-----* «AV*ATELJ
LJA :iA J UGOS LAV I J (C. C. ooa U puta)	W
11.
1927. - Lato
ftterllka 30 cent.
Letnik Lil
h ponedeljka. Naročnin*: it t mesec L L—*
l^rT" —, celo leto L 75.—. v inozemstvo mesečno
tiat »haja vsaki •3 meseee L 22.—, ^
L 6.50 več. _ Posamezne suTilke 30 st. — Oflasnina za. 1 mm prostora
v iirokosti 1 kolone (58 mm): za trfovske in obrtne oglase L I.—, za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L, 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—* Oglasi na prvi strani L 2.—
Uredniltvo in npravnlitvo: Trst (3), ulica S. Franeesco d'Assisi 20, Te« lefon 11-57; Dopisi naj se poiil)a)o izključno uredništvu, oglati, reklamacije in denar pa »pravnUtvu. Rokopisi s« ne vračajo. Ne£rankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne <Edinost*. Poduredni Š t v o v G o r 1 e i : ulica Giotuč Carducci St. 7. I. n. — Tele!, »t. 337.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Zopadno-evropske Ms boljševizmu
Povodom praznovanja desetletnice ruske boljševiške revolucije so posvetili vsi evropski listi ruskemu vprašanja obširne članke, v katerih, so pretresali uspehe sovjetskega režima od 1. 1917. do danes. Evo danes par tozadevnih posnetkov iz londonskega lista «The Times», največjega glasila, ki izhaja v središču najaktivnejšega odpora proti boljševizmu, v glavnem mestu Anglije, katera se nahaja Že mesece v srditi diploma-tični vojni s svojim vekovnim tekmecem in nasprotnikom na pozornici svetovne politike.
Izpod peresa profesorja Antona Karlgrena je objavil omenjeni list v svojih številkah od 5. in 7. t. m. dva dolga članka pod naslovom «Deset let boljševi-zma», kjer člankar kritično pretresa prvo desetletje novega režima v Rusiji s stališča notranje uredbe sovjetske države, s stališča razmerja med komunizmom in ruskim kmetom, s stališča položaja delavstva in organizacije ter sposobnosti nove ruske industrije in trgovine.
Kar se tiče uprave, je značilna za sovjetski režim predvsem najdoslednejša centralizacija. Vsaka 'tudi naj neznatne j Ša u-pravna zadeva — pravi člankar i— zahteva brezkončno pisarje-nje. Pri tem kažejo vsi nižji u-radniki popolno nesamostojni ost. Vzrok temu pa ni samo v centralizaciji, temveč v veliki n»eri tudi v nesposobnosti uradnikov, kajti predpogoj za imenovanje ni v prvi vrsti sposobnost in uporabnost uradniške moči, temveč predvsem aktivno pripadništvo h komunistični stranki.
Uprava sovjetske države je tako do skrajnosti zbirokratizira-fria in nova sovjetska birokracija tvori poleg brezšieviimh komunistov, ki so na vodilnih mestih v stranki, ne samo vladajočo kasto v državi, temveč v pravem pomenu besede novo aristokracijo, ki je v vsakem po-»gledu najvišji socialni razred v •Rusiji. Jasno je, di so posUle na ta način iluzorne vse obljube iz prvih — Leninovih — let revolucije, v katerih »e je slovesno izpovedovala odprava socialnih razredov, in to za večne jčase. Namesto tega vidimo, da se socialni razredi zopei pojavljajo v starih oblikah, d.uu v novi izdaji.
Tudi v agrarni politiki beleži profesor Karlgren potek razvoja v popolnoma protikomuni-siičnem smislu. Ko je Lenin razlastil bivše kapitalistične veleposestnike, je sanjal o ustanovi vi brezštevilnih agrarnih za-jednic na komunistični podlagi. Toda tudi ta cilj ni bil dosežen, kajti na ruski vasi je zmagal skoro popolnoma malokmetski individualizem. Kot spomin na omenjene načrte iz prvih revo-lucijskili let so ostale še samo podržavljene velekmetije, katere pa kljub obilnim državnim podporam zeio slabo uspevajo. Polf*g tega tvorijo le kaka 2% vseh kmetij v Rusiji, medtem ko se vodijo vse ostale kot zasebna posestva.
Popolnoma je bila opuščena tudi razredna borba po vaseh. V začetku je uprizarjala komunistična stranka razredno borbo tudi med kmeti, in sicer je bila lo borba revnih kmetov proti bogatejšim. Upalo se je, da se bodo na ta način izenačile ekonomske razlike po ruskih vaseh. Toda življenje je zasukalo stvar drugače in boljševiki ne samo da so opustili to borbo, temveč so celo spremenili svojo taktiko v prid kmetskim bogatašem. Razlog za ta preokret .vidi prof. Karlgren v dejstvu, da so ti kmetje boljši davkoplačevalci, a sovjeti potrebujejo denar. Tako se je torej tudi po vaseh ustvarila nekaka agrarna buržoazija, proti kateri se organizirajo revnejši kmetje v zadrugah, kar pa je pač nekaj čisto drugega nego agrarni ko m n nizom.
Tretje vprašanje, ki ga pretresa naš člankar, se nanaša na .položaj delavstva ter industrije in trgovine. Glede te poslednje ugotavlja, da je bila z novo ekonomsko politiko že v 1. 1921, zo-
pet dopuščena zasebna trgovina. V rokah države je ostala le zunanja trgovina, v kateri pa se opaža tihotapstvo v znatni meri, tako da bo sovjetska vlada končno prisiljena, da popusti tudi tukaj, da odvrne občutno škodo.
Važno vprašanje je, kakšen je položaj delavstva, kajti v Rusiji se vlada v imenu diktature proletariata. Člankar pravi, da so delavske plače V Rusiji prav tako mizerne kot so bile za časa carja. Kar pa se tiče delovne discipline in proizvodnje beleži člankar na podlagi^jpisanja sovjetskih listov, da je položaj v tem pogledu skrajno nepovoljen. Izostajanje delavcev z dela dosega normalno 30—403?, a delovni tempo je skrčen na minimum. Kot dokaz, navaja g. Karlgren nedavno tozadevno preiskavo v nekem podjetju, kjer se je dognalo, da bi se delo, ki se je napravilo v enem letu, dalo izvršiti, če bi se delovne sile pametno izrabljale, že v 70 dneh. Torej 210 dni je bilo zapravljenih in to, kot je dokazala preiskava, s samovoljno počasnostjo, z medsebojnimi razgovori in prepiri v času dela, s kajenjem, pitjem čaja, s prekasnim prihajanjem na delo in predčasnim odhajanjem iz delavnic.
Taka bi bila slika po londonskem član kar ju, kateri zaključuje svoje opisovanje z ugotovitvijo, da so ob prvi desetletnici sicer ostali boljševiki, toda o boljševizmu, kot ga je bil zamislil Lenin, da ni več nobenega sledu v sedanji Rusiji. Življenje je šlo in gre kljub diktaturi po oni poti, ki jo začrtuje narava sama.
Bilanca desetletnega obstoja sovjetskega režima bi bila torej naravnost porazna, če se promatra s stališča komunistične socialne ideologije. Ker pa se režim kljub temu trdno drži, je to dokaz, da bistvo ruske revolucije ni v komunizmu, temveč drugje. Toda zdi se, da deset, let evolucije ne zadostuje, da bi se moglo odgovoriti na to vprašanje, kajti elementi, ki jih nudi to kratko razdobje v zgodovini tako velikega naroda, ne zadostujejo za pravilno in zanesljivo spoznanje, še manj pa za oceno pravega jedra dogodkov.
Preti novimi trgovinskimi pogajanji
med Italijo in Madžarsko
RIM, 10. Kakor znano, sta sklenili dne 20. julija 1925. Italija in Madžarska konvencijo, ki je imela namen, čimprej urediti trgovinske odnošaje med obema državama. Takrat je bilo rečeno, da bo ta konvencija pozneje nadomeščena z dogovorom, ki naj bi omogročil čim večji razvoj prometa med Italijb in Madžarsko. Nekoliko pozneje in sicer v juliju t. 1., je bila sklenjena nova italijansko-ma-džarska pogodba v svrho olajšave ogrskemu prometu preko Reke. Dne 23. t. m. se pričnejo v Rimu pogajanja za sklenitev dodatnih dogovorov, ki so jih predvidevali že v letu 1925.
Včeraj je sprejel načelnik vlade italijanskega poslanika v Budimpešti grofa Durinija. Grof Durini je Še tekom včerajšnjega dneva odpotoval na svoje službeno mesto.
Belgijska princezinja t Sam Rossoru
FIRENZE, 10. Včeraj ob 17.20 je prispela semkaj belgijska princezinja Marija Jose. Na postaji je sprejela belgijsko prin-cezinjo princezinja Ivana. Obe sta se nato z avtomobilom odpeljali v San Rossore. Ob 18. uri je prispel v Firenze prestolonaslednik Humbert, ki je svojo pot nadaljeval z avtomobilom. Odpeljal se je v San Rossore.
TURIN, 10. Danes ob 9.45 je prispel v Turin s posebnim vlakom iz San Rossora prestolonaslednik Humbert.
Nesreča v beneškem pristanišči*
BENETKE, 10. Danes, nekaj minut pred 7. uro, ko je plul parni k t ržaške paroplovne družbe rLloyd Triestino» «Cracovia» v pristanišče Sv. Marka, ga je zaneslo razburkano morje na plitvino pred ljudskim vrtom. Parniku na pomoč je prihitel vlačilec «Ponza». Ko se je vlačilec «Ponza» približal parniku «Cracovia» je v tistem trenutku
zavil v pristanišče drug p&rnik 'iste paroplovne družbe. «Gleo-patra». Ta se je trčil z vlačilcem ter ga nekaj časa vlekel s seboj v svoji smeri. Vlačilec «Ponza» je dobil pri trčenju tako velike poškodbe, da se je kmalu nato potopil. Moštvu se je posrečilo rešiti. Dva sta bila odpeljana v bolnico.
Ruski poslanik Kamene« v Rimu
bo odpoklican?
MOSKVA, 10. Tajništvo komunistične stranke je sklenilo izgnati Troekega, Zinovjeva, Kameneva, ruskega poslanika pri Kvirinalu, Radecka in še nekatere druge pristaše opozicije iz stranke vsled njihovega sistematičnega prptikomunistič-nega delovanja. Tajništvo je sklenilo, da jih takoj odstavi z odgovornih mest, ki jih sedaj zavzemajo. Vsled tega sklepa se pričakuje, da bo Kamenev odpoklican iz Rima. Tajništvo bo zahtevalo od osrednjega izvrševal nega( odbora komunistične stranke potrditev svojega sklepa.
Marinković v Parizu
Hlrnefta «Tribuna* o francoski zunanji politiki - Pogodb« M bo - podpisala danes ob 11. ari
PARIZ, 10. Davi ob. 8.15 je prispel v Pariz jugoslovenski zunanji minister dr. Marinko-vič. V tukajšnjih novinarskih krogih krožijo govorice, da bo osebno že danes popoldne v francoskem zunanjem ministrstvu podpisal pogodbo o prija-teljstvuj in konvencijo o- arbitraži, ki jo je začasno 1. 1926. podpisal že takratni jugoslovenski zunanji minister Ninćić.
Minister ni hotel ob svojem prihodu v Pariz novinarjem dati nikakih izjav, pač pa je obljubil, da bo podal kake izjave po podpisu pogodbe.
RIM, 10. Rimsko časopisje posveča Še vedno znatno pozornost francosko - j ugoslo»venski prijateljski pogodbi. Po ostalih rimskih listih sta se oglasila danes s svojim mnenjem tudi jutranji «Messagero» in o-poldanski «Tevere», ki posvečata sklenitvi pogodbe svoja u-vodna članka. Njuno mnenje se ne razlikuje bistveno od mnenja ostalih rimskih listov, ki so že prej zavzeli svoje stališče napram novi pogodbi.
Od današnjih večernih listov se vračata k temu pariškemu dogodku «Tribuna» in «Giorna-le dTtalia». Poslednji oporeka v kratkem uvodnem članku u-gotovitvi pariškega «Tempsa», češ da evropski tisk soglaša v mnenju, da predstavlja pariška pogc&ba jamstvo za mir. «Gior-nale d'Italia« ugotavlja nasprotno, da se povsod oglašajo listi raznih smeri, ki pravijo, da ta pogodba ne odgovarja duhu Družbe narodov in da bo samo še bolj zamotala vprašanje miru in razčiščenja na Balkanu. Omenjeni list zaključuje svoj kratki uvodnik:
«Preostaja nam samo vprašanje, zakaj neki je bilo dvignjeno toliko hrupa povodom sklenitve tiranske pogodbe, slikajoč jo kot nedovoljeno intervencijo italijanske politike na Balkanu, ko pa ponavlja Francija z Jugoslavijo docela isto politiko, čeprav ima na Balkanu mnogo manj pozicij in političnih interesov, nego jih ima Italija.»
V «Tribuni» beleži Robert Forges Davanzatti najprej komentarje, s katerimi so sprejeli razni inozemski listi vest o sklenitvi pogodbe. Iz teh komentarjev izvaja člankar dvoje zaključkov: Če obstojata Družba narodov in Locarno, tedaj je nerazumljiva francoska vojna zveza z Jugoslavijo s prikrito protiitalijansko ostjo. Če ni pozabljena solidarnost Italije tekom svetovne vojne ter njena pozicija velike države in Če ni pozabljeno njeno trikratno sosedstvo s Francijo, tedaj je nerazumljiv francoski preokret, ki je postavil Beograd nad: Rim, če že ne naravnost proti Rimu.
Sicer pa, nadaljuje člankar, ne nameravamo zagrešiti lahkomiselne novinarske zmote s tem, da bi sledili onim dvomljivim komentarjem in zaključkom, kajti frjancosko-jugoslor venska pogodba ni nikaka novost in tudi ne rezultat fran-
coske politike napram Italiji, marveč samo del te politike. Zgiodovhiska zmota te politike, je pričela z zasedbo Tunisa. Se zaključuje z naslednjim: Frdrfcija nadaljuje z isto politiko ravno tako kot da bi nikoli ne bilo svetovne vojne in kot daL bi Italija ne bila ona, ki je za časa svoje nevtralnosti izto-pila iz troaveze in vstopila v vojno, v kateri se je borila bok ob boku s Francijo, ter s tem potrdila ievoje pozicije velike evropske države.
Francija je pozabila na to veliko resnico in še nadalje ostala pri svoji zmoti. Iz te zmote, zaključuje člankar, izvirajo vsa mogoča nasprotstva. So Francozi, ki črtajo Rim; so Francozi, ki so mnenja, da se lahko veže London z Beogradom, Berlin s Prago ali Bukareštom, Rim pa naj se počuti zadovoljnega in milnega s postransko vlogo; so Francozi, ki gredo preko vsakega dobrega okusa in vsake meje in ki pravijo, da je treba iti v Beograd, le da se zapostavi Rim. Le malo je Francozov, in še ti so žal izolirani, katerim je fašizem odkril Italijo v novi luči, ki je luč vojne, pozabljene, kakor da bi je ne bilo, od Francija, in ki razumejo in pravijo, da pomeni prezirati in, kar je Še hujše, Žaliti Rim, raniti do smrti ono načelo civilizacije, iz katerega črpa Francija, svojo plemenitost in svoj e največje vrline.
PARIZ, 10. Ob prihodu v Pariz so sprejeli jugoslovenskega zunanjega ministra na kolodvoru zastopniki francoskega .zunanjega ministrstva in jugoslovenski poslanik flr. Spalaj-kovič. Še dopoldne je dr. Ma-rinković posetil francoskega zunanjega ministra Brianda /ter se ž njim dalj časa razgovar-jal. Briand ga je povabil k zajtrku. Tudi popoldne sta se ministra razgo var jala o prijateljski pogodbi med Francijo in Jugoslavijo, ki bo podpisana jutri ob 11. dopoldne. Tega dne bodo praznovali v Parizu tudi obletnico premirja po svetovni vojni."
Združitev poslanskih klubov HSS in SDS
BEOGRAD, 10. Sinoči, po konferenci voditeljev SDS in HSS, je bila redigirana resolucija o ustanovitvi kmečko-demokrat-ske koalicije. Danes zvečer ob IS. uri sta se vršili istočasno seji samostojno-demokratskega in hrvatsko-seljaškega poslanskega kluba. Pribićević je na seji sam. demokratskega kluba poda! poročilo o akciji za ustanovitev te koalicije. V debati, ki se je razvila po tem poročilu, sta nastopila predvsem poslanca dr. Žerjav in dr. Budisavlje-vić. Poslanci SDS so resolucijo soglasno sprejeli. V klubu HSS je poročal Stjepan Radič in tudi tu so sprejeli resolucijo enoglasno, Takoj na to se je vršila svečana skupna seja v prostorih hrvatsko seljaškega poslanskega) kluba. Sejo je otvoril Stjepan Radić, predsedovala pa sta ji Radić in Pribićević obenem. Po nagovoru Stjepana Radića je poslanec Maštrović pre-čital omenjeno resolucijo, ki je bila ponovno sprejeta. Nato sta jo podpisala Pribićević in Radić. Poslanci so izvolili skupen posloven odbor, v katerem so sam. demokrati in sel jaški poslanci zastopani po enakem številu odbornikov. Sejo je zaključil Stjepan Radić spet z daljšim nagovorom, v katerem je naglasi) velik pomen pravkar u-stanovljene Seljaško-demokrat-ske koalicije.
ki
Interpelacije v Jugeslov narodni skupščini
BEOGRAD, 10. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 11. uri. Na dnevnem redu te seje je bila interpelacija socialističnega poslanca Pete j a-na, glede borze dela in delavske zaščite ter podpore brezposelnim. Na interpelacijo je podal minister za socialno politiko dr. Gosar kratek odgovor.
Na svoji jutrišnji seji bo razpravljala narodna skupščina o zakonskem predlogu dr. Dudi-savljevića glede spremembe zakona o občinah Hrvatske in Slavonije ter o predlogu glede po-
stavitve spomenika generalu Kavećeviću v Štipu.
Izid volitev
▼ ljubljansko trgovinsko-ebrtno-industrljsko zbornico
LJUBLJANA, 10. Volitve v trgovinsko - obrtno - industrijsko zbornico so zaključene. Slovenska ljudska stranka je dobila v obrtniški sekciji 10 mat-datov, SDS pa 6. V trgovinski sekciji sploh ni došlo do volitev, ker se je demokratska lista proglasila za neveljavno, in je dobila SLS vseh 16 mandatov. V industrijski sekciji so dobili samostojni demokrat je 10, ljudska stranka pa 6 mandatov. Tako je dobila SLS v celoti 32, SDS pa 16 mandatov. Ljudska stranka si je s tem prvič priborila zmago v tej gospodarski instituciji.
Skrajna sredstvo Brotlono
poroti princu Karotu In njegovemu povratku v Romunijo
PARIZ, 10. «Peti t Journal» prinaša vest, da se je odločila romunska vlada oprijeti se u-činkovitega sredstva v boju proti spletkarjenju princa Ka-rola in opozicijskih strank proti Bratianu in romunski ustavi. Vsa ljubezenska korespondenca med princom Karolom in njegovo prvo morganatično ženo Lambrino bo v kratkem objavljena ter razširjena med romunsko ljudstvo. Razkrite bodo občinstvu vse velike in majhne ljubezenske spletke princa Ka-lola. Da princ Karol ne bo mogel teh pisem utajiti, bodo nekatera — pač naijbolj koinpro-mitirujoča — objavljena v fac-similih. V romunskih vladnih krogih vlada prepričanje, da se bo spričo takega škandala princ Karol odrekel vsakemu stremljenju po državnem prevratu in svojem povratku v Romunijo.
Pisateljica Deledda dobila Noblovo nagrado
STOC.KHOI«M, 10. Švedska a-kademija je podelila Noblovo nagrado za leposlovje za leto 1926. pisateljici Graziji Deleddi. Podelitev nagrade za leto 1927. je odložena na prihodnje leto.
Proces proti komunistom v Budimpešti zaključen
BUDIMPEŠTA, 9. Danes je bila objavljena obsodba v procesu proti 45 komunistom. Proces je trajal precej časa in je bil zelo zanimiv. Obdolženi so bili, da so pripravljali državni in socialni prevrat. 10 obtožencev je bilo oproščenih, ostali pa obso-
jeni od osem mesecev do osem let in Šest mesecev ječe.
Vihar nad Rokavskim prelivom
PARIZ, 10. Že preko 36 ur divja nad Rokavskim prelivom in ob evropski obali Atlantskega oceana strašen vihar, Neka prekoatlantska družba v Cher-bourgu je ustavila ves svoj i>o-moT\*kŽ promet. V Omonvilleu so se morski valovi povzpeli preko obrežja in preplavili nekaj hiš, katerih stanovalci So se morali v vsej naglici umakniti iz svojih domov. Z enako silo divja orkan tudi ob angleškem obrežju. Neko ladjo, ki se je odpravila preko preliva v Francijo so silni valovi zagnali ob obal, posadka se je utegnila rešiti. Z nekega nemškega patnika so brzojavili brezžičnim potom, da je nizozemska ladja «Zeus» v nevarnosti.
Politične beležke
Nekoliko podatkov o romunski agrarni reformi
Agrarna reforma, ki se je pričela izvajati v Romuniji leta 1918., je že dovršena. Tekom devetih let je bilo razlaščenih 5,889.912 ha zemlje, ki je bila last države, krone, dobrodelnih ustanov, inozemcev in veleposestnikov. Z majhnimi izjemami je bila vsa ta zemlja razdeljena med poljedelce, pol milio-na hektarjev pa je obdržala država zase kot rezervo. Glasom zakona o agrlfirijii reformi je bilo do sedaj razdeljenih med
I,206.136	poljedelcev 3,191.281 hektarov zemlje, okoli 100.000 hektarov pa je bo še razdeljene Vrednost te zemlje se ceni na 10,850.000 milionov lejev; od tega zneska je bilo izplačanih 5,500.000 milionov lejev v hipo-tekarnih obligacijah in rentah bivšim lastnikom razlaščenih zemljišč. Agrarna reforma je zelo predrugačila značaj romunskega poljedelstva. Predi reformo je od celokupne površine zemlje, dobre za oranje, ki je merila 20 milionov ha, pripadalo majhnim posestnikom
II,6	milionov ha, t. j. 57.6 od« stotkov, veleposestnikom pa samo 2.2 miliona ha, t. j. 11.2 odstotkov. Povsem umi j ivo je, da je uvedba agrarne reforme povzročila v romunskem poljedelstvu veliko zmešnjavo, toda ta prehodni pojav je kmalu izginil in poljedelstvo je začeld procvitati. Ta napredek je naj' bolje razviden iz površine ob* delane zemlje, ki se je od leta 1920 do letos dvignila od 8.6 milionov ha na 12.3 milionov ha in je takcTOosegla predvojno višino.
DNEVN
Predavanja in iZDiii na univerzah
Naučno ministrstvo je te dni razposlalo vsem rektorjem italijanskih univerz in vitjih Šol o-krožniro, v kateri določa:
1)	Prošnje za imatrikulacijo se morajo predložiti najkasneje do 5. novembra. Le v izjemnih slučajift je dovoljen vpis na univerze tudi po 5. nov., nikakor pa ne po 30. nov.
2)	Predavanja se morajo pričeti 5. novembra in morajo končati 15. junija. Vendar pa sme akademski svet premakniti te datume za 10 dni..
3)	Letni in doktorski izpiti se bodo vršili samo v dveh sezijali: prva se bo pričela Iti. junija in bo končala 15. julija, druga pa se ho pričela 1. oktobra in končala 31. oktobra. Marčna sezija odpade in so izpiti izven obeli določenih rokov strogo prepovedani.
Izjemoma je -ministrstvo dovolilo, da se bo tekom t, m. (novembra) vršilo lahko še kakžno dodatno klicanje (appello). Oni, ki so absolvirali že vseh pet letnikov na tehniških fakultetah, bodo lahko polagali letne izpite in doktorski izpit še do konca deecmbra. Po novem pravil-niku za tehniške fakultete na univerzah se bo po 31. decembru 1927 doktorska diploma inženerskih ved podeljevala samo onim, ki so po dovršenem petletnem študiju na univerzi absolvirali še posebne izpopolnitvene tečaje na inženerskih šolah.
razpuščenaTdruštva
»Zveza mladinskih društev» v Trstu je bila včeraj razpuščena z ukrepom tržaške prefektume oblasti Razpustitev se utemeljuje z navedbo, da je bilo delovanje Z. M. D. protinacional-
no in da je zveza, radi razpusta skoro vseh njenih članic obstojala bolj po imenu nego dejansko.
Z motivacijo, la njegovo delovanje ni bilo v skladu z nacionalnimi interesi, je bilo včeraj razpuščeno tudi cTrgovsko izobraževalno društvo« v Trstu.
Koliko umobolnih živi v Italiji
Glavna direkcija za javno zdravstvo je ugotovila, da živi sedaj v Italiji kakšnih 63 tisoč umobolnih oselx Leta 1874 je bilo naštetih 12 tisoč umobolnih na 27 milijonov prebivalcev, torej 5 oseb na vsakih 10 tisoč; leta 1914 je štetje pokazalo, da pride na vsakih 10.000 prebivalcev 15 umobolnih. Letos jih je 16 na vsakih 10.000.
Kdor si hoče ogledati «Saturnijo»
Jh> U> taliko storil jutri, v soboto, od 9. do 12. in od H. do 17. Vstopnice po 5 lir se prodajajo pri potniškem uradu družbe Cosulicli. «Saturnija» bo zasidrana v prosti !uki V. E. III. pri hangarju Štev. 12.
Cankar v esperanta
Profesor v Mariboru g. Rudolf Rakuža je prevedel Cankarjevega Hlapca Jerneja v svetovni umetni jezik esperanto in ga bo izdala neka beriinska založna knjigarna.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
10. II. 1927.
Cenik na današnjem blagovnem trgu je bil sledeči:
Zelenjava: Česen 120—100 lir za stot; rdeča pesa za kuho 100—130; navadna pesa 30—90; kislo zelje 130—150; korenje 60—100; navad-
IL

ODDIOfTi
V Trstu« dne 11. novembra 1927.
no sladko zelje 50—60; karfioli 50 ifc! ca 100 komadov; vrzote 40—70; Sebula 70—80; fLŽ»I v stročju 150 —280, Mol v stročju za hift6enje Htist in svetlorumen 800—M0; ze-itni sladki jausž 50—60: ločike 80 —280; ma lančane 60—100; zeleno-fdeča paprika za kuho 50—00; krotopfrr 56—75; »pecijelni pozni grafe 920—400; paradiinik 25—100; nji it 40—280; radlčere sadike 120 —360; sladka re»pa 95 55; Selen 60 — 140; epinača 50—180; buče za kuho 220—280.
Sadje: Mandarini 350; pomaranče 220; kostanj 70—170; suhe fige 240—250; limone 10—35 lir za zaboj; jabolka 25—300 hruSke 8Q— 280; grozdje 250—360.
Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje.
Iz tržaškega življenja
# ——
Nenavadno visoka plima.
Včeraj dopoldne je del nabrežja, ki se razprostira od kanala do pomola Bersaglieri, nudil nenavadno, čudno sliko. Okoli 8. ure je namreč morje radi izredno visoke plime tako narastlo, da se je voda razlila čez bregove in poplavila -ves nizko ležeči del nabrežja. Pomol «Audace» je popolnoma izginil pod vodo in trg Unita se je izpremenil v ribnik. Voda je udrla tudi v skladišča vzdolž nabrežja, v kavarni «Specchi» in «Flora» na trgu Unita ter kavarno «Tomma-so» na nabrežju Tre Novembre. V pritličnih prostorih pristaniškega poveljništva je voda dosegla višino 30 cm. Radi poplave je bil onemogočen dostop k mestni palači in palači prefekture. Tudi tramvajski promet na progah št. 3, 4. tj, 8, 9 in 10 je bil za par ur prekinjen; le na progi št. 1, ki je deloma tudi speljana Čez nabrežje, se je promet vršil redno, ker vozijo na tej progi posebni visoki vozovi. Okoli 11. ure je voda začela padati in končno je »Neptun« spet skrčil svoje mokro kraljevstvo za stare meje.
Koissarjeva nezgoda
Ko se je 16-letni kotlarski vajenec* Danilo Vodopivec, stanujoč v Dolini, sinoči okoli 18. ure vračal po vsakdanjem delu iz mesta s kolesom domov, je v bližini Ske-denjskega pokopališča, hoteč se izogniti fdvema dečkoma,, )ki sta mu prestrigla pot, zavil v preostrem kotu vstran ter se prevrnil s kolesom vred. Pri tem se je precej hudo pobil po glavi ter si poleg tega tudi zlomil desno ključnico. Nesrečni kolesar je bil prepeljan z nekim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdrav-niti se bo moral najmanj 14 dni.
Žalosten epilMj nesreče
Predvčerajšnjim je umrl v mestni bolnišnici 19-letni mehanik Marcel Grimm, o katerem smo pred par dnevi poročali, da se mu je pri delu v tovarni strojev pri Sv. Andreju vžgala obleka, pri čemer je zadobil hude o-pekline po prsih, obrazu, rokah in nogah.
Tržaško sodišče
Nedovoljene kupčije in drugo.
Šesta sekcija tržaškega kazenskega sodišča je imela včeraj v kletki &est obtožencev, obtoženih poskušenega nakupa večje množine saharina, kokaina in opija. Obtoženci so: 33-letni Josip Scafo iz Neapelja, 37-letni Dio-nizij Michelangelo Mara iz Brimlisija, Rozarij Mara iz Brindizija, 27-letni Teodor Martinesi iz Brindisija, 31-letni Ferdinand Rinakli iz Sacon-riigliana in 28-letni Domenik Mar-zano iz Tranija (Bari).
Zlikovce sta izsledila centurijon milice Alfred de Rossi in miličnik Marko Buonacr.oi e, ki sta se v baru «Baiadera > izdajala za trgovca s tem blagom. Prišlo je do ponudbe 13 kg saharina in 1 kg kokaina za *votc 17.000 lir. Kupec bi bil moral priti po blago na samotno mesto v bližini dirkališča na Mon-tebellu. Oba f unkcijonarja sta vzela s seboj več miličnikov. Ko so zlikovci prišli, so liakrat — videč Buonacuorea samega, zahtevali od njega listino in mu hoteli izročiti kovčeg, katerega so imeli skritega v grmovju. Rozarij Mara je tu prišel na pozorišče, se kvalificiral za finančnega stražnika in zalifevaJ od Euonacuoreja dokumente. Ta se je zoperstavil in eden izmed zlikovcev je ustrelil proti
nJemu, ne da bi p sadel: Takrat je Buonacuore nkUctl: *Rama, Boma!», kar je Ml uaknk alarm za druge ki so začeli zasledovati že pobegle zlikovce in fih tudi u-jeli.
Obotoženci večinoma priznavajo dejanja, le Rozarij Mara noče vedeti ničesar.
Vte priče izporedd v smislu našega opita. .
Po govoru državnega pravdnlka fn branitelje*-, odvetnikov Kesi-eha, Zon nara m Fresija, je oprostilo nt ototoftence obtofcbe poekuiensga ropa, dočim so Ro-ssrfj Mara in M»chelaj«ek> Mara, Risal di, Martinesi ki Msrzano bili obsojeni radi poekufienega ropa na 1 leto in osom mesecev lete in eno leto posebnega policijskega nadzorstva.
Vesti z
Goriške mestne vesti Jesensko deievje
Soča prestopila bregove - Promet s Tolminom prekinjen - Cesta Idrija-Želin v nevarnosti
Po prelepih jesenskih solnč-nih dnevih nam je tekoči teden pitineeel ' neprestanega dežjja. Prve dneve oni obotavljajoči, narahlo roeeči dež, kasneje pa dež v nalivih, s sunki burje in s skrajno širokalnim Vremenom. Posebno v noči od srede na Četrtek je lilo neprestano ure in ure. Visoko gori y soški dolini so se odprle vse zatvornice neba in vse grape, jarki, jajrug-e in potočki so vrgli silne množine vode v Sočino strugo. V prvih jutranjih urah četrtka je že pričela Soča prestopati v polja ter poplavljati nižje ležeče kraje. Posebno ravnina pred Tolminom je bila vsa zalita z vodo. Cesta proti Volčam na Logu in ona proti sv. Luciji pod «KljuČem» sta bili obe pod vodo in je moral biti zato prekinjen vsak promet s Tolminom. Grozeče valovje Soče je ogrožalo tudi temelje volčanskega mostu. Do sedaj nismo še prejeli, hvala Bogu, nobenega glasu o kakšni nesreči ali večjih škodah, . • t.--. - --v-
Dobro, da se ni neurje zlilo s toliko silo v idrijski dolini kot se je v soški, ker v takem slučaju bi ne imeli več ceste Idrija/-Želin. Lansko katastrofalno jesensko deževje in povodnji so namreč ta del ceste po veČini uničile tako da so tehnične o-blasti le s težavo zakrpale usade. Cesta je le za silo provizo-rično popravljena in jo bo prvo večje deževje v; teh krajih po večini odneslo. Zato je vroča želja prebivalstva, da se tamkaj cesta temeljito popravi ali pa trasira čisto na novo.
Ncvi prostori goriške kvesture
Popravlja se veliko pokrajinsko poslopje na trgu Cavour, kamor se bodo po končanem delu prenesli uradi goriške kvesture. Delo vrši arh. Italo Hei-land.
Nove ceste in ulice v Gorici
Že precej časa je preteklo, odkar so začeli v Gorici z gradnjo novih, kratkih ročnih ulic, ki bodo vezale daljše ulice med seboj. Tako se gradi sedaj ulica, ki bo vezala Corso Verdi z ulico Morelli. V kratkem pa bo končana cesta* ki veže ulico Ra-batta z ulico Corte S. Ilario.
Prepir s krvavimi posledicami
Prepiral se je s svojim sinom Albertom neki Ivan Ipavec iz Podgore, 62 let star. Bil pa je najbrž sin močnejši in krepkej-ši, kajti udaril je očeta tako močno v prsa, da mu je zlomil tri rebra na levi strani. Takoj so očeta spravili v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. Čednega sina pa so orožniki naznanili sodnijski oblasti.
Morilec vdove Bratina s Ceste pri Ajdovščini prijet?
Veliko smo Že pisali o tem zločinu, ki je pa nad vse zanimiv in bi se še Sherlok Holmes belil glavo z njim. Sedaj pa — kot čitamo v časopisju — se zagonetka pričenja razvozlavati. Baje je pravi zločinec v rokah pravice. In če je tako — jn to zasluga poročnika ajdovske orožniške postaje Her-kula Vardellija.
Nore domneve in stari dokad
Kot znano, se je zločin izvrfiil v noči med 1. in 2. oktobra tega leta Na večer sobote. Vdova Bratina si je ravno pripravljala v spalnici svojo pratnjo obleko, ki bi jo o-blekla drugi dan, ko bi Sla k maši. Tedaj je planil v sobo morilec in jo zadavil. Sprva je bilo težavno iskati morilca, ker ni zapustil za seboj nobenih sledov. Oblasti so najprej zaprle enega, ki se jim je zdel sumljiv. To je bil <k*ma£i hlapec 2iberna. Na večer zločina se je namreč vrnil, proti svoji navadi, zelo pozno -lomov, in sicer ob 11 zvečer. Zato so oblasti domnevale, da ima pri zločinu tudi cm prste vmes. Pozneje so ga morali izpustiti, ker mu niso mogli ničesar dokazati in so se prepričal, da je popolnoma nedolžen.
Polagoma se je tudi kolikor toliko jasnilo, kako se je zločin izvršil. Zločinec je rabil lestvo (ki so jo pozneje na JI i naslonjeno na zid hleva), da je zlezel v prvo nadstropje. Z lestve se je splazil skozi okno v sobo, ki je služila vdovi kot shramba ter je ležala tik ob njeni spalnici, kamor so vodila tudi vrata, ki jih ona navadno ni zapirala s ključem, dočim je vsa druga vrat vsak večer zaklenila. Skozi nezaklenjena vrata je torej morilec planil v spalnico in zada» vil vdovo. Ko je morilec izvršil dejanje, je zbežal skozi vrata, jih znova zaklenil s ključan in se skušal splaziti iz hiie. Ne ve se z gotovostjo, katero pot je ubral. Vse pa kaže, da je zlezel na kad&o, kjer je zevala v strehi odprta lina; očividno je stopil na skrinjo, ki je ležala pod lino in so jo preje našli vdrto vsled teže, ki je stopila nanjo, ter odtod dospel do strehe, po kateri je potem zbežal. To so sicer le domneve, podprte z nekaterimi dokazi. Na precej kompliciran zločin, katerega motiv se ne da natančno določiti, da misliti ravno to, da so dobili sobo popolnoma v redu in ni mogo-s seboj kaj denarja in dragocenosti — ali nič, ker nihče ne ve, kaj je vdova hranila v svoji sobi. Iz tega izvira tudi dvom, ali gre za roparski umor ali pa je bila smrt povzročena le radi kakega maščevanja. Naj bo kakorkoli, v sobi so dobili le razbito steklo petrolejke ter v podstrešju sobni ključ. Kljub vsemu so oblasti nadalje iskale pravega zločinca. Zaprle so ko so spustili Žiberno, še Ivana Cijana iz Štandreža pi-i Gorici ter Franca Subana in Jožefa Pokola iz Gaberij. Pa tudi tem niso mogli ničesar dokazati.
Medtem pa. je poročnik Varvelli pazeč na govorice, ki so se širile, in uvidevši, da je moral biti morilec le kdo izmed domačinov, ki je dobro poznal hišo in vdovo Bra-tlno, slišal o nekem Matiju Trebi-žanu, starem 27 let, s Ceste, sose~ du pokojne vdove, o katerem so ljudje po vasi govorili, da je edini, ki bi bil zmožen storiti podoben umor — in da je že prej večkrat grozil udovi. Poročnik ga je pričel iskati — pa je zvedel, da se nahaja v Trstu. Javil je kvesturi v Trst, naj ga aretira, kar se je tudi zgodilo. Pripeljali so ga v ajdovske zapore.
Dokazi
Veliko sumnje je vrglo na Tre-bižana to, da se je pred enim letom kot sosed in kot nasilen človek večkrat prepiral z vdovo in ji tudi grozil. Ko mu namreč nekoč vdova, ki je takrat imela že gostilno, ni hotela dati Štefan vina, ki ga je hotel ponuditi svojim prijateljem pa ni imel denarja, se je razjezil in rekel pričujočim:
■«Tega pa ne odpustim Bratini. Me še ne pozna, kaj sem jaz. Boste že videli, kaj se bo še zgodilo; nekaj takega, da bodo še vsi govorili o tem!»
V drugi vrsti ga je jezilo to, ker se je Rratinova vmešavala v neko njegovo ljubezensko zadevo z neko omoženo žensko. Hotela je
PODLISTEK
črni Bovec
Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti	(43)
Spisal James Oliver Curwood Prevel Fiance Magajna.
Čudežna sprememba je šinila skozi njega. Ono, kar ga je prej mrzilo s svojo odurnostjo in pre-tenjem, se je zdaj spremenilo v veličastno moč in odločnost. Po-Sast se je spremenila sama. Vzhi-čenje se je porodilo v njem tam, kjer sta prej kraljevala strah in bojazen.
Razsvetljna okna so začela dobivati otožnost noči in kmalu se je našel ob kraju spodnjega mesta. Bila je to tista rana večerna ura, ko je zunaj le malo ljudi. Ko je hodil skozi ulice Sous le Fort, Oog
Lano in SauIt-au-Latelot, se je radi odsotnosti ljudi spomnil na gozdne steze; tako ozke so bile, da bi jih z razprostrtimi rokami skoro premostil. Za zagrnjenimi okni je videl žar toplote in svetlobe, skozi debele kamenite stene so pa prihajali medli glasovi, smeh, o-troško žlobudranje in petje. Nekje rz skrivnostne teme pred njim se je oglašal klic nočnega čuvaja, ki je naznanjal uro noči in svaril zločince.
cša&ta ura je in vse je dobro! Nad mestom vlada mir in zakon kraljuje v imenu kralja in ljmd-stva!»
Trepetal je pred mogočnim! glasom samotnega klica, ki se je oglasil ponovno mnogo bliže. Nočni čuvaj se je na svojem obhodu srečal z Davidom in mu razsvetlil obraz s svetilko.
«Ha brat!* ga je pozdravil. »Dolga Duška in naba«an nahrbtnik.
Naravnost iz kake trdnjave aH postojanke?« '
«Od reke Richelieu,» je odgovoril David.
«Tedaj — Bog s teboj, kajti mož1 si,» je dejal nočni Čuvaj in odkorakal SVOjO pot.
Svetloba, podobna žaru ognja,
rzdravila Davidove oči pred njim. njo so prišli kričeči glasovi, polni šale in razposajenosti. Izbruh gromkega smeha iz mnogih grl je vzbudil v njem radovednost, podvizal je korake in dospel nenadno na majhen trg pred cerkvijo _Naše Gospe Zmag (Notre Dame des Vic-toires). Velika množica ljudi je bila zbrana tu, na treh straneh so stali svetilniki, v katerih so gorele ogromne sveče, na ognjišču iz zemlje in kamenja je pa gorel' kres. Bled žar je razsvetljeval prostor in v tem Saru je opazil zgrajen oder, ki se je dvigal celo nad glave okoli stoječih ljudi. Na odru sta klečala, obrnjena drug proti
____odvrniti škandal in spra-
riti zopet mir v zakonsko hiso s da M Cena zavrnila TVebi-
Pa Ae nekaj. IMrifean je bil sosed vdove. Njegova hlAa ae je drfta-la Bratinove. Ko je slotinec lese! in beftal preko etrefce, bi ga skoro moral kdo videti, ker je bil primoran u>lasiti se mimo Trebifcanove-ga okna. Pa od Ttebiiano^rih ni
tega nihče naznanil. Ta
'akoj ko so ga v jeli, so Trebi-žana vprašali, kje se ie nahajal v noči med 1. in 2. okt. Odgovoril je, da je bil 3. oktobra v Domodosscrti, kjer je iskal delo. Kot prito, da je govoril resnico, je navedel nekega Ladislava Kerkoča, 25-letne ga mladeniča, tudi iz Križa. Kerkcuč je sicer sprva to potrdil, toda pozneje je priznal, da mu je Trebtžan naročil, naj tako govori, da se je v usodni noči nahajal v Domdossoli. Res pa je, da sta se oba napotila v Domodossolo 1. sept., kjer sta ostala do 28. sept. Trebižan je tedaj z vlakom šel v Trst, KerkoČ pa je prišel tja šele 7 dni poeneje.
Ka| pravijo ljudje?
Istočasno pa je izjavila neka TVebižanova sorodnica, da je videla drugi dan zjutraj po zločinu Trebižana, kako je hodil po Križu, brez vsakega pravega namena, kam naj se obrne — in da je bil zelo razburjen.
Mnenje domačinov in vaščanov
0	Trebižanu je zelo slabo. Pravijo, da je bil vedno lenuh in potepuh, ki ni hotel delati. Bil je tudi zelo nasilen, tako da so se ga mnogi celo bali. Zlasti pa se ga je bala vdova Bratina, ki je večkrat rekla: «Oh, kako se bojim tega človeka!«
Trebižan se nahaja sedaj v ajdovskih zaporih. Taji sicer svoje dejanje, vendar pa se neprestano zapleta v razna protislovja, kar pač jasno kaže, da so oblasti takrat zaprle pravega. Hkratu z njim so zaprli tudi njegovega prijatelja Krkoča. Sedaj se zopet križata motiva. Ali rop ali maščevalen umor. Domneva pa se, ker je mislil Trebižan skrivaj čez mejo, da si je hotel najprej Žepe napolniti, potem šele oditi.
Izpred sodišča
Ponarejen stetak in njegova pot.
Na zatožni klopi sedi vojaški Čevljar Ghiotti Peter, doma tam gori nekje od Livka. Dobil je nekoč večje izplačilo in med mnogimi stotaki je bil tudi eden ponarejen, čeear pa on ni vedel. Šel je z njim v tobakarno Bassi in ga tam izmenjal. Tisti dan pa slučajno ni bilo doma Bassija in prodajala je njegova žena. Ker se ji je zdel denar sumljiv, je to omenila Ghiot-ti-ju, češ da ga bo pokazala naslednji dan, ko se mož vrne, njemu in če ga bo on sprejel, bo dobro, če ne pa mu ga vrne. Ghiotti je bil s tam zadovoljen. Drugi dan mu g. Bassi res vrne oni stotak, Ghiotti pa ga izmenja v drugi trgovini, pri Castru, ki ga nato nese na banko, kjer pa mu ga prestrižejo. V pogovoru z g. Bassi, pove ta Castru, da je že imela ona v rokah oni denar, in pove tudi, čigav je. Trgovec Castro naznani nato vso zadevo oblastvom in Ghiotti je sedel na zatožni klopi.
Zaslišanih je bilo več prič. Kot prva je vstopila g. Gatti, poročena Bassi. Izpovedala je, kako je denar prejela in kako ga je drugi dan vrnila onemu čevljarju, ne da bi ga pokazala prej možu, boječ se, da jo bo on oštel. Predsednik sodnega dvora ji je pokazal oni, stotak, ki je bil na banki prestrižen, pa ga ni mogla spoznati. Videlo se je na njem Še napisano nekaj, a tako nerazločno, da ni bilo možno r&zhrati. Gospa je govorila malo, pestovala je majhnega otroka, ki je spal in zdelo se je, da ji je jako neljubo, da se nahaja tam pred sodniki.
Nato so zaslišali še več drugih prič, med njimi tudi bančnega u-radnika Stanka Pekučiča iz Tolmina, ki je zaplenil oni stotak. Gg. Bassi in Castro ne povesta nič novega k stvari.-
Državni pravdnik je predlagal
1	leto zapora za Ghiottija, ker ni nesel bankovca na pristojno mesto, ko mu ga je vrnila ga. Basi, temveč ga je Še dalje skušal izpe-čati.
Odvetnik Venuti je prosil oprostitve.
Sodni dvor pa je Ghiottija obsodil na plačilo L 100 in stroškov, pa le pogojno in sicer zato, ker ni uničil ponarejenega denarja, temveč ga je skušal odati v promet.
Na predlog odvetnika Pagliha se četrta obravnava proti nekemu Centi Marcino prenesla za nedoločen Ca*, ker so manjkale 0 glavne priče.
V	pondejiek se je vršila na goriškem tribuna!u Razprava proti bivšemu komisarju solkanske občine Ivanu NtbPantu in proti Ivanu SrebmiCu. Obdottena sta bila, da sta hotela oškodovati drtavno finančno upravo za G&OOO ttr vojne odškodnine. Obtoženca sta pa doprinesla dokaz resnice in popodne nedolžnosti, nakar je sodni dvor ovrgel zahteve dr4. prmndni-ka ter sprejel zagovor braniteljev in ju oprostil z motivacijo, da nista bala zagrešila kaznivega dejanja .
GRADIftftE PRI VIPAVI Smrt 2-letne deklica
V	nad! vasi se je pred tednom ponesrečil 2-letni otročiček, Marija UršiC. Splazila se je v mamini odsotnosti po lestvi, ki je vodila na hlev, pa je izgubila ravnotežje ter omahnila na tla, kjer si je razbila irlavico. Na mestu je bila mrtva. Smrt je u-gotovil vipavski okrožni zdravnik dr. Andrej Pavlica.
BOVEC Okradejo ga
Posestniku Jožefu Kendi so neznani zlikovci pokradli iz čebelnjaka 5 panjev. Kenda trpi okrog L 500 škode. Tatvino je naznanil orožnikom.
AJDOVŠČINA Likvidacija bančne agencije
Po osmih letih svojega obstanka je likvidirala svoje poslovanje tukajšnja agencija Banke Julijske Benečije, računajoč z izore-menjenim gospodarskim' položajem dežele. Govori se. da opusti poslovanje tudi tukajšnja agencija zavoda Associazione Coope-rativa de! Credito, ki vodi davčno iztea-jevalnico', in da 1 prevzame izterjevanje davkov goriški Mont. Hitri denarni promet in kratkoročni bančni kredit, ki je bil v povojnih letih tako razvit, se naglo umika in na njegovo mesto stopa, sicer počasi, a gotovih korakov agrarni kredit. Dežela je zopet navezana nase in na svoje kreditne oblike.
ROČINJ
Pretekli teden je umrl v goii-ški bolnišnici Valentinčič Danijel, kateri se je pred mesecem časa ponesrečil lia cesta Kam-breško-RoČinj. Pokojnik se je nahajal v najlepši moški dobi. Zapušča ženo in dva otroka. Bil je pošten in skrben, priljubljen pri nas, kakor tudi v svojem rojstnem kraju, v Kanalu. N. v m. p.
Reška
TOPOLE PRI TRNOVEM
Mlajši so začeli trezno umevati, da se da s pridnim in razumnim delom živeti tudi na domačih tleh. Uvažujejo dobre nauke v vseh panogah kmetijstva: pri živinoreji, na polju, v sadovnjaku. Letos je prvič sej al Bejalni stroj v vrste in že sedaj vidimo uspehe: žito je dobro skliio, je enakomerno vrsta od vrsto, zrno od zrna. lepo zeleno. Prvič je menda okopano pod kapom vej sadnih dreves (seveda le ponekod). Mladenič, kmetovalec Majdič Anton št. 15 je pokazal, kaj se da doseči v naši zemlji z globokim obdelovanjem in dobrim gnojenjem: iz 5 kg jugoslovanskega krompirja je pridelal 150 kg lepega zdravega gomolja. En krompir je tehtal % kg, več po 35—40 dkg. Saj vedno slišimo nauk: Ne v širino, v globino ' kopljimo. Vedno bolj smo prepričani, da nauki niso prazno besedičenje, marveč vsebujejo Čisto resnico. Učimo se torej iz knjig!
PREM.
Pri nas imamo novo zavarovalnico za govejo živino. Kmetje se sicer ne zavzemajo 5e zanjo, a kmalu se bodo prepričali, da je to koristna gospodarska ustanova, katere naloga ni le postaviti živinorejo na trdno podlago, marveč pospeševati umno živinorejo. V to bodo prispevali: sestanki, predavanja, neposredni nasveti posameznikom i. t. d. Kmetje-živino-
rejci, ne dvomite v njeno korist izj vpifiite se čim preje kot njeni članic Cim več, tem bolje 1	f
Gospodarstvo
Padanje Števila domadih ttrag na Oorekem	*
Ogrsko ministrstvo je objavi* lo nedavno statistiko domamiti živali. Glasom te statistike ima sedaj Ogrska 1,800.000 repov goved, 903.000 konjev, 2,400.000 svinj, 1,810.000 ovac, 34.000 koa in 6.400 oslov. V primeri s po-datki lanske statistike je števil lo domačih živali na Ogrskem znatno padlo, izjemo tvorijo le koze.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Samo, da je nekaj nenavadnega
Novoporočenca sta doslej šla! na fcenitovanjsko potovanje navadno z vlakom, če je imel ed«r* med njima denar, sta se poslužila avtomobila, če sta pa imela oba nekaj pod palcem, sta jo i>a odkurila z letalom. Toda gospod Chester iz Malhama in Edie Fielden iz Skiptona se nista zadovoljila ne z vlakom, ne z avtomobilom, ne z letalom. Vse jima je bilo prenavadiio, prevsakdanje. Dve uri |k> poro*-ki sta sedla na dva pripravljena konja in šlo je v diru po prašni cesti. Tako potovanje iti nič kaj lagodno, toda kaj to, samo da so listi o tem nenavadnem potovanju poročali in prinašali slike obeh novoporočen-cev na konjih.
BORZNA POROČILA
Trst. 10. novembra 1927.
Amsterdam 73T>.50—74ž?.50, Belgija 254.50—-258.50, Francija 72— 72.30, London 89.55—89.H5, New-Vork 18.83—1H8.39, Španija 308.75 —314.75, Švica 353.25—355.25, Atene 24.15—24.t>5. ~ Berlin 435—441, Bukare^H 11^0—11.60, Praga 54.32'$ —54.62 H. Ogrska 318.50-^324.50, Dimaj 256.50—2»>2.50, Zagreb 32.23 —32.53.
Uradna cena zlata (,9. 11.) L 353.57; vojnoodškodninske obveznice 71.—.
HALI OGLASI
SERLITZ-SCpOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio FilzI 23, pouk io pre-
1512
ZLATJIR&A £It>ert Ptvh [
Trst, Vin Mazzini 4G
Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja t in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. {
Izžel je roman
(sna L 6*-, po pošti S. 7.30
?rM!m nosolllnicol in \mulm I
registr. zadrjga z omej. pcroSt»om
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, K n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogi za čekovni promet, ter jih obrestuje
pO 4°o ^Bfc
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema »Dinarje- na tek. račun
in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna inern po dogovoru.--
Da varnssfne teiits (safe)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 13. Ob nedeljah je urad zaprt.
Stev. telef. 25-67.
ii3jsU slov. donarnl imi
drugemu, mož in žena, ki sta imela glavi vtaknjeni skozi luknjo v dveh po robu ležečih ploskih tnalih. 2ena je bila ostronosa babura in je kričeče preklinjala svojega mučitelja. Možak na drugi strani je pa preklinjal njo!
Davidovo srce je za trenutek prenehalo utripati. «Kakšen pomen ima to?» je vprašal prepade-no okrogloličnega, veselega mladeniča, ki je hotel počiti od sineha.
«Rodbin£ki prepir,» je Odvrnil slednji. «Stara gospa Guerin je bila ukradla srebrno žlico, njen mož jo je pa prodal. Tu sta oba in 5e srečna sta, povem ti, kaiti žlica je bila ukradena v zasebni hiši in zakon bi ju lahko dal za to obesiti!»
Nekoliko dalje, pod veliko sve-tiljko je David opazil majhno skupino, ki je bila ločena od ostalih gledavcev — trije častniki, ki so se veselili prizora in z njimi tri bogato oblečene gospodične, ki so zakrivale svoie obraze s svilenimi
krinkami. Kakor čar ga je nekaj vleklo k njim, ker se nvu je zdelo, da so zelo podobni Aničinim prijateljem in prijateljicam, ki so jo bili obiskali. Eden med njimi, ogaben in prevzeten domišljavec, črnega, prežetega obraza, ga je opazil, ko jih je gledal.
«Kdo pri vragu ste Vi in kaj hočete?« je zarenčal zlovoljno.
Tako neprijetno zasačen v zija-nju. je David odgovoril: «Ur5\ilin-ski samostan iščem in hvaležen Vam bam, ako mi pokažete pot. >
Častnik mu je obrnil hrbet.
»Naravnost iz gozdnih jarkov je in se ne zna obnašati lepše,» ga je častnik zasmehljivo opro£čeval pri svojih spremi je vavkah. «Ako bi se ne bal, da Vam bo »mrad njegove krvi zoprn, bi ga malo nabodel, ker Vas je tako zijal.»
Ženske so se hihitale.
Davidu je zavrela kri in stopil ie korak naprej. Tedaj ga je zadr-
žala prijateljska toda trdna in močna roka.
«Stoj, prijatelj!« mu je neki {<la.s spregovoril mehko. «Jaz ti bom pokazal pot k Ur£ulinJEain,» in preden se je mogel upreti, ga jo /.o neznanec odvlekel v gručo ostalih gledalcev. «Če je tvoja kri bcij i-la od krvi kapitana Jeana Talona, tedaj ti ze rečem, da je skrajno slaba. > je nadaljeval isti glas. «Joz sem iz Montreala, kjer je on vso pokvarjenost do cela izsesal. Ubil je že ^est ljudi in gotovo bi se no obotavljal ubiti §e sedmega, i prijatelj moj, in samo zato, da bi pozabaval tiste frfre, ki so ga spremile iz Gornjega mesta, da prisost'v .rejo temu prizoru, katerega marsikdo sniatra za tako zabavnega. Moje ime je Pierre Colbert in Dol-g-opn^knrje od mej spo5tujem.»
«Hvala ti,» je dejal David. «Jaz sem David Ročk « posestva *0t. Denis ob Richelieu-u.»
t