragi, enak moralnemu.
Dra krojaška pomočnika za veliko fino delo, se takoj sprejmeta pri Cassermannu.
97/8—7
Eden ati Teč hompunjonov s skupno glavnico 20—40.000 K se išče za dobro vpeljano in rentobelno tovarniško podjetje. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno*' pod šifro ..Tovarna 116“.	264	5-4
Šoštanj izvrstno letovišče, cene nizke. — Odgovarja: Olepševalno društvo „Šoštanj“.
107 10-3
Dva sprt tun ključavničarska pomočnika
sprejme takoj Ivan Triller, ključavničar na Bledu.	110/3—3
Moško kolo močno, dobro ohranjeno s prostim tekom se radi odpotovanja ceno proda. Poizve se: Trnovska ulica št. 4.	111/2—2
Mala dobro Jdoča trgovina z gostilno, v bližitni postaje Št. Peter na Kranjskem se odda z zalogo vred takoj ali s 1. junijem. Ponudbe do 10. t. m na upravn. .Jutra". 113/2—2
Kompletni „Klnematogrraf“ z več
tisoč met. slik film se proda za vsako ceno. Proda se tudi motorno kolo (Neckarsulm) skoraj nov. — Več pove upravništvo .Jutra*.
112/2-2
Sprejme se šivilja za belo perilo in popravljanje. Hrana in stanovanje lahko v hiši, ako ima stroj je tembolje. Kje pove .Prva anončna pisarna".	269/1—1
Lepa nova hiša poleg farne cerkve z 11 prostori, urejena za trgovino in gostilno, ki se tudi sedaj izvršuje se proda z inventarjem. Pojasnila pri Grobotek-u v Bohinjski Bistrici.
118/5-1
Izobražena gospodična, izurjena šivilja
išče primerne službe. Naslov pove uprava .Jutra*.	116/2—1
Išče se mala meblovaua soha s separatnim uhodom v bližimi cerkve v Sp. Šiški, če mogoče za takoj. Ponudbe je poslati s ceno vred pod .1911“ poste restante Spod. Šiška.
117/3—1
Trgovski
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje,rako
inserira
v Malih oglasih ,Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
K
Bachmaierjev
Grand Elektro-Bioskop
v Lattermannovem drevoredu.
Lastnik m glavni urednik Mllun Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lab. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
sotrudnik
prevzame dobro idočo trgovino. Pismene ponudbe pod „Trgovina 15* na upravništvo »Jutra*.
Od torka 9. t. m. do petka 12. t. m.
interesanten, senzacionalen PROGRAM:
London in njegova okolica (po naravi). Težavna aretacija (komična scena). Lesna industrija v Kanadi (poučen posnetek po naravi).
Kratkovidni gospod doktor (humoristično).
Razvoj damske noše (kolorirano).
Novo! Padec Troje. Novo!
Dramatična epizoda iz grško-trojanske vojne 1. 1184 pred Kr. r. Zgodovinsko velezanimiv, sensacionalni film, edini svoje vrste. V dveh oddelkih. Predstava traja 40 minut.
Kratkovieni sluga na kolesu (zelo komično).
V	petek dne 12. maja zvečer ob 8. in pol 10. uri predstava samo za odrasle z dotatkom originalni pariški večeri.
Stanovanje
z dvema sobama, kabinetom in drugimi pritiklinami v III. nadstropju se odda za augustov ali novembrov termin.
Natančneje se poizve v pisarni Filipa Supančiča, Šubičeva ulica št. 5.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino
»Brioni**.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
Danes od 10. ure dalje
- KONCERT -
Dunajske Šramel godbe
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom na lepem prijaznem prostoru se takoj odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema uprava „ Jutra “ pod „M. 5“.
mmw
vljudno naznanja, da otvo-ri s 15. majem 1911
odvetniško pisarno
v Ribnici na Kranjskem
m
Franc Uršič
krojaški mojster
v Spodnji Šiški
naznanja vsem svojim cenjenim naročnikom, da se je preselil v lastno hišo
štev. 143
ter se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Dne 10. maja t. 1. = Viktorja Parme: =
bo Glasbena Matica prvi-	T|	•	-v
krat izvajala njej poklo- rovoani moz
njeno novo skladbo
balada dr. Fr. Prešernova.
Posnetki za klavir se dobe v vseh knjigarnah in na večer koncerta pri blagajni ■.......................   za	ceno 4 K. —•.......... -..........
:: Ig pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani ::
Kupujte „«$Ti0"
Izvod samo 4 vinarje.
Oblastveno autorizirano in sodno zapriseženi
v
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
99
Ilustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1'80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Tovarniška znamka „1K0“.
v u
TŠ £
> 4» O Cu
s >
i/j
a ...s fil£
m cx £
aš Ji*
Q .
n |
ru ae
i
c/)
m
Lastna tovarna ur v Svicl.
Zboljšana Kneipova metoda in
ventilirane spalne čepice
tso kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osivelosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo K 6-— 1	.	, trojno	.	,	8 —
Balzam pospešujoči rast las in brade
z uporabnim navodilom 1 stekleničica . K 2.— 1	.	.	» 4-
1 . • .6-Naročila iz province po poSti le proti povzetju.
Zavoj Ib spreraoica 30 vin. Pri naročilu čepice naj se navede obseg glave.
P. Frfltscher, Dunaj IH.,
Barlchgasse 17,
Priznano močna, lahk^tekoča solidna in neprekosljiva so
KTNTA kolesa.
NajobšlrnejSe jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. C1amernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špecial. trgovina s kolesi in posam. deli.  IrfiiHojeVnnJekoles. ; *
, Jutro* se prodeua v Trs tu
po 4 vinarje
r^a,slGd.rajiIh_ toToaJjcajm.aJti,:
Becher, ulica Stadion, Trevisail, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Baunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Hoilčclj, ulioa S. Marco,
Cecllillli, ulica deli’ Istra, Bi ‘ima, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane Gramaticoptlio, m. Bandera SpOder, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BciIUSi, Greta,
Kieliel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Elizatto, ulica Acquedotto, 8e^lliiu, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lu£, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišee: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stori trg štev. 9.
Naročajte in kupujte JUTRO !
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
^ seh. -velilrosti se ceno prod.a„
Moje Ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov In trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dnnaj XVII,
Santergasse 13.
ZzdeloTr a,:rx7 e Igrrsbč
Ernest Hoffarth jun, Dunaj Vlil,
■aMMMMMi Pfeilgasse 34.
Vojaške oprave za otroke:
lnfanterijska garnitura
Huzarska	„
Planin, lovcev	„
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalcl specijalnl cenik.
I 4,~ „ 5— „ 5*— „ 5— „ 5— „ 6*— Razpošlljatev po povzetju.
obstoječa iz Čake, prsnega oklepa, sablje, patronske taške, puške v najlinejši izdeljavi
■n
Edina velika izbera == najnovejših
svilenih, lister in dežnih plaščev za dame - kakor kril in najmodernejših bluz. -
Panama klobuki od 6 K naprej
Velika zaloga oblek za gospode in dečke iz najnovejših chanteclais vzorcev.
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovie
Ljubljana, Mestni trg 5.
Pri podiranju vojaškega oskr-bovališča, Dunajska in Frana
Josipa cesta
se prodaja različni stavbinski materijal:
Zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske,
  ------ okna,	vrata	i.	t.	d.	37—	.	-
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
tt* :n.a,slednoIIh„ tolo&JaaeocscisOci.:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pielllcr, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgovu ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Sajč Dunajska cesta.
Mrzil kur, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica, stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. HŠeulčntk, Židovska ulica Kleinsteiu, Jurčičev trg
TVisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tene ute, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Zaloška cesta. Itemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Glinee.
Sterkovič, Dunajska cesta
IKlavIrje,
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo časa izposojenih pianinov po jako nizki ceni.
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj »Glasbene Matice“,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
4	4	Stritarjeva	ulica	št.	2.	'™'	"""	K	("0	000
Del. glavnica k 5.0UO.000	Stritarjeva Ulica Sl. 4.	,,el-,ond nnd K 1110
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici
priporoča	M»J.	ir	90 000’—
promese na 3°/0 zem. kred. srečke I. po G K	lo.	maja	4q.qoo-—
promese na 4°/„ ogr. hip. srečke po 5 K	lo. maja	^ 200.000'—
promese na ogr. premijske srečke cele po 16 K, polovica J K	•	maja	|	aniii
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti 4',% ob.estovanjn.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj sc ga je izplačalo K 2,495 719 —.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Prani-
   ■  ........... V	V	11J IIU	vr *	^	  ”	OKfl	OilA.ltfi
Hescrvc in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K lOOJloiB.8	•
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - naro no »P
Vsa pojasnila daje
".....................v	Ril JlUJtlOlUMi	#	y.
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici s^_
Pisarne ho v lastni bančni hlM.
1‘2.
Zavaruje poslopja in premičnine proti nožnraltn škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal In okenskih plošč.
Škode cenjujc takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne
namene.