Primorski Poštnina plačana v gotovini f i rn I* Abb. postale I gruppo VjCIIžI lOU IlF Leto XXXII. St. 15 (9320) novink TRST, nedelja, 18. januarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v teskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Raba slovenščine v izvoljenih svetih Na. zborovanju slovenskih kulturnih, športnih in družbeno -gospodarskih organizacij, ki _ ga je sklicala SKGZ, so sprejeli sklep, da se tržaškemu županu Spacciniju in pokrajinskemu predsedniku Zanettiju ter političnim skupinam in strankam ustavnega loka v tržaški občini in pokrajini naslovi pismo s stališčem slovenske javnosti, o vprašanju pravice do rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih. Prepad, ki je ostro ločeval na tem našem mejnem ozemlju živeči narodnostni skupnosti, je bil nasilno ustvarjen in zato proti interesu tukajšnjih .ljudi, ne ene ne .druge narodnosti, marveč neke politike, katere pogubnost je nedvoumno izpričal tok zgodovine. Tu ne mislimo samo na čas fašizma, ki je te kraje prizadel. tako v živo, da se rane še dolgo po njegovem porazu . niso . mogle zaceliti, ampak tudi na zadnja desetletja avstro-°grske monarhije, saj danes nočemo nič več kot samo to, kar smo zahtevali že pred sto leti. Druga svetovna vojna bi bila forala marsikoga izučiti, ampak, Izpostavljeni na tako pomembnem evropskem križišču, smo bili ves čas sredi umetnega razpihovanja ognja, največkrat prikazanega v podobi zaskrbljenosti nad usodo «svobodnega sveta» ob tej njegovi vzhodni meji. Vendar lahko z zadovoljstvom u-gotovimo, da se je stanje v zadnjih letih bistveno spremenilo. Z zadovoljstvom in ponosom, zakaj bili smo tisti, ki smo si za to vseskozi prizadevali in ki smo, kot skupnost, k temu tudi nedvomno precej prispevali. Kot pametni sosedi sta Italija in Jugoslavija medtem dokazali, da je mogoče čez brezno, ki naj bi ju po besedah nekaterih ločevalo, položiti most. Prehajanje po njem z ene strani na drugo in iz tega izhajajoče globlje medsebojno poznavanje sta pokazali, da ju deli komajda kaj več kot navaden in opravičljiv jarek, ki je z dobro voljo zlahka premostljiv. Boljši sosedski odnosi so polagoma tudi povsem spremenili odnos med tu živečima narodnostnima skupnostima. Vsako sožitje pomeni že samo po sebi tudi odpovedova-. nje in potrebo po potrpežljivosti in predvsem po razumevanju problemov tistega, ki s teboj živi. Ni šlo brez težav, vendar lahko ugotovimo, da sta demokratična zavest in občutek nujnosti strpnega sožitja po zaslugi splošnih premikov v italijanski družbi, pa tudi lokalnih naprednejših političnih izbir, v ljudeh dozorela do stopnje, kakršne v preteklosti morda nista nikoli dosegla. Podpis sporazuma o meji, ki je enkrat za vselej pometel s podtikanji glede ozemeljskih pretenzij in podobnim in skrb za nadaljnji razvoj našega ozemlja, ki sta jo vladi pokazali s posebnim sporazumom o gospodarskem sodelovanju, je dokončno razčistil obzorje in ustvaril pogoje za večje medsebojno zaupanje. Prav v ta čas, komaj dober mesec po podpisu v Osimu, pa je padlo prefektovo pismo, s katerim se slovenskim predstavnikom v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu prepoveduje raba slo-veščine, češ da po členu 5 Londonskega memoranduma odgovor ne bi mogel biti drugačen kot negativen, kajti omenjeni člen dovoljuje uporabo jezika samo v o-sebnih in uradnih odnosih z upravnem in sodnimi oblastmi, ne pa tudi v okviru kolegialnih odločujoči n organov», upoštevajoč spremenjene razmere po zadnjem sporazumu pa da bo potrebno «poglobiti vprašanje uporabe slovenskega jezika v okviru izvoljenih organov krajevnih ustanov ter proučiti u-krepe notranje zakonodaje (na katere se izrecno sklicuje italijansko-jugoslovanski sporazum), ki naj bi i'h definirali v skladu s splošnimi napotili člena 6 ustave in člena 3 Avtonomnega statuta dežele Furla-n>je-Julijske krajine». In na ta odgovor smo morali čakati leto dni, zaradi tega odgo-vora je moralo posebno odposlan-stvo v Rim in ta odgovor dobimo Pe podpisu mednarodnega sporazuma. ki ukinja veljavnost Memo-randuma in razširja območje in obseg naših pravic. Nobenega dvoma ni, da pomeni Prefektovo pismo nov poskus ti-stih sil, ki skušajo za vsako ce-P° zavreti naravni razvoj, čeprav z zavestjo, da ga ne bodo mogle zaustaviti. Zakaj jasno je, j a bi bilo prefektovo pismo pred leu _ Londonskemu memo- randumu in naši nič manj prizade-t' reakciji — lahko samo eden iz-Pled toliko restriktivnih aktov, ena lzmed toliko krivic od drugih kri-yjcah, ki smo jih pač morali po-rpeti, ampak danes — danes je 0 Pismo absurd. Ne pomeni samo mfastega^ vztrajanja v oviranju . aravnega sožitja, ampak je tudi ,n Predvsem očitno znamenje krat-k°vidnosti. ia i. ^m se sklicujemo na itali-J nak'o ustavo, na njen člen 6, ki prečno določa, da republika ščiti Posebnimi predpisi jezikovne mijšine, in na člen 3, ki prayi. * Wiajo vsi državljani enako druž- beno dostojanstvo in so enaki pred zakonom brez razlikovanja spola, rase, jezika, vere, političnega prepričanja, osebnega in družbenega položaja, čeprav , ta člen v. svojem drugem odstavku še posebej določa, da je naloga republike, da odstrani ovire gospodarskega in družbenega značaja, ki s tem da dejansko omejujejo svobodo in enakopravnost državljanov, onemogočajo polni razvoj človekove osebnosti in njegovo dejansko udeležbo pri politični, gospodarski in družbeni organizaciji države. Odvečno se nam zdi tudi navajanje, da v italijanski zakonodaji in pravnem ustroju ni pozitivnega predpisa, ki bi prepovedoval rabo slovenskega jezika v izvoljenih organih. Pomembnejša se nam zdi vsakodnevna praksa in kaže, da danes ne smemo govoriti slovensko samo v nekaterih izvoljenih svetih, medtem ko v drugih to lahko počnemo. In da je to stanje še bolj absurdno, je poskrbela sama tržaška občina z več primeri. Občinski svetovalec, na primer, ki nima ' pravice govoriti slovensko v občinskem svetu, lahko v istem občinskem svetu županu mirno piše v slovenščini. V tržaškem občinskem svetu so prav tako odobrili dva statuta medobčinskega konzorcija za prevoze in enakega konzorcija za zdravstvo, v katerih sta tržaška občina in pokrajina enakopravna partnerja. V obeh statutih je tudi člen, ki predvideva rabo slovenščine v notranjem in zunanjem poslovanju. To pomeni, da odbornik, ki ga tržaški občinski svet ali trža'ški pokrajinski svet delegirata kot svojega zastopnika v konzorcij, lahko na njegovih sejah govori slovensko, medtem ko ne more v istem jeziku govoriti v svetu, ki ga je tja poslal. Isto velja za Kraško gorsko skupnost. v katero sta z drugimi našimi občinami vključena tudi tržaška in goriška, kjer ni nikdar veljal noben zavezniški ukrep. Sklepati torej spnemo, da v nekaterih prostorih ne morejo naši izvoljeni predstavniki govoriti v svojem materinem jeziku iz enega samega razloga — ker so zidovi, v okrilju katerih svet zaseda, svetinja, ki ne bi prenesla tolikšnega barbarstva. Statuti zgoraj navedenih konzorcijev in skupnosti, ponavljamo, so po vseh predpisih veljavni upravni akti istih organov, ki se trdovratno upirajo priznanju slovenščine v svoji siedi, češ da je za kaj takega potrebno dovoljenje iz Rima, namesto katerega po letu dni dobimo pismo, da smo spet na začetku poti, za katero smo mislili, da smo ji le prišli do konca. Ponavljamo svoje prepričanje, da raba slovenščine v izvoljenih svetih, pa naj bodo to občinski, pokrajinski ali sam deželni, ni ne stvar pristojnosti ne zakonske ureditve, ampak vprašanje politične dobre volje, ki so jo načelno s številnimi in z veliko večino sprejetimi resolucijami že potrdili vsi obravnavami izvoljeni organi. Zato .pozivamo vse tiste politične sile, ki so se že doslej zavzemale za pravico rabe slovenskega jezika v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu, da vztrajno nadaljujejo s temi zahtevami in da pogojujejo svoj odnos do bodočega občinskega odbora tudi z uvedbo rabe slovenskega jezika na sejah tržaškega občinskega sveta. Tiste politične sile, ki po eni strani priznavajo upravičenost zahtev Slovencev, po drugi strani se pa izgovarjajo na zakonske določbe, ki naj bi bile za rabo slovenskega jezika potrebne, naj bodo dosledne svojim zatrjevanim načelnim stališčem in priznajo občinskim in pokrajinskim svetovalcem slovenske narodnosti, da se poslužujejo svojih temeljnih narodnostnih pravic. Slovenska kulturno-gospodarska zveza MEDTEM KO SE KD IZMIKA ODGOVORU NA POSTAVLJENE PREDLOGE VEDNO VEČJA NEVARNOST RAZPUSTA ZBORNIC NAPOVEDANO SREČANJE TAJNIŠTEV KPI IN PSI Bertoldi (PSI) za izdelavo «skupnega programa» med komunisti in socialisti - Cos-sutta (KPI) o nujnosti ljudskega pritiska na KD, ker je stanje v državi nevzdržno PEPEL ŽRTEV RIM, 17. — Bo ta teden odločilen za izid vladne krize? Vse kaže, da bo tako. V sredo bo Moro moral odgovoriti na temeljni zahtevi socialistov o novem programu za gospodarstvo in odnosu vladne večine do komunistov. Če KD ne bo sprejela prve zahteve (programa o gospodarstvu) bo tudi razprava o drugem vprašanju, se pravi vladni in večinski formuli brezpredmetna. Tako zagotavljajo socialisti, med katerimi že prevladuje prepričanje, da sku- Obsodba Russelovega sodišča Združene države in večnacionalne družbe na zatožni klopi UIM, 17. — Z javnim zborovanjem v rimskem gledališču Argentina je Russelovo sodišče davi zaključilo svoje tretje in zadnje zasedanje, na katerem je obravnavalo položaj v 12 latinskoameriških državah (Argentina, Bolivija, Kolumbija, Gvatemala, Haiti, Nikaragua, Paragvaj, Portorico, Dominikanska republika in Urugvaj). Sodišče je z razsodbo, ki jo je prebral predsednik Lelio Basso, obtožilo vlade teh držav stalnega in načrtnega teptanja človeških pravic. Ob tem je postavilo na zatožno klop ZDA in predvsem državnega tajnika Kissingerja kot odgovornega za državni udar v Čilu ter obtožilo ameriške sindikalne organizacije in evropske raziskovalne ustanove kot soodgovorne pri zatiranju latinskoameriških narodov. Z današnjo razsodbo se je Rus-sellovo sodišče razpustilo kot sodni zbor in se spremenilo v mednarodno ustanovo v obrambo pravic in svobode narodov, glavna naloga katere bo dati pobudo za mednarodno združenje za o-hrambo človeških pravic. V tednu dni zasedanja je sodni zbor Russelovega sodišča, v katerem je bil tudi jugoslovanski zgodovinar Dedijer, zaslišal okrog 200 prič ter poslušal številne referate o najbolj žgočih vprašanjih v Latinski Ameriki kot so represija, protisindikalni boj predvsem pa gospodarsko in politično podjarmljanje podkontinenta mogočnemu severnemu sosedu. S tem v zvezi je v razsodbi poudarjeno, da so glavni krivci ZDA, večnacionalne družbe in druge industrijske države, ki s svojo gospodarsko močjo in političnim vplivom pogojujejo družbe tistih držav, v katerih delujejo. če je v razvitih državah nekako mogoče uskladiti ta vpliv z osnovnimi demokratičnimi načeli, se v državah v razvoju to spremeni v najbolj brutalno represijo z načrtnim teptanjem najosnovnejših človeških pravic in z izničenjem vsakršne možnosti prebivalstva, da sodeluje pri gospodarski in politični upravi države. ša Moro zavlačevati pogajanja, da bi ustvaril «alibi» za razpust parlamenta in nove volitve, na katerih bi KD skušala zvračati vso krivdo za nastalo stanje na PSI. To prepričanje so v svojih govorih na raznih pokrajinskih kongresih izrazili mlajši člani socialističnega vodstva, Nevol Querci, Achilli, pa tudi senator Vittorelli v uvodniku za genovski dnevnik «II Lavoro», medtem ko je tajnik PSI De Martino odpotoval v Kjo-benhavn, kjer je sklicano zasedanje socialistične internacionale. Prav vprašanje, kako naprej, glede na to, da Moro ne kaže po- sebno dobre volje za premostitev obstoječih razlik, saj vztraja pri snovanju štiristranske vlade leve sredine, na kar socoialisti ne pristajajo, je botrovalo spoznanju, da je v tem trenutku potrebna tesna koordinacija pobud in stališč med PSI in KPI. Najprej telefonsko, nato pa tudi formalno, sta se De Martino in Berlinguer dogovorila za sestanek tajništev KPI in PSI, ki bo predvidoma v sredo ali četrtek. Tedaj bo namreč verjetno že znan odgoovr demokristjanov na socialistične zahteve. V ospredju politične razprave «na razdaljo», ki po običaju poteka vsak konec tedna s tribun raznih zborovanj in predkongresnih sestankov, pa so še vedno vprašanja perečega stanja v industriji, kjer se primeri zapiranja tovarn in odpuščanja množijo iz dneva v dan, alternativnega gospodarskega načrta PSI in predlogov KPI o istem vprašanju, rezultati sestankov strank s sindikalno federacijo in, preko vsega tega, ugibanja o resničnih namerah demokristjanov, katere obtožujejo, da se izmikajo sprejemanju lastnih odgovornosti in tako počasi potiskajo voz krize k robu brezna razpusta parlamenta in novih volitev. Demokristjani namreč očitno po- jasnjujejo, da če Moru ne bo u-spelo sestaviti vlade, to ne bo u-spelo niti drugim mandatarjem in da je KD v takem primeru raje pripravljena sprejeti nove politične volitve, po možnosti še to spomlad. Istočasno pa je delegacija KD skušala ustvariti videz, da je pripravljena sporazumevati se s sindikati in ponuja socialistom to kot alternativo na zahtevo, naj bi se vladna večina sporazumela vsaj o programu s komunisti. O stališču KPI je spregovoril tokrat Armando Cossutta, ki je mnenja, da je potreben množičen pritisk vseh delavcev na vlado, da bi ta ne zavlačevala z nujnimi rešitvami, tudi zato, ker se «odpirajo možnosti hujših rešitev in celo razpusta parlamenta». Zato je potrebna enotnost vseh demokratičnih, predvsem pa levičarskih sil. Ljudske množice, je nadaljeval Cossutta, morajo pritiskati predvsem na KD, ki je «slabo računala, če se misli kar tako otresti svojih odgovornosti». Cossutta je tudi pojasnil, da bi KPI sprejela vlado s katero bi se komunisti sporazumeli o programu. To je v Italiji že pravilo v 16. deželah od dvajsetih, da KPI neposredno sodeluje ali v vodstvenih organih ali pa v programskih zavezništvih, «če je to možno v skoraj vseh deželah, čemu bi tega ne mogli u-resničiti tudi v Rimu?» se sprašuje Cossutta, saj je to v logiki 15. junija. Član vodstva PSI Labor pa je medtem obtožil KD, da vodi «dialog med gluhimi», ker si pripravlja alibi za razpust parlamenta. Zato, je zaključil, je potrebna e-notna pobuda med KPI in PSI. Za enotno pobudo in koordinacijo med KPI in PSI se je zavzel tudi član socialističnega vodstva Bertoldi, ki je mnenja, da je mogoče iz dokumentov obeh delavskih strank oblikovati «skupen program», ki bi ga nato KPI in PSI morali predložiti družbenim in političnim silam v Italiji. Bertoldi je dodal še, da ni veliko časa za rešitev krize in da morajo demokristjani odgovoriti na socialistične zahteve. Zaman bi bilo izmikanje ali ponavljanje nesprejemljivih predlogov, kot je vztrajanje na levosredinskem okviru ali diskriminaciji do komunistov. V takem primeru, je zaključil Bertoldi, naj si KD sprejme odgovornost za razpust parlamenta in nove volitve. mm Mnm Danes ob 11. uri bodo v Rižarni svečano prenesli pepel žrtev nacističnega besa in ga položili v nišo blizu kraja, kjer je bil krematorij. Zbranim bodo spregovorili župan Spaccini, sen. Maris, poslanec Paolo Emilio Taviani in v slovenščini Albin Bubnič .........................min mulinili m umi inumi um....lumi............................................................................................................................................ VČERAJ V DVORANI DIJAŠKEGA DOMA Uspelo posvetovanje o gospodarskih problemih naše skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini Vabilu SKGZ se je odzvalo večje število gospodarstvenikov in javnih delavcev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ■ Manjšina mora nastopati v prvi osebi tudi v gospodarstvu Pomembnost gospodarstva za našo narodnostno skupnost, za njen obstoj in razvoj, je na dlani, vendar smo kot skupnost prav temu področju posvetili doslej premalo pozornosti. Odprta meja, predvsem pa najnovejši sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki vsebuje tudi vrsto specifičnih dogovorov o pospčševanju gospodar-skegr. sodelovanja, odpira tudi za slovensko skupnost nove perspektive na gospodarskem področju, za katere se moramo pripraviti in u-strezno usposobiti. Ta dejstva so napotila Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo, da posveti gospodarskim vprašanjem, specifično slovenskemu gospodarstvu, njegovemu mestu in perspektivam, posebno posvetovanje. To posvetovanje je bilo včeraj v Dijaškem domu ob številni udeležbi tržaških, goriških in beneških članov glavnega odbora SKGZ ter predstavnikov vanjo včlanjenih organizacij in ustanov, pretežno seveda tistih, ki se neposredno u-kvarjajo z gospodarsko problematiko. Izhodiščno poročilo za razpravo je podal načelnik gospodarske komisije SKGZ dr. Vito Svetina, v uvodnih besedah pa je predsednik SKGZ Boriš Race dejal med drugim, da je bilo o raznih gospodarskih vprašanjih v odnosu do naše narodnostne skupno-sti (r?n°So govora že na lanski manjšinski konferenci v Trstu in da takratne ugotovitve v celoti veljajo, treba pa jih je uskladiti z našimi zahtevami tudi glede na nov položaj, ki je nastal z jugoslovansko - italijanskim sporazumom. Pomembno je, da smo pri izvajanju teh sporazumov prisotni, saj se nas neposredno tičejo kot Slovence in kot obmejno prebivalstvo. V tem okviru je važno, kaj delata naši osrednji gospodarski organizaciji Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza, ali r 'h meren optimizem španskih sindikatov MADRID, 17. - Stavkovni val, ki trai a nekako od božica v glavnem mestu Španije, pa tudi v drug®, je «m JjWfl Jo b moralo pomeniti, da se je pricei nolnžai Tia sindikalnem področju boLšati Marsikaj se je že spremendo je dejal predstavnik kovi-naiskeka sindikata in pripomnil: Konkretnih rezultatov, se . pravi dejanskih sporazumov^z deloda® smemoS1C- sindikalisti .- sedaj svobodno izražati svoje zahteve, a med sogovorniki smo zapazili določeno razumevanje in pripravljenost na dialog; ne samo, kaže, da si delodajalci v resnici želijo sklenitve sporazuma, ki bi zadovoljil več ali manj obe strani. Uradni sindikati, je nadaljeval sindikalist, se doslej niso. oglasili, kar nam seveda omogoča neposredna pogajanja s podjetniki — pogajanja pa se odvijajo odkrito, brez slepomišenja in v dobri veri, zato bi tudi ne smelo biti ne- varnosti morebitne reakcije - s strani desničarskih krogov, ki bi danes niti podjetnikom ne bila dobrodošla. Poleg kovinarjev stavkajo še tisoči gradbincev, trgovinskih u-službencev in drugih delovnih mo či (med temi so tudi bančni uradniki). Stavkovni val je dejansko zajel več sto tisoč ljudi, spričo česar madridska vlada kljub svoji protiinflacijski politiki ne more ostati ravnodušna. ustreza njuno delovanje našim interesom in ali zagotavlja njuno delovanje prisotnost Slovencev v krajevnem oziroma deželnem gospodarstvu. Vse to je za nas pomembno, če moramo — kar vedno poudarjamo — biti tudi na gospodarskem področju subjekt. Na koncu svojih uvodnih misli je predsedujoči Boris Race izrekel še zadovoljstvo, da je Tržaška kreditna banka končno dobila dovoljenje za blagovno in devizno poslovanje s tujino. Nova koncesija odpira nove možnosti za boljše razvijanje slovenskega denarništva in odpira nove možnosti. Dr. Vito Svetina je v svojem izhodišču izhajal iz ugotovitve, katero je med drugim potrdila tudi tržaška manjšinska konferenca, da se lahko naša narodnostna skupnost ohranja in polno razvija le, če so ji dani objektivni pogoji in možnosti delovanja kot subjekta. Vloga subjekta pa se uresničuje preko; L načela samoodločanja pri vseh vprašanjih, ki se tičejo manjšine kot skupnosti in kot posameznika; 2. možnosti oblikovanja lastnega hotenja, ki naj omogoča dejanski vpliv in vključitev v območje odločanja; 3. enakovrednosti lastnega jezika. Seveda je za vse to predpogoj globalna zakonska zaščita. Kako se manjšina kot subjekt uveljavlja v gospodarstvu? V razpolaganju z osnovnimi sredstvi gospodarskega razvoja, z enakopravnim soodločanjem o splošnih smernicah razvoja, z udeležbo v vseh organih družbenega načrtovanja, z aktivno prisotnostjo v gospodarskih dejavnostih, s socialnim dvigom pripadnikov manjšine, z enakopravnim zaposlovanjem. Uveljavljanje kot subjekt pomeni v prvi vrsti borbo proti asimilaciji, borbo za enakopraven razvoj. Ko je govoril o asimilaciji kot posledici prisile, je dr. Svetina poudaril ,da je ta prisila še zlasti občutena v gospodarski in socialni podrejenosti slovenskega človeka. Današnja gospodarska odvisnost Slovencev ima globoke korenine v. nasilju, ki ga je izvajal fašizem nad slovenskim gospodarstvom, Gospodarska in kadrovska škoda, ki nam jo je povzročil fašizem, ni bila nikoli povrnjena. Nasprotno, po propadu fašizma se je: z administrativnimi ukrepi onemogočal vsak poskus obnavljanja slovenskega gospodarstva, z diskriminacijskimi ukrepi pri zapos-slovanju Slovencev pa sta se socialni razkorak in asimilacija še pospeševala. Manjšinska konferenca je poudarila predvsem dejstvo, da se asimilacijskemu procesu lahko uspešno zoperstavimo samo z dobro iz- delano politiko gospodarskega razvoja manjšine kot homogene skupnosti. Ta politika — je dejal dr. Svetina — mora temeljiti na: ohranjevanju strnjenosti ozemlja, na katerem živimo; na težnji po enaki socialni strukturi z večinskim narodom; na enakopravni porazdelitvi tržišča delovne sile; na uveljavljanju slovenskega gospodarskega potenciala. Pri analiziranju gornjih postavk se je dr. Svetina pomudil še pri vprašanju kadrov in strukture našega gospodarstva oziroma pri izbirah v slovenskem gospodarstvu. Te izbire pogojujejo po eni strani širši gospodarski prostor, ki nas obdaja, po drugi strani pa naša lastna ekonomska moč. Odprta meja in nove pobude ob njej razširjajo dosedanje dimenzije prostora in narekujejo nove oblike sodelovanja in prepletanja gospodarstev na tem prostoru, predvsem pa, da se na njem pojavljamo kot enakopraven partner. Uresničevanje gospodarskih Sporazumov med Italijo in Jugoslavijo .posebej pa še ustanovitev , svobodne industrijske cone na Krasu, še bolj odpira vrata gospodarski integraciji obeh ozemelj, odpira vrata Evropski gospodarski skupnosti na Vzhod in proti tretjim državam, s čimer prevzemata Trst in dežela pomemb- Hudi izgredi v Milanu MILAN, 17. — Hudi izgredi danes popoldne, v središču Milana, kjer so se študenti in feministke silovito spopadli s policijo. Demonstranti so obmetavali agente s kamenjem in molotovkami, policija pa je odgovorila s solzilnimi bombami. Dva policijska tovornjaka sta zgorela, več osebnih avtomobilov pa je bilo hudo poškodovanih. Incidenti so se začeli na Trgu Duomo, kjer se je okrog 300 feministk zbralo na zbo'ovanju za svoboden splav. Kaže, da je nekaj desetin žensk vlomilo v cerkev in začelo metati gnila jajca, kar je izzvalo oster nastop agentov. Feministke so zato zaprosile za pomoč študente, ki so se zb-a-li na protestni manifestaciji na nekem bližnjem trgu. (Nadaljevanje na 3. strani) Bomba v Belfastu LONDON, 17. — V Belfastu je neznanec odvrgel v neki' «pub» bombo, ki je razdejala lokal, v katerem se navadno zbirajo katoliški Irci. Bomba je ubila dve osebi in jih ranila 18. O"11 uiiminu .m,iiiiiiiiii.ini» PO PREDVČERAJŠNJIH KRVAVIH SPOPADIH V LIBANONU Težišče bojev seje premaknilo iz glavnega mesta na podeželje Težaven položaj libanonske vojske in zmeda v političnih krogih ■ Vprašanje: kaj bo jutri? BEJRUT, 17. — Po včerajšnjih hudih bojih se je položaj v Bejrutu in okolici nekoliko izboljšal. To izboljšanje pa je treba pripisati le dejstvu, da vsakikrat nastopi po hudih spopadih delno premirje, ki pa še ne pomeni, da so se zadeve uredile in, da se stanje boljša. še ves dan je bilo slišati v Bejrutu in bližnji okolici občasno streljanje. Nekoliko bolj miren je položaj v mestu Zahle. Boji se na-Uujejo pri Damurju in Saadyia-tu, medtem ko je središče Jyeh pod popolnim nadzorstvom arabskih osvobodilnih sil. Vendar pa občasno streljanje iz bližnjih gozdičev. Želo delikaten je položaj libanonskih oboroženih sil, ki so včeraj bombardirale z dvema letalo-ma palestinska taborišča, kar je povzročilo v arabskem svetu splošen protest. Ta je dobil posebno v Kairu najodločnejši pristanek. Prav zato se libanonske oborožene sile, ki jih sestavljajo tako kri-tjani kot muslimani, nahajajo v težkem položaju, še danes je prišlo, vsaj sodeč po sporočilu vrhovnega poveljstva, do vsaj štirih napadov na razne vojaške postojanke. Libanonska vojska je zabeležila dva mrtva, tri ranjene in nekaj pogrešanih. Sinočno premir- je med poveljniki libanonske vojske in palestinskimi gverilci, ki bi moralo začeti veljati ob 1. uri zjutraj, se je izjalovilo, ker se krščanski in muslimanski gverilci niso smatrali za obvezne, da ga spoštujejo, ker je po njihovem mnenju šlo za sporazum med Palestinci in libanonsko vojsko. zadnja vest PREMIRJE BEJRUT, 17. — Pozno zvečer je libanonski premier Karame po radiu sporočil, da so se sprte sile dogovorile po posredovanju arabskih veleposlanikov v libanonski prestolnici za prekinitev ognja, ki se bo pričela ob 2. popolnoči. Falangisti bodo umaknili svoje oddelke, ki oblegajo palestinska taborišča, medtem ko se bodo muslimansko-palestinske sile umaknile iz bližine Damour-ja. Karame je še sporočil, da bi se moral v najkrajšem času sestati koordinacijski odbor, da bi preučil možnosti za dokončni sporazum. Nad izvajanjem premirja, je zaključil Karame, bo bdela libanonska vlada. Danes socialistični vrh v Kobcnhavnu KÒBENHAVN, 17. - Jutri se bo v danski prestolnici začelo srečanje na vrhu evropskih socialističnih strank. Jutranji del zasedanja bodo posvetili delu biroja socialističnih strank, EGS, popoldanski del, ki se bo nadaljeval še v ponedeljek pa dejanskemu «vrhu». Na srečanju, ki bo razpravljal o najaktualnejših vprašanjih (položaj v jugozahodni Evropi, odnosi med socialisti in komunisti, sodelovanje med EGS in ostalimi evropskimi državami), bodo posvetili največjo pozornost gospodarski krizi. Ker se sestanka udeležujejo tudi vidni evropski državniki, je danska policija sprejela najstrožje varnostne ukrepe, da prepreči vsakršen teroristični izpad podoben napadu na sedež OPEČ na Dunaju, med katerim so bili ubiti trije funkcionarji mednarodne organizacije. Vsled strogih varnostnih ukrepov se udeleženci vrha niso smeli srečati niti s ča»-nikarji. 'm V AVDITORIJU BO GOVORIL ČLAN CK TAMBURRANO Danes javna manifestacija PSI o vzrokih odprtja vladne krize Izvoljeni delegati na' socialistični deželni kongres - Odobrena resolucija o globalni zaščiti Slovencev, ki jo bodo predložili vsedržavnemu kongresu PSI - KD o krizi obč. uprave seja občinskega sveta, ki je bila sklicana za prihodnji torek, omogočila «splošno razčiščenje med političnimi silami, glede novega odbora pa KD trdi, da je možna le prehodna in manjšinska rešitev. Novi odbor naj bi sprejel omejeno število obvez, ki bi na osnovi resnega soočenja bile deležne najširše podpore v občinskem svetu. To «programsko soočenje» naj bi potekalo v samem občinskem svetù med silami ustavnega loka. JUTRI V AVDITORIJU Shod solidarnosti s španskimi antifašisti Jutri zvečer ob 20. uri bo pod okriljem Odbora za solidarnost s špan- smoa v središčni ulici piccolomsni Član CK PSI Giuseppe Tambur-rano, eden najbolj znanih italijanskih politologov, bo danes zjutraj ob 10. uri v tržaškem Avditoriju govoril o vzrokih, zaradi katerih je socialistična stranka sklenila odvzeti podporo vladi Moro - La Malfa. Po govoru Tamburrana bo na vrsti javna razprava, h kateri so povabljeni predstavniki vseh demokratičnih političnih sil in sindikatov. Socialistična delegacija bo z manifestacije odšla v Rižarno, da bi se udeležila tamkajšnje svečanosti. Manifestacija v Avditoriju bo zaključila predkongresno delovanje PSI na pokrajinski ravni. Po sek-cijskih skupščinah, ki so bile v prejšnjih dneh, se je včeraj se stala pokrajinska skupščina, na kateri so izvolili osem delegatov na deželni kongres stranke, ki bo v Vidmu 31. januarja in 1. februarja. Delegati so Sabina Benedetti, Gianfranco Carbone, Saverio Giacchetti, Roberto Kervin, Livio Pesante, Mauro Pittoni, Aldo Terpin in Lucijan Volk. Na skupščini so tudi odobrili resolucijo o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki jo bodo predložili v odobritev vsedržavnemu kongresu. Zasedanje pokrajinske skupščine se je začelo s pozdravom predsed nika skupščine Pittonija in z uvodnim poročilom pokrajinskega tajnika Ghersija. Slednji je poudaril zgodovinski pomen 40. vsedržavnega kongresa PSI, saj gre stranka prvič na kongres povsem enotno. Tema kongresa je izgradnja socialistične alternative, zato pa je treba izdelati socialistični program za državo, ki bi si znal pridobiti podporo ne samo tradicionalnih levičarskih volivcev, ampak tudi katoliških sil in srednjih slojev. Socialistična alternativa pa terja tudi — je nadaljeval Ghersi — soočenje z dvema največjima italijanskima strankama: s KPI in s KD. Komunisti — je še dejal pokrajinski tajnik PSI — so glavni sogovorniki, kljub razlikam, ki obstajajo med obema strankama v ocenjevanju mednarodne politike, in kljub nesoglasju glede državljanskih pravic, pa tudi glede sedanje vladne krize. Ghersi je v tej zvezi orisal vzroke, zaradi katerih je PSI umaknil podporo Morovi vladi, in poudaril, da so bili gospodarski ukrepi, ki jih je vlada predlagala, nezadostni in neučinkoviti. Končno je Ghersi omenil tudi krajevna vprašanja in med drugim povsem negativno ocenil sestavo centristič-nega odbora na deželi. V razpravo o Ghersijevem poročilu je poseglo več govornikov, med njimi tudi Nadja Pahor. Srečko Colja in Josip Pečenko. Govor je bil predvsem o kongresni tematiki, pa tudi o krajevnih problemih, o vprašanju zaščite slovenske narodnostne skupnosti in o krizi občinske uprave. Z vprašanjem občinske krize se je ukvarjalo tudi pokrajinsko vodstvo KD, ki je na svoji zadnji seji potrdilo znana stališča stranke proti predčasnemu razpustu sveta, pa tudi proti sodelovanju ali zavezništvu s komunisti. Po mnenju KD bo _________________________________________ imuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiininfiiiiiiiHiiuiiummmuiiiimHMiiitiiiiuiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V MESTNEM SREDIŠČU Protestna manifestacija tržaških avtoprevoznikov Na Nabrežju in sosednjih ulicah je bil promet za 2 uri ustavljen skim ljudstvom, Združenja antifašističnih prostovoljcev v španski vojni in Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju, v Avditoriju v Trstu, Ul. Torbandena 6, manifestacija solidarnosti s španskimi antifašisti v boju za svobodo in demokracijo ter za amnestijo za španske politične pripornike. Manifestaciji bosta prisostvovala u-gledna voditelja španskega antifašističnega gibanja: Santiago Alvarez in duhovnik pater Ignacij. V slovenščini bo govoril odbornik zgoniške občine dr. Miloš Budin. Predsedoval bo senator Vittorio Vidah, komandant slavnega V. regimenta v španski vojni. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo na ta način izpričal vso svojo sohdamost z junaškim bojem španskih antifašistov. V GOSTEH TRŽAŠKE SKUPINE «STU LEDI» Folklorna skupina «Trne Rožanc» amaterji na profesionalni ravni V polnem Kulturnem domu so izvajali plese in pesmi slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ter navdušili občinstvo Nastopa kake folklorne skupine iz Jugoslavije že dolgo ni bilo, zato je bilo pričakovanje za sinočnji nastop skupine «Tine Rožanc» iz Ljubljane izredno veliko in je bil Kulturni dom do kraja zaseden. Res je, da ni bilo tiste tako imenovane elitne publike, bili pa so zato naši ljudje, tisti, ki jih spontano pritegujejo take prireditve in ki iskreno podoživljajo, kar je pristno ljudskega. Skupina «Tine P.ožanc» nosi oznako amaterska. Morda je amaterska res v nekem smislu, namreč v tem, da gre za mlade ljudi, ki gojijo plesno zvrst iz ljubezni in plemenitih nagibov in ki vadijo po celodnevni zaposlitvi v tovarnah ali v uradih, toda po izvajanju prav nič ne zaostaja za bolj slavnimi profesionalnimi skupinami, kakršne so Taneč, Lado in Kolo. Nasprotno, nekaj bolj pristnega diha iz njenega nastopa, pa naj že pleše naše slovenske gorenjske ali belokranj- llllllll■HllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllmulllllllIlltfIllllIllllll!ltlll||||||||llm■■tI|||||M||lltmlllllll|||||l|IlftIlllllllllllll|||IllmlllllllllllllllllllI■IIIlJUll||IlIlll|||llll Priletna ženska izgubila življenje zaradi zadušitve z dimom med požarom Kljub hitremu in nesebičnemu posegu soseda je 68-letna Luigia Komar umrla v bolnišnici kmalu po sprejemu V požaru, ki je sinoči zajel podstrešje štirinadstropne stavbe v Ul. Piccolomini 9, je izgubila življenje 68-letna Luigia Hoznar. Okoli 18.30 je najemnik stanovanja v tretjem nadstropju omenjene hiše Erminio Simoni začutil oster smrad po dimu. Pogledal je na hodnik in zagledal oblake črnega dima, ki so se skozi ograjo, ki zapira dohod na podstrešje, valili na stopnišče. Najprej je pomislil na najemnico stanovanja v četrtem nadstropju Luigio Hoznar, za katero je vedel, da je bolna na srcu in se je bal, da bi se v dimu zadušila. Stekel je po stopnicah, vdrl skozi vrata in zagledal nezavestno žensko na tleh. Nesel jo je v svoje stanovanje, medtem pa je nekdo že poklical gain reševalce Rdečega križa. silce Ti so nemudoma prepeljali Hoznar-jevo v glavno bolnišnico, kjer pa je kljub vsem zdravniškim pegam uro kasneje umrla zaradi zadušitve z dimom. Gasilci so imeli na Ul. Piccolomini zelo težko delo. Predvsem naj pripomnimo, da se niso mogli pri- Skupnost handikapiranih na Opčinah se iskreno zahvaljuje Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru, ki je podelil čisti izkupiček svojega zaključnega koncerta v Kulturnem domu v Trstu, v znesku 422.115 lir, za gradnjo doma za handikapirane na Opčinah. bližati stavbi, dokler niso odstranili vseh parkiranih avtomobilov, to pa je trajalo precej časa. Pri gašenju požara je sodelovalo kakih 25 gasilcev s 30-metrsko lestvijo in s štirimi črpalkami pod poveljstvom namestnika poveljnika tržaških gasilcev Sgorbisse in načelnika Selle. Zaradi gostega dima, ki je v kratkem napolnil stopnišče, so se gasilci lahko približali žarišču požara le z lestvijo ; po stopnišču sp se povzpeli na podstrešje šele, ko so bili plameni že pogašeni. šele tedaj pa se je zanje začelo najhujše delo, saj so morali odstraniti tleče tramovje in vso staro šaro, ki je bila na podstrešju, kjer ni električne razsvetljave to delo so morali opraviti kljub nevarnosti, da tramovje popusti in se vdre pod. Ogenj je uničil kakih 25 do 30 kvadratnih metrov strehe, poleg tega pa^ povzročil ogromno škodo v stanovanju Hoznarjeve in v bližnjih podstrešnih stanovanjih, v katerih živijo družine Sedmak, Schivitz in Meacco. Voda, s katero so gasilci pogasili požar, pa je pronicala v spodnja stanovanja in povzročila o-gromno škode predvsem na sedežu British school v tretjem nadstropju ter v stanovanju v drugem nadstropju, kjer živita dva mlada para. Gasilci, ki so bili vso noč na kraju požara, niso še ocenili škode, ki je vsekakor zelo velika. Na Opčinah aretirali tihotapca Agenti železničarske policije z Opčin so včeraj dopoldne aretirali 27-letnega Raffaeleja Mercuria iz Pistoie, ki se je po več letih z vlakom vrnil v Italijo. Za Mercuria so v Italiji izdali kar 16 zapornih nalogov, enega pa celo v Avstriji. Že večkrat je bil obsojen zaradi tihotapstva, zadnjikrat pa so ga obsodili v Vareseju julija lanskega leta na 9 mesecev zapora in 12 milijonov 600.000 lir globe. Z Opčin so ga včeraj prepeljali na tržaško kvesturo, nato pa v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. SPDT vabi na * ■; " 11 22. REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 21. januarja ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9, z običajnim dnevnim redom. Člani naj prinesejo s seboj izkaznice za poravnavo članarine. Tržaški avtoprevozniki so včeraj priredili protestno manifestacijo. Nad sto tovornjakov in cistern je namreč v dopoldanskih urah šlo v dolgem sprevodu skozi mesto in povzročilo občuten prometni zastoj. Skoraj dve uri je bil promet na nabrežju okrog Trga Unità popolnoma paraliziran. Avtoprevozniki so se s svojimi težkimi vozili zbrali pri Domju, nakar so v sprevodu šli mimo občinskega stadiona, po Ul. Baiamonti, Drevoredu Elizejskih poljan, Ul. S. Andrea in naprej po nabrežju do Trga Libertà in nato do Trga Unità, kjer je bilo zborovanje. S to manifestacijo so tržaški avtoprevozniki opozorili na hud položaj, v katerem so prisiljeni delati. Manifestacija je bila v prvi vrsti protest proti zaostritvi kontrole organov javne varnosti pri težkem prometu. Avtoprevozniki so mnenja, da je sedanji zakon, ki urejuje av-toprevozniški sektor nezadosten in nezadovoljiv, in da bi ga bilo treba spremeniti. Popolnoma absurdno je namreč, da avtomobilske proizvodne hiše delajo tehnične preglede na tovornjakih za 180 stotov nosilnosti, medtem ko so avtoprevozniki prisiljeni, da ne presežejo 40 stotov. Vse to ima negativne učinke tudi na upravni položaj obrtniških prevoznih podjetij. V posebnem poročilu, ki ga je ob priložnosti včerajšnje protestne akcije izdalo obrtniško združenje, ki zadeva kategorijo avtoprevoznikov, je med drugim rečeno, da bi se moral italijanski zakonodajalec zgledovati po ureditvi avtoprevoznega sektorja, ki velja v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti ter tudi v sosednjih republikah Jugoslavije in Avstrije, s katerima imajo tržaški avtoprevozniki pogostejše stike. Ul. della Fornace 6. Na križišču med Ul. Rittmeyer in Ul. Gioberti sta se ji približala mladeniča na motornem kolesu: tisti, ki je sedel na zadnjem sedežu, ji je strgal plašč, nato pa sta se nemudoma oddaljila v smeri proti postaji. Piellijeva je o dogodku nemudoma obvestila policijo, ki pa kljub pregledu vseh bližnjih ulic ni izsledila tatov. Plašč, ki je vreden 2 milijona in pol lir, je bil temnorjave barve; iste barve je bila tudi podloga, v katero je bila všita etiketa z napisom Ariston Padova in vezeni začetnici L. S. ske plese, ali pa slavonske, srbske, makedonske ali celo albanske; nekaj bolj spontanega je v njenem petju, tako elementarno v ljudski vokalizaciji. Zato smo lahko naši tržaški folklorni skupini «Stu ledi» hvaležni, da je povabila v goste svoje ljubljanske kolege in soglašamo tudi s pozdravom njenega predsednika Frana Boleta, ko si je zaželel ponovnega snidenja s temi simpatičnimi fanti in dekleti, ki nam — kot je pravilno dejal — prinašajo svežega, zdravega duha iz matične domovine in nas utrjujejo v zavesti, da smo eno preko vseh meja. Čas in prostor nam ne dopuščata, da bi se razpisali o vsakem plesu posebej, zato le bežno. Nastop je začela naša skupina «Slu ledh s spletom tržaških okoliških plesov in pesmi, nanje pa so se takoj navezali gostje s spletom znanih poskočnih gorenjskih plesov in značilnim vriskanjem. Belokranjski plesi v značilnih belih nošah so nas popeljali na slovenski narodni rob, kjer se že meša govorica s hrvaško. Ko so fantje dvignili dekleta v vrtiljaku, se je utrgal spontan aplavz spričo lepega in slikovitega prizora. Tamburaši so zaigrali še belokranjsko «Pesem pomladi», nato pa so plesalci zaplesali še venček slavonskih svatovskih, pri katerih smo lahko občudovali nadrobno tehniko nog in pa široko naturno spevnost, zlasti deklet. Drugi del je skupina začela z makedonskimi plesi ob udarjanju takta na značilni boben, ki je spremljal plesalce zdaj v počasnem, zdaj v hitrem tempu skozi vrsto zahtevnih in skladno izvajanih gibov. Orkester je nato zaigral Frulaško kolo z odličnim klarinetistom in harmonikarjem. Albansko «Soro» je z eleganco zaplesal dekliško,- fantovski par, v «šopskem oru» pa smo občudovali peterico s kučmami, ki je nazorno in zopet v izvrstni skladnosti ter tehnični izdelanosti ponazarjala udarjanje konjskih nog. Makedonsko oro je zaigral orkester, za zaključek pa smo bili deležni še plesov iz okolice Vranja v Srbiji v krasnih pestrih in barvitih nošah in prav tako slikoviti izvedbi celotnega ansambla, ki se je poslovil od navdušenega občinstva še s slovensko pesmijo v ritmu rajanja. Lep večer in zanj vse priznanje nastopajočim. j. k. Gledališča Balet gledališča Verdi v Kulturnem domu Gledališče «Verdi» prireja v okviru predstav za šole nastope svojega baletnega ansambla, ki bodo v slovenskem Kulturnem domu v Ul, Petronio štev. 4 — 19., 20., 21. in 22. januarja z začetkom ob 11.30. Vstop je prost z vabilom, ki ga je mogoče dobiti v tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931, Riva Tre novembre 1). ROSSETTI DANES, 18. jan., ob 16. uri Kafkov Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija. Od torka, 20. januarja, «Norman ai tuoi ginocchi», izven abonmaja. AVDITORIJ DANES ob 16. uri «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. Zadnja predstava. Od četrtka dalje: «Appuntamento con la signorina Celeste». Predprodaja vstopnic od danes za vse predstave. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. za ostale. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium» v prodaji pri osrednji blagajni v pasaži Pretti. VERDI DANES ob 16. uri druga predstava Wagnerjeve opere «Lohengrin» za dnevni red v vseh prostorih. Zaradi obolelosti tenorista Giuseppa Giaco-minija bo naslovno vlogo pel nemški tenorist Herman Esser, ki je lani pel v «Tristanu» v Bologni. Dirigent Giuseppe Patene, režija Karl Heinz Krahl. Orkester in zbor gledališča Verdi. SPD TABOR - Opčine PREŽIHOV VORANC- ,, SAMORASTNIKI (dramatizirana novela) Priredba: Elza Antonac - Marko Sosič Scena: Marko Oblak Režija: MARKO SOSIČ DANES, 18. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Razstava del Marka Oblaka. SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 20. jan., ob 20.30 predavanje: dr. Francé Bernik CANKARJEVA ZGODNJA DELA KOT AVTOBIOGRAFIJA. Vabljeni! PD «V. VODNIK» — DOLINA vabi v Torklo na razstavo slikarjev - samoukov o. KOCJANČIČA D. KRIŽMANČIČA Nastopila bosta še narečni pesnik ATILU KRALJ in MOŠKI PEVSKI ZBOR V. VODNIK Otvoritev v petek, 23. t. m,, ob 20.30 llllllllllllllllllllllnliiiiiiiiiiinilllllllllllllumilliiminili!M;iunn-MmnnmiliiM..inii<.m.Mi.<,.i.,i„„i.i,i,i„„„„„„„„„i................................................................... Ukradli so ji krznen plašč vreden 2 milijona in pol lir Tatove je sinoči zamikal krznen plašč, v katerega je bila ogrnjena 37-letna Lucia Pielli por. Stibiel iz Danes, NEDELJA, 18. januarja VERA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50 — Dolžina dneva 9.09 — Luna vzide ob 18.49 in zatone ob 8.34. Jutri, PONEDELJEK, 19. januarja MARIJ VREME včeraj: Najvišja temperatura 5,7 stopinje, najnižja 1, ob 19. uri 4.2 stopinje, zračni pritisk 1014,9 mb ustaljen, veter 4 km na uro, severovzhodni, vlaga 67-odst., nebo 3 desetinke pcoblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 79-letna Eugenia De Bello, 72-letna Lucia Taronna por. Paglia, 80-letna Valeria Amedeo, 76-letna Maria Romanello vd. Sala, 55-letni Ettore Da Riz, 77-letna Eli-zabetta Dussi vd. Di Brusco, 83-let-na Concettina Cosentino vd. Rapi-sardi, 61-letni Agostino Barovina, 53-letna Giuba Bassanese por. Sco-mersich, 79-letna Giovanna landerka vd. Simonetti. OKLICI: Pismonoša Luigi Di Giorgio in gospodinja Anna Fusillo, železničar Elvio Morello in baristku Zorislava Hlača, uradnik Mario Ma- m * w ■ - 1 - j Včeraj-danes ri in gospodinja Iris Gigante, pri-1 Zuhair Khader in trg. pomočnica staniščnik Stelio Abrami in baristka Adelma Germi, uradnik Peppino Giovina Vendola, elekt. varilec Lucio Sandri in gospodinja Aurora Gaetani, zdravnik Lucio Merzek in poslovni vodja Fulvia Coana, strugar Giuseppe Antaniq Vona, in študentka Anna Spettapesce, 'arhitekt AfAJSOUŠ/ / REALTONE NOV US SANYO elektronski RAČUNALNIKI Romano in uradnica Rosa Giannini, finančni stražnik Raffaele Esposito in trg. pomočnica Maria Bo-scaro, šofer Emesto Zaneliato 'in bolničarka Graziella Dall’Arche, u-radnik Carmine Simeone in uradnica Esterina Nieddu, delavec Dario Neddi in uradnica Tiziana Sai, delavec Fulvio Corrente in gospodinja Marina Giurissich, uradnik Bruno Bradamante in gospodinja Annick Just, mesar Giovanni Deibello in delavka Maria Pia Mosetti, funkcionar Antonio lenacco in gospodinja Silvana Marzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina - AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Pietro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1 ; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia-2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM • INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tal. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 78 14 79 80 3 CAGLIARI 13 85 7 88 67 FIRENZE 8 9 47 5 67 GENOVA 74 26 62 75 84 MILAN 3 73 4 8 28 NEAPELJ 37 33 78 62 1 PALERMO 82 63 7 47 90 RIM 73 47 65 24 74 TURIN 46 7 40 16 27 BENETKE 44 57 84 77 74 ENALOTTO 2 11 2 1 X 2 2 X XXX KVOTE: 12 točk - 32.772.000; 11 točk - 455.100; 10 točk ■ 39.700 lir Salezijanski krožek 15.00 «Resistenza - Una nazione che risorge», režija Ansano Giannarelli; 21.00 «Vietnam - Scene del dopoguerra», režija Ugo Gregoretti. Jutri 18.00 «Ab-cinema»; 21.00 «Irene, Irene», režija Peter Del Monte. Mignon 15.00 «Mean Streets - Domenica in chiesa, lunedì all’ inferno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Vidas secas» (1964), režija Nelson Pereira dos Santos. Jutri «Cinco vezeš favela» (1962). Ariston matineja 10.00—11.30 «Toby Tyler». Barvni Walt Disneyev film. Ariston 15.30 «Il fratello». Barvni film, v glavni vlogi igra Riccardo Cuceiolla. Grattacielo 14.00 «L’anatra all’arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film. Fenice matineja 9.00—10.30 «Li chiamavano i 3 moschettieri, invece erano 4». Barvni film. Fenice 13.30—22.15 «Lo squalo». Barvni film za vse. Excelsior matineja 10.J30—11.30 «H gigante buono». Barvni film o medvedu. Excelsior 15.00 «La moglie vergine». .. Barvni film. Igrata ..Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 13.40—22.30 «Lo squalo». Barvni film za vse. Eden 14.30 «L'infermiera». Barvni film. Igrata Ursula Andress in Duilio Del Prete. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marchal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «L’importante è amare», Romy Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.00 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «Profezia di un delitto». Barvni film. Igrata: Franco Nero in Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Voglie pazze, desideri, notti di piaceri». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. I Ideale 15.00 «Esecutore oltre la legge». Barvni film. Igrata Alain De-lon in Mireille Dare. Impero 15.00 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film. Siedi barvna risanka «Buon compleanno Paperino». Vittorio Veneto 14.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film. Igrata G. Giannini in C. Deneuve. Abbazia 14.30 «Giubbe rosse». Barvni pustolovski film. Igrata Fabio Testi in Renato Castiè. Astra 15.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Barvni film. Igrata Peter Sellers in Christopher Plummar. Radio 14.30 «Fantozzi». Barvni zabavni film v katerem igra glavno vlogo Paolo Villaggio. Volta (Milje) 15.00 «Dieci secondi per fuggire». Barvni film. Igrata Charles Bronson in Hill Yreland. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ANDREJ HIENG IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelov. Jezikovno vodstvo Scena Kostumi Glasba Asist, režije Režija Bojan Štih Janko Moder Sveta Jovanovič Mija Jarčeva Darijan Božič Helena Šober-Zajčeva MILE KORUN V petek, 23. t.m., ob 20.30 - A BONMA RED A - premierski. V soboto, 24. t.m., ob 20.30 - A BONMA RED B • prva sobota po premieri. V nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri - ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA R ED G - okoliški. Razna obvestila Pogrebno društvo iz Trebč vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 18. t.m., v prostorih Ljudskega doma ob 16. uri v prvem in ob 16.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: Pozdrav predsednika -Poročila • Volitev novega odbora -Razno. V Ljudskem domu v Križu bo danes, 18. jan., ob 16. in 20. uri humoristični večer, ki ga prireja F. de Walderstein s svojimi sodelavci. Igral bo ansambel «Trattamento termico». V ponedeljek, 19. januarja, ob obletnici smrti škofa Barage bo v Dru štvu slovenskih izobražencev — Ul Donizetti 3, ob 20.15 predavanje Aloj za Rebule «Po Baragovih stopinjah» Pisatelj bo z besedo in z diapozitivi prikazal svoje potovanje po Severni Ameriki. Pustni odbor s Proseka vabi ljubitelje pustnih šal na sestanek, ki bo v torek, 20. t.m., ob 20. uri v prostorih društvene gostilne. Ob tej priliki bodo prisotni izdelali program o nastopu na slovenskem pustu na Opčinah. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 23. januarja ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora: 2. Obračun in predračun; 3. Razno. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja t.L, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, L nadstr., s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika 3. obč. zbora 2. poročila 3. razrešnica 4. volitve upravnega in nadzornega odbora 5. razno Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. Komisija za doraščajočo mladino vabi starše otrok, ki so zi-movali v Zgornjih Gorjah, na sestanek, ki bo v torek, 20. t.m., ob 20. uri v dvorani Prosvetnega društva «S. Škamperle» na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Prof. Bojan Pavletič bo govoril o izkušnjah in o zapažanjih skupnega življenja na zimo-vanju. PD VESNA — KRIŽ sklicuje v nedeljo, 25. januarja, ob 10.30 v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva: 2. Poročila: 3. Diskusija; 4. Razrešnica staremu odboru: 5. Volitve novega odbora; 6. Razno. Odbor ZAHVALA Vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame Kristine se iskreno zahvaljujemo. Družini Plesničar Trst, 18. januarja 1976 19.1.1972 — 19.1.1976 Ob četrti obletnici smrti Jožefa FerfoSje iz Medjevasi se ga spominjajo sin Virgilij in Jelica z družinama iz Avstralije. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi dragega ERNESTA ZUPANČIČA in ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Družina Zupančič Trst. 18. januarja 1976 Razstave V razstavni dvorani «C. Sofianopulo» na Largo Papa Giovanni 6 je odprta osebna razstava slikarja Ciglia Me-streja, ki obsega 35 krajin iz dežele in izven nje. Razstava bo odprta do 24. t.m. od 18. do 20. ure ob delavnikih in od 11. do 13. ure ob nedeljah in praznikih. V gostišču Gruden v šempolaju je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Jože Cesar. V umetnosti galeriji «Tribbio» so odprli razstavo najnovejših del slikarja Giuseppa Ajmoneja. Jutri, v ponedeljek, 19. t.m. ob 18. uri bo v občinski galeriji odprl razstavo svojih najnovejših del znani tržaški slovenski slikar prof. Avgust Černigoj. Jutri bodo v dvorani Deželnega združenja umetnikov v Drevoredu Ippodromo 2/2 odprli skupinsko razstavo del Maria Bulfona, Lida Dam-brosija, Marjana Kravosa, Sergia Mi-calesca in Carmela Vranicha. 1 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre in tete KRISTINE CARLI (KRALJ) Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sestra Lidija, nečakinja Savina z možem Aldom Trst, Trebče, 18. januarja 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega MIČELA ČOKA Posebna zahvala č.g. župniku Miklovcu, zdravnikom in osebju H. internega oddelka, darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Lonjer, 18. januarja 1976 Žalujoča žena Antonija in hčerka Angela ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in spoštovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega ALFREDA CARLIJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali v naši žalosti. Trst, Trebče, 18. januarja 1976 Družina PrimorsKi dnevnik 3 18. januarja 1976 POSVET 0 GOSPODARSTVU (Nadaljevanje s 1. strani) no vlogo, ki bo imela daljnosežne posledice za gospodarski in socialni dvig tukajšnjega prebivalstva. Trst in dežela stopata skratka v središče dogajanja na stičišču dveh različnih družbenih in gospodarskih sistemov. Kot slovenska narodnostna skupnost, ki strnjeno živi na področju tržaške, goriške in videmske pokrajine in ki številčno predstavlja 10 odst. celotnega prebivalstva dežele — je dejal dr. Svetina — smo globoko zainteresirani pri vključevanju v ta razvoj kot enakovreden partner s svojimi gospodarskimi strukturami in potencialom. Zavedamo se, da se perspektivna gospodarska politika tega področja (glede na njegov programiran razvoj za dobo 20 let) ne more naslanjati na izgradnjo velikih industrijskih centrov, ampak da je perspektiven edinole razvoj tistih dejavnosti, ki spadajo v tako imenovani terciarni sektor: to je notranje in mednarodne trgovine, turizma, male industrije, obrtništva, bančništva, storitev, specializiranega kmetijstva. Na vseh teh področjih smo kot Slovenci že prisotni in potrebno je, da to prisotnost še okrepimo in prilagodimo realnosti, ki jo prinaša stalnost meje, pretakanje novih tokov blagovnega prometa, novo vzdušje na ozemlju, na katerem živimo. Sedanje obdobje po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo lahko označimo kot prelomno v našem političnem in gospodarskem boju, ki zahteva tudi novo usmerjanje v gospodarskem prepletanju in prostorskem integriranju in nove ukrepe za usmerjanje komplementarnosti obeh gospodarskih sistemov. V to usmerjanje, v te nove razvojne procese, se moramo kot manjšina vključiti kot aktiven in prizadet usmerjevalec, kot nosilec svojih specifičnih potreb in kot usklajevalec različnih gospodarskih interesov. Zato pa je potrebno, da pristopimo k odločnejšemu proučevanju gospodarske stvarnosti, v kateri živimo, preko podrobnih analjz strukture deželnega gospodarstva, dinamike njegove rasti, tehnološke stopnje razvitosti in potreb tržišča. Kot prva nujna težnja slovenskega gospodarstva, je dejal Svetina, je potreba po integrirano-sti v deželno gospodarstvo ob tesni povezavi s slovenskim in jugo-slovenskim gospodarskim razvojem. Integracija mora biti taka, da se organsko povezuje na temeljne proizvodne sektorje, ki niso podvrženi državnim dirigiranim oblikam gospodarstva. Pri tem je seveda pomembno, da so istočasno ti sektorji v daljšem razvojnem obdobju komplementarni gospodarstvu v italijanskem in jugoslovanskem prostoru. V tem kontekstu bomo lahko u-veljavili svojo vlogo in moč posrednika in usklajevalca obeh gospodarskih sistemov. Da pa lahko uresničimo narekovano potrebo integracije, je nujno, da pristopimo k načrtovanju lastnega razvoja. 'Analiza obstoječega nam bo nudila podatke o lastnem takojšnjem prispevku, ki pa nam gotovo ne bo zadostoval pri uresničevanju potreb razvojnega načrta, ker nam bo pri tem predvsem primanjkovalo ustreznega kadra, kakor tudi primernih struktur. Potrebe po slovenskem strokovnem kadru naj bi se konkretno načrtovale in izvrševale ob uresničevanju razvojnega načrta. Izobraževanja strokovnih kadrov ne smemo prepuščati samo zunanjim strukturam, ki nam jih nudi družba, marveč moramo ob teh ustvarjati lastne, preko katerih bi pogojevali in povezovali izobrazbo s celotnim procesom gospodarskega razvoja in potreb slovenske skupnosti. Obstoječe gospodarske strukture pa je treba o-krepiti bodisi na področju gospodarskih ustanov potrošniške narave, bodisi na področju strokovnih gospodarskih organizacij. Potrebno bo ustanavljati tudi nove gospodarske organizacije, katerih usmeritev bo zaobjela še nepokrita področja delovanja. SKGZ mora postati zagovornik in nosilec teh gospodarskih pobud in smernic, kakor tudi aktiven sogovornik pri soodločanju pri družbeno-go-spodarskem razvoju prostora, na katerem živimo in, delujemo. Na koncu svojega izvajanja je dr. Svetina izrazil prepričanje, da smo Slovenci pred veliko šanso in od naše sposobnosti kot skupno* sti in organizirane družbe bo odvisno, koliko bomo uspeli izkoristiti ugoden trenutek in pozitivne sile, ki so nam naklonjene, da iz tega ozkega pasu, kjer živimo, ustvarimo široko odprto stičišče dveh različnih kultur, narodov in družbenih sistemov, da ustvarimo dvojezično področje in dvojezično vzdušje. Poročilo načelnika gospodaske komisije SKGZ dr. Svetina je nudilo obilo spodbud za razpravo, ki je s kratkim opoldanskim presledkom trajala vse do večera in v katero so po vrsti posegli Stanko Bole, Dino Del Medico, Lucijan Volk, Silvij Tavčar, Stanislav 0-blak, Vlado Turina, Darij Cupin, Edvin Švab, Marino Košuta, Vladimir Vremec, Bogo Samsa, Silvan Mesesnel, Adrijan Semen, Pe-čenik, Karlo Primožič, Vojko Kocjančič, Duško Udovič, ■ Peter Sanzin, Boris Race, Stanislav Renko in Karel Grgič. Glavne misli iz obširne razprave (na katero se bomo še povrnili) je na koncu povzel načelnik gospodarske komisije dr. Svetina, posvetovanje pa je zaključil Predsednik SKGZ B. Race, in sicer z ugotovitvijo, da je šlo za Potrebno in koristno pobudo, kateri bodo v kratkem sledile še druge predvsem v zvezi s pripravami na uresničevanie najno-veiših snorazumov med Italijo in Jugoslavijo. V PROSTORIH STARE SOLE NA COLU Repentabrska občinska uprava se jutri zvečer sestane z občani Na dnevnem redu bosta vprašanje gradbenega dovoljenja za avtoport pri Fernetičih ter občinski proračun za leto 1976 Repentabrska občinska uprava prireja jutri, ob 20. uri, v prostorih stare šole na. Colu širše srečanje z občani. S tem uveljavlja sprejeto načelo, da mora razne probleme, ki nastajajo v občini, reševati s sodelovanjem ljudstva. Gre skratka za odprt način upravljanja, ki je Pil vselej značilen za napredne u-prave in ki je po lanskih upravnih volitvah postal še izrazitejši. Tudi za reoentabrsko občino postaja takšen način upravljanja zdaj ustaljena praksa. V zadnjih mesecih se je zvrstilo že nekaj srečanj, na katerih so si upravitelji in občinski svetovalci ter občani izmenjali mnenja o raznih vprašanjih. Osnovno vprašanje, s katerim se zadnje čase ukvarja repentabrska občina, je nedvomno vprašanje sU-hozemskega terminala ali avtopor-ta pri Fernetičih. Tudi o tem vprašanju je mnenje občanov, predvsem tistih, ki so zaradi gradnje avto-porta najbolj prizadeti, velikega pomena in ga mora občina pri svojem odločanju upoštevati. Prav zato bo jutrišnje srečanje posvečeno v prvi , vrsti ravno temu vprašanju. Občinska uprava bo v teku petnajstih dni izdala gradbeno dovoljenje za prvo fazo del. Na zadnji seji občinskega sveta je bila soglasno odobrena interpretacija gradbenih norm. Po tej interpretaciji o-menjene norme, vsaj tiste, ki zadevajo značilnosti zgradb in streh, ne veljajo na carinsko - trgovskem področju. Zadevni sklep bodo nadzorne oblasti sprejele v prihodnjih dneh. O vseh teh zadevah želi torej u-prava seznaniti občane. Obenem jih bo seznanila tudi s svojim ostalim delom ter splošno občinsko problematiko. Pomembna točka dnevnega reda pa bo tudi občinski proračun za leto 1976, o katerem bodo občani tudi povedali svoje mnenje. raste, in posadili drevesa, ker jih je i dobri. Vseskozi so ti bosanski Ita- precej usahnilo. Za to bodo organizirali prostovoljno delo, živi ostroški pa bodo šli v breme protifašističnega odbora. Ob koncu seje so še razpravljali o ponedeljkovi manifestaciji za amnestijo v Španiji, ki bo v Avditoriju, in o svečanosti ob prenosu posmrtnih ostankov žrtev Rižarne. V. L. Protest dolinskega protifašističnega odbora V četrtek se je v Dolini sestal občinski protifašistični odbor. Pregledovali so obračun stroškov za organizacijo srečanja bivših borcev, aktivistov in, internirancev v Groča-ni, ob odkritju spomenika padlim v NOB. člani odbora so poudarili veliko zanimanje prebivalcev Peska in Gročane, ki so za to priliko navdušeno in množično pomagali. To se je poznalo tudi pri nabiralni akciji, saj so dobili precej višjo vsplo kot so pričakovali. Odbor je nato ostro obsodil skrunitve občinskega spomenika v Dolini m spomenika v Gročani ter nedavne atentate na sedež sindikata CGIL in na sedež KPI. Ponovno je poudaril, da morajo organi javne varnosti nekaj ukreniti; ne smejo dopustiti, da se podobna podla dejanja ponavljajo. Končno je opozoril vse, občane,, naj bodo budni in raj pazijo na spomenike padlih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Poškodbe občinskega spomenika bodo v kratkem popravili in skušali črke trdneje pritrditi. V prihodnjem mesecu bodo po okoli šnjem parku posejali travo na točkah, kjer še ne V petek je praznovala 80-letnico PAVLA SULČIČ iz Križa. Obilo sreče in še mnogo let ji želita družina Lekarnar in vnuki. Oddaja o italijanski naselbini v Bosni Na prvem programu italijanskega radia so v četrtek predvajali zanimivo reportažo o življenju pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, ki živijo v utesnjeni vasici Štivor v samem osrčju Bosne (reportažo je oddajala tudi Koprska televizijska postaja). Gre za nekaj sto družin, ki so se naselile v Bosni pred 96 leti, to je v dobi Franca Jožefa, ker je v dolini Sugana pri Trentu, kjer so živeli, prišlo do hude poplave. Priseljenci so se u-stavili ob vznožju Kozare nedaleč od Prnjavorja (Banjaluka) ter so tam ustanovili svoje naselje. Leta in leta so živeli osamljeni, gospodarsko neodvisni. Tesnejše stike s svetom so navezali med drugo svetov-vojno, ko so se mnogi izmed njih borili proti nacifašizmu, nekateri pa so celo' žrtvovali življenje za ideale NOB, Po vojni so mnogi odšli na delo v mesta, njihovi stiki z okoliškimi prebivalci pa so bili vedno zelo lijani ohranili izvirno narečje svojih prednikov, narečje, ki danes zveni nekoliko arhaično in čudno. Dogodek, zaradi katerega so tudi poslušalci v Italiji zvedeli za to zanimivo etnično skupnost, je bil sklep jugoslovanske vlade, ki je v spoštovanju ustave omogočila Šti-vorcem šolanje v materinščini. 1 Ob tem je primerjava med dvema družbenima sistemoma — jugoslovanskim in italijanskim — neizogibna. Jugoslovanska socialistična in samoupravria družba, ki jo sestavljajo številni narodi in narodnosti, je dosledno odprta vsem etničnim skupinam. Italija pa je v odnosu do narodnostnih manjšin izbrala drugo pot. Žgoč primer te politike so beneški Slovenci. Kljub nenehnim zahtevam po šoli v materinščini, jim rimska vlada to pravico še vedno odreka. Šiviljski tečaj na Opčinah Za jutri zvečer je sklican v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek vseh tistih žensk, katere bi zanimal šiviljski tečaj. Pod okriljem Prosvetnega društva Tabor, bo tečaj vodila priznana šivilja Adrija-na Regent. Tečaj bo trajal približno tri mesece. Spričo važnosti te veščine za družinske proračune, se toplo priporoča, predvsem mladim gospodinjam, da se polnoštevilno sestanka udeležijo. V NABREŽINSKI OBČINI Ljudska zborovanja o decentralizaciji Nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo druga faza ljudskih zborovanj o decentralizaciji nadaljevala s sledečim urnikom: v TOREK, 20. L, ob 19.30 — v novi srednji šoli v Sesljanu za prebivalce iz Sesljana in Vižovelj; v ČETRTEK, 22. 1.] ob 19.30 — v slovenski osnovni koli v Nabrežini za prebivalce Nabrežine, Nabrežine - kamnolomov in Nabrežine -Križa; v TOREK, 27. L, ob 19.30 — v osnovni šoli v Slivnem za prebivalce iz Slivnega; v ČETRTEK, 29. 1. ob 19.30 — v osnovni šoli v Mavhinjah za prebivalce iz Mavhinj in Cerovelj; v TOREK, 3. 2., ob 19.30 — v o-snovni šoli v Medji vasi za prebivalce v Medji vasi; v ČETRTEK, 5. 2„ ob 19.30 — v osnovni šoli v Ribiškem naselju za prebivalce iz Ribiškega naselja. Občinska komisija za decentralizacijo bo na sejah predložila občanom osnutek statuta decentralizacij-ske ureditve. Mali oglasi EDINSTVENA PRILOŽNOST — prodajam stroj za kemično čiščenje Maestrelli 7 kg v odličnem stanju. Tel. 794349 Trst. Zadnje slovo od Alfreda Kralja .valnosti za zgled mladini. To niso j bile prazne besede. Fredo je bil dejansko človek, ki se je z izredno predanostjo ves predal delu v vseh vaških organizacijah. Bil je steber tako v prosvetnem društvu, kot v športnem društvu «Primorec». Vse prireditve in pobude v vasi so nosile neizbrisen pečat njegove prepričljive delavnosti in požrtvovalnosti. Ravno tako je bil nenadomestljiv v krajevni sekciji KPI. Povrh pa je vselej našel čas za spremljanje še drugih problemov, ki so nastajali na drugih področjih vaške stvarnosti. Vključil se je tudi v Tržaški partizanski pevski zbor, a mu je zadnje čase bolezen preprečila nastope. Alfredo, ki je bil po poklicu krojač, a je zadnja leta delal v livar:-, ni, zapušča starše in dva brata, Alda in. Bogdana. Družini izrekamo globoko sožalje, Alfredu pa naj bo rahla domača gruda. Smrtna kosa, ki je v Trebčah v letu dni kar dvaindvajsetkrat zamahnila, je te dni spet sdgla po mladem življenju. Včeraj so položili v prerani* grob" Alfreda Kralja od «Frkcev», kot pravijo po domače družini na številki 122 v Trebčah. Kruta, zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz kroga družine in vseh vaščanov, ki so ga visoko cenili in spoštovali, v njegovih najboljših letih. Lanskega septembra je dopolnil 38 let. Da je bil Fredo zelo priljubljen med vaščani in poznan tudi daleč naokrog, je pričala že sama udeležba na njegovi včerajšnji poslednji poti. številni venci, veliko prispevkov v dobrodelne namene, številni izrazi sožalja .strti družini ter iskreni izrazi ganjenosti pred odprtim grobom, kjer mu je s tresočim se glasom spregovoril v slovo sovaščan Lucijan Padovan ter zapel žaiostin-ko domači pevski zbor, so ganili vsakogar. Padovan je v svojih poslovilnih besedah dejal, da je nastala s prerano Alfredovo smrtjo nenadomestljiva vrzel v vaškem družbenem življenju in da mora ostati njegov iik delavnosti in nesebične požrtvo- .................. Veselje kmeta v Dolini Ob. današnjih občilih m mc čudnega, da se novosti kmalu razvejo. Tako smo tudi mi koj zvedeli, da je v Dolini krava povrgla «dvojčka» in naš fotoreporter je takoj pohitel na obisk k «srečni materi», ki ji pogosto, da krava povrže dve teleti hkrati. V Bregu tudi starejši Ijiidje ne pomnijo takšnega primera. «Srečni dogodek» se je pripetil v hlevu dolinskega kmeta Ivana Sancina, po domače Vaneta Šarneka v sredo zve- domačmi pravi io. Sivka, da bi jo db čer. Gospodar šarnek je ob prvih tej priložnosti skuhno š prirastkom znakih poklical'živindzdravhika Lea «ovekovečil» Ne dogaja se namreč I Kralja, da bi ne prišlo do nesreče. ZAVAROVALNICA GOVEJE ŽIVINE Bazovica, Gropada, Padriče sklicuje občni zbor DANES. 18. jan., ob 17. uri v Bazoviškem domu. Vabljeni vsi člani! Odbor V torek, 20. januarja, ob 20.30 bo v prostorih PD «I. Gruden» sestanek, na katerem bo razprava o predlogih za poimenovanje slovenske osnovne šole v Nabrežini. Vljudno vabljeni starši in vsi vaščani. Zastopniki staršev v medraz-rednem svetu. PD SLOVENEC in mladina Krekovega doma iz Boršta priredita danes, 18. t.m. ob 17. uri v dvorani šolskih sester kulturno prireditev ob priliki vaškega patrona. Vabljeni! BANCA Dt TRŽAŠKA mm CREDITO Dl TRIESTE KREDITNA BANKA TRST UL. F. F1LZI 10 - TEL. 61-446 - TELEX 46264 - BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 PREKO 7.500.000 UPRAVLJANIH DENARNIH SREDSIEV VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE ZAVOD JE S TEM JANUARJEM USPOSOBLJEN ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO Z NAZIVOM: «BANCA AGENTE» POLAGA,•wt PLASTIČNIH 3 IN TOPLIH PODOV Martin Petelin - Nabrežina 14S - Tal.SOO-40'7 «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov s Ul. Rittmayer 4/a. «128» ’70 ’73; 850 Coupé ’71, 500 L ’70 ’72; Mini ’70 72; Escori 1100 71; 850 S. 1000 72; 124 S. 70; 128 X 1/9 73; 124 70; Capri 1700 70; 1750 71; Simca ’67; 132 1600 avtomatični 75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, UL Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489. ŽELITE se poročiti Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923. VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 TRST - TEL. 813301 ITU M u z. SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo - Izbrani artikli UGODNE CENE! KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah Šotori za taborjenje Zanke za priključek prikolic Potrebščine za prikolice IŠČEM v najem stanovanje, ali malo hišo na Krasu: dve sobi in kuhinja. Mož in žena. Telefonirati na 412632. KNJIGARNO, papirnico z licencami zaradi selitve dajemo v najem v bližini univerze. Telefonirati: štev. 040/54674. 'Paradiso dedda Seta KONFEKCIJA - TKANINE TRST - Trg Barriera Vecchia 14 IZREDNO IZREDNO IZREDNO IZREDNI POPUSTI NA TKANINAH IN KONFEKCIJI O S M I C A Ernest Smotlak, Mačkolje št. 58 toči pristno domače črno in belo vino. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 796-301 Viale XX Settembre št 16/111 stese pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CR EMC AFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÉ Vam daje vedno vse najboljše Ifremailll PRIMO ROVIS Imate namen obnoviti opremo ... toda pohištvo paolo ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo prihranek in kakovost PRAŽARN A i UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skledišče 10 • Tel. 29 210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750 575 DOMJO137 TRST SUPERMARKET DOMJO 157 JEZ TEL. 82 6541 DESRAR S. p. d. vabi na Igo Gruden Večer ljudskih plesov in pesmi TINE ROŽANC ljubljanske železničarske folklorne skupine V nabrežinskt telovadnici ob 17.00. Prodaja vstopnic eno u ro pred pred stavo La Termoelettrica ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE Vse najboljše ongtndlne firme po ne prekosi jivih cenah. TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE TEL 744600 CÉ RTI NAO' DS ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJiLIICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vlo£e in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 Ob sobotah /apilo 'Lt/nue3, POŽAR ARTEm TOVORNI PREVOZI v ose kraje tudi » mn?eruslrc PrTinoršlčiSnevmfc GORIŠKI DNEVNIK 18. januarja 1976 NA VČERAJŠNJEM TRADICIONALNEM NOVOLETNEM SESTANKU STALISCE GORIŠKE FEDERACIJE KPI V GORICI SO SE ZBRALI DELEGATI IZBRANI V SEKCIJAH ■w I . I Zupani Nove Gorice in treh slovenskih občin Polreben je dejanski preobrat |a konferenci socialističnih delegatov za sodelovanje komunistov 0 sedanji vladni krizi bo v Gradišču govoril član vodstva R. Serri poudarili potrebo po nadaljnjem sodelovanju Novo Gorico so obiskali župani iz Sovodenj, Doberdoba in Števe-rjana - Poudarjena važnost italijansko-jugoslovanske pogodbe v Osimu Včeraj popoldne so se trije slovenski župani z Goriškega odzvali vabilu predsednika novogoriške občinske skupščine in se sestali v Novi Gorici, na šestem tradicionalnem novoletnem srečanju. Sestanka so se udeležili z jugoslovanske strani predsednik občinske skupščine Jože šušmelj, predsednik izvršnega sveta dr. Vinko Mozetič, predsednik i-zobraževalne skupnosti Stojan Vodopivec, predsednik telesno-kultume skupnosti Drago Požar in predsednik zbora krajevnih skupnosti Anton Bubin: s. Z naše strani pa so bili prisotni župan sovodenjske občine Jožef če-ščut z odbornikoma Jankom Cotičem in Borisom Černičem, župan, do-berdobske občine Andrej Jarc z odbornikom Jožefom Jarcem in svetovalcem Jožefom Ferfoljo, župan šte-verjanske občine Stanislav Klanjšček z odbornikom Cirilom Terpinom in občinskim tajnikom dr. Vladimirjem Šturmom. Sestanku je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Benko. Predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj je poudaril, da je ta sestanek že šesti po vrsti (štirje so bili v Novi Gorici, dva pa na ozemlju italijanske republike). Obširno je govoril o gospodarskem razvoju novogoriške občine in dejal, da je taka gospodarska moč tudi moralna opora Slovencem v zamejstvu. Delovne organizacije so brez težav zbrale prispevke za gradnjo prtsvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu in za poremo prosvetne dvorane v Doberdobu. Lani je bilo sodelovanje med novogoriško in sovodenjsko ter doberdobsko občino sicer bolj občasno in na upravni ravni, ni pa bilo sodelovanja s števerjanom. Hočemo premagati nesporazume, do katerih je prišlo, je dejal šušmelj, nam gre za odkrito sodelovanje z vsemi Slovenci v zamejstvu. Izrekel je še željo po poglobitvi stikov na vseh ravneh, zlasti po podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v Osimu, in dejal tudi, da bi bilo morda v prihodnosti prav, da bi slovenski študentje prihajali na študij v Novo Gorico, kjer se odpirajo raznolike visoke šole. Zupan Andrej Jarc je v svojem govoru dejal, da je tako sodelovanje med raznimi ustanovami in društvi v obmejnem pasu zelo koristno, prav tako je koristno sodelovanje med občinami. Izrekel je željo, da bi se to sodelovanje še bolj popestrilo in razširilo. Dejal je tudi, da smo zamejski Slovenski pozitivno sprejeli pogodbo v Osimu in da bomo brez dvoma dobili več kot smo imeli dosedaj. Omenil je tudi razne momente iz našega boja za enakopravnost, zahvalil se je tudi delovnim ljuedem v Novi Gorici za prispevek pri opremi prosvetne dvorane. Tudi Jože češčut je poudaril važnost pogodbe v Osimu in dejal, da si Slovenci v Italiji še vedno želimo odkrite in množične podpore matičnega naroda. Ko je govoril o stikih v obmejnem področju, je češčut predlagal, da bi prišlo do njih razširitve v ljudskem smislu z organizacijo masovnih ljudskih prireditev, kjer bi se znašli in spoznali ljudje z obeh strani državne meje. Zupan Stanislav Klanjšček pa je dejal, da nalaga sporazum v Osimu še večje naloge zamejskim Slovencem, zato je potrebna še temeljitejša pomoč matičnega naroda, kajti le s to bomo lahko zamejski Slovenci ohranili svojo narodnost in jezik. Prva naloga je, da se v I-taliji ohranimo kot Slovenci. V diskusijo je nato posegel še predsednik izvršnega sveta novogoriške skupščine dr. Vinko Mozetič, ki je dal nekaj konkretnih predlogov za sodelovanje. Omenil je pripravo obiskov mladih za zamejstva v novogoriških podjetjih, možnost dajanja štipendij revnejšim o-trokom za študiranje v Novi Gorici, uvedbo stikov med šolniki, povabil zamejsko mladino na letni tabor v Kožbano, kjer bo slovenska mladina gradila vodovod. Zastopniki Nove Gorice so gostom iz zamejstva darovali priložnostne knjige. Diskusija se je po prvih posegih, ki smo jih zgoraj omenili, nadaljevala. 0(Mjc bivšega davka IGE Urad za stike pri goriški finančni infendanci javlja, da zapade konec letošnjega leta rok za predložitev prošenj za odbitje bivšega davka IGE od sedanjega IVA, upoštevajoč določila zakona 633 z dne 26. oktobra 1972. Zainteresirani naj se za podrobnejša pojasnila obrnejo na urad finančne intendance na Korzu Verdi (Ljudski dom). «Potreben je dejanski politični preobrat za sodelovanje komunistov v vodstvu dežele» je rečeno v naslovu letaka, ki ga je pokrajinska federacija KPI razdelila v raznih krajih po Goriškem in pred delovnimi mesti. V svojem letaku po-soški komunisti negativno ocenjujejo sedanjo vladno krizo in predvsem krščansko demokracijo. V' letaku je tudi rečeno, da so komunisti v prejšnjih tednih svarili pred krizo, ki utegne imeti škodljive posledice za gospodarstvo in predvsem za zaposlovanje v industriji, število tovarn, ki so v težavah, je iz dneva v dan večje in številni delavci nimajo niti možnosti, da bi bili deležni dopolnilne blagajne. Veča se število brezposelnih, veča se število emigrantov, ki se vračajo domov, brez dela, iz severnih evropskih držav. Zaradi tega je osrednje komunistično vodstvo dalo negativno oceno krize. Goriška federacija KPI se o- ........................ SOGLASNO SO GLASOVALI SVETOVALCI VEČINE IN MANJŠINE Občinski svet v Števerjanu odobril proračun za finančno ieto 1976 Glavna skrb občine v tem letu bo ureditev otroškega vrtca ter gradnja nove osnovne šole Občinski svet v Števerjanu je v petek zvečer z glasovi večine in manjšine odobril proračun za leto 1976. Pred glasovanjem je župan Klanjšček dejal, da je splošna gospodarska kriza zadala velik udarec tudi občinskim upravam, ki razpolagajo z omejenim številom denarja, zaradi česar bodo v tem letu le delno uresničili načrt, ki so ga pripravili. Dejal je, da so upoštevali prioritetne potrebe vaške skupnosti, zaradi česar je prva skrb števerjanske občine, da v tem letu uredi otroški vrtec ter dokonča zazidalna in druga dela nove osnovne šole. V zvezi s tem je dejal, da so se stroški za gradnjo obeh objektov zvišali za približno 35 odstotkov, kar bo seveda v še večji meri bremenilo občinsko upravo. V letošnjem letu namerava občina urediti še nekatere ceste ter opraviti nekatera druga manjša dela. Glede proračuna je občinski tajnik dr. Šturm poročal o posameznih postavkah. Za letošnje leto predvidevajo skupno 349.000.000 lir prejemkov, od katerih pa je treba odšteti 270 milijonov lir raznih posojil, ki jih bo treba vrniti. Resničnih prejemkov v letošnjem letu naj bi bilo torej okoli 80 milijonov lir. V občinsko blagajno bo zaradi raznih davkov prišlo skupno 22.500.000 lir, 58 milijonov lir naj bi znašali prispevki dežele, države in drugih u-stanov, ostalih prejemkov naj bi bilo za 8 milijonov lir. V proračunu predvidevajo prav toliko izdatkov (349 milijonov lir). V tej vsoti pa so vračunana razna posojila, ki ne pridejo v poštev pri občinski finančni bilanci. Zaradi tega predvidevajo, da bodo v letošnjem letu imeli za 57.000.000 lir primanjkljaja, to je 9 milijonov več kot v prejšnjem letu. Primanjkljaj je treba pripisati splošnemu povišku vseh storitev ter povišku mesečnih plač občinskemu osebju. Naj pri izdatkih navedemo glavni postavki. Za splošne uradne stroške predvidevajo 136 milijonov Muiiiiiiiiiiimiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitmiiiiininii OBREZOVANJE DREVES V MESTNEM SREDIŠČU lir izdatkov, za šolska vprašanja pa 32 milijonov lir. Spričo gornjih številk je jasno, da imajo občine vezane roke, saj so obremenjene z raznimi posojili, zaradi česar je zelo težko uresničiti pobude, ki si jih vsaka občinska u-prava zastavlja v korist vaščanov in vasi. Pred razpravo o proračunu so bile na dnevnem redu nekatere druge točke. Ob odobritvi zapisnika prejšnje seje je župan dejal, da jim je pokrajinski nadzorni organ zavrnil resolucijo, ki so jo složno o-dobrili glede preštevanja slovenske manjšine na Koroškem. Nasprotni tej resoluciji so bili na prefekturi. Dejali so namreč, da števerjanska občina ni poklicana, da razpravlja o stvareh, ki se tičejo druge države. Svetovalci večine in manjšine so nato odobrili najem posojila v višini 10 milijonov lir pri Goriški hranilnici, sklenili so razdeliti deželni fond (640.000 lir) za podporo civilnim invalidom, slepim in gluhonemim med petimi občani. Za preglednike računov za finančno leto 1975 so imenovali Emila Terpina, Borisa Hladnika ter Ivana Humarja. v Ulici Svevo, v Podgori in v Ulici Forte del Bosco. Kasneje bodo prišle, vzporedno z modernizacijo obstoječih šolskih stavb ali gradnjo novih, na vrsto tudi športne naprave v drugih šolah na področju občine. OEčm zbora VZPI-ANPI v Dolu in Podgori Prihodnjo soboto, 24. januarja, ob 20. uri bodo imeli svoj kongres tudi člani sekcije ANPI - VZPI v Dolu. Kongres bo v običajnih prostorih pri Devetakih. Na dnevnem redu imajo poročilo o delovanju sekcije, blagajniško poročilo, pozdrave gostov, izvolitev novega odbora in predstavnikov za pokrajinski kongres. Sekcija VZPI - ANPI v Podgori sklicuje za soboto, 24. januarja, ob 19.30 'letni občni .zbor, ki bo v 'prostorih prosvetnega društva v Ulici Sottomonte. Na njem so vabljeni vsi člani in prijatelji. braca na vse stranke, predvsem pa na socialistične tovariše, je rečeno v letaku, da skupno poiščejo način za rešitev krize, ki tare državo. Komunisti vabijo vse delovne množice, da se zoperstavijo poskusom za sklicanje predčasnih političnih volitev. V okviru dejavnosti KPI za publi-cizacijo svojih tez bo posoška federacija priredila v petek, 23. januarja, ob 20. uri v Mestnem gledališču v Gradišču javno zborovanje, na katerem bo govoril član osrednjega vodstva Rino Serri. Uspešni nacrii geriškega IACP Na svojih zadnjih sejah je upravni odbor goriškega zavoda za ljudske hiše IACP odobril številne načrte za gradnjo ljudskih hiš. ki jih bodo zgradili na podlagi zakona 865. V Gradišču bodo zgradili 12 stanovanj v vrednosti 260.000.000 lir, v Gorici deset stanovanj za 268.000.000 lir, v Škocjanu 4 stanovanja za 104.000.000 lir in v Tržiču 10 stanovanj za 220.000.000 lir. Za gradnjo teh stanovanj morajo dobiti pristanek in tudi denar iz Rima. Ne gre torej za stavbe, ki bodo tako hitro v gradnji. Oddali pa so na dražbi gradnjo dveh stavb s 16 stanovanji v Krminu za skupno vsoto 236.950.000 lir. Dražbo je dobilo podjetje Clocchiati iz Vidma. potrjena linija politične alternative ,V poročilu Del Bena izražena podpora tezam tajnika De Martina: Izglasovana resolucija o nujnosti globalne zaščite slovenske manjšine Danes volitve na ikeju in učiteljišču Na klasičnem liceju «Primož Trubar» in na učiteljišču «Simon Gregorčič» bodo danes, od 8. do 20. ure, volitve v razne šolske svete. Dijaki in starši so predstavili e-nctne liste. Na liceju bodo dijaki volili tri zastopnike v zavodni svet, enega v disciplinski svet in po dva zastopnika v vsak razredni svet. Starši pa bodo volili svojega zastopnika v disciplinski svet, enega nadomestnega člana v zavodni svet in zastopnike v razredne svete. Tudi profesorji bodo volili nekatere svoje zastopnike. Tudi na učiteljišču bodo podobne volitve. Starši bodo tu volili samo svojega zastopnika v disciplinski svet in po dva v vsak razredni svet, dijaki pa tri v zavodni, enega : v disciplinski in dva v vsak razredni svet; prav tako imajo profesorji ne-1 z mest, ki so bila izraz sporazuma katere nadomestne volitve. | v levi sredini, o potrebi po globalni Delegati, ki so jih izvolili člani socialistične stranke na predkongresnih skupščinah v raznih krajih Goriške, so se sestali včeraj po poldne v Gorici, da bi izvolili pet delegatov goriške federacije na de želni kongres PSI, ki bo v Vidmu 31. januarja in 1. februarja. Konferenca delegatov je bila na sedežu goriške federacije v Ul. 9. av gusta. Ni to kongres federacije, ki bo kasneje. Po novem pravilniku imajo konference delegatov le nalogo, da izvolijo svoje delegate na deželni kongres, ki je bil na novo ustanovljen po lanski organizacijski konferenci v Firencah. Tajnik federacije Mario Del Ben je v svojem poročilu dejal, da je goriška federacija PSI pričela z alternativno politiko že pred nekaj leti, ko je prišlo do razdora leve sredine v raznih krajevnih upravah, in je izrazil zadovoljstvo, da je podobno politiko, ki jo je izražala socialistična baza, osvojil kasneje tudi deželni odbor stranke in v zadnjem razdobju tudi osrednje rimsko vodstvo. Sedanji politični trenutek ni med najlažjimi, je dejal Del Ben, socialistična stranka je postala tarča napadov z raznih strani, ker ni hotela več podpirati neodgovorne, protisindikalne in konservativne politike vlade Moro - La Malfa. Trenutek je težak, vendarle so bili socialisti vedno odgovorni in svojo odgovornost so pokazali tudi sedaj, ko so predstavili političnim silam v državi jasen program za izhod iz gospodarske krize. Na drugih silah leži sedaj odgovornost, sprejeti tak program ali pa iti na predčasne volitve. O političnem položaju pri nas je Del Ben dejal, da so odnosi s krščansko demokracijo opozicijskega značaja; krščanska demokracija se mora tudi pri nas zavedati lanskih volilnih rezultatov in marsikje je bila potisnjena zaradi svoje trme v opozicijo. Socialisti sodelujemo v občinah s komunisti, je dejal Del Ben; in čeprav nimamo vedno enakih pogledov na ista vprašanja, imamo stalno konfrontacijo in debato v želji, da poiščemo najboljšo in najbolj demokratično rešitev. V diskusijo po tajnikovem poročilu so posegli številni delegati. Ob zaključku konference so delegati soglasno sprejeli De Martinovo kongresno poročilo, poleg tega pa še resolucije o civilnih-pravicah, o o-stavkah socialističnih zastopnikov zaščiti Slovencev v deželi z zakonom, ki naj se izglasuje v rimskem parlamentu, in o slovenskem šolskem okraju. Za delegate na deželni kongres so bili izvoljeni Mario Del Ben, Franco luram, Rino Salvini, Silvio Cumpeta in Sergio Bozzi. Beograjska knjiga s člankom o Gorici Pri založniškem podjetju «Borba» v Beogradu je izšla knjiga z naslovom «Gradovi prijatelji», v kateri so opisana mesta, ki imajo prijateljske stike z jugoslovanskimi mesti. Knjiga je napisana v treh jezikih, srbohrvaščini, angleščini in ruščini, ima predgovore tajnika OZN Kurta Waldheima in jugoslovanskega predsednika Tita. Med mesti v Italiji najdemo, med drugimi Parmo, Bari, Bologno, Modeno, Trst in tudi Gorico. Članek o Gorici je napisal župan Pasquale De Simone, poleg članka pa je precej lepih slik o Gorici. Gorica je v tej knjigi opisana kot vesten prijatelj sosedne Nove Gorice. prvi seznam darovalcev, v glavnem bivših dijakov pokojnega profesorja. Danes objavljamo drugi seznam. Darovali so Rudi Devetak 2.000 lir, Franc Figelj 2.000 lir, Izidoro Prinčič 5.000 lir, Marilka Koršič 5.000 lir, Jožef Perin 2.000 lir. Tuša Lutman 5.000 lir, Kazimira Pavlin 5.000 lir, V.A. 5.000 lir, Jane Reščič 2.000 lir, kolega 2.000 lir, Marija Mahor 5.000 Ur. Nada Sanzin 5.000 Ur, Irena Vrtovec 10.000 lir. Prispevke zbira blagajnik Kmečke banke v Gorici. Sliki s Podnanosom in otroška prireditev Poteklo je skoro leto, odkar smo Vrhovci na pobudo PD «Danica» in domače sekcije VZPI obiskali Podnanos na Vipavskem in s tamkajšnjimi domačini navezali prijateljske stike. Ta izlet bo prišel verjetno v tradicijo, kajti obe vaški organizaciji bosta tudi letos -— in sicer 1. februarja — priredili podoben izlet. Predstavniki obeh vrhovskih organizacij so se že sestali z zastopniki krajevne skupnosti ter odborniki Zveze borcev iz Podnanosa in se skupaj pomenili, kako naj bi potekalo prijateljsko srečanje med Kraševci in Vipavci. Gostitelji so z zadovoljstvom sprejeli ponudbo, da bi Vrhovci v dvorani Vojka Premrla pripravili kulturni večer. Na sestanku so še podrobneje razpravljali o srečanju ter o pripravi Prešernove proslave. V razgovor so posegli številni odborniki prosvetnega društva. Pred sklenitvijo sestanka so govorili tudi o zadnji prireditvi, ki jo je društvo pripravilo za svoje najmlajše člane, prihod dedka Mraza. Predsednik PD «Danica» Leopold Devetak je izrekel o tej prireditvi zelo pohvalne besede, saj se je večera udeležilo okoli sto domačinov, kar pomeni polovica prebivalstva na Vrhu. Otroci in odrasli so bili na to prireditev zelo veseli in izrazili u-panje, da bi jo društvo ponovilo tudi prihodnje leto. Da je prireditev prav dobro u-spela, je nadaljeval prof. Devetak, ni nobenega dvoma, saj so celo v Katoliškem glasu tako pohvalno poročali o njej. Predsednik se je nato zahvalil vsem tistim, ki so sodelovali pri pripravi prireditve, in je še posebej pohvalil vse vaške kroniste, ki so o prireditvi tako nepristransko poročali. Še v zvezi s preteklo prireditvijo je povedal predsednik «Danice» svojim zaskrbljenim odbornikom, da gospodu Janezu Pavletiču ni nihče ukradel odrskih zaves. Ves odbor se je začudil, gospodar PD «Danica» je pohvalil tako skrbno gospodarjenje in vsi so bili zadovoljni, da neokradeni ni dobil tatu, kajti vsem je bilo jasno, v kakšni beli kaši bi lahko bili. Kronist z Vrha It Občinski delavci so te dni pričeli z vsakoletnim obrezovanjem vej dreves, ki rastejo ob mestnih ulicah. Tako delo je namreč potrebno, saj bi M sicer veje preveč razrastle ter kvarile lepoto ulic in drevoredov. Na sliki, ki smo jo posneli pred našim uredništvom, vidimo občinske delavce, ko obrezujejo drevesa v Ulici 24. maja. Občina bo uredila športne prostore v šolah Pisali smo že, da so predsedniki okoliških .šolskih svetov, ki imajo svoje šole na področju goriške občine, bili pri županu in zahtevali ureditev športnih igrišč na prostem na dvoriščih šol. Pred nekaj dnevi je župan pisal predsednikom štirih okoliških svetov (treh italijanskih in enega slovenskega), da bodo, upoštevajoč proračunske dotacije, uredili v teku prihodnjih dveh let taka športna igrišča na j prostem v šolah v Ulici Cappella, llllllllllllllllIUllllIlllIllIIlIllIllllllllimilllimillllllllUlIIIIIIIIIHIMHIIUIIIIIlIlllIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiililillIlIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllll SESTANEK ODBORNIKOV DRUŠTVA S SPI Mlado prosvetno društvo «Andrej Paglavec» bo skrbelo za vsestranski kulturni razvoj Obranili bodo junijski poletni praznik, prosvetni sedež pa bodo odprli 14. marca Prva prireditev bo Prešernova proslava V prostorih novega sedeža prosvetnega društva «Andrej Paglavec» v Podgori, ki ni še dokončan in ki ga bodo domačini s primemo slovesnostjo odprli 14. marca, je bila prejšnji večer seja odbora podgorskega društva in Slovenske prosvetne zveze. Predsednik mladega podgorskega društva Peršolja je prikazal program, ki ga imajo na vidiku domači prosvetni delavci v prihodnjih mesecih. Sedež bodo uradno odprli v nedeljo, 14. marca, popoldne, na svečanost bodo povabili prosvetna društva iz Goriške, da bodo sodelovala s svojim programom. Prireditev bo na prostem, kajti notranji prostori komaj zadostujejo za vaje pevskega zbora, za predavanja ali manjše prireditve, še prej pa bodo priredili Prešernovo proslavo, ki bo v prvi polovici februarja; na tej proslavi bodo sodelovali domači recitatorji in pevski zbor sosednega društva. Letos mislijo pripraviti tudi nekaj predavanj, ponovili bodo predvajanje filma o otvoritvi spomenika padlim v Podgori, tako da ga bodo lahko videli vsi domačini. Poletni praznile bo v dneh okrog 2. junija. To bo tradicionalna podgorska prireditev, ki so jo doslej pripravljali bivši partizani, da bi zbrali denar za gradnjo spomenika, odslej pa jo bosta prirejala skupno prosvetno društvo in borčevska sekcija. Tudi na tem prazniku mislijo organizirati kulturni program z nastopom nekaterih skupin. V programu imajo še izlet v Slovenijo, in sicer prve dni avgusta v Železnike na tamkajšnji «čipkarski dan». Ta izlet, ki bo združen s kulturnim nastopom, bo v okviru sodelovanja med SPZ in ZKPO v Škofji Loki. Seveda ne bo to vse delovanje, kajti pripravili bodo še nekaj drugih prireditev. Pevski zbor, ki je nastal lani poleti in ki je prvič nastopil pri otvoritvi spomenika, pridno vadi in bo seveda nastopal doma in v drugih krajih. V zboru je dvajset pevcev, ki so vsi marljivi pri vajah. V diskusijo so posegli prisotni člani domačega odbora kot tudi zastopniki SPZ. Prof. Leopold Devetak je prinesel tudi pozdrave Vrbovškega prosvetnega društva «Danica» in poudaril, da tudi vrhovsko društvo tesno sodeluje z borčevsko organizacijo. Danilo Nanut je prinesel tople pozdrave Štandrežcev in izrekel željo po tesnem sodelovanju med KMEČKA BANKA USTAN0VUENA UTA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosfa 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA dvema sosednima društvoma. Save-rij Rožič je poudaril skrb, ki jo bo zveza imela za razvoj tega novoustanovljenega društva, Zdenko Vogrič pa je obljubil pomoč pri raznih predavanjih. Tajnik SPZ Waltritsch je poudaril važnost obnavljanja prosvetnih društev v krajih, kjer jih več let ni bilo, ter gradnje večjih ali manjših prosvetnih sedežev in dejal, da bodo prav trije kraji v goriški občini, štandrež, Pevma in Podgora, odprli v kratkem prenovljene sedeže. Tajnik SPZ je še dejal, da bo moralo dajati prosvetno društvo «Andrej Paglavec» vso pomoč pri razvijanju slovenske šole v Podgori, kjer obstajajo velike možnosti za nadaljnji razvoj naše šole in vrtca. V Modernissimi! Mafcavejeva «Ljubezenska zgodba» V kinodvorani Modernissimo bodo v torek predvajali tretji film režiserja Dušana Tlakavejeva iz sklopa pregleda jugoslovanskega filma. To je «Ljubezenska zgodba-», film posnet leta 1967, v njem igrajo Eva Ras, Slobodan Aligrudič, Ružiča Sokič, Miodrag Andrič, Aleksandar Kostič. Film pripoveduje o mladi poštni uradnici, ki se zaljubi in poroči s političnim funkcionarjem, po doglednem času pa se spozna in zaljubi v moževega kolego in ima z njim otroka. Ko mož to izve, se najprej opije in nato ubije mlado ženo. Film pripoveduje o človeških nagonih, ki jih ni izkoreninila niti napredna družba. Človek je tudi v tem filmu, kot v vseh drugih filmih sodobne jugoslovanske kinematografije, v središču pozornosti. V torek v Verdiju italijansko gledališče V torek, 20. in v sredo, 21. januarja bo dramska družina italijanskega deželnega gledališča iz Trsta predvajala v goriškem Verdiju Artura Schnitzlerja igro «Anatol» v režiji Roberta Guicciardinija. Prosti sedeži so na razpolago v turistični pisarni Appiani na Korzu. Zaradi prepira pet oseb pred sodiščem Zaradi prepira se je moralo pred goriškim sodiščem zagovarjati pet oseb, od katerih so sodniki samo eno obsodili pogojno na 3 mesece zapora. Decembra leta 1971 sta se pred neko restavracijo v Dolenjah stepla 34-letni Alessandro Dogato iz Montevialeja, ki je bil v družbi 35-letnega Silvana Urdana iz Medeje, 25- letne Nadie Lesizza iz Krmina ter 26- letne Paole Gallane iz Vicenze, in 34-letni Ferruccio Meden iz Passia-na del Prato. Vzrok prepira je bil trma Medena, ki ni hotel premakniti svojega avtomobila. Na petkovi razpravi so obtoženci, Meden na eni strani, ostali štirje na drugi, skušali dokazati svojo nedolžnost. Očividno pa je bilo, da sta se Meden in Cogato stepla. Javni tožilec je zahteval za Urdana, Le-sizzo in Dogata 5 mesecev zapora, za Medena oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, za Gallano pa oprostitev. Odvetnik Domad (branil je Medena) je za svojega varovanca zahteval oprostitev, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Za oprostitev o-stalih štirih obtožencev sta se zavzela tudi odvetnika Pascoli in Ferlan. Goriško sodišče (predsednik dr. Dosta, stranska sodnika dr. Succi in dr. Marinelli, javni tožilec dr. Laudisio, zapisnikar Marra) je za krivega prepoznalo samo Dogata in ga obsodilo na 3 mesece zapora pogojno, ostale štiri pa je oprostilo za-I radi pomanjkanja dokazov. Plesni tečaj v Mladinskem centru V priredbi goriškega Mladinskega centra bodo letos pripravili plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj iz Ljubljane. Pobudo je dal Mladinski center zaradi povpraševanja večjega števila mladincev, ki bi se radi naučili tradicionalnih in sodobnih plesov. Doslej se je za plesni tečaj vpisalo preko 40 mladincev Tečaj, ki ga bodo pripravili v prostorih Mladinskega centra na Svetogorski cesti št. 84, predvideva deset lekcij. Prireditelji sporočajo, da imajo na razpolago še nekaj prostih mest. Kdor se hoče udeležiti tečaja, se lahko vpiše pri odbornikih Mladinskega krožka, ali naj se telefonsko oglasi v Dijaškem domu, tel. 83-495 • Goriško občino bo na današnji svečanosti v tržaški Rižarni zastopal občinski odbornik Ferruccio Fantini. 0 Goriški zavod za ljudske hiše namerava vzeti v službo za začasno dobo petih mesecev strojepisko. Kandidatke ali kandidati, ki imajo opravljeno nižjo srednjo šolo in ne več kot 32 let naj vložijo prošnjo v pisarni IADP v Ulici Pit-teri 4 do 26. januarja. • V torek, ob 21. uri bo tržaški kinoamater Renato Padovan predvajal v dvorani Stella Matutina nekaj svojih znanih kratkometražnih filmov. Večer prireja goriški kinoklub ENAL. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLA! STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ DANES, 18. t.m., ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korzo 13. Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na 3. abonmajski koncert, ki bo v sredo, 21. januarja, ob 20.30 v palači Attems. Nastopil bo SLOVENSKI OKTET Gostje se bodo predstavili s skladbami svetovnih renesančnih in klasičnih avtorjev ter s slovenskimi sodobnimi in narodnimi pesmimi. VABUENI ! Kino Gorica VERDI 14.45—22.00 «Frau Marlene». R. Schneider in P. Noire. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.00—22.00 «Afrikan-express». U. Andress in G. Gemma. Barvni film........ MODERNISSIMO 14.20-22.00 «Star-dust (Polvere di stelle)». D. Essex in A. Faith. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «Gli scassinatori». J. P. Beimondo in O. Sha-rii'. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Per le antiche scale». M. Mastroianni in B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Rollerball». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Detective Har-per: acqua alla gola». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Pik pantera festival humorja», ameriški barvni film ob 10.00. «Kun-fu zeleni obad», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Pik pantera festival humorja», ameriški barvni film ob 16.00. «Skok čez plot», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Dolina miru», slovenski barvni film ob 15.00. «Mafija v borbi z. inšpektorjem Tibsom», a-meriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. Akcija za odkup groba prof. Milana Bekarja Pisali smo že o akciji za odkup groba profesorja Milana Bekarja, ki je pokopan že deseto leto na glavnem goriškem pokopališču. O-bjavili smo pred petnajstimi dnevi DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. Prispevki V počastitev spomina Marte Kovic daruje družina Mozetič iz Gorice 5.000 lir za prosvetno društvo na Peči. Za prosvetni dom «Andrej Budal» v Štandrežu je daroval Milan Makuc iz Buenos Airesa 10.000 lir, Franjo Devetak iz štandreža 15.000 lir, Aleš Komavec iz Nove Gorice pa 10.000 lir. Dodajmo še, da je slednji daroval denar v spomin na svojega očeta Josipa Komavca, ki je bil prvi učitelj na slovenski ljudski šoli v Štandrežu, ko je bila ta še na Pilošču, v isti stavbi, kjer se sedaj ureja prosvetni dom «Andrej Budal». ZAHVALA Ob smrti naše drage MARTE KOVIC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, Id so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru in darovalcem cvetja. Družina Kovic Peč, 18. januarja 1976 PnmórsìèrSièvmk ZRMUJEHE QBLEimCE IZ PMTMIESM LITA Dr. Josip V/ilfan - pol stoletja naše zgodovine v Trstu in na Primorskem Ob 20-letmci smrti uglednega tržaškega slovenskega politika, pravnika in borca za naše narodnostne pravice in za pravice manjšin Pravzaprav je ime in delovanje dr. Josipa Wilfana st., ki je u-mrl pred dvajsetimi leti (8. marca 1955) tako popularno in splošno znano, da ob tej obletnici niti ne bi bilo potrebno obnavljati njegovih življenjepisnih podatkov. Že ob desetletnici smrti je bilo v Jadranskem koledarju zapisano, da njegovi znani članki v Edinosti, njegovi govori v okviru Kongresa evropskih narodnosti ter njegova večkratna predavanja o problemih narodnosti v Evropi ter njegove pravne analize o mednarodnem položaju manjšin, da «vse to čaka vešče pero, da zajame veliko življenjsko delo dr. Josipa Wilfana». To pero pa se, žal, še do danes ni našlo. Toda prav spričo podpisa zakonske pogodbe 10. nov. 1975, ki v kar največji meri naslanja pravice Slovencev v I-taliji na mednarodna načela, bi bilo nujno, da se tako pero končno najde. Zato naj pred ponavljanjem njegove biografije, navedemo naslove vsaj treh njegovih publikacij, ki jih hranijo vse večje evropske biblioteke začenši z ljubljansko NUK in dunajsko OSTEREISCHI-SHE NATIONALBIBLIOTHEK (L. Josefplatz, 1). To so: 1. V francoščini: «Les minori-tés ethniques et la paix en Europe. — Conference prononcée a Génève, le 25 Jan. 1929». (Etnične manjšine in mir v Evropi. — Predavanje v Ženevi 25. jan. 1929.»). 2. V nemščini. «Die program-fnatisdhe Arbeit der Nationali-tàtenkongresse. Aus d. Eroffnungs-rede zum Nationalitatenkongress 1934 Wien». (Aus «Nation und Staat, 1) («Programsko delo Kongresa narodnosti. Iz otvoritvenega govora na Kongresu narodnosti 1934») Dunaj. Iz.: Nation und Staat.). 3. V nemščini: «Der Europaische Nationalitatenkongress und das Problem des Friedens. — Wien, 1936.» («Evropski kongres narodnosti in problem miru. — Dunaj, 1936.») 4. V angleščini: Ista publikacija. (Vse so na razpolago tudi v tržaški Narodni in študijski knjižnici). Kdor pa bi želel Wilfanovo življenjsko delo globlje preučevati, lahko pregleda njegov osebni arhiv v Inštitutu za narodnostna vprašanja in v Mestnem arhivu v Ljubljani. Wilfanove življenjepisne podatke pa je dr. Lavo Čermelj ob njegovi smrti takole opisal: Rodil se je v Trstu, toda ni izšel iz delavskih ali kmečkih slojev našega naroda, temveč iz vrst tedaj porajajočega se slovenskega meščanstva v Trstu. Z imenom in delom dr. Josipa Wilfana je združeno pol stoletja naše zgodovine v Trstu in na Primorskem. Po končanih visokošolskih študijah na Dunaju je najprej služil kot koncipient pri narodnem borcu za Istro dr. Matku Laginji v Pulju, nato se je vrnil v svoje rojstno mesto Trst. že leta 1906 je postal tajnik, a od leta 1910 dalje predsednik političnega društva Edinost. Takega tajnika in predsednika pa je društvo tedaj tudi nujno potrebovalo. Za tržaške Slovence je že prešla doba narodnega prebujanja in narodnega dela za pridobitev in o-hranitev te ali one postojanke. Nastopil je čas, ko se je naš narod v Trstu uveljavil v vsem javnem življenju. Velika zasluga pri tem gre dr. Josipu Wilfanu. On je organiziral delo pri ljudskem štetju leta 1910, ki je prvič pokazalo svetu številčno moč slovenskega elementa v Trstu. V nemali meri je tudi njegova zasluga, da so se tržaški Slovenci tako sijajno odrezali na državnozborskih volitvah leta 1907 in 1911 ter pri volitvah v tržaški občinski svet in deželni zbor leta 1909 in 1913. O-bakrat je bil tudi dr. Wilfan izvoljen v občinski svet in tam je s svojim globokim znanjem, s samozavestnim nastopom, s silo svoje argumentacije ter s svojim govorniškim talentom in izbranim jezikom bil najpripravnejši zagovornik Pravic tržaških Slovencev, ki je moral imponirati tudi svojim naj-nujšim nasprotnikom v italijanskem taboru. Med prvo svetovno vojno je o-stal na svojem mestu in pomagal svojim rojakom, kolikor je bilo tedaj pač mogoče. Ob koncu voj-nfe Pa je bil v vodstvu Narodnega sreta. Ko je po prvi svetovni vojni dr. Otokar Rybàf zapustil Trst, da zastopa interese tržaških Slovencev na mirovni konferenci, je vse breme političnega borca pad-10 na Josipa Wilfana. Dvakrat zaporedoma, leta 1921 n leta 1924, je bil izvoljen v rimski parlament. Tam je z vsem Poudarkom branil pravice Sloven-j^v. m Hrvatov, ki so prišli pod Primorski Slovenci in Hrvatje 0 videli v njem svojega voditelja. Pa še več. čeprav so bili takrat lovenci in Hrvatje strankarsko ^azdvojeni, je bil dr. Josip Wil-an v očeh večine, ako ne vsega ^ašega naroda, simbol, okoli ka-, rega so se strnjevali v sve-em boju proti zatiralcem njiho-ve svobode in njihovih pravic. In raki avreoli so ga videli primor-ki Slovenci in Hrvatje tudi poz-i ko je moral zapustiti Trst rtaljj0> ker mu je bilo vsako 1 Pesno delovanje onemogočeno, ® Je v zunanjem svetu lahko o- zarjal na tragično usodo Slo-encev in Hrvatov ki so prišli P<** Italijo. ^ leta 1923-24 je zastopal slo-“^ko manjšino v Italiji v manj- šinski komisiji interparlamentar-ne unije, kjer se je odločno zavzemal za splošno in pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Od leta 1925 dalje do leta 1938 je bil predsednik in duša delovnega odbora kongresa evropskih narodnosti. Čeprav ta kongres ni imel in ni mogel imeti tistih konkretnih uspehov za naš narod na Primorskem, kakršnih so marsikateri želeli in pričakovali, moramo priznati, da je vprašanje primorskih Slovencev in Hrvatov postalo splošno znano prav po teh kongresih, še posebno po dejstvu, da je bil njih predsednik dr. Josip Wilfan .Če je zadobilo vprašanje narodnih manjšin tak velik pomen v mednarodnem življenju ter so se konkretizirali ustrezni pojmi in pravice, je to zasluga kongresa evropskih narodnosti, še posebno njihovega predsednika. Nedvomno so ti kongresi, pripomogli tudi k temu, da je danes v okviru organizamje ZN posebna podkomisija za proučevanje manjšinske zaščite. Leta 1939 je postalo delovanje kongresov nemogoče in dr. Josip Wilfan se je umaknil v Beograd. Tam je dočakal nemško in italijansko invazijo Jugoslavije in tam je preživel huda leta nemške o-kupacije. Ob koncu vojne je kot član instituta za mednarodna vprašanja v Beogradu s svojim znanjem in s svojimi izkustvi sodeloval pri pripravah za mirovno konferenco in se pozneje udeleževal konferenc, kjer se je razpravljalo o problemih manjšinskih pravic in manjšinske zaščite. Vso svojo govorniško silo in vso svojo avtoriteto pa je še enkrat pokazal, ko je v svojem 76. letu po oktobrski deklaraciji 1953 na zboru tržaških rojakov v Ljubljani dvignil svoj glas v obrambo naših pravičnih in upravičenih zahtev glede Trsta. Medtem je bilo vprašanje Trsta rešeno, toda ne tako, kakor je u-pravičeno predlagal in tako srčno želel dr. Josip Wilfan. S. R. fflli Avv/ol i B f • ■ f £/ JLMt ètdu* hmdh •itmm r ..MÀmk & TRIDESETI XANTOMI KAMEN NAŠEGA ZAMEJSKEGA LETOPISA Jadranski koledar 1976 Izdaja Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom SKGZ - Ureja Jože Koren - Oprema Graficenter List iz Kettejevega zapisnika I. 1897 Ko je jeseni leta 1945 pisatelj Jože Pahor zbiral prispevke za Koledar Gregorčičeve založbe, kakor se je njega dni imenoval današnji Jadranski koledar, kljub vsemu optimizmu, ki je prevevalo tisto naposled le dočakano svobodno jesen, morda le ni slutil, kakšno brazdo je zaoral. Na polici naših koledarjev se je zdaj pojavil trideseti zvezek — priložnost za proslavo jubileja, ki jo hote spregledamo zgolj zaradi dejstva, da smo v tem zadnjem času praznovali že toliko pomembnejših obletnic. Nikakor pa nas ne bi začudilo, če bi bili proti koncu minulega decembra povabljeni na majhno slovesnost ob izidu tega, ki mu lahko rečemo trideseti kantonski kamen našega zamejskega letopisa. Seči moramo do samega začetka koledarjev Mohorjeve družbe, da v polni meri razumemo pomen te publikacije v življenju naše narodnostne stupnosti, saj je še marsikje tudi danes, kakor nekoč, koledar edina knjiga, ki pride med letom v prenekatero družino. Zato je njegov pomen tem večji in tem večja tudi potreba koledarju priloženih knjig. Vemo, da nam utegne marsikdo očitati neutemeljeno črnogledost, ali dejstva jasno kažejo, da je knjigožercev Dr. Josip Wilfan hm mì ^;:o !.htìs E Ti INÌQUE S ET E A. P\!\ E\ E UM) TE - M.s; i’ tv: : ;■.%\ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiir OB 100-LETN1CI ROJSTVA (19. I. 1876) Dragotin Kette - pesnik nežnih čustev iz velike četverice «slovenske moderne» Spor med Cankarjem in Aškercem v zvezi s prvo izdajo zbirke Kettejevih pesmi, ki jo je uredil Anton Aškerc in ki je izšla leto dni po poetovi smrti i« ."> : M’-'r'- > '.UH: l v u, : ur; l : ..»i« . , ' Josip Wilfan: »Etnične manjšine in mir v Evropi» Mnogi mladi književniki, ki so se rodili v desetletju 1870-80, so proti koncu preteklega stoletja stopili na plan ter ubrali nov način prikazovanja svojih, oziroma človekovih čutenj, do življenja in dogajanja v njem, do sočloveka, do družbe itd. Ta mladi rod, ki je Slovencem ustvaril nove oblike pisanja in ki je vnesel v noše slovstvo pomladno svežnost in lepoto, so sestavljali: Dragotin Kette, Ivan Cankar, Cvetko Golar, Oton Župančič, Ksaver Meško, I-van Prijatelj, Josip Murn in še kateri drugi. Pozneje so se sicer njihova pota razšla v razne smeri — namreč le poslovno — toda štirje izmed njih — Kette, Cankar, Župančič in Murn, so se povezali v iskreno in trajno prijateljstvo ter tako ustvarili znano strujo «slovenska moderna», in povzdig- tom njega podpisali z založnikom nili našo pesem in naše pripoved- j Schvventnerjem pogodbo za tisk in ništvo v neslutene višine. In dveh j izdajo svojih pesmi. To se je zgo- teh velikih ustvarjalcev slovenskega slovstva, praznujemo letos stoletnico rojstva: Ketteja in Cankarja: prvi na vrsti je Kette, ki je tudi prvi od vseh umrl, ki pa je v kratkem času svojega življenja morda pesniško najbolj dozorel, ter bi — če bi mu bilo dano živeti — prav gotovo ustvaril dela, ki bi ga še bolj proslavila in postavila v še bolj izbrane vrste naših besednih umetnikov. Kette ni izdal svojih pesmi v samostojni izdaji v času, ko je še živel. Ni utegnil! Smrt ga je napadla zahrbtno in ga prehitela v njegovih načrtih za izdajo in komaj je še utegnil priporočiti se in izročiti pesmi Aškercu, ter po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui« PRED ODPRTJEM RAZSTAVE 23. T.M. Domača samouka - naivca prvič v dolinski Torkli OSKAR KOCJANČIČ - tiskar, pevec, orglar in slikar - DANILO KRIŽIVIANČIČ - strugar, ljubitelj Krasa in ljudi - brez maske Oskar Kocjančič (po poklicu tiskar) je v Dolini bolj ali manj znana oseba, saj že mnogo let nastopa za moški pevski zbor Valentin Vodnik, več kot deset let je v farni cerkvi za orglarja in navsezadnje je poznana njegova ljubezen do slikarstva. In prav zaradi likovne umetnosti sem bil pri njem, da zapišem krajši pogovor, saj bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v dolinski Torkli njegova prva osebna razstava. — Kako to, da si vzljubil slikarstvo in se temu tudi posvetil? S tem vprašanjem bi zaobjel tvoje začetke in vzpodbude, ki si jih ob prvem slikanju imel. — Spontano. Že ko sem hodil v vrtec, sem najraje packal, potem pa risal, medtem ko so se drugi otroci ubadali z raznimi igrami. To svoje veselje sem potem razvil v srednji šoli. V spominu i-mam dogodek, ko sem sodeloval na nekem natečuju, kjer so mi risbo odvrnili, češ, take upodobitve ni zmogel srednješolski deček. Od vedno se imam za samouka in nisem imel posebnih umetniških zgledovanj. .. — Kaj pomenijo vas, Dolina kot taka in njeni ljudje, v tvoji umetnosti? Vplivajo nate? — Precej vplivajo. Dolino gledam kot bi gledal knjigo in povsod vidim lepe in zanimive stvari. To skušam na svoj način upodobiti. Naš? ljudi še vedno gledam kot kmečke ljudi in tak ambient, ki ie se - vsaj zame - pristen in pošten, me najbolj priteguje. _ Vsi slikajo iz neke notranje potrebe, da se sprostijo ali koncentrirajo, ali pa iz drugih razlogov. čisto enostavno-zakaj slikas? - Lahko bi ti odgovoril zelo standardno, da čutim v sebi klic po slikarstvu. Vendar m te, -tim potrebo nekaj narediti. Vsec so mi barve, rišem za hobby. Lahko bi rekel, da se v slikarstvu najbolj spoznam. Slikal bi ure in ure, da bi me le čas ne gnjavil. — To je tvoja prva osebna razstava. Misliš vztrajati pri slikanju in posredovati svoje delovne dosežke publiki? — Tako mislim. Imel sem mnogo drugih dejavnosti, a sedaj se mislim posvetiti izključno slikarstvu, ker menim, da mi bo ta zvrst umetnosti dala največ osebnega zadoščenja. Kocjančič pa ne bo edini gost petkovega večera. Torkla bo gostovala še enega samouka, lahko bi rekel naivca, in to je Danilo Križmančič iz Bazovice (sicer prebiva v Frankovcu), po poklicu je strugar. Tudi njega sem obiskal in mu ob kozarcu domačega žganja postavil nekaj vprašanj. — Kdaj si se začel ukvarjati s slikarstvom? — Moji prvi resnejši poskusi segajo v leto 1971. Takrat sem prvič zavzeto pomislil, da bi u-stvarjal. Res pa je, da sem vedno rad slikal. — Kaj ti pomeni slikarstvo in kaj najraje upodabljaš? — SUkam, da izrazim svojo o-sebnost. Ob delu s čopičem se sprostim, poglobim se v svoje delo in z njim živim. Najbolj mi je všeč ženska golota, ker se mi zdi, da je v tem že preistorično bistvo ljudi, da se vsi pokažemo v pravi luči, brez maske. Rad u-podabljam Kras, ker to me spravi v prijetno razpoloženje in razmišljanje o raznih zadevah. — Slediš kaki umetnostni struji? — Po pravici povedano sledim sodobnemu dogajanju v likovni u-metnosti, vendar skušam biti samosvoj in slikam samo to, kar mi tisti trenutek leži. — Kaj misliš v bodoče? — Skušam napredovati v svoji umetnosti, da bodo slike čim bolj tehnično dovršene. Moja nadaljnja misel in veselje ostane likovna u-metnost, kajti zgrabila me je z vso močjo in moč slikarstva ni majhna. Dva mlada domača naivca o-tvarjata letošnjo sezono v Torkli. Galerija gre svojo pot, kot so si jo začrtali odborniki pri prosvetnem društvu Valentin Vodnik iz Doline. Naš program je jasen in kratek: ljudem posredovati vse najboljše, kar naš človek na umetniškem polju žanje. VeUko je še treba narediti, da bo Torkla udoben in intimen kotiček vseh nas, saj manjkata ustrezna razsvetljava in kurjava. Premostiti je treba še druge ovire, vendar dobra volja in obisk publike nam narekujeta, da vztrajamo na začrtani poti. Vemo, da je tako prav. Zato še enkrat obnavljam vabilo, da se v petek dobimo v DoUni in ob dobri kapljici (ki bo vsem obiskovalcem na razpolago) potrdimo priznanje umetnikoma in prosvetnim delavcem za njihov trud. MARIJ ČUK revije ZNAMENJE 6 Revija «Znamenje», ki jo izdaja celjska Mohorjeva družba in ki s številko 6 za november - december zaključuje svoj 5. letnik, posveča svoj uvodni uredniški sestavek slovenski škofovski konferenci in že takoj v začetku ugotavlja: «Nedavna dokončna pogodba glede meja med Jugoslavijo in Italijo bo nedvomno skoraj samodejno sprožila postopek za dokončno ureditev cerkveno pravnih vprašanj v Slovenskem primorju, se pravi ustanovitev tretje slovenske škofije, iz delov škofij, ki zdaj sestavljajo apostolsko administraturo Slovenskega primorja. Saj so doslej v Vatikanu na vse zadevne prošnje in zahteve odgovarjali, da je po njihovi praksi potreben prej sporazum med državama». Med ostalimi pomembnejšimi sestavki naj omenimo razmišljanje mariborskega škofa Vekoslava Grmiča z naslovom «Krščanstvo in ideologija», Jurija Zalokarja sestavek «Pozabljene prvine medicine», Petra Kovačiča - Peršina «Dnevniški zapis o utripu kulturnikove zavesti» z naslovom «Izrekati besedo» itd. dilo 22. aprila 1899 .torej samo štiri dni pred njegovo smrtjo. V pogodbi je bilo rečeno, da postane vse, kar je do tedaj Kette napisal, pa naj je bilo objavljeno ali v rokopisu — založnikova last, za kar mu bo založnik izplačal 210 goldinarjev. Ker se je Kette verjetno zavedal svojega obupnega zdravstvenega stanja in seveda zato tudi svoje bližnje smrti, je določil (menda samo ustmeno) za dediča Podporno društvo za Slovenske visokošolce na Dunaju. Kot pišejo, Kette ni rad sklenil pogodbe za izdajo pesmi, ter je takoj po podpisu obžaloval, da je to storil. Morda je v srcu le upal na ozdravljenje, ter bi izdajo pesmi raje sam uredil; morda je slutil, da Aškerc ne bo zadovoljivo opravil tega dela, kar se je po mnenju Kettejevih prijateljev, zlasti Cankarja — tudi zgodilo. Da ni prav rad sklenil pogodbe, je pisal pozneje Fr. Govekar, ki je bil navzoč pri tem dejanju in tudi, kot pišejo slovstveni zgodovinarji, je Alojzij Merhar (pesnik Silvin Gardenko), baje odsvetoval Ketteju Aškerca kot urednika njegovih pesmi. Kolikor je znano, v času ko je pisal in objavljal svoja dela, ni Kette mislil na to, da bi jih urejal in pripravljal za kakšno morebitno izdajo. Ko se je vrnil iz Trsta, kjer je služil vojaški rok, v Ljubljano bolan, je ob podpisu pogodbe z Schvventnerjem izročil tri beležnice pesmi, katere je prinesel od vojakov. Mnogo pesmi je bilo raztresenih pri raznih sorodnikih in znancih v Trnovem in Novem mestu, v Ljubljanskem Zvonu in drugih revijah in listih. Tudi prijatelji Cankar, Župančič, Murn in še kdo drug, so hranili mnogo Kettejevih del, ker so si med seboj izmenjavali pesmi, da so se prepričali o delih in pisanju drug drugega, ter si tako dajali nasvete in popravke. Kot vidimo, napisanega je bilo mnogo — pesmi in proze — zbranega pa le bolj malo — in tako je šlo v tisk in knjigo Kettejevo delo precej okrnjeno in nepopolno, za kar je nastal pozneje oster spor med pesnikovimi prijatelji s Cankarjem na čelu ter urednikom in izdajateljem poezij A. Aškercem na nasprotni strani. Spor se je vlekel precej dolgo in očitki so padali v precej ostrem tonu. Spor se ni popolnoma polegel niti drugi, popolnejši izdaji leta 1907, v katero je Aškerc vnesel se mnogo neobjavljenih pesmi, ki so mu jih poslali razni lastniki zapuščine, do katerih ni prišel, ko je pripravljal prvo izdajo. «Poezije» so izšle točno eno leto po pesnikovi smrti in sicer proti koncu aprila 1900. Najprej je sedem strani uvoda, nato sledijo pesmi, ki so porazdeljene v tri poglavja: Pesmi, Gazele in Soneti. V uvodu razlaga Aškerc zakaj je tako porazdelil, kje je dobil in našel pesmi, kaj je izpustil iz objave itd. Napisal je tudi kratek življenjepis mladega pesnika, kjer pove, da se je Kette rodil 19.1.1876 na Premu pri Dirski Bistrici. Oče je bil ljudskošolski učitelj, razgledan in duhovit mož; mater je izgubil, ko je bil še deček, očeta pa. ko mu je bilo 16 let. Ko je tako ostal sam, so zanj skrbeli sorodniki ,ki pa so svojo podporo vezali na pogoj, da bo študiral teologijo ter postal duhovnik, kar pa je mladi študent Kette odklonil. Preživljal se je s poučevanjem in od skromnih podpor, dokler ga je spravil rodoljub in pesnik Ivan Resman v Novo mesto, kjer si je uredil še kar udobno življenje in tudi dokončal gimnazijo ter opravil zrelostni izpit. Po izpitu je moral k vojakom. Poslali so ga v Trst, kjer pa se v novem življenju ni počutil prav nič dobro, a je kljub vsem težavam pesnil. In prav v tem težkem času svojega neveselega življenja je tu, v Trstu, napisal ciklus pesmi «Na molu San Carlo». in res mu je bilo življenje v vojaški suknji usodno. Verjetno že načet od jetike, (ki je bila nekako družinska bolezen, saj sta zanjo umrla oba roditelja) — se je na nekih napornih vajah zelo u-trudil in prehladil, začel je bruhati kri. Poslali so ga v vojaško bolnico, kjer se je nekaj časa zdravil, sredi marca 1899 pa so m Dragotin Kette (Portret Božidarja Jakca) ga odpustili in poslali domov — ki pa ga na žalost nikjer ni imel! Zatekel se je — bolan — k prijatelju Murnu, v staro «cukrarno», kjer je dobil pri dobrih ljudeh skromno ležišče in nekaj podpore LADO PREMRU (Nadaljevanje na 8. strani) med nami vsak dan manj, medtem ko se marsikdo še sploh ni dokopal do zavesti o življenjski nujnosti branja. Mimo tega pa je vendarle tudi res, da je Jadranski koledar že sam po sebi vsa ta leta publikacija tolikšnega formata, da navsezadnje ne potrebuje nobenega opravičevanja zunaj sebe. V njem je zbranega toliko bogastva o našem življenju in odigrani zgodovinski vlogi, da si nikakor ne moremo zamisliti zgodovinskega pregleda povojnih dogodkov, ki bi šel mimo v koledarju zbranih pričevanj. Tak je tudi letošnji. To je verjetno nujno povedati že v začetku, da ne bi bilo nepotrebnih nesporazumov. Zakaj ob vsej hvali ostane vendar tudi prostor za nekaj kritičnih pripomb na račun marsičesa, kar sicer ne izvira od urednika in njegove dobre volje, ampak iz specifičnosti našega stanja: s tem mislimo predvsem na kronično pomanjkanje določene vrste sodelavcev ter na preobremenjenost mnogih drugih in iz nje izhajajočo večno časovno stisko. Pojdimo torej po vrsti. Letošnji Jadranski koledar, ki ga je tudi to pot uredil Jože Koren obsega, brez oglasov, tristo strani, od katerih je prvih trideset neoštevil-čenih in prinašajo običajni koledarski del s seznamom pomembnih datumov iz naše ožje zgodovine. Končuje se z beležko ob izgubi dveh dolgoletnih sodelavcev, Iva Marinčiča in Rada Bednafika, ki sta v svojih prispevkih opisovala življenje goriških Slovencev, in ni iz pietete, če zapišemo, da njuno odsotnost na straneh, ki sledijo, tudi resnično občutimo. Uvodno besedo je napisal Boris Race. Dejstvo, da zaradi itaiijan-sko-jugoslovanskega sporazuma o meji tudi preteklo leto lahko proglasimo za prelomno, mu je narekovalo prikaz vrste temeljnih letnic v zgodovini naše narodnostne skupnosti od tistega 1945, ki je bilo prelomno za ves svet. Ob analizi vsebine in posledic posameznih ključnih trenutkov seveda posveti največ pozornosti septembrskemu sporazumu o meji in o pospeševanju medsebojnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja, katerega besedilo je objavljeno na koncu koledarja, predvsem pa členom, ki se neposredno tičejo naše manjšine. Race svoj zapis zaključuje z upanjem, ki ni samo njegovo, da prihodnje leto, ko bo treba napraviti obračun, «pisec ne bo v zadregi». Po urednikovih zapisih, posvečenih tridesetim povojnim letom našega gledališča in stoletnici Edinosti, sledi vrsta prispevkov, ki naj nam jih bo dovoljeno predstaviti v nekoliko drugačnem vrstnem redu, kakor nam jih posreduje kazalo. Neposredno na uvodno besedo se navezuje članek Elia Fornazariča «Dvajset let obmejnih sporazumov». V njem na kratko prikaže pomen sporazumov o osebnem 'in blagovnem prometu med sosednimi obmejnimi področji ter nihanje osebnih prehodov in blagovne menjave tudi z vrsto razpredelnic in grafikonov. S številnimi razpredelnicami je prav tako opremljena analiza junijskih volitev ter njihovih rezultatov v deželi in med Slovenci, ki jo je pripravil Karel šiškovič. Avtor gre za vzroki nazaj do leta 1968 in do «malega gospodarskega čudeža», nakar sledi gospodarskim in političnim krizam mimo referenduma do 15. junija, da bi na koncu natančno in prepričljivo razčlenil volilne rezultate. K tem prispevkom, ki po našem mnenju sodijo med temeljno gradivo takšnega koledarja, moramo prišteti še članek Albina Bubniča «Slovenska šola 1975-76», prav tako ilustriran z razpredelnicami in števili, ki sama najbolj zgovorno pričajo o rasti naše šole, in «Vprašanje tržaškega in goriškega Krasa», v katerem Stanko Oblak spregovori v skopih, vendar jasnih besedah o zaščiti Krasa, kmetovanju, gozdarjenju in jusar-skih zemljiščih. V vsakodnevnost naših ljudi sežejo trije članki, ki jih kaže navesti neposredno za že omenjenimi. V prvem se Bojan Brezigar sprašuje o prihodnosti nabrežin-skih kamnolomov, seveda ne brez kratkega pogleda nazaj, v sam njihov začetek. Danilo Sedmak s «Centri za umsko zdravljenje na Tržaškem» nadaljuje že v lanskem koledarju začeti pogovor o prizadevanjih vodstva tržaške psihiatrične bolnišnice za rehabilitacijo bolnikov. Živa Gruden pa s kratkim zapisom tudi v koledarju opozori na pošolski pouk v Beneški Sloveniji, pač doslej še edino obliko pouka v materinščini, na izredno aktivnost in požrtvovalnost nekaterih naših tamkajšnjih ljudi in na bogate sadove njihovega dela, ki ga prikaže s prgiščem prvih sadov: v domačem narečju zapisanih skromnih pesmic in proznih sestavkov beneških šolarjev. V koledarju, ki ga izdaja neka narodnostna manjšina, je seveda povsem naravno, da zvemo kaj tudi o drugih manjšinah, in urednik‘nam je tu posredoval tri, smiselno komplementarne članke: Avguština Ma Ile ja «Razvoj in problematika slovenskega osnovnega šolstva oziroma dvojezičnega obveznega šolstva na Koroškem», ki smo ga sicer slišali kot referat na simpoziju SLORI o šolstvu; obsežen, pa tudi vsestranski in temeljit prikaz porabskib Slovencev izpod peresa Draga Pahorja in zapis Alberta Rejca o Vojvodini — mozaiku narodnosti. S temi tremi prispevki spoznamo pobliže iz koroške problematike enega najbolj bolečih problemov, zvemo dovolj obsežno, kako živijo naši bratje v tistem «tretjem zamejstvu» v mejah Madžarske, o katerem skoraj nikdar ne govorimo, da večina izmed nas o njih v glavnem ne ve drugega kakor ime, in spoznamo, kako je mogoče še tako zapletene stvari urediti, kjer je za to dobra volja. Vsi doslej omenjeni članki obsegajo skupno nekako četrtino vseh strani, medtem ko je dobra polovica koledarja posvečena raznim obletnicam, partizanskim in drugim spominom in zgodovinskim zapisom. V tem vidimo nesorazmerje, ki se nam zdi težko opravičljivo. Mislimo, da bi bil moral urednik pokazati tršo roko, nikakor ne zaradi kvalitete posameznih prispevkov, saj so vsak po svoje več kot zanimivi in vsekakor zaslužijo objavo, vprašanje pa je, kje. V koledarju se nam zdi nesprejemljiv vsaj dnevnik Miroslava Pre-mruja, ki se vleče že tretje leto in ga je šele sedaj, ko je končan, mogoče s pridom prebrati. Nedvomno sodi v letopis kake študijske knjižnice ali v zgodovinski almanah, ampak koledar ni ne prvo ne drugo. Prav tako bi bilo verjetno kje drugje primernejše mesto Branka Marušiča «Dodatek k neobjavljenim dopisom E. Klavžarja F. Levcu». Zanimiv, kakor vsa avtentična pričevanja, se nam zdi tudi zapis Lada Božiča «Iz beležke propagandista Kosovelove brigade» (20 strani!), sorodno mu je poročilo Cirila Zupanca o partizanski bolnišnici v Srednjem. Srečko Vilhar je prispeval «Prepreke na poteh prekomorcev v domovino», Albert Klun pa «Prekomorci na Korčuli leta 1943 in 1944», medtem ko Maks Zadnik objavlja odlomek iz knjige «Istrski odred», v katerem opisuje smrt esesovskega komandanta Wirtha, čigar ime in vzdevek Satan sta tesno povezana z Rižarno. Vsi trije prispevki na temelju novih podatkov dodatno osvetljujejo nekatera sicer znana poglavja iz naše preteklosti. Pomemben delež v letošnjem koledarju gre odmeriti odlomku iz razprave dr. Milice Kac n Wo-hinz o upravni reorganizaciji Julijske krajine leta 1923, ki naj bi bila služila za olajševanje asimilacijske dejavnosti fašističnih o-blasti, in sestavku Borisa Gombača o ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratke stranke v Tr-MIROSLAV KOŠUTA (Nadaljevanje na 8. strani) lllliliiililIllliliiiliiliillllllIliiMiiiiiIllliiiillIltiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiilliilliliiiiiiIltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiunm, PETI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE ZAGREBŠKI SOLISTI V KlILTMEM DOMU v Se vedno dostojna raven v senci upravičene slave ansambla iz Janigrovih let Glasbena matica je 12. t.m. v Kulturnem domu priredila redni abonmajski koncert, na katerem so nastopili Zagrebški solisti. Na sporedu je bila Simfonija v C-du-ru Antonija Vivaldija, koncert za violino v d-molu Giuseppa Tartinija, Koncertantni kvartet Ive Mate Jarnoviča, Divertimento v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Stare arije in plesi Ottorina Respighija in Romunski plesi Bele Bartoka. Program je bil torej v pretežnem merilu bolj popularnega značaja in ga je poslušalstvo ob dobri izvedbi sprejemalo z živim občutjem. Ansambel Zagrebških solistov si je že takorekoč takoj na začetku svojega delovanja utrl pot v široki svet. V sorazmerno kratkem času si je pridobil sloves enega najboljših godalnih ansamblov, ki so si ga zaradi dovršene igre, kakor zaradi visoke oblikovalne kulture, želele poslušati tudi najbolj zahtevne sredine. Tako je ansambel, katerega oblikovalna moč je zrasla iz muzikalno globoko občutene osebnosti Anton ja Janigra, osvojil takorekoč vse kontinente. Enotna igra, precizen ritem, zvočna uravnovešenost celotnega ansambla, jasnost v frazira-nju, stilna adekvatnost in plastičnost v gradnji so bile odlike, ki jih je dosegel v visoki meri. Še danes uživa priznanja dobrega komornega ansambla, čeprav m mogel zadržati nekdanjih zares izjemnih dosežkov v pogledu enotnosti in preciznosti igre, predvsem pa v pogledu izredne sproščenosti muziciranja, ki se je odražalo v tenkočutnih oblikovanih lokih, spajajočih se v čudovite tonske zgradbe. Nekatera med njimi mm še danes na posnetkih nu-aijo bogata doživetja in potrjujejo visok vzpon zagrebškega ansambla, ki je vzpodbudno vplival m celokupno rast jugoslovanske komorne reprodukcije v zadnjih dveh desetletjih. Na tem področju ima ansambel brez dvoma še veno važno vlogo. kar je pokazal. tud; koncert v Kulturnem domu, kjer smo lahko ugotovili, da je bil, v primerjavi z nastopom lanske jesen: v Opatiji na Jugoslovanski glasbeni tribuni, tokrat boljši: preciznejši v igri, toplejši po celotnem zvoku in bolj nazoren v oblikovanju, še posebej so se poslušalci razvneli ob Tartinijevem Koncertu, v katerem je kot solist nastopil Tonko Ninič. Predstavil se je kot dober violinist čiste igre in osebnost pristnega muzikalnega zanosa; želel bi si bolj tesnega in bolj prefinjenega sodelovanja orkestra, ki je učinkoval nekoliko premalo plastično. Dobro so bile izvedene Stare arije in plesi Ottorina Respighija in pa Bartokovi Romunski plesi. Ob koncu je ansambel dodal se dve točki: zmni Pizzicato Benjamina Brittna in krajšo skladbo hrvaškega skladatelja Franca Lhotke, ki pa bi zaradi precej o-hlapne izvedbe lahko brez škode odpadla. IVAN SILIČ Pnmoršladneviuk g 18. januarja 197t ~ iii*-;....ili:.'. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Preden odločate o neki zadevi trajnejšega značaja, se vsaj malo posvetujte. Tudi sicer naj se vam preveč ne mudi, kajti naglica, podobno kot jeza, je slab svetovalec. V svojih odnosih bodite iskreni. Glede zdravja brez skrbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priložnosti bo veliko, vprašanje je, če boste znali izbrati pravo priložnost in pravi trenutek. Ne prevzemajte si prevelikih obveznosti. Prijetno razpoloženje v družbi, ki ste jo pogosto odklanjali. Ne rinite pa predaleč. Kar dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vaš nastop bo kar dober. Vtis, ki ga boste napravili, bo lahko odločilen. Vendar ne računajte le z uspehi in lahkimi zaslužki. Zavihati bo treba rokave in napeti vse sile. Uspeh na delu vam bo omogočil tudi uspeh v družbi. Utrujeni boste. Veljaven od 18. do 24. januarja 1976 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Kar ste ne-""" ’ koč sejali, boste sedaj želi. Ni rečeno, da bo šlo vse slabo, vendar tudi velikih rezultatov ne bo. Pismo ali darilo, vsekakor znak prijateljstva in čustvenih vezi. Ne bi bilo napak pri zdravniku preveriti slabo počutje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Opravka boste imeli z ljudmi, I ki jim ne bo lahko priti do živega. Če boste ubrah pravo taktiko in če boste zadevi kos, se vam ni kaj bati. Nadzirajte svoje živce in tudi čustva. Preradi se preveč poženete, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kar krepko po poti, pa čeprav vam bodo metali polena. Na delu ali v poslih se boste kljub temu še kar obnesli. Ne bo tako v družbi, še manj pa v nekih novih prijateljskih zvezah. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Obetajo se vam nove . _ možnosti za uvelja-1 E ^ vitev, vendar ne bo šlo vse brez težav. Dobili boste obisk ali pošto od daleč. Krepko se boste uveljavili v družbi, ki ste jo prav vi odklanjali. Otresite se prevzetnosti, ŠKORPIJON (od 24. ri3 § g....... MAJ V DEŽELI SOVJETOV - POT K SVETLOBI :::::::::::::::::::::::: POJASNILO BRALCU V 1975. letu sem bil kar dvakrat v Odesi. Prvič februarja in drugič konec maja. Ker pa sta bili ti moji potovanji na obale črnega morja v tesni zvezi z dvema mojima poprejšnjima potovanjema v to veliko črnomorsko pristanišče, sem svoje dnevniške zapiske tega svojega tretjega poglavja potopisa pod skupnim naslovom Maj v deželi Sovjetov začel s 14. septembrom 1973. leta, ko sem se drugič v svojem življenju napotil v deželo Sovjetov. Sicer pa bo bralec sam lahko ugotovil, zakaj sem segel dve leti nazaj in tudi razumel, zakaj sem temu poglavju dal prav naslov Pot k svetlobi. LJUBLJANA — BEOGRAD — MOSKVA — ODESA Petek, 14. septembra 1973 Priznati moram, da sem vstal ta petek, 14. septembra, zelo zgodaj in tudi ves vznemirjen. Nisem imel samo treme pred daljnim, neznanim potovanjem (te treme sem se kot novinar, ki je nekako vedno na poti, že zdavnaj znebil), temveč tudi zavoljo tega, ker bom moral prvič v življenju voditi slepega, mladega človeka, ki ga nisem niti poznal in še to zelo daleč, prav tako v daljno, neznano Odeso. čeprav smo z zamudo odleteli /zr ljubljanskega letališča «Brnik» proti Beogradu, me trema, oziroma radovednost in tesnoba hkrati nikakor nista zapustili. Med poletom sem premišljal, kakšno bo zdaj ponovno srečanje s Sovjetsko zvezo po osmih letih. Takrat me nič ni skrbelo. Najprej sem bil turist, potem pa uradni gost beloruskega dnevnika «Sovjetska Belorusija» v Minsku, to pot pa potujem po naših pojmih službeno, za sovjetske pojme pa kot posameznik, kar pomeni, da si skoraj nič, oziroma, da pri njih takšnih individualnih, pa četudi službenih o-biskov tujcev sploh niso vajeni. Te in podobne misli so se mi motale po glavi, me vznemirjale in navdajale s strahom pa spet s tisto tesnobo, pričakujočo radovednostjo, ko nekako rečeš sam v sebi: pa naj bo, kar bo, saj slabše biti ne more... Okrog osmih je naše letalo gladko in brez večjih tresljajev pristalo na vzletni stezi beograjskega letališča Sur-čin in začelo rulati proti pristaniški zgradbi. Tisto malo prtljage ( na pot nosim s seboj vedno čim manj prtljage, tako me je izučila praksa) sem že v Ljubljani oddal kot prtljago, namenjeno naravnost v Moskvo, tako da sem v Beogradu izstopil brez vsega, samo s fotografskim aparatom čez rame in v površniku, kajti vedel sem, da bo v Rusiji lahko že mraz, čeprav je pri nas sijalo milo jesensko sonce in so dnevi srednje jeseni topli in lepi kot pozno poletje. V čakalnici beograjskega letališča je mrgolelo potnikov in nežni , ženski glas je preko zvočnika nenehno napovedoval odhode in prihode letal iz vseh smeri in v vse smeri. Oziral sem se okrog, da bi kje zagledal svojega bodočega sopotnika, vendar ga ni še bilo nikjer. S seboj sem imel izvod revije Tovariša, ki je izšla prejšnjega dne (bralcu moram pojasniti, da sem bil takrat zaposlen kot novinar v uredništvu danes, žal, pokojnega Tovariša), v kateri je moj takratni kolega Jože Ve-trovec napisal krajši članek pod naslovom V sončno kliniko po vid in s podnaslovom «Tovarišev novinar bo spremljal oslepelega delavca na inštitut za očesne bolezni in terapijo tkiv Pilatov v Odeso, kjer bodo fantu skušali vrniti vid...» Kolega Vetrovee mi je za pot napisal naslednjo popotnico: «Naš reporter Dušan željeznov se je v petek, 14. septembra odpravil na nenavadno potovanje v Sovjetsko zvezo. V Odeso je odpeljal na zdravljenje dvaindvajsetletnega delavca Miomira Laziča. Fant je bil zaposlen v tovarni Donit v Borovnici. Letos 6. februarja se mu je med delom pripetila huda nesreča: v oči mu je brizgnil natrijev lug in nesrečnežu utrnil vid. Na inštitutu za očesne belezni in terapijo tkiva «Pilatov» v Odesi mu bodo skušali vrniti vid, s tem da bodo presadili roženico na enem očesu. «Z veseljem sem se odločil, da bom oslepelega delavca spremljal v Sovjetsko zvezo in kolegi v uredništvu so me pri tem vneto vzpodbujali, je pripovedoval Dušan Željeznov pred odhodom. V novinarstvu je že dvajset let, dolga leta pa se ukvarja predvsem z znanostjo in medicino. Kot dober poznavalec ruščine je vrh tega prevedel v slovenščino vrsto del sovjetskih avtorjev (Faustovski, šolohov, Ivanov, Solženicin, Erenburg itd.). Sovjetsko ministrstvo je v pičlih štirinajstih dneh odobrilo zdravljenje na svojem inštitutu, v moderni kliniki, kjer že dolga leta presajajo roženice. Tudi naša tovarna se je brez oklevanja zavzela za svojega mladega in pridnega delavca. Ponudila se je, da bo poravnala vse stroške za zdravljenje. Toda ko so na skupnosti socialnega zavarovanja Slovenije zvedeli, da utegne Miomir Lazič spet spregledati, so vse stroške vzeli na svoja ramena. Miomira so do nedavnega zdravili v Beogradu in prav tu ga je pregledala Nadežda A. Pučkovskaja, sovjetska zdravnica, ki vodi inštitut v Odesi. Mlademu delavcu je vlila upanja, da bo kmalu spet videl. Rekla je, da ima fant veliko možnosti, a da še ne more natanko povedati, ali mu bodo vsadili plastično roženico ali roženico iz banke človeških organov. Mlademu delavcu iz borovniškega Donita seveda še ni mogla obljubiti, kako dobro bo po operaciji videl. Zdravljenje bo trajalo štiri mesece in takrat bo naš novinar Dušan željeznov spet potoval v Sovjetsko zvezo, da bi Miomira Laziča spremljal na poti domov. A veliko upanje je, da ga bo res samo spremljal, ne pa tudi — vodil. Samo potovanje od Beograda do Odese ne bo naporno, saj je edina možnost letalo, ki bo hitro premagalo 4500 kilometrov dolgo pot. Dušan željeznov še nikoli ni vodil nobenega bolnika, še zlasti nima prakse v ravnanju s slepim človekom, toda zagotovil je, da se bo čim bolj potrudil. Pričakuje, da bo imel preglavice edino s hranjenjem, sicer bo pa vse v redu. Za oslepelega delavca so v tovarni Donit pokazali izredno skrb. Direktor Simo Zurunič se je osebno zavzel zanj. Tudi na socialnem zavarovanju so se izkazali s svojo pozornostjo. Naša revija je z največjim veseljem sprejela pokroviteljstvo nad prevozom v Sovjetsko zvezo, Dušan Željeznov, ki se bo čez teden dni vrnil s potovanja, pa bo natančno poročal, kako zdravijo v «sončni kliniki» Miomira Laziča in druge bolnike. Upravnik beograjske očesne klinike, profesor dr. Milan Blagojevič, ki je mladega delavca zdravil doslej, trdno upa, da mu bodo sovjetski strokovnjaki povrnili vid.» (Nadaljevanje sledi) NOGOMET s V PRVENSTVU D LIGE Zelo okrnjena Triestina proti novincu San Dona ju Pro Gorizia nujsio potrebuje točke - Ponziana bo igrala z zadnjeuvrščenim Bassanom Deželni pokal MI» dokončno tržaški potepni V današnjem predzadnjem kolu Goričani, ne smejo poraženi zapu- zimskega dela nogometnega prvenstva D lige bo osrednja tekma Montebelluna - Mestrina, Ti moštvi sodita med močnejše ekipe te skupine. Za deželne četrtoligaše bo današnji zavrtljaj precej napo-ren. BASSANO — PONZIANA Varovanci trenerja Sadarja gredo v goste k Bassanu, ki je trenutno na repu lestvice. Ekipa Bassana je v zadnjih štirih nastopih doživela štiri poraze, kar je dalo povod za ostre kritike navijačev proti trenerju Naveju, kateremu je grozil odstop. Trener Nave je nedvomno eden najboljših, saj je tudi selektor reprezentance D lige in prav gotovo ni preveč kriv za kritični položaj Bassana. Vzrok je čisto drugačnega izvora in sicer v pomanjkanju dobrih nogometašev, ki sicer niso slabi, manjka jim morda le zaupanje v lastne moči. Ekipo Bassana, ki smo jo že videli v Trstu, je zelo pomanjkljiva v obrambi, kjer izstopata čistilec Primon in sto-per Gemmo. Omeniti bi veljalo še zanesljivega vratarja Magrina. Šibka točka moštva je napad (ekipa je dosegla le osem golov). Dober je sicer srednji napadalec Sandri, vendar igra preveč v ozadju, medtem ko je levo krilo Mestriner (letošnji nakup) s tremi zadetki nekoliko razočaral. Kljub temu Ponziana ne bo imela lahke naloge, saj so predstavniki Bassana lačni točk in zato odločno startajo na zmago. V taboru Pon-ziane pa vseeno vlada optimizem, ker je morala ekipe po zmagi nad Adriesejem odlična. V postavi bo Sadar moral zamenjati le poškodovanega Bemba, medtem ko bodo o-stali ohranili svoja mesta. MONFALCONE — DOLO V Tržič pride nevaren nasprotnik, ki je v tem prvenstvu doživel le dva poraza (Chievo-Adriese). Predstavniki Dola sodijo trenutno med najboljše ekipe prvenstva. O njih je prav prejšnji teden izrekel laskavo pohvalo tudi bivši «čarovnik» italijanskega nogometa Helenio Her-rera. Moštvo sicer nima posameznikov, da bi izstopali, vendar je trener Camuffo s skrbnim delom dal ekipi lepo skupno igro, oziroma: e-kipa je močna kot celota. Tržičani se tega dobro zavedajo in čeprav so potrebni točk ne mislijo igrati napadalno, kajti to bi jih lahko drago stalo. Z obrambno igro želijo o-svojiti tržičani točko, ki bi predstavljala že lep uspeh. SAMPIETRESE — PRO GORIZIA Čeprav igrajo v gosteh tokrat stiti igrišča, kajti njihov položaj na lestvici je kritičen. Seveda odnesti točke predstavnikom Sampietreseja ni lahka naloga. Sampietrese, ki je leto? precej obnovil svoje vrste, je tudi potreben točk. Moštvo je trenutno s 16 točkami na desetem mestu lestvice. Moč ekipe predstavlja obramba, kjer izstopata mlada in obetajoča 20-letna Azzi in Mos-sini, za katera ponujajo že nad 50 milijonov lir. Pro Gorizia pa je pomanjkljiva prav v napadu in v gosteh_ so Goričani do sedaj dobesedno razočarali, saj niso v sedmih tekmah dali še nobenega gola. Trener Zoratti, ki vestno dela in se trudi, zaupa svojim varovancem, navijači pa nekoliko manj. Kljub temu pa vsi želijo, da bi Goričanom uspelo prinesti domov točko. TRIESTINA — S. DONA Po medlih nastopih je prišla cela serija poškodb in nesreč v taboru Triestine, zato bo dvoboj z novincem S. Donajem naporen. Prejšnjo nedeljo sta se resno poškodovala Ludwig in Goffi, ta teden pa si je na treningu zlomil prst še Dri in tako je Triestina praktično ostala brez pravih napadalcev. Poleg tega je disciplinska komisija diskvalificirala za štiri nedelje trenerja Tagliavinija, ki bo moral slediti tekmam s tribune. Navijači so sicer optimisti, vendar nasprotnik ne bo lahka ovira. Res je, da je S. Dona letos novinec lige, vendar se je moštvo do sedaj še kar dobro izkazalo in to priča tudi lestvica (osmo mesto z 18 točkami). V vrstah S. Donaja bi pred vsemi omenili veterana Flaboreo, ki je letos pristopil od Udineseja, nato še krilo Turola in mladega srednjega napadalca Mora, ki je s štirimi zadetki najboljši strelec ekipe. Pozabiti pa ne smemo še na 20-letnega Ca gnina, ki igra vlogo zveze in za katerega ponujajo že nad 40 milijonov lir. Torej, čeprav ni nihče pričakoval, bo tudi današnji nastop z novincem povzročal preglavice Triestini, ki bo morala na igrišče v okrnjeni postavi in brez trenerja. Tagliavinija bo na klopi nadomestil Var-glien, za nadomestitev Goffija in Ludwiga pa sta najresnejša kandidata Marcato in Vergan. Ostala dva četrtoligaša Tignano in Pordenone igrata v Adrii, oziroma doma proti Audaceju. B. R. ---;______iibols PRIJATELJSKA TEKMA Primorec — Lib. S. Marco 2:2 (0:0) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patico. Sluga, Kijerič, Fortezza, liiiniiiiit.tiiiiiiiiiii||||,,,mi|IIIIIIIIIIIIIIIIIII||lllt||IIIlllItllllf|||||t||||||)||I||||I|||n||||||||(|||||||||||t|||n||||| Partijo, katero komentiramo danes, so odigrali na 43. šahovskem prvenstvu SZ v Erevanu, kjer je bivši svetovni prvak Tigran Petrosjan y 15 partijah zbral 10 točk in tako že četrtič osvojil naslov prvaka Sovjetske zveze. Prav v finišu turnirja mu je uspelo zaustaviti napad mlajših igralcev Romanišina, Guljka m Vaganjana. Temu obračunu med staro in mlado sovjetsko generacijo šahistov pa se je uspešno vklju-cd tudi velemojster Geller, ki je z efektno kombinacijo uspel premagati "aganjana. 43. prvenstvo SZ EREVAN 1975 Geller — R. Vaganjan Francoska obramba I- e4 e6 2. d.4 d5 3. Sd2 Sc6 V Taraschovi varianti je bolj poznano nadaljevanje 3. . .. c5 4. ed5 «da 5. Sgf3 Sc6 6. Lb5 Ld6 7. dc5 ^ . 8- 0-0 Se7 9. Sb3 Ld6, ki ga je u-spesno uporabljal Korčnoj v finalnem kandidatskem dvoboju s Karpovom. t- sBf3 S}6 5. e5 Sd7 6. Ld3 Sb4?! sumljiva poteza. Boljše je bilo raz-oijati beli center s potezo 6. . . . f6. ako pa Vaganjan izgublja čas z eootrebnimi skoki skakača. Sb3 a52 C5 8' C3 Sc6 9' 0~° DbS 10' Menjava na polju d4 bi črnemu Risala položaj, tako pa Geller Prevzame iniciativo. II- dc5 Dc7 12. L/4 Beli utrjuje centralnega kmeta, na c5 rano®° važnejši od kmeta s“ ^ “■ “ Vaganjan je v težkem položaju, saj ima njegova pozicija mnogo slabosti. To se kaže predvsem v nerodnem položaju skakača na polju c5 in belopoijnem lovcu, ki v francoski obrambi le redko odigra svojo vlogo. 16. c4! Velemojster Geller je odlični po znavalec šahovske strategije, ki jo je odkril genialni Morfi — pri bolj-šem razvoju figur je potrebno odpreti linije za delovanie svojih figur. 16. ... dc4 17. Lei: Db8 Dama mora pokrivati slaba polja v poziciji, s tem pa zanemarja razvoj figur. Priporočljivo je bilo 17. . . . Le7 18. De2 a4 19. Tfdl Na odprto d linijo je beli postavil trdnjavo in tako prisilil črnega, da se odpove rokadi. Vaganjan tako praktično igra brez trdnjave na h8. 19. ... Sa5 20. b4 Sc4: 21. Dc4: Sa6 22. Td7:H Efektna žrtev kvalitete v stilu starih mojstrov. Črni kralj postane tarča napada belih figur in ne uspe vteči v rokado. 22. ...Kd7: 23. Tdl+ Ke8 24. Sd6+ Ld6: 25. ed6 Dd8 Geller je zagrozil, da s potezo b5 osvoji skakača, zato Vaganjan z u-mikom dame napravi prostor za skakača. Toda prosti kmet na d liniji s podporo belih figuh nezadržno prodira na osmo vrsto in obenem še ogroža nezavarovanega kralja. 25. Lg5 in črni se vda. Izhodiščno polje belega kmeta je pod kontrolo in črni ne more tega preprečiti, zato njegova odločitev ni prenagljena. No 26. ... Dd7 sledi 27. Se5, na 26. ...Tc8 pa 27. De4 Komentar: SILVO KOVAČ . Manzuto, Morgan, Valdi Možina, Mauro Kralj, Boris Kralj, čuk. il-, ' grali so še Maglica, Truant, Pavel I 1 Kralj, Sosič). STRELEC PRIMORCA: v 20. in 34. min. d.p. Mauro Kralj. V nedeljski prijateljski tekmi je | Primorec remiziral proti ekipi Li- ' bertas Sv. Marka, ki se je dobro izkazal, predvsem na sredini igrišča in je večkrat s hitrimi protinapadi ogrožala trebenska vrata. Tudi tre-benska ekipa je igrala precej lep nogomet in je večji del tekme napadala, toda nekaj zaradi smole, nekaj zaradi netočnosti svojih napadalcev je za las zgrešila mnogo priložnosti za gol. Začetni udarci tekme so pripadali Trebencem, ki so izbrali napadalno igro in so potisnili domačine v o-brambo. V 18. min. je Mauro Kralj I z močnim strelom zadel vratnico. Po odmoru je v 20. minuti Mauro Kralj dosegel zadetek, toda tri minute kasneje so gostje izenačili. Trebenci so po prejetem golu spet napadali in spet prišli v vodstvo. Toda v 38. min. so domačini v protinapadu izenačili. Kralj - Cibic NAMIZNI TENIS OBETAJOČ PODMLADEK TudiEmsove «miške» vidne napredujejo Mala Damjana Sedmak zmagala na notranjem, klubskem turnirju Pogostoma poročamo o športnih dosežkih v državnem in mednarodnem merilu Kraševih namiznoteniških igralk, tokrat pa bomo posvetili malce pozornosti prirastku, jutrišnjim prvakinjam (vsaj upamo), ki bodo čez kako leto prevzele težko 1 dediščino Miličeve in tovarišic. Namiznoteniški odsek Krasa je v preteklih dneh organiziral notranji novoletni turnir, na katerem je nastopilo 6 deklic — «mišk» in en deček, katerih starost se suče od 10 do 14 let. Tekmovanje je bilo zanimivo in najmlajše pingpongaši-ce so tako lahko pokazale, česa so se naučile in kakšno tehniko so si prisvojile pod vodstvom trenerja Mihe Derganca. REZULTATI II m «Deželni pokal F-JK za mladinske igre» je dokončno osvojila tržaška pokrajina, ki je zmagala v vseh dosedanjih štirih izvedbah te prireditve. V preteklih dneh je deželni odbornik za šport prof. Bertoli izročil to trofejo odborniku za šport tržaške pokrajine inž. Passagnoliju, v okviru manjše slovesnosti, katero vidimo na naši sliki S. Doljak - Bitežnik 2:0 Purič - S. Doljak 2:0 Sedmak - V. Doljak 2:1 Sedmak - Bitežnik 2:0 V. Doljak - S. Doljak 2:1 Sedmak - Furie 2:0 V. Doljak - Bitežnik 2:0 Sedmak'" S. Doljak 2:0 V. Doljak - Furlan 2:1 Purič - Bitežnik 2:1 Furlan - S. Doljak 2:1 «llltllllIIIflIIIIIIIII,IIHIIIIIIIIimTllllllllHlfllIII|||,|lll|||||Ul||||||l|l||l|,|||||,,1i,I,1|,|||,|,||,|,||,|,,,||,|,|,,,n,,,||||,|||,|I|||||t|I|ltm,||||1|t)|||||||I|I||||tI|||||||||||t||||||1||||I|1||1||U|III||I||||]||Ilint|||||||t|||,||M||]|,[,|I|,||,,I,1,|I,,„„,„|„„„„,,|||||„,,„|,|„||||i|||,||||,i||||,||||||,|i| NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Primorec je še vedno v boju za vstop v mladinski finale Danes se začenja tudi narašča|niško prvenstvo MLADINCI V nedeljo se je zaključil prvi del mladinskega prvenstva. Kot je že znano, stopita dve enajsterici iz skupine A in dve iz skupine B v finale. Medtem ko je v skupini B že vse določeno (finalista sta Li-bertas in Vesna) še ne poznamo drugega finalista v skupini A. Prvo mesto v tej skupini je zasluženo o-svojila Edera, ki se je v teku prvenstva res izkazala kot najboljša. Za določitev drugega finalista pa bo potrebna dodatna tekma med Primorcem in . GGS. Ekipi imata trenutno 21 točk. Med ostalimi slovenskimi ekipami je najbolj zadovoljila Zarja, ki je predvsem v zadnjih tekmah dokazala svoje realizacijske sposobnosti. Slabše so se izkazali Brežani, ki so startali med favoriti, vendar niso dosegli več kot pičlo šesto mesto v svoji skupini. Med vzroki neuspehov «plavih» je tudi neslož-nost. Tudi od Primorja smo pričakovali nekaj več. Pri Prosečanih so se vrstili dobri in slabi nastopi, tako da so ob koncu prvenstva zbrali le devet točk. Kot smo že omenili .sodi Vesna med finaliste tega mladinskega prvenstva. Križani so izredno dobro igrali dokler si niso matematično zagotovili prestopa v finale, v zadnjih nastopih pa so popolnoma razočarali, tudi zato, ker so često nastopili v okrnjeni postavi. V splošnem je uspeh naših moštev dober. Izidi šestnajstega in zadnjega kola: SKUPINA A Breg - San Sergio 2:2 Edera - Primorec 5:1 Zarja - Domio 3:2 De Macori - Primorje 1:0 SKUPINA B Costalunga - Rozzol 3:2 Vesna - Esperia Sv. Alojzij 1:1 Libertas - Opicina Sup. 1:1 Rosandra - Muggesana 1:1 LESTVICI Edera 28 Primorec 21 CGS 21 Zarja 20 De Macori 17 Breg 14 Primorje 9 San Sergio 8 Domio 6 SKUPINA B Libertas 24 Vesna 21 Costalunga 15 Rozzol ^ 13 Opicina Supercaffè 11 Muggesana U Rosandra . H Esperia Sv. Alojzij 2 ZAČETNIKI Fortitudo, Edera in Rozzol so po tretjem kolu povratnega dela začetniškega prvenstva sami na vrhu lestvic skupin A, B in C. IZIDI SKUPINA A Fortitudo - Muggesana 4:0 Chiarbola - Domio 13:0 Breg - Rosandra n. o. SKUPINA B Esperia Pio XII - Stock 3:0 Ponziana - In ter Sv. Sergij 3:0 Edera - CGS 1:1 •'VBD'-'IKi ! ' SKUPINA C Triestina - Opicina SC 1:0 Portuale - Primorje 4:0 Sistiana - Rozzol ^ 0:0 LESTVICE SKUPINA A Fortitudo 16, Chiarbola 13, Zaule 12, Rosandra 7, Breg 6, Muggesana 4, Domio 0. SKUPINA B Edera 13, Ponziana 12, CGS 11, Giarizzole 10, Esperia Pio XII 7, Inter Sv. Sergij 5, Stock 0. SKUPINA C Rozzol 14, Sistiana 13, Triestina 12, Portuale 10, Opicina Supercaffè 7, San Vito 4, Primorje 0. NARAŠČAJNIKI Potem ko se je prejšnjo nedeljo z zmago Triestine zaključilo tekmovanje za «Pokal Pacco», se bodo naraščajniške ekipe od danes dalje potegovale za naraščajniško prvenstvo. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo kar sedemindvajset društev, porazdeljenih v tri skupine. Med slovenskimi ekipami nastopajo Kras, Breg in Union. Kras nastopa v skupini B, Breg in Union pa v skupini C. tiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiH jiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii OBVESTILA ŠD POLET vabi vse člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 30. januarja 1976, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah in sicer ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika 4. Poročila odgovornih za sekcije 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Razprava 7. Volitve novega odbora Vse člane, ki morda še niso poravnali članarine, prosimo, da to storijo pred občnim zborom. Odbor ŠD POLET ŠD KRAS sklicuje 12. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 22. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno 3. amaterska nogometna liga: Domio - Union športno društvo Primorec sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 23. t.m. ,ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Dnevni red: L Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve 5. Razno Prisotnost za člane OBVEZNA! ODBOR DANAŠNJI PARI SKUPINA A Inter Sv. Sergij - De Macori Opicina Supercaffè - Ponziana Chiarbola - Triestina Costalunga - Esperia Pio XII A Počiva Bleue. Star SKUPINA B Campanelle - Giarizzole Roianese - Esperia Sv. Alojzij Edera - Zaule Libertas - Kras Počiva San Marco SKUPINA C Esperia Pio XII B - Muggesana Breg - CGS Soncini - Rosandra Rozzol - Union Počiva Fortitudo Jolo ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI Naloga ekipe Doma letos ne bo lahka Naši goriški odbojkarji letos ne merijo na napredovanje Deželna odbojkarska federacija jo te dni sporočila dokončno razporeditev ekip in koledar prvenstva 2. meške divizije. Letošnje prvenstvo je razdeljeno v dve skupini. V A skupini nastopa osem ekip iz videmske in porde-nonske pokrajine; v B skupim pa nastopa le sedem ekip in sicer tri ekipe z Goriškega in 4 s Tržaškega. Prvenstvo 2. moške divizije se jo pričelo včeraj zaključilo pa se bo 25 aprila ’7S. V višjo ligo bosta napredovali le prvouvrščeni ekipi obeh skupin; izpadli pa bostà Tž' vsake skupine zadnji dve. Odgovorne odbojkarske federacije za redno odvijanje tek-jnovanj bosta za" A- skupino pordc-nonska odbojkarska federacija, za aiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H » «3 H Zimovanje 1975-1976 Pišej‘o medvedki in čebelice Kot prejšnja leta je tudi letos RMV organiziral zimovanje na Lokvah, v Trnovskem gozdu. Udeležilo se, ga je tudi večje število medvedkov in čebelic. Poglejmo zato, kako so v prostem času sami opisali svoja doživetja na Lokvah. Zimovanje Letošnje zimovanje je bilo na Lokvah, kjer smo letos našli precej snega, pa tudi vreme je bilo lepo in sončno. Šli. šmo na več izletov; hodili smo se pa tudi smučat in sankat. V. koči živimo v skupnosti. V teku dneva imamo več zborov. V glavnem pred jedjo. V zadnjem zbor ru, preden gremo spat, nam zimo-vodja pove program za naslednji dan in določi dežurne. Po večerji se igramo, rišemo, pojemo, poslušamo razna predavanja in gledamo diapozitive. Brata Skunk in Ježek Naučimo se marsikaj novega. .. Na zimovanje nismo prišli, da bi se samo zabavali in igrali, ampak tudi da bi spoznali bližnje kraje in hribe. Zato smo šli na več izletov m sprehodov. Igrali smo tudi razne igre; prižiganje ognjev, poligon. Sankali smo se in smučali, čeprav ni bilo dosti snega. Ko se je stemnilo smo imeli predavanja in pogovore: o srčni kulturi, o Dolenjski smo gledali diapozitive, gledali smo tudi filme o polarnih in gorskih živalih, o prvi pomoči, o drugi svetovni vojni, o pračloveku. Razgo-vafjali smo se tudi o tabornikih, o RMV, o namenu in ustroju naše organizacije. Z razgledne točke na griču smo nekega dne risali zemljevid okolice. Zvečer smo ocenjevali srnje delo in se učili, kako je treba uporabljati pravilne topografske znake, ličili smo se tudi Morsejeve abecede in po skupinah signalizirali z zastavicami. Prosti čas zvečer smo preživeli veliki učilnici, kjer smo se igrali, risali, delali ročna dela, pisali, peli. Posebno veselo je bilo, seveda zadnji dan leta. Takrat smo imeli tudi kratek taborni ogenj. Prvi dan leta smo zjutraj položili venec na spomenik padlim partizanom na Lokvah. Po kosilu pa smo šli na sprehod na Lažno. Miha in Robert Izlet na Poldanovec 30. decembra smo šli na izlet na vrh Poidanovca (1305 m). Vstali smo kot običajno ob sedmih. Hitro smo se oblekli^ se umili in pospravili ležišča. Potem smo šli v U-čilnico. Tu je bil kmalu nato zbor za zajtrk. V jedilnici so nam dežurni razdelili kruh z marmelado in vroč čaj. Takoj po zajtrku smo se odpravili na pot. Izven vasi je bila cesta vsa zasnežena. Zato smo težko hodili. Ob poti smo opazili mnogo polomljenih bukev in smrek. Pred nekaj dnevi se je na drevesih nabral debel led in jih s svojo težo upognil 'in zlomil. Tako je nastala , ogromna škoda. Kjer smo še ustavili za malico je .bilo veliko snega. Tam smo tudi sre-- čali dva lovca, ki sta šla lovit gamse. • Na vrhu.1 Poidanovca, je sijalo. toplo sonce. Zelo lepo. smo videli vse Julijske in Kamniške Alpe, pa tudi vrhove Karavank. .Na vrhu smo pojedli še eno malico. Ko smo se popoldne vrnili v kočo. smo dobili kosilo. Tako se je. končal naš izlet. Brat Trn B skupino pa goriška odbojkarska federacija. Edina slovenska ekipa, ki nastopa letos v tem prvenstvu in sicer v B skupini, je šesterka Doma iz Gorice. Skupno z Domom v B skupini 2. moške divizije bodo še nastopale sledeče ekipe: C.P. Pieris (Gorica), Libertas (Gorica), S. Andrea (Trst), Ravalico (Trst), Pol. Rozzol (Trst), Novalinea (Trst). Kot je razvidno naloga domovcev letos ne bo lahka, čeprav namen ’«belo-rdečih» ni napredovanje v višja ligo, ampak - le opraviti dobro prvenstvo in se boriti za višja mesta lestvice. Posebno nevarne pa bodo za domovce ekipe s Tržaškega, kjer je odbojka mnogo bolj razvita, kot v drugih predelih naše dežele. Koledar domovskih nastopov v prvenstvu 2. moške divizije je naslednji: 1. KOLO: Včeraj Rozzol - Dom (Gorica), (povratna tekma v Gorici v soboto, 6. marca), 2. KOLO: V soboto, 24.1. ob 20. uri v Gorici: Dom (Gorica) -Novalinea (Trst), (povratna tekma v Trstu, 13.3. ob 20.3C). 3. KOLO: 31. 1. (povratna: 20.3. ’76) Dom počiva. 4. KOLO: V nedeljo, 8.2. cb 11. uri v Trstu: S. Andrea - Dom (Gorica), (povratna tekma v Gorici: v soboto, 27. 3. ob 20. uri)- 5. KOLO: V soboto, 14. 2. ob 20. uri v Gorici: Dom (Gorica) -UP Pieris, (povratna tekma: v Turjaku: v soboto 3.4. ob 18. uri) . 6 KOLO: V soboto, 21. 2. v Gorici ob 20. uri: Libertas (Gorica) -Dom (Gorica), (povratna tekma v Gorici: v soboto, 10.4. ob 20. uri) 7.: KOLO: V soboto, 28.2. ob 20. uri v Gorici: Dom (Gorica) -Ravalico (Trst), povratna tekma . v Trstu: v nedeljo, 25. 4. ob 10. uri). Šesterka Doma bo vse domače tekme igrala ob sobotah zvečer, ob 20. uri v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 38 - Gorica). I. K. Sedmak - Škrk 2:0 Furlan - Bitežnik 2:0 Škrk - S. Doljak 2:0 Purič - Furlan 2:0 Škrk - Bitežnik 2:0 Sedmak - Furlan 2.0 Purič - V. Doljak 2:1 Furlan - Škrk 2:1 Škrk - V. Doljak 2:0 Purič - Škrk 2:1 KONČNA LESTVICA 1. Sedmak Damjana 12 (12: 1) 2. Purič Darma 10 (10: 5) 3. Škrk Nataša 6 ( 8: 6) 4. Doljak Vesna 6 ( 8: 8) 5. Furlan Alenka 6 ( 7: 8) 6. Doljak Sonja 2 ( 4:10) 7. Bitežnik Jan 0 ( 1:12) —bs— Tudi v tem tednu bo v raznih prvenstvih nastopila vrsta naših ženskih odbojkarskih šesterk. Na sliki: borovke na sobotnem turnirju SMUČARSKI TEK MARATONSKI TEK NA SNEGU Letos na «marrialongi» množica tekmovalcev V dolinah Flemme in Fassa ▼ Poadižju bo v nedeljo na sporedu že tradicionalno tekmovanje v smučarskem teku, «marcialonga». Tudi letos se je za ta maratonski nastop (proga meri 70 km) prijavilo visoko, čeprav ne rekordno število udeležencev: 5415 iz 17 držav. Več jih je bilo na štartu le leta 1974, ko je tekmovalo 6880 smučarjev. Večina navdušencev prihaja, seveda, iz italijanskih dežel, medtem ko ima izmed tujih držav s 328 tekači največjo udeležbo Švica. Sledita Zahodna Nemčija ter Švedska s po 253, oziroma 172 tekmovalci. Novost 5. «marcialonge» je nedvomno udeležba iz Kanade, Združenih držav in Nizozemske. Dežela z največjo udeležbo (1257 je Lombardija, njena metropola, Milan, pa je z 263 tekači daleč prva med mesti. Povprečna starost vpisanih je 35 let, vendar bodo nastopili tudi taki, ki so se rodili v prejšnjem stoletju. Skupno jih bo 7, od katerih ima najstarejši kar 85 let. Izmed zmagovalcev tega prestižnega tekmovanja bo letos nastopil le Finec Pauli Siitonen, ki je osvojil prvo mesto pred štirimi leti. Z zelo močno ekipo bodo nastopili Švedi, izmed katerih velja omeniti A* slunda in Pettersona, veliko možnosti za zmago pa imajo tudi Norvežani. Kar se tiče proge in snega, pravijo organizatorji, ni večjih problemov. t. b. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iimil„„llllumtll||||| DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 18. januarja 1976 NOGOMET Z. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — Fogliano 14.30 v Sv. Petru ob Soči Isonzo — Vesna * * * 10.30 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štandrežu Juventina — Sovodnje * * * 10.30 v Gorici, Ul. Baiamomi Edera — Mladost * * # 14.30 v Trebčah Primorec — Ginnastica * * * 10.00 v Bazovici Sampvito — Union vr * * 10.30 v Križu Domio — Kras * * * 11.00 na Padričah Don Bosco — Breg MLADINCI 9.30 na Padričah Edera — Vesna # # * NARAŠČAJNIKI 14.00 na Opčinah Libertas — Kras * * • 9.00 v Dolini Breg — CGS « # • 12.45 na Opčinah Rozzol — Union * * » ZAČETNIKI 10.30 v Žavljah Zaule — Breg # • * 11.30 na Proseku Primorje — Triestina KOŠARKA MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet — Italsider DEČKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Ferroviario * * • 9.30 na Opčinah Polet — Aurisina * * * 9.00 v Škednju Servolana — Bor ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Vigonovu Virtus — Sloga Uradniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «AD1T» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno - upravni-500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 18. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Darovi in prispevki za handikapirane na Opčinah, 1 Namesto cvetja na grob Francke in Marije Toknove daruje Marija Žagar (štancerjeva) 5000 lir za handikapirane na Opčinah. Ob 29. obletnici smrti očeta Jakoba Česnika in Antona Metlike, ki se ju vedno spominja, daruje hči Zora z družino 5.000 Ur, za handikapirane na Opčinah. V spomin na Pepija Pavlico da-Armid Ukmar 2000 lir za Glasbeno j ruje družina Franko Vekjet 5.000 lir matico. za Dijaško matico. V isti namen da- V počastitev spomina 43. obletni-1 ruje Zdenka Trampuž 3.000 lir za ce smrti drage mame in brata Bori- Planinsko društvo. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Ivana Kneza daruje Ivan Lovrenčič 5000 lir. « * * V počastitev spomina Pepija Pavlice darujeta Anica in Milan Udovič 5000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Pepija Pavlico daruje sa Juretiča daru e Zofija Batič 6 tisoč lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Namesto cvetja na grob Kristine I ne na Opčinah. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje družina Lajtova iz Bazovice 5.000 lir za handikapira- Kralj daruje Dina Bernarda K. Simonis 5000 lir za Dijaško matico. Za TPPZ darujejo podporni člani: Cvetko Ušaj 10 000, Pino Žerjal (TS, Ul. Industria) 5000 lir in Gildo Banica 12 000 S-din. V počastitev spomina pok. Alfreda Kralja darujejo Romana, Mila in Rafaela Štok 6.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč. Namesto cvetja na grob Ljudmile Kralj daruje. družina Kralj (Pg- V počastitev spomina pok. Mičela ‘ dr iče 105) 5.Ó03 lir za upravičene Čeka darujejo za TPPZ: Biianka in Vilko Batič 1000, Lidija in Rudi Gombač 10C0 in Zofka Čok 1000 lir. V počastitev spomina pek. Alfreda Kralja daruje Oskar Kjuder 3000 lir za PD Primorec. V spomin padhh iz Prečnika darujeta družina Šemec 5000 lir in Radovan šem;c 530 lir za zbor «Fantje izpod Grmade». posesthike iz Trebč. Namesto cvetja na grob Mihaela Čoka daruje družina čok, (Tinčeto-vi) 5.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V isti namen daruje družina Antona Batiča 2.000 lir za PD Lonjer-Katinara. V počastitev spomina sestre Kristine Kralj daruje sestra Lidija Pellegrini 5.000 lir za poimenovanje . Namesto cvetja na grob Maričke ! šola v Trebčah, 5.000 lir za pevski in Francke Toknove daruje Svetko zbor Primorec, 5.030 lir za handika- Čufar z družino 10.000 lir za handikapirane na Opčinah. pirar.e na Opčinah. V isti namen daruje nečakinja Sabina z možem Al- V spomin dragega prijatelja Aloj- ctcm- Greborlo 15.000 lir za center za' Vidaua daruje trgovina radio TV | srenih oboljenj prof. Camerinija. Sossi Mario (Stancmar) 50.000 lir za. Namesto cvetja na grobova Ber-ŠD Pclet. _ ! teta in Alfreda Kralja darujeta Al- V spomin strica Dolfeta Srs?ča ; c|0 jn Gabrijela (eostilna v Trebčah) (Drnjackov) daruje trgovina Radio | 5 qoo ijr za §D Primorec, 5.000 lir TV Sossi Mario^SO.OOO lir za bandi-j za pevski zbor Primorec in 10.000 kapirane na Opčinah. ■ ijr za poimenovanje šole v Treb- Trgovina radio TV Sossi Mario, daruje 30.000 lir za ŠD Primorec in Namesto cvetja na grob Kristine 10.000 lir za kotalkališče ŠD Polet. Marija Kristan daruje 2200 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pokojnih Francke, Maričke in Amalije daruje Zofka Križmanč:č (Fečeva) z družino 5000 lir za handikapirane na Opčinah. V spomin dragega očeta Antona Guština daruje hči Jelka 5000 lir za sekcijo košarke ŠD Poiet. V počastitev spomina Edijeve mame darujejo Sonja in Iztok 3000 lir ter Norči in Edi 3000 lir za ŠD Bor. V spomin na nepozabnega Pepija Pavlice daruje Alojz Mihelj iz Bar-kovelj 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Ivane Malalan daruje Neva Ferjančič 5000 lir za Dijaško matico. Ob 12. obletnici smrti očeta Alojza Colje daruje hčerka Neva 5000 lir za ŠD Bor. Za godbeno društvo iz Nabrežine darujeta Stanko Caharija 1000 lir in Izidor Terčon 2000 lir. Namesto cvetja na grob Amalije Kocman daruje Karmelo Sedmak 10 tisoč lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Ob 4. obletnici smrti Celestine daruje sestra Delka 2500 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. .Ob priliki Silvestrovega družabnega večera v Bazovici darujejo udeleženci 31.500 lir preostalega denarja za Bazoviški dom. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje Mara Racman z družino 5000 lir za handikapirane na Opčinah. Ob 7. obletnici smrti Alojzija Gornika daruje žena Štefanija 5000 lir Krali iz Trebč darujejo družine No-vič-Novelli 5.009 lir za dom handi-kaniranih na Opčinah, 5.000 lir za ŠD Primorec, Guštin in Klara 3.000 lir za poimenovanje šole P. Tomažič v Trebčah, družina Viktor Fer-luga 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, Kolerič (Trebče ,46) 2.500 lir za Glasbeno matico. V počastitev snomina botre Kristine daruje družina Kalc 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujejo družine Kolerič 2.590 lir za Glasbeno matico, Lidija Pellegrini 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah, Klara in Guštin Kralj 3.000 lir za ŠD Primorec, Dora Pahor (Trebče 46) 2.500 lir za ŠD Primorec in 2.500 lir za PD Primorec. Namesto cvetja na grob Marije šegina vd. Daneu daruje družina Ladi Luxa 5.000 lir za Kulturni dom Prcsek-Kontovel. V počastitev spomina Marja Pirjevca daruieta prljatelia Drago in Egon Milič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Kristine Plesničar darujeta Dragica in Boris Gombač 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Ob 3. obletnici smrti drage mame darujejo Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za ŠD Polet, Anica in Marcelo Malalan 10.000 lir za popravilo Prosvetnega doma ria Opčinah, Silvana Malalan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika na Opčinah. V spomin dragega Mičela Čoka ............m...... SPORT SPORT SPORT SMUČANJE ZA SVETOVNI POKAL Klammer prevzel vodstvo Včeraj jc zmagal v smuku v Morzine Avoriazu Ob 100-letnici Kettejevega rojstva MORZINE AVORIAZ, 17. — Na lednarodnem tekmovanju v smuku a SP v tem mestu so se izvrstno vrstili predvsem Avstrijcu Rezultati smuka so bili taki: 1. Franz Klammer (Av.) 1’54”24 2. Bernard Russi (Švi.) 1’54”33 5. Anton Steiner (Av.) 1’54”88 1. K. Eberhard (Av.) 1’55”55 5. W. Grissmann (Av.) 1’55”73 5. P. Roux (Švi.) 1’55”97 Ì. P. P. Finet (Fr.) 1’56’T4 3. S. Ferstl (ZRN) 1 56 ’18 Ì. H. Enn (Av.) 1!56”45 }. K. Anderson (ZDA) 1 56”67 Lestvica za SP: 1. Franz Klammer (Av.) 131 2. Ingemar Stenmark (Šve.) 126 3. Piero Gros (It.) 120 t. Gustav Thoni (It.) j. Herbert Plank (It.) ‘1 5. Hansi Hinterseer (Av.) in Philippe Roux (Švi.) 69 3. Bernard Russi (Švi.) 57 9. Walter Tresčh (Av.) 47 9. Dave Irwin (Kan.) 47 BERCHTESGADEN, 17. — Chri-ta Zechmeister (ZRN) je osvojila lalom za svetovni pokal v Ber-htesgadnu. 2. je bila Debernard Fr.), 3. Wenzel (Liech), 4. Gior-lani (It.), 5. Clifford (Kan.), itd. Lestvica za SP: 1. Mittermaier ZRN) 153, 2. Totschnig (Av.) 112, . Zurbriggen (Švi.) 109, 4. More-od (Švi.) 100, 5. Debernard (Fr.) 17. itd. Na prvenstvu SRS v Bohinju Maks Jelenc zmagal V Bohinju je bilo včeraj prvenstvo Slovenije v smuških tekih, na katerem je nastopilo 156 tekmovalcev iz osemnajstih klubov in JLA. Pri članih je na 15 km dolgi progi zmagal olimpijski kandidat Maks Jelenc (Triglav), samo 1”7 je za njini zaostal Filip Kalan (Gorje), tretji pa je bil Franc Tajnikar (O-limpija). Pri članicah je na 5 km krajši progi zmagala Milena Kor-dež (Triglav) pred Beštrovo in Pavličevo. Med mlajšimi člani je bil najboljši Pokljukar (Gorje), v mladinskih konkurencah pa so zmagali: Cvajnar (Olimpija), Podlogar (Gorje), Munihova (Olimpija) in Jelov-čan (Triglav). V 15. kolu 1. zvezne košarkarske lige so bili sinoči doseženi tile izidi: Olimpija - Beko 104:91 Jugoplastika - Zadar 92:76 Bosna - Crvena zvezda 108:97 Metalac - Industromontaža 88:86 Partizan - Železničar 137:98 Tekmi med Radničkim FOB in Borcem ter med Lokomotivo in Ra-botničkim pa bosta danes. # * * Jugoslovanski olimpijski komite je določil listo 28 športnikov, ki bodo potovali na olimpijske igre v Innsbruck. Potovali bodo: hokejska reprezentanca (ki šteje 18 članov) ter 10 smučarjev (med katerimi so 4 alpski smučarji, in sicer: Križaj, Gašperšič, Koželj in Bašovič, 4 smučarski skakalci, ki pa bodo imeli še kvalifikacije ter dva smučarja tekača, Jelenc pri članih in Milena Kordeš). Pri smučarskih skakalcih je znanih 5 imen, od teh pa potujejo na olimpijado samo štirje. In sicer: Dolhar, Demšar, Norčič, Lo-štrek in Zupan. * * * V zahodni skupini ženske košarkarske lige je Olimpija doma premagala Šibenik 58:40, Ježica pa Kroj iz Škofje Loke z 62:53., Jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič je v prvem kolu turnirja v Vaik An Zeeyu premagal , sovjetskega mojstra Dvoredskega po 135 potezah. darujeta žena in hči 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara, 5.000 lir za center srčnih obolenj, 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujeta svak Avguštin in hči Milena 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Uslužbenci mehanične delavnice «Laboranti» darujejo v spomin na pok. Virginio Savi por. Laboranti 55.000 lir za Skupnost handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marije Šegina vd. Daneu daruje družina Vardo Puntar 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Šegina vd. Daneu daruje bratranec Matija 5 Usoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja daruje Stanko Milkovič 3.000 lir za PD Primorec, 3.000 lir za ŠD Primorec, 3.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj iz Trebč, 3.000 lir za poimenovanje šole po Pinku Tomažiču. V isti namen darujejo Zoran in Karmela Škabar 4.000 lir, družina Padovan 5.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah, Evgen In Zora Čuk 10.000 lir za pevski zbor Primorec, Klara in Vilma Carli (Trebče 37) 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Mičela Čoka daruje Antonija Banovina tisoč lir za PD Lonjer - Katinara. V spomin na pok. Kristino Kralj darujeta Santina in Karla 2.500 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujejo prijatelji Darri Čuk, Doro Možina, Renato Možina, Berto Čuk in L'vio Pahor 20.000 lir za PD Primorec, 20.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V isti namen darujejo zp ŠD Primorec» Bogdan Čuk 2.000, Milan Zucchi 5.000, Franko Mesar 5.000, Sergri živec 5.000 in Alfredo Kralj (štev. 225) 5.000 lir. V počastitev soomina pok. Alfreda Kralja darujejo Milko in Anči s Proseka 10.000 iir za PD «Primorec» in 10.000 lir za ŠD «Primorec»; Berto in Silvana Kralj, Trebče 137, 5.000 lir za ŠD «Primorec»; Srečko, Pierina in Bruno Krlžmančič, Trebče 210, 5.000 lir za ŠD «Primorec» ter Tulio Možina 3.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah in 3.000 lir za ŠD «Primorec» iz Trebč. ZA NOVO KOTALKALIŠČE ŠD POLET darujejo naslednje družine in posamezniki (6. seznam): Glogova ulica - Biancospino (v o-klepaju hišne številke) : Pepi šker-lavaj (8) 5000, Robi Kralj (10) 1500, Ernesta Ključar (10/1) 2000, dr. Si-moneta (10/3) 5000, Marija Petelin (12) 5000, Persinovič (14) 1000, Vincenc Škerlavaj Pihter (16) 2000, Franc Berginc (18) 60.000, Škerk (24) 2500, prof. Černič (24) 10.000, Sergio Antoni (24) 5000, Zoran Sosič - Pe-rač 5000. Ulica cipres - Cipressi: Marija Škerlavaj (1) 3000, Albino Koterle (1/1) 3000, Ivanka Lenisa (3) 3000, Kuk - Štoka (4) 3000, Nardo Škerlavaj (7/1) 3000. Železniška ulica - Ferrovia: Karlo ČebrOn (9) 5000, Zorka Zlobec (33) 10.000, Ivica Škabar (41) 10.000. Vrbna ulica - Salici: Edi Vaclik (7/4) 10.000, dr. Aleksander Jerič (7/12) 20000, Ana in Branko Gialli (18) 5000. Ulica lilij - Fiordalisi: Gino Repetto (6) 1000, Silvano čač (6/1) 5000, Foschini (9) 2000. Opčine: Karlo Malalan - Blank (905) 10.000, Virgilio Vidau (905) 5 tisoč, Lidija Štor (932) 5000, Mario Novacco (950) 5000, L. Danev (1197) 25.000, dr. Vinko Milič (1249) 10.000, Mario Kralj (1244) 5000, Stano Malalan - Blank 6000, Irma Feraglia 5000, N. N. 10.000. Piero Unusič (Razgledna ulica -Bellavista 10) 5000, Lidija in Silvo Hrovatin (Zavetniška ul - Ricreatorio 38) 2000, Eda in Dinci Gorjup (Narodna ul. 41) 5000, Danijela Levstik (Ul. Grmada 13) 5000, Lučka Pečar (Proseška 52) 5000. Cvetličarna Anica Ferluga 5000, brivnica Ivan Hrovatin 1000, gostilna Kalin 5000, pekarna Sossi 5000, trgovin jestvin Milan Ukmar 10000, frizerski salon Majda 3000, drogerija Škabar 15.000, trgovina Tecnoutensili 5000, bar «Piccolo» 1000, trafika Zora Marizza 5000, Silva in Anica 5 tisoč, drogerija Sandro 10.000, mlekarna Lučo 10.000, mesnica Hrovatin 10.000, gorivo Vremec 10.000, gorivo Šuligoj 15.000, brivnica Jugovič 1000, hotel Gomizelj - Fernetiči 25.000. Ladi Jazbec (TS) 15.000, Cvetko Ussai (TS) 5000 lir. Rajko Štolfa (Sežana) 200.00 Din. (Nadaljevanje s 5. strani) ljubljanskih rodoljubov in od Slovenskega društva. In tam je Aškerc, že skoro umirajočega Ketteja, prvič videl in spoznal, ko ga je skupno z Govekarjem o-biskal sredi aprila. Takoj je uvidel, da je mladi pesnik na koncu svojih moči in življenja. Zato mu je svetoval, da je prodal Schwent-nerju svojo pesniško lastnino — saj druge ni imel! 26. aprila je šel spet Aškerc k njemu in zadnje pretresljivo srečanje z nesrečnim pesnikom takole opisal: «Bilo je okrog devetih zjutraj.. Ko stopim v sobo se mi še rahlo nasmehne. Ko pa se mu približam in mi poda svojo roko, hladno roko, vidim, da mu življenje ugaša. Bil je bled kot zid, na čelu pa so mu stale potne srage.» «Pojdemo»! je rekel, potem pa ni govoril več. Začela se je agonija. Krepko je stisnil svečo, ki mu jo je dala njegova gospodinja. Čez kakšnih deset minut je izdihnil svojo mlado dušo. Zatisnil sem mu oči in šel povedat prijateljem, kaj se je zgodilo . . . Tako je umrl nesrečni slovenski poet Dragotin Kette, Pokopali so ga že naslednjega dne ob 6. uri zvečer. Za pogrebom so stopali številni predstavniki javnega življenja, književniki, dijaki in mnoge ljubljanske gospe, katere so zadnje čase vsaj nekoliko lajšale pesnikovo trdo in bridko življenje. Ob grobu mu je govoril v slovo pesnik E. Gangl. Aškerc se je trudil, da bi ga pokopali v pisateljsko grobnico, pa mu ni uspelo; počiva na ljubljanskem pokopališču, kamor so se mu pozneje pridružili tudi Murn, Cankar in Župančič — njegovi tovariši in soustanovitelji znamenite nove slovenske struje — Slovensko moderne. Ljubljanski Zvon je zapisal v Kettejevi osmrtnici med drugim tudi sledeče: Kette je bil pravi lirik in njegove pesmi bode naša literatura prištevala med svoje najlepše in najsvetiejše bisere . . . Koliko krasnega bi bil naš Kette še lahko napisal v zrelejših letih, kako bi bogatil našo pesniško umetnost, kako bi bil proslavljal narod s svojim imenom! Toda sovražna smrt nam pokvari naše najlepše talente, ki se komaj jamejo razcvitati . . . Bridka u-soda! Ti pa, dragi Kette, ki si moral v temni grob tako mlad, boš sedaj, v cvetoči pomladi, o kateri sam poješ, da je to «čas prerojene nature». Počivaj v miru! Saj umrl nisi! V svojih nežnih pesmih še živiš in boš živeli dokler se bo govoril naš lepi slovenski jezik. ,( Te «Zvonove» besede ih sodbo o Ketteju lahko zapišemo brez zadržka tudi še danes, po več kot 75 letih, kajti še vedno ga prištevamo med prve v našem pesništvu. Po Cankarjevi sodbi prav te lepote in veličine Kettejeve poezije Aškerc ni uvidel in dovolj poudaril v izdaji, ki jo je uredil in ki je izšla, kot že rečeno, eno leto po pesnikovi smrti. Ko je dobil Cankar v roke Poezije, se je zelo razjezil, češ, da je Aškerc kot u-rednik zelo površno in slabo opravil svoje delo: da je napisal zelo reven uvod; da je prikazal Ketteja, kot da bi bil kak začetnik; da je samovoljno popravljal pesmi ter jih mnogo izpustil iz zbirke, čeprav so bile vse lepe, zato vredne objave itd. Takoj je pisal Govekarju ter se jezil nad Aškercem za vse, kar je po njegovem zagrešil pri izdaji Poezij. Pripomnil je sicer, da za javno kritiko, katero bo napisal, ne bo vsega tega povedal, a on (Govekar) pa naj le pove Aškercu, kar mu je zasebno pisal ter naj mu kar pismo pokaže ... Kmalu za teni pismom Govekarju je Cankar pisal glede Poezij tudi samemu Aškercu, kjer pravi, da kar je pisal Govekarju o Ketteju, pri tem vztraja. «Povejte», vpraša Aškerc, ali se piše tako, kot ste pisali Vi ,o pesniku kakršnih imamo Slovenci samo dva (Prešerna in Župančiča). Boljše nič! — In ko navede še mnogo o-citkov, Cankar zaključuje pismo: «Skratka, vi bi Ketteja ne bili smeli uredovati, ne pisati uvoda, ne popravljati in ne izpuščati. .. To je v interesu velikega, umrlega pesnika, ne v mojem — zato bom še govoril o stvari... Vaša ocena je milostna, nekako z visokega stola govorite o mladem gimnazijcu Ketteju. Kaj nas briga Kettejeva mladost in študentovstvo... ODBOJKA NA KVALIFIKACIJAH ZA 01 Zmaga Italije in SFRJ «Plavi» so se že uvrstili v finalno kolo RIM, 17. — V nadaljevanju predolimpijskega kvalifikacijskega moškega odbojkarskega turnirja v Rimu je Jugoslavija v izredno napeti tekmi premagala ZDA in se uvrstila v finalno kolo. Današnji izidi: Italija — Islandija 3:0 (0, 0, 0) Jugoslavija — ZDA 3:1 (8,-12,4,11) Romunija — Španija 3:0 (3, 3, D ČSSR - Belgija 3:0 (8, 3, 6) * * # BRECKENHEIM, 17. — V ženskem kvalifikacijskem predolimpijskem odbojkarskem turnirju je Poljska odpravila Italijo s 3:0 (1,10,. 4).' MOŠKA D LIGA Kras — Altair Vicenza (12, 5, 7) ŽENSKA C LIGA Breg — AP Bočen (11, -13, 1, 6) 3:0 b. s. 3:1 PAT 3:0 Libertas Pordenon — Bor (8, 5, 10) INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Azzurra — Kontovel 2. MOŠKA DIVIZIJA Rozzol — Dom 3:2 3:1 MLADINCI Inter 1904. — Bor 94:78 PROMOCIJSKA LIGA Bor — Umanità .49:44 Goethe in Heine sta napisala najlepše pesmi v letih Kettejevih . .. Kdor čita vaš uvod, dobi vtis, da je Kette pesnik srednje vrste.. . itd. Tako huda in ostra kritika na Aškerca — urednika Kettejevih Poezij, kot jo je napisal Cankar, je izzvala protikritike nekaterih književnikov, ki so zagovarjali in branili Aškerca in njegovo izdajo pesmi. Med prvimi je Cankarju odgovoril F. Govekar, ki je bil tudi prisoten, ko je Kette pristal na predlog, da Aškerc uredi njegove pesmi. Govekar piše v Slovenskem Narodu, katerega je urejeval in kjer je bila objavljena Cankarjeva kritika, da se z vsemi trditvami svojega sotrudnika (Cankarja) ne strinja in pravi: «Naravna je prekipevajoča navdušenost g. kritika za genijalnega 23-letnega tovariša in prijatelja, pokojnega Dragotina Ketteja: naravno pa tudi, da je prav to osebno prijateljstvo med g. kritikom in rajnim pesnikom vzrok, da g. Cankar ponekod — morda nevedo-ma — pretirava in dela krivico drugim pesnikom ... Oglasii se je tudi najbolj prizadeti, A. Aškerc, ki je očital Cankarju in njegovim, da so kaj malo napravili za bolnega Ketteja, ki so ga pustih osamljenega in bolnega umirat in da se niso odzvali njegovemu vabilu, naj pošljejo Kettejeve pesmi, ki jih gotovo i-majo . . . da mu je prav on, Aškerc, zatisnil ugasle oči in ne kdo od njegovih prijateljev itd. Ta spor za Kettejeve Poezije je privedel do popolnega preloma med Aškercem in Cankarjem in niti nova izdaja, ki jo je ponovno pripravil Aškerc leta 1907, ni več zbližala teh dveh velikih in zaslužnih mož našega slovstva. Kot rečeno je druga pomnožena izdaja izšla leta 1907. V to izdajo je A-kerc sprejel poleg vseh prejšnjih pesmi, tudi otroške pesmice ter še osemnajst pesmi, od katerih je bilo vsaj deset, ki jih urednik poezij do tedaj ni poznal. Napisal je tudi bolj obširen in podroben uvod — predgovor, kjer je narodu prikazal Ketteja v svetlejši, pravi luči, kjer med drugim pravi: «Na njegovih pesnitvah lezi čar mladosti. Tako prelestne verze pesni samo mlada duša .. .» čeprav je morda Aškerc v prvi izdaji res premalo osvetlil in ocenil Ketteja in njegovo delo, je vendar njegova velika zasluga, da so pesmi tega mladega pesnika izšle v samostojni knjigi že eno leto po njegovi smrti. — v drugi izdaji pa samo sedem let pozneje. Ljubljanski Zvon je naznanil dogodek o izidu te nove izdaje, ter med drugim pisal: «Kette je kakor malokateri izmed naših pesnikov pesnil iz dna duše narodove, zato pa segajo njegove pesmi narodu tudi v srce ... Naj bi naše ljudstvo pridno segalo po storitvah enega svojih najboljših pesnikov.» In dodajmo mi: Tudi danes segajmo! Jadranski koledar (Nadaljevanje s 5. strani) pa dejstvo, mimo katerega pri oceni ne moremo. Pri vsem tem moramo ponoviti, kar smo dejali že na začetku: da gre namreč za publikacijo na visoki kvalitetni ravni in kot tako jo je tudi treba ocenjevati. In nazadnje še pripomba o koledarju priloženih knjigah. Žal niso več takšne, kot so bile nekoč. Preskromne so in na oko neugledne. Cena knjigi je namreč tudi v Jugoslaviji tako zrasla, da ni več mogoče hoditi z njo v korak. Založništvo želi nuditi bralcu knjige po čim nižji ceni, zato očitno ne more nuditi koledarja in štirih knjig. Mnenja pa smo, da bi večina kupcev imela rajši koledar in samo dve knjigi, ampak ti spodobnejši. Jadranski koledar je izdalo Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom SKGZ. Uredil ga je Jože Koren, s Cankarjevo podobo dopadljivo opremil Grafin-center, za lep tisk pa je poskrbela tiskarna Graphart. Koledarju so priložene štiri knjige Prešernove družbe in Založništva tržaškega tiska. POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERIAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 stu, v katerem avtor razčleni najprej demografski razvoj mesta, potem pa politično konstelacijo in razvoj delavskega gibanja, do konfliktov med slovensko in italijansko socialdemokratsko organizacijo. Prispevek je izjemno bogato dokumentiran. V glavnem po spominu pa poroča o slovenskem petju pri Sv. Jakobu Lado Pre-mru, tudi sam nekdanji pevec in vesten zapisovalec naše kulturno prosvetne preteklosti. Njegov je vsekakor eden izmed člankov, kakršnih bi bilo lahko še več in kakršne sta nekoč z Goriškega prispevala Marinčič in Bednarik. Dveh obletnic se je spomnil Stanislav Renko, in sicer tridesetletnice podpisa mirovne pogodbe v Parizu, o kateri objavlja tudi krajši zapis Lavo Čermelj, in Cankarjeve stoletnice. S to v zvezi je pripravil obsežen in smiseln izbor Cankarjevih citatov iz njegovih tržaških predavanj in drugih spisov. O dveh pomembnih konferencah, mimo katerih Jadranski koledar nikakor ni mogel, čeprav sta seveda pomembni na različnih nivojih, poročata Marija Vilfan in Pavel Stranj. Vilfanova razčienja vsebino sklepnega dokumenta helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, Štranj pa poroča o posvetu Slovenskega raziskovalnega inštituta o slovenskem šolstvu. V Koledar so prispevali še Fran Juriševič zapis o Gregorčiču na razglednicah, Drago Gašperlin o Tržaškem partizanskem pevskem zboru, Ludvik Zorzut o slovenskih šolnikih v hrvatski Istri do izbruha prve svetovne vojne, Marija Rutar o nekdanjih tolminskih sejmih, Marjan Pertot pa bibliografijo slovenskega tiska v Italiji v letu 1975, kar sicer omenjamo na koncu, sodi pa po svojem pomenu, zaradi vestnosti in rednosti zbiranja, med tiste prispevke, brez katerih bi bil naš koledar precej revnejši. Če izvzamemo po tri pesmice Kravosa in Mermolje, v koledarju ni niti besedice o naših številnih književnih, upodabljajočih, glasbenih in gledaliških umetnikih, njihovih delih in nastopih, kar moramo šteti za hudo pomanjkljivost. Saj vendar bi bilo mogoče celo o dosežkih naših arhitektov v zvezi s tridesetletnico os voha ditve zabeležiti marsikaj pohval nega. Podpisani osebno ve, da tega ni kriv zgolj urednik, ostane Vabilo V sredo, 21. januarja 1976, bodo v Drevoredu 25. aprila 15/A v Miljah odprli Grosistični prodajni center jestvin Vabljeni so gostinci, prodajalci jestvin, zelenjadarji, prodajalci mleka in delikates na obisk, da primerjajo kakovost, cene, postrežbo Rag. Simeone Fanelli INGROSSO AUMENTAR! Rag. Simeone Fanelli MILJE, Drevored XXV. aprila 15/A gfófc&b TRANSIT e&fà&M[TOANSnH^lP^'TRAMSìT TRÀNSITI VEDNO EKONOMIČEN! FORD TRANSU • 80 verzij karoserije za vsakršno potrebo • Široka izbira nosilnosti: od 10 do 18 q blaga in od 9 do 15 potnikov. • Industrijsko vozilo in hkrati vozilo za na počitnice. NUOVA CONCESSIONARIA ULICA CABOTO 21 (iiiduslrijska cona) . TRST tel. 826.181 TRÀNSjT [jANSrr] jjjgggfr) TRANSIT TRANSIT