PoBiliB platana v polovi«!. hthafa vsak torek, talrtok in soboto. Cona posamezni iL Din —«65. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN T. Uredništvo in uprav nlitvo je v Ljubljani, Gradišče St. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri £'’ \ Karočoioa za oMtnijc SHS: letno D 90'—, za pol leta O 45’—, za četrt leta D 22 50, mesečno P ' v & ^ ■ ---------------------------------------------------------------- ,uDlJani 11.953. — St. telefona 552 D 120*—. — Plača in toii m v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 24. oktobra vv ŠTEV. 124. Naloge davčne reforme. Naša uprava je konečno vendarle sprevidela, da se z raznimi eksperimenti ne da rešiti valute. Asanacijo je poverila zdaj praktičnemu strokovnjaku, Dušanu Plavsicu. Vsi znaki kažejo, da je slednji našel pravo pot. Obžalovati je le, da je asanacija prišla veliko prepozno, ker povzroča velike žrtve, katerih ne bi bilo, ako bi pravočasno krenili na pravo pot. Uprava skuša omejiti žrtve na skrajni minimum in sicer z' omejitvijo uvoza, z počasnim dvigom valute itd. Vendar vsi ti pripomočki ne morejo preprečiti škode. Imamo pa še eno panogo državne uprave, kjer se veliko eksperimentira. V mislih imamo davčno zakonodajo. Tudi to panogo je treba asanirati. Prilika je tu. Izvršiti jo je v okviru valutne asanacije. Sedanja asanacija valute sloni na-/ mreč na velikopotezno osnovanem programu. Del programa temelji na ehot-nosti narodnogospodarskih ciljev. Ustanovi se interministerski gospodarski odbor, katerega bodo tvorili pomočniki ministrstev, ki jih zadeva gospodarstvo. Odbor bo skrbel za enotno in harmonično delo med ministrstvi in vzdrževal stik z gospodarskimi krogi. Posredoval bode torej, da ne bo čno. ministrstvo zidalo, drugo pa podiralo. V sledečem si dovoljujemo pra-skusiti, ali odgovarja objavljeni načrt davčne reforme okviru, ki si ga je začrtal Plavšič. Naloga ni lahka, ker finančno ministrstvo ni podalo k načrtu nikakega komentarja in tudi ni priobčilo nikakih statističnih podatkov. To je silno obžalovati. Isti moment, ko finančni pomočnik Plavšič javnost obvešča o svojih namerah, opozarja interesente o svojih bodočih korakih, isto ministrstvo molči tajinstveno o svojih ciljih, Če ravno predloži javnosti gospodarsko najbolj važen in globoko segajoč narodno gospodarski problem. Če prav finančno ministrstvo ni objavilo nikakega pojasnila, je pa že iz besedila in določb davčne reforme razvideti, da finančna uprava ni še krenila s svoje dosedanji poti. V načrtu ne najdemo nikake velikopotezne ideje, dasiravno živimo v gospodarsko sila važni dobi in mora vsaka davčna reforma ob enem nujno vršiti gospodarsko nalogo: Dosedanja zgodovina finančne vede je že opetovano pokazala, da niti davčni zakoni trajno ne morejo biti samim sebi namen, še manje seveda davčne reforme, ki naj izenačijo celo vrsto davčnih zakonov. Naš sedanji narodnogospodarski program bi moral biti osamosvojitev in okrepitev trgovine, obrti in industrije. Pospeševati bi bilo v to svrho investicije in nove industrije, da se osiobodimo tujine. Ker pa vsaka nova investicija zahteva silne žrtve, ki so ob enem spojene z velikim rizikom, bi bilo nujno potrebno, da jim nudimo v davčnih zakonih davčne ugodnosti. Tako je postopala Srbija že pred vojno in sicer z zakonom o zaščiti industrije. Ako ie bilo to potrebno že pred vojno, bi bilo še bolj nujno v sedanjih kritičnih časih. Potreba take začčite je uvidela že davno n. pr. Čehoslovaška republika in celo Nemška Avstrija. Objavljeni načrt takih naredb nima. To je zelo obžalovati, ker vsled asanacije dobimo, morda že kmalu, gospodarsko krizo pri onih podjetjih, katere so se po vojni šele ustanovila in so investirala silne svote potom najetja tujega kapitala. Kakor hitro se okrepi še dalje naša valuta, pade vrednost nepremičnin in bilance bodo izkazovale nepravilno premoženjsko stanje odnosno za že prvotno visoke in druge investicije se bodo plačevala drage in težke anuitete. Za slab prejeti denar se bo plačevala dobra valuta. Nova podjetja bodo dvakratno obremenjena. A ne samo to, da načrt ne pozna določb v zaščito novih investicij, vsebuje nasprotno nove določbe, ki so v nasprotju z dosedanjimi davčnimi olajšavami. Finančna uprava je n. pr. črtala takozvane (davka proste) specialne rezervne fonde (davka proste dotacije rezerv za dubijoze, za menične zgube, za valutne zgube, za zgube vsled padca cen pri zalogah, itd.) Te rezerve so vršile važne gospodarske naloge, ker ima podjetnik po doslej veljavnih zakonih pri sestavi bilance osobito pri sestavi inventarja in oceni zelo vezane roke. Dolžan jih je oceniti po tečajih bilančnega dne, akopram je uverjen, da je ocenitev z ozirom na potek gospodarskega žinljenja preopti-mistična. Nadalje ima načrt določbe, ki nasprotuje zdravemu razumu. Saj za nas je popolnoma nerazumljivo radi česa je n. pr. k bilančnemu dobičku prišteti (torej obdačiti v breme podjetja) izdatke za davke svojih nameščencev. Ako podjetje prevzame davke za svoje nameščence, je to prava režijska postavka, ki zmanjšuje njegov dobiček. Prevzel je označeno breme več ali manj neprostovoljno. Da bi se ga iz tega vira Še obdačilo, gre vendar predaleč. Nerazumljivo je nadalje, radi česa se reformira čisti katastralni donos na podlagi bilančnih let 1919 do vštevši 1922. To je vendar gospodarsko najbolj labilna doba. Stabilizirati kat. čisti donos na podlagi take dobe je nevarno, osobito ker znaša zemljiški davek 20 •/o od tako ugotovljenega čistega katastrskega donosa. Ako pridejo k državnemu davku le kolikortoliko višje avtonomne doklade, se bode konsumiral celi donos zemljišč, osobito ako se dvigne vrednost denarja in pade vrednost poljedelskih produktov. Posledice si lahko vsakdo preračuna. Zgoraj smo navedli le par izgledov, na kakih načelih da sloni davčna reforma. Naše mnenje je, da temelji davčna reforma na silno nevarnem načelu fiskalizma. Visoka davčna bremena, ki naj jih erar prejme na podlagi davčne reforme, se itak prevale na konsumenta. Podražujejo torej življenske razmere. Slednje obremenjujejo tudi državo. To gre toliko časa, da ta ali oni omaga. Naša želja je ta, da se davčna reforma izvede v smislu velikopoteznega programa in v okviru asanacije, kateri je zamislil Dušan Plavšič. Znižanje eksp. tarif na Čehoslovaškem. (Iz Rašinovega govora*) Z dvigom češke krone je nastopila kriza, ki jo hoče češkoslovaška vlada rešiti z raznimi odredbami. — Govorili bomo v par člankih o tem in sicer že zato, ker se nam z dvigom naše krone obetajo podobne krize in je vsekakor pametno opazo- vati, kaj delajo drugi v enakem slučaju. Izkušnja, ki jo imajo, nas potem uči, kaj moramo delati tudi mi in česa se moramo ogibati. Med drugim poglejmo ,kako so pomagali industriji in trgovini z znižanjem eks-partnih tarif. Interesirani krogi so dolgo časa pritiskali na žieleznišiko ministrstvo in sedaj se je deloma vdalo. Pretekli teden so imeli revizijo eksportnih tarif in bodo znižali v najbližnji bodočnosti tudi tarife za živila v državi sami. Da olajšajo konkurenčno možnost domače industrije na tujih trgih, ki je bila ovirana vsled gospodarske krize, so v ministrstvu nekatere obstoječe eksportne tarife znižali, za različno blago so pa vpeljali nove. Za rezani les in deblovino so znižali tarife za Okroglo 16%, za eksportno in vboklo steklo do 18%, za vloženo stekleno blago, če je moramo na rekah in v pomorskih pristaniščih preložiti, pa do 55%. Nanovo so vpeljali eksportne tarife za lomni kamen, ki so dosedaj za 10% nižje kaikor so bile dosedanje, tako tudi za tlakovne ploče, kjer so tarife znižane progresivno do 30%. Eksportne tarife za celulozo in papir so za 30 do 40% nižje kakor dosedaj; za vžigalice so določili novo tarifo, ki je za četrtino nižja od prejšnje. Znižali so tudi tarife za mlinske kamne, izdelujejo pa nove za eks-port sladja in odvečne sladkorne pese in jih bodo ta teden razglasili. Ravno v tem predmetu bo znižanje zelo učinkujoče, saj sta češko sladje in češka pesa med prvimi izvoznimi predmeti. Prosili so tudi za nižje tarife za železo in se pogajanja že vrše. Vse zgoraj imenovane nove tarife so postale veljavne z 9. oktobrom, so v veljavi do preklica, najmanj pa do konca leta. Sledijo potem dolge tabele, s kte-rimi uvrščajo posamezne predmete na razrede in različne vrste. Poglejmo na primer na razrede in vrste za papir. Razred II. plača recimo za 100 kilometrov vožnje 1220 vinarjev, za 800 km 2977, za 500 km pa 446 vinarjev. Razred A 870, 2013, 3008. Razred B 700, 1502, 2156; vrsta IV. 740, 1712, in 2557. Tako gre naprej, po daljavi pota. po teži in kakovosti blaga. Da ima češkoslovaška vlada resne namene, pomagati ‘vsem slojem, nam priča tudi govor novega finančnega ministra Rašina, tedaj ko je prevzel finančne posle. Govor, ki ga je imel pred uradniki finančnega ministrstva, je dal uradno objaviti, ker so z ozirom na njegov nastop razširjevali neštevilne kombinacije o prehodu k novi vrednosti. Rekel je med drugim tole- Če se vračam zopet na mesto, kjer sem bil prvič finančni minister,, bodite preverjeni, da sem bil tudi tedaj med vami, ko nisem bil minister, da je bila moja največja skrb vedno ta, da gremo po enkrat ubrani poti naprej, da vztrajamo in napravimo tako našo državo financielno in gospodarsko resnično močno. Za svojo osebo sem prepričan, če bi bili hodili pota naših sosedov, če bi bili minirali našo vrednoto in naše državno gospodarstvo, da bi ne bili trpeli samo go-spodarskih izgub, temveč da bi bili izgubili tudi našo politično prostost. Kaj bi bila posledica? Začela bi se bila govorica, da je bilo razkosanje Avstrije nesreča, da mora nastati v Srednji Evropi zopet nov^a enotna država. Tega bi ne bili rekli samo naši sovražniki, temveč morebiti tudi naši najzvestejši prijatelji. Če nam je torej na tem, da okrepimo našo državo financielno in gospodarsko, četudi z nepopularnimi sredstvi, ki nalagajo ljudstvu marsikako žrtev, delamo to samo v idealnem stremljenju, da zavarujemo prostost naše države. Samo z vztrajnostjo in potrpežljivostjo bomo dosegli boljšo bodočnost; jaz ne bom delal nobenih eksperimentov in šli bomo mimo po začrtani poti naprej. — Z drugimi besedami: Razvoja naše krone ne bomo ovirali, marsikdo bo trpel, poskušali bomo z olajšavami — kakor smo videli pri eksportnih tarifih, — sčasoma se bo vse uneslo in država bo močna in zdrava. Gledali bomo bolj na celoto kakor na posameznike. Poročilo podano na manifestacijskem zborovanju v Ljubljani dne 6 oktobra 1922 o našem železniškem prometu. (Konec.) Podali smo žalostno sliko o današnjem položaju in o izgledih v bližnji bodočnosti. Ako ne uspemo z današnjim zborovanjem, ako ne dosežemo nemudoma energičnih ukrepov, potem je usoda našega železniškega prometa, pa tudi usoda našega gospodarskega življenja v Sloveniji zapečatena. Opozarjamo vso našo javnost in vse aktivne činitelje politike in uprave na dejstva, ki smo jih tu navedli, ki so v podrobnostih vobče znana, ki pa se še nikdar niso v celoti objavila našemu narodu. — Smatramo pa, da je naša dolžnost, da ob enem še predložimo ukrepe, ki se morajo nemudoma udejstviti, ako naj se odvrne grozeča katastrofa. V tem smislu predlagamo in zahtevamo: 1. Da se takoj poskrbi za primerne življenske pogoje železniškega osobja, uradništva, poduradništva, služiteljstva in delavstva. Nemudoma se morajo regulirati njih denarni prejemki. Ob enem se mora zapo-četi smotrena akcija za nastanitev teh nameščencev in njih rodbin. To je prva in odločna zahteva naša in smatramo, da je ta zahteva ne samo stvarno utemeljena, marveč da tako zadostimo tudi dolžnosti človekoljubja in hvaležnosti napram onim, kojih vestno in požrtvovalno delo je predpogoj urejenemu železniškemu prometu. Nujno potrebna je tudi nova enotna in modema službena pragmatika, ki naj ustvari zopet red in zadovoljstvo pri železniških uslužbencih. Nadalje naj železniška uprava skrbi za vzgojo naraščaja ter naj otvori vse potrebne strokovne šole. Ob enem pa se obračamo do naših železničarjev z apelom, da naj čim je njih vitalnim zahtevam ugodeno, zopet enkrat pomagajo domovini v težki krizi. 2. Ne nasprotujemo projektu ve-Mke transverzalne Jadranske železnice, ki jo zahteva državni interes. Moramo pa odločno zahtevati, da se nemudoma poskrbi za saniranje obstoječih železniških linij, v prvi vrsti glavne žile, ki veže Zagreb z Beogradom in to počenši z izgradbo državnega kolodvora v Zagrebu, ki nikakor ne odgovarja našim potrebam. Potem pa tudi onih paralelnih in stranskih prog, ki vodijo proti cen-trumu države Beogradu. V tem smislu pred vsem imenujemo kot za Slovenijo najvažnejše -proge Bubnjarci-Jfcarlovac-Caprag in Dugoselo-Novska ter paralelno iinijo Koprivnica-Viro-vitica-Slatina-Našice-Osjek. Te proge naj se ojačijo v gornjem ustroju v tirih in pragih, zgrade naj se potrebna umikališča, razširijo naj se važni kolodvori. Za ta dela je otvoriti brez odlašnja vse potrebne kredite, zlasti je tudi skrbeti za to, da se v železniško službo zopet vrnejo inženjerji, ki so jo zapustili radi neznosno nizkih prejemkov in radi pomanjkanja stanovanj. 3. Nemudoma naj se izdelajo oziroma uzakonijo enotni službeni predpisi, enotni obratni pravilnik za vso kraljevino. 4. Nemudoma je ustvariti sporazum z upravo Južne železnice, zlasti naj se ugotovijo predpisi za in-stradiranje transportov po linijah državnih železnic in Južne železnice. Nemudoma naj se otvori promet na progi Barcs-Virovitica in naj se omogoči uporaba proge Gyekenyes-Barcs, da morejo tovori iz Maribora preko Pragerskega-Gyekenyesa in Barcsa priti do do Virovitice in tako do vzhodnih pokrajin kraljevine. 5. Odločno zahtevamo da, Direkcija v Zagrebu prvenstveno odpravlja domače transporte in da odklanja sprejemanje inozemskih transportov vse dotlej, dokler niso razbremenjene zatrpane naše postaje in da ni omogočena odprema tovorov po naših linijah. Dokler ne morejo Zagreb d. k., Karlovac, Caprag, Sisak prevzeti vso našo robo., toliko časa absolutno ne smejo transporti iz Madžarske prihajati na progo Zagreb-Sisak-Zemun, ki preprečujejo odpremo naših produktov. Dokler imenovane postaje niso odprte za tovorni promet iz Slovenije, naj Direkeija v Zagrebu takoj razglasi dejansko obstoječe ograničenje prometa. Nujno. pozivamo vlado in Zakonodajno skupščino, da brez odlaganja, v pravilnem spoznanju kritičnega stanja našega železniškega prometa, ukrenejo v smislu naših predlogov te neodložljive ukrepe. Apeliramo na Ministrstvo saobračaja, Ministrstvo financ, na Ministrstvo vojne in mornarice, na Ministrstvo trgovine in industrije, na Ministrstvo za sume in rudnike, na Ministrstvo poljoprivrede i voda, na Ministrstvo socijalne politike in še posebej na gg. ministre, ki naoeljujejo tem ministrstvom, da nemudoma posvetijo vse svoje moči odvrnitvi preteče definitivne katastrofe železniškega prometa in katastrofe našega narodnega gospodar-darstva. Pozivljemo jih, da nemudoma ustanovijo v ciljat odvrnitve take katstrofe poseben interministerijelni 'komitet, ki rtaj poskrbi za udejstvitev naših nujnih predlogov. Ta komitet pa naj še nadalje skrbi za to, da ne bodo ukrepi posameznih ministrstev še nadlje obremenjevali železniške službe. Komitet naj gleda na to, da upoštevajo odredbe posameznih mi-nisterstev potrebe železniškega prometa in da te odredbe ne ustvarjajo vedno novih neprilik. Ne moremo pa, da ne bi še enkrat opozarjali na nujno potrebo za ekspeditivnejše poslovanje carinske uprave, ki že predolgo v nedopustni meri in nekaznovana ovira železniško službo. 7. Poživljamo Ministrstvo saobra-0 čaja, da omeji brzovlake, ki preveč ovirajo tovorni promet, na neobhod-no potrebni minimum. 8. Ponovno poživljamo Ministrstvo saobračaja, da potom strokovne ankete uredi dobavo premoga železniškim upravam tako, da ne odvzame industriji in drugemu konsumu ne-obhodno potrebnega premoga. K tej anketi naj pritegne vsaj kot refe- rente zastopnike premogokopov in poglavitnih konsumentov. Opozarjamo Ministrstvo, da je premogokop Št. Janž že skoro popolnoma ukinil obratovanje, ker ne more odpremiti niti malega dela redne produkcije. 9. Apeliramo na g. Ministra saobračaja, da posveti vso pažnjo poslovanju Direkcije Zagreb, ki je zakrivila, da je vsa Slovenija danes dejansko brez železniškega prometa, da jo čakata beda in obup. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V, Srbiji se nahaja razen maka, ki daje okrog 100.000 kg opija tudi okrog 10.000 kg ananasa; zdravilna zelišča se žal ne nabirajo, ako ravno jih je v obilni množini ln izredno dobri kvaliteti. Kavnotako bi bila mesta v Južni Srbiji, kakor Skoplje, Veles, Štip* Gjevgjelija, Radovište, Prilep, Tetovo izredno ugodna za gojitev zdravilnih rastlin ter je tudi podnebje zelo ugodno. Kaj je treba delati, da se iz mrtvega blaga, kakor je povečini zdravilno zelišče pri nas naredi suho zlato za domače prebivalstvo? Treba je osnovati centralo bodisi, kot privatno družbo ali kot državno pisamo,; ki bi se bavila s propagando za nabiranje zelišč ter istočasno organizirati trgovino z zdravilnimi zelišči in jo podpirati. V tem oziru obstoja v Nemčiji >Hortus Gesel 1-schaftc, v Smirni Anglo-American Concern, kot privatno društvo ter v Parizu Comite interministeriel des plantes medicinales et essences«, kot državni urad. Državni urad bi lahko prenesel del propagande v posameznih krajih na posamezna društva, kakor bi se tudi organizacija trgovine z novimi zelišči, kjer še ne ob- . stoja, prenesla na obstoječa trgovska podjetja, ki se s tem bavijo proti vrnitvi stroškov, kakor je na primer Splitska zadruga »Izisc >Herba- in podobne. Zelišča, katera bi bilo nabirati bi bila: kamelice, lipa, stolist-nik, buharica, kokotak (žavomjak), krsnica, beli slez,, žličnjak, kužnjak, bunika, kadulja, rožmarin, lavorika, medvedka, slavulja, velebilje, bulka, gospina vlas, maslačak, timijan, gernki trolist, orehov list, jelenjak. pelin, kukuta, salep, rozopis, tatula, sirotica, lecijan, metnjica, vratič, glušac, tisovina, preslica, gavez, praprot, oslad, čemerika, stržnjak, kra-vuljac, moka, rožlin, veliki lapuh, materina dušica itd. Centrala, bodisi privatna družba ali državna pisarna, bi imela sistematično organizirati produkcijo in izvoz surovih rastlin in njih izdelkov ter podvzbujati kmete in jim dajati nasvete, kjer se nahajajo taka zelišča divja, kako se jih spozna, kako jih je treba nabirati in izkopati, kako sušiti in komu se dajo najbolje prodati. Ona bi morala potom časopisja, predavanj, plakatov in knjig delati propagando. Morala bi zainteresirati šole s tem, da se daje učiteljem premijo za nabiranje dijakov, duhovne, postajenačelnike .gozdarje, sloretničarje in železniške čuvaje. — Morala bi izdajati ilustrirane brošure m kratka poučna pojasnila z opisom zelišč, naznačbo kraja, kjer raste, navedbo dobe in načina nabiranja, sušenja in konzerviranja. Morala bi zasnovati vzorne zadružne sušilnice, ustanoviti družbe za nabiranje in trgovino z rastlinami ter omogočati priredbo poskusnih polj in plantaž za gojenje zelišč, kakor tudi delavnic za njih predelavo. V to svrho bi bilo treba od začetka znatne državne subvencije. To bi moralo storiti ministrstvo trgovine in industrije, ministrstvo poljedelstva, ministrstvo narodnega zdravja in ministrstvo za šume in rude. Ako bi to udejstvili, dali bi siromašnemu človeku dohodek, ki bi bil njemu in državi dobrodošel. 45. Izdelava zdravil pri nas. Razen gospodarskega interesa države zahteva tudi veliki narodno- obrambni interes za slučaj vojne, katerega važnost nam je zadnja vojna najnazorneje pokazala, da se izdelujejo pri nas zdravila. Interes narodne obrambe zahteva, da se čini večje število predmetov v čim večji količini in s čim večjim številom strokovno izurjefiiega osobja v lekarnah izdeluje v mali in veliki industriji. Kadi tega bi bilo treba vsak predmet, naj bi bil še tako postransikega pomena, izdelovati v državi. Interes narodne obrambe zahteva, da se ima rezervo v zdravilih, vendar je vedno lažje imeti večjo rezervo v surovini, kakor pa v zdravilih, ker je to cenejše. Da bi se vzgojilo tako strokovno izurjeno osobje, treba je, da obstoje lekarniške šole pri vseh treh univerzah. Kot surovina za izdelavo zdravil služijo zelišča in deli zelišč, živali in življenjske snovi ter mineralije in organske snovi. Od rastlin, ki služijo za zdravilstvo raste en del doma, drugi del pa ne raste pri nas. Oni del, ki ne raste pri nas uspeva navadno v tropskih krajih Azije, Afrike, Amerike in Avstralije. Zdravilna zelišča, ki se nahajajo pri nas, je treba intenzivno nabirati in to se da, kadar obstojajo trgovci, ki jih dajo potom svojih nabiralcev nabirati. — Nabiralcem je treba dati na razpolago: 1. knjige, v katerih je opisano, kdaj in katera zelišča je treba nabirati, kako jih je treba preparirati, sušiti in čuvati; 2. razglase, ki ljudstvu objasnijo korist in način zbiranja. Ker take knjige in oklici ne obstojajo, bi jih morala država sestaviti. Nabiralcev in trgovcev je v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Slavoniji, Vojvodini in Dalmaciji dovolj. V Srbiji in Čmigori ni ne nabiralcev, ne trgovcev z zdravilnimi zelišči v večjem stilu, marveč jih ljudstvo zbira za svojo lokalno potrebo. Najglavnejši trgovci so >Izis in Medika^ v Zagrebu in Rot v Mariboru. Treba bi bilo prirediti kurze za trgovce na debelo in trgovce- nabiralce, kakor tudi kurze za nabiranje po vaseh. Te tečaje, kakor tudi izdajanje knjig, brošur in oklicov, z eno besedo propagando, mora enotno voditi kako podpirano društvo ali pa en oddelek kakega ministrstva. To zaenkrat ne obstoja. Toda treba bi bilo to osnovati, ker mi ne rabimo niti en odstotek zelišč, ki bi se jih dalo nabrati. Ravnotako bi bilo treba dati inicijativo tudi za gojenje zdravilnih zelišč, ki se sedaj še gojijo v inozemstvu, kakor sladki les, — konjedo za izdelovanje soka in izdelavo njegovih fabrikatov; rabarbara za izdelavo mletega korenja, ricinus za izdelavo ricinusovega olja, ki pri nas prav dobro uspeva, maka za .pridobivanje suhih zelenih glavic, maline za izdelavo malinovega soka itd. itd. Gospodarski položaj Bolgarije. (Konec.) Usodepolne posledice za gospodarstvo je imela ukinitev moratorija, ki se je izvršila po štiriletnem trajanju, leta 1921 na pritisk reparacijske komisije. Izza tega časa zapadejo razne obveznosti, katerim se pa zbog .pomanjkanja denarja ne more zadostiti. Ta situacija se je še bolj poostrila z naredbo, po kateri smejo zahtevati da sedaj po zakonu predpisane 8odstotne obresti za zapadla plačila, samo državne banke — ne pa privatni zavodi in zasebniki. Tako se je zgodilo, da je moral n. pr. trgovec plačati za denar, ki ga je dobil od Narodne banke 8% obresti, da pa ni smel zahtevati iste obresti pri svojih terjatvah, tako je trpel dvakratno izgubo. Spričo denarnih potreb in pomanjkanja kapitalov, vprašujejo ne le država, ampak tudi banke in veletrgovine, vedno več po inozemskih kapitalih. Razni poskusi vlade, da bi sklenila večja posojila v inozemstvu, niso imeli do sedaj, nobenega pozitivnega uspeha. Več sreče so imeli pri tem privatni denarni zavodi, katerim se je posrečilo, da so stopili v stike z inozemskimi finančnimi skupinami, tako Banca cqpinierciale ita-liana e bulgara v Sofiji in v Varni, Societe en Commandite franco-belge, Kreditna banka, Generalna banka, Balkanska banka i. dr. in ravno tako razni konsorciji za izvoz tobaka. Da se omili stanovanjsko krizo in pomanjkanje poslovnih lokalov, je izdala vlada sicer drakonične, toda izvanredno uspešne zakone, tako, da je upati, da se bo akutna kriza v najkrajšem času rešila. Ukazalo se je, da mora do konca tekočega leta, vsaka trgovska in delniška družba, ki ima poslovne lokale samo v najemu, tam kjer je pomanjkanje stanovanj, gradili lastno stavbo. Tudi se je lastnike stavbenih parcel v okrožju mest, kakor tudi večje število bogatih ljudi primoralo, da zgradijo pod gotovimi pogoji nova stav-bišča. Država si pridržuje pravico prostega razpolaganja z ostalimi neuporabljenimi stavbnimi parcelami. Dasi je povzročal ta zakon mnogo nevolje in mnogo napadov na vlado, je imel vendar zelo dobrodejne posledice, tako da se je začela v celi državi zelo živahna gradbena delavnost in da se gradi danes n. pr. samo v Sofiji od 1800 do 2000 novih stavb. S tem se je tudi zaposlilo na tisoče ljudij in konsum ogromnega stavbnega materijala vsake vrste je s svoje strani povzročil velik promet in import v vseh panogah, ki so v zvezi s stavbeno industrijo. Kar se tiče stavbnega materijala, se dobiva les in opeka doma v zadostni meri, le neznatne kvantitete se uvaža tudi iz Romunije. Glede uvoza drugega blaga, bi pa bilo omeniti, da se je uvažal sladkor v znatnih količinah v glavnem iz Češkoslovaške čez Carigrad, ker niso domače tovarne mogle kriti vsega kon-suma. Tekstilne izdelke uvaža Italija; papir se pa uvaža vedno samo iz Avstrije. V zadnjem času se je promet z Avstrijo zelo oživel, a to v glavnem spričo vzpostavitve direktne zveze po Donavi, ki služi tudi prometu kosovnega blaga in ki funk-cijonira zelo dobro. Izgledi za žetev so izvrstni. Pridelek tobaka se ceni na 40 milijonov kilogramov, napram 13 milijonom v preteklem letu in 28 milijo'ov v letu 1920. Emisijske banke v Evropi. O razmerju med zlatim kritjem in novčanicami v kroženju, prinaša »Obzort v dobrem, informativnem članku zanimive podatke, ki jih hočemo tukaj ponatisniti. Gospodarski dogodljaji zadnjih desetletij, so nam ponovno pokazali, da vrednost denarja gotove države, ni odvisna samo od zlate podlage, katero ima dotična država, ampak da igrajo pri tem tudi drugi, čisto gospodarski faktorji, nič manj važne vloge. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti .politične in gospodarske prilike v državi imajo največji vpliv tudi na njeno valuto. Dovolj je, ako omenimo budžetamo ravnotežje, trgovinsko bilanco, promet, državne dolgove in plačanje interesov, Naravno bogastvo države itd. Vsi ti faktorji vplivajo na valuto, in ako so vsi na mestu, pokazuje se to takoj na valuti; ako niso, izgublja valuta na vrednosti. No glede na vse to, je stara maksima, da je zlata podlaga fundament denarju, še danes najbolj merodajna, ker je ta podlaga in nje razmerje napram kroženju novčanic važno merilo, po katerem se položaj državnih financ posameznih držav ocenjuje s stanovito gotovostjo. Dobro bo tedaj, ako na podlagi najnovejših poročil emsijskih bank, navedemo njih^ zlate rezerve, količino krožečih novčanic in relacijo, v kateri stoji eno napram drugemu. Mnoge teh emisijskih bank, ne delajo nobene razlike med zlatim denarjem in nekovanim zlatom, ki ga imajo v rezervi in da navajajo mnoge od njih v rubriki »metalna podloga« razen kovanega zlata, tudi tuie monete in depozite v inozemstvu v raznih valutah: . Tako dela redno »Narodna banka< v Beogra- du, zato pa tudi izgleda, da ima metalne podlage za 460,339.574 dinarjev. Koliko pa ima faktično, bodemo videli v naslednjem. Kot primer vzamemo dvajset emisijskih bank v Evropi, ter severoatruerikanslke ter Zedinjene države in Japonsko. Vse te države delimo na tri skupine: 1. Države, katerih znaša odstotek zlata napram krožečim novčanicam nad 100. 2. Države, v katerih znaša odstotek od 1 do 100. 3. Države, v katerih je ta odstotek izpod 1. V prvo skupino spadajo: Zedinjene države severne Amerike, Japonska in Anglija. Celokupna zlata rezerva, kojo so imele po izvestju z dne 8. septembra »Federal Reserve Bank« je znašala: 3.060.830.000 zlatih dolarjev. Istega dne je znašalo kroženje novčanic: 2.211.980.000 dolarjev. Po temu je faktično za 840,940.000 dolarjev papirnatega denarja manj, nego je zlatih dolarjev ali izraženo v procentih, za 138.4 od sto zlata napram papirnatemu denarju. Iz Japonske datira zadnje poročilo z dne 12. avgusta. Tega dne izkazuje »Japonska narodna banka«: zlate rezerve v iznosu 1.281.013.000 jen, med tem ko je znafala cirkulacija novčanic istega dne 1.098,506.000 jen. Potemtakem je bilo 132,507.000 jen manj v cirkulaciji, nego je zlata podlaga, ali izraženo v odstotkih, je zlata 116.61 od sto. Kakor kaže zadnje poročilo »Bank of England«, ki je bilo izdano dne 20. septembra, je znašala zlata podlaga 127,427.630 funtov šterlin-gov, a v prometu je bilo 121,491.312 funtov šterlingov novčanic. Previšelc zlata znaša tedaj 5,936.322 funtov, ali razmerje zlata napram novčani-cama bi bilo 102.9 od sto. To so tri edine države na svetu, katere imajo manj novčanic v prometu, nego imajo zlate rezerve. V drugi skupini stoji na prvem mestu Grška. Po najnovejših poročilih iz preteklega meseca, je imela Grška »Narodna banka«, izključivši tudi depozite pri inozemskih bankah, 1.327.632.000 drahem, a istega dne je bilo 1.708,004.000 drahem v prometu. Za 380,372.000 drahem je papirnatega denarja več nego znaša zlata podlaga, ali v odstotkih izraženo, je 80.36 od sto papirnatega denarja pokrito z zlatom. Švicarska »Narodna banka« je imela po podatkih z dne 7. septembra zlate podlage v iznosu 508.301 tisoč frankov, a v prometu 762.738 tisoč frankov v papirnatih novčanicah Tedaj nahajamo tukaj 254,437.000 frankov papirnatega denarja več nego znaša zlata podlaga, ali do-tični denar je za 86.64 od sto pokrit z zlatom. Španjolska »Nal’odna banka« ie i/ikazala dne 9. septembra: Zlata rezerva je znašala 2,523.404.000 pezet, a novčanic je bilo v cirkulaciji 4.179.325.000 pezet. V prometu je bilo tedaj za 1.655.921.000 pezet v papirnatem denarju več nego je zlate rezerve. Pokritje znaša tedaj tukaj 60.9^ od sto. Holandska »Nar. banka« je seštela dne 11. septembra v .svojih blagajnah zlate rezerve, ki so znašale 605 995.000 holandskih forintov, a kroženje novčanic je izna- ' salo 977,278.000 forintov. V državi je tedaj 371,283.000 forintov več papirnatega denarja, a zlato pokritje stoji v razmerju s 60.60 od sto napram papirnatim novčanicam v prometu. Peto mesto v tej skupini zavzema Danska. V poročilu Danske »Narodne Banke« z dne 31. julija čitamo: zlata podlaga znaša 228,304.000 danskih kroni, a v prometu je novčanic v iznosu 432,305.000 kron. Papirnatega denarja je tedaj za 204.001.000 kron več. Potemtakem je 52.81 od sto banknot pokrito z zlatom. Pri švedski »Narodni banki« je bilo dne 9. septembra: 273.732.000 zlatih kron, med tem ko je znašal promet papirnatih novčanic istep-a dioe 543,183.000 kron. Tukaj je tedaj 269.451.000 kron v papirnatem denariu več, nego li je zlata, ki krije denar v prometu s 50.39 od sto. Pri norveški je malo drugače. Njena »Narodna banka- je po izkazu z dne 7. septembra dispo-nirala s 147, 291.000 kron v zlatu, medtem, ko je bilo istega dne v prometu papirnatega denarja 380,415.000 kron. Novčanic je za 233.124.000 kron več, ki so pokrite s 39.42 od sto z 'zlatom. Na 11. mesto med sedaj omenjenimi državami pride Francija. Dne 28. septembra je izkazala Bauque de France kot zlato podlago 5,532.515.872 frankov, od jkoje svote je 1,948.367.056 v inozemstvu. Srebra je bilo za 287.196.663 frankov. Temu nasproti stoji 36.603.125.000 novčanic v prometu. Tedaj samo 15.11 od sto papirja pokrito z zlatom. Tega dne je veljal na pariški bcirzi švicarski frank 2.45 in pol franc, frankov. Italija je v tem oziru še v slabšem položaju. Dne 20. avgusta je bilo za 1339.913.000 lir. zlate rezerve, a novčanic v prometu za 13,737.727.000 lir, kar pomeni da je 12,397.814 lir novčanic več, in da je polento samo 9.75 od sto papirnatega denarja. (Konec prih.) Izvoz in uvoz. Pregled izvoza Kraljevine SHS po glavnih predmetih za prvo polletje 1922. Predmet: Količina: Vrednost v Din : Žita kg 27,187.128 100,061.302 Koruze » 5,321.354 15,395 209 Moke » 19,091.735 92,591 491 Zdroba » 214656 1,255.425 Makaronov » 2 084 22.574 Fižola » 4,843.525 12.446.329 Krompirja » 3.861.129 5,022 369 Sadja » 755729 2,422.261 Posušenih češpelj » 14,441.623 77,261.712 Pokmeza » 698.687 3,436433 Slivovke » 7 213 108.209 Vina » 5,532 738 18,061.931 Prediva » 4,133.522 25,707.516 Vrvi » 145.354 2,725.064 Konj kom. 17.956 61,391.137 Žrebet » 5.9 il 15,941.609 Govedi » 54.336 138,251.894 Prašičev » 66.312 81,586.907 Drobnice » 37516 7,036.127 Perutnine » 491.066 9,315.136 Mesa in mesnih izdelkov kg 15,032.063 181,487 822 Sira » 325.080 5,253 535 Jajc kom. 8,566 721 175,641 876 Dtv kg 55,343180 10,387 899 m3 2 630 296 125 Gradbenega lesa kg 322,059.200 223,468.160 m* 11.661 3,889 765 Lesnih izdelkov 11,636.106 14,864 712 Tanina kg 1,682.528 6,027.290 Ekstraktor za strojenje » 4,318.915 10,396.669 Cementa » 86,091.415 25,769.413 Izkopanin in rud » 72,574.280 9,866.026 Ostalega » 198,168.617 291,666.106 kom. 81.549 2,426.995 kg 862,134-582 1311,347.833 Vsega kom. 754.656 315,349.832 m» 14.291 4,185.890 Skupno Din 1.631,48&5&!> Napram * 1.160,051.982 za prvo polletje 1921. Letošnji uvoz glir. Po uradnih podatkih se je tekom meseca septembra izvozilo iz naše države 2,260.186 kg sliv ni to: iz Srbije 2,133.186, a i/. Bosne 127.000. Pekmeza 383.300 kg in to: iz Srbije 233.300 a iz Bosne 150 tisoč kilogramov. Naš uro* iz Romunije. Tekom me* seca julija se je uvozilo v našo državo iz Romunije 900 ton pšenice, 258 ton petroleja, 166 ton in 2409 m* 58,.513.829.89; državni dolg 4,567,S58.803.02; — državne domene 2.138,377.163, skup. din. 8.700,186.838.20. 2. Pasiva: -kapital 17,366.300.—;’ rezervni fond 2,199.823.92; novčanice v cirkulaciji 5.236,671.600.—; državne terjatve 332,902.841.20; tek. računi 194,207.721.50; posebni računi 704,812.803.11; državne domene 2,138,377.163.—■; razni računi 73,648.585.42, skupno D 8.700,186.838.2 Napram stanju objavljenem pretekli mesec so se izvršile sledeče izpremem-be: pos. so se povečala za 32,610.757.62 dinarjev, a novčanična produkcija za 15,039.575 dinarjev. Nasprotno zmanjšali so se: metalna podloga za 24,402.531.88, drž. dolg za 32,715.707.38 dinarjev in tekoči in posebni računi za dinarjev 45.878.604.81,— Poplava bankovcev v Avstriji. Po nedavnem izkazu je narastla cirkulacija novčanic v Avstriji za 167.2 milijarde na 2452.9 milijarde avstrijskih kron. Zmanjšanje kroženja novčanic na Češkem. Od 7. do 15. t. m. se je kroženje novčanic na Češkoslovaškem zmanjšalo za 189 milijonov na 9.8 mi-ljard Kč. Devizna rezerva je narasla za 56 milijonov, z metalnim pokritjem znaša 2400 milijonov Kč. Novi predpisi pri notiranju deviz v Berlinu. •Berliner Borsenkurier« javlja, da se bo od sedaj naprej notiralo tuje devize in valute posamezno in samo po enem komadu. Samo madžarske krone se bodo notirale po 100 komadov. Istočasno se je povišala razlika med tečajem denarja in blaga, ki je znašala do sedaj eno osmino, na eno četrtino odstotkov. Ceri««. Sestava nore uvozne carin, tarife. Min. trgovine in industrije je v sporazumu e finančnim ministrstvom sestavilo komisijo za izdelavo splošne carinske tarife, vki ima proučiti vse predloge gospodarskih krogov glede povečanja uvozne carihe za posamezne uvozne predmete. Ker se je vsled va-lutamih izprememb obratni položaj ter konkurenčne razmere posameznih industrij, trgovskih strok in obrtov v zadnjem času zelo izpremenilo, poživlja trgovska zbornica v Ljubljani vse interesente, da ji najpozneje do 15. novembra sporočijo utemeljene tozadevne predloge in sicer carinsko postavko posebej, da bi jih mogla predložiti pravočasno novo sestavljeni komisiji v uvaževanje. Zbornica že vnaprej opozarja, da se bodo upoštevale le one vloge, ki navajajo natančno sedanjo kalkulacijo tu^Mnske produkcije, ter podrobne podatke o prodajnih cenah inozemskih konkurenčnih produktov, s katerimi se da natančno utemeljiti zahteva po izpremembi tarifne postavke. Ravnotako je treba podrobno utemeljiti zahteve za izpremembo besedila posameznih * carinsko-tarifnih postavk posebno glede kolektivnih, s primerjanjem cen vseh predmetov, ki spadajo pod posamezno postavko. V interesu zaščite domače produkcije in podjetnosti je, da se vsi obrati odzovejo zborničnemu vabilu in pravočasno pošljejo utemeljene predloge z zahtevanimi podatki. Nova švicarska carinska tarifa. Švicarski zvezni svet je nedavno napravil dva sklepa o ustroju nove splošne carinske tarife. Dosedanji sistem enotne tarife se obdrži, dasi se je z raznih strani izrecno zahtevalo dvojni tarif, maksimalni in minimalni. Razen tega se je sklenilo, da ostane bruto teža kot baza za ocarinjenje. Prcjm«!. Prometne izpremembe. 1) Sprejemanje in odpošiljanje sporovozne carinske robe v vozovnih nakladih za Maribor gl. k., Maribor kor. kol. in Pesnico je od 23. oktobra zopet dovo-fjetio. 2) Sprejemanje in odpošiljanje vsakovrstnega lesa za Wien Ostbanhof je zopet dovoljeno. . 3) Sprejemanje in odpošiljanje brzovozne in sporovozne robe v vozovnih nakladih za Simbach loko in tranzit v smeri proti Nemčiji je zopet dovoljeno. Nauianlla trgovske In obrt* nlske zbornice v Mublžani. Naročila po 2. septembru In nove devizne odredbe. Mnogi trgovci so v septembru izdano odredbo generalnega ihspekiorata 1. br. 14.252 tolmačili napačno ter naročali blago v inozemstvu tudi še po 2. speptembru, pa ga rte bi bili smeli. Da se to blago, ki sedaj dohaja in leži na postajah, carinarnicah alf pri špediterjih, more vsaj ocariniti in iztovoriti, je po novih deviznih odredbah deviznim odborom “dovoljeno za to že dospelo blago izdajati dovoljenje uvoza brez pravice nakupa devize, toda z iZrecrfo pripornbo, da je to dovoljenje uvoza izdano brez obveznosti za kasnejši nakup deviz, fejer bo nakup deviz za te bfitiiere urejen z novim pravilnikom. Tudi je strankam takoj prijaviti vse po 2. septembru t. I naročeno blago, ker se pozneje ne bo uvaže-vala nobena njihova prošnja In razlog. KeV gre torej, samo za 2e narobno blago in se niti to ne bo vpošte-valo, če se ne prijavi takoj, se bodo tem manj vpošteVala nova naročila. V lastnem interesu trgovcev ja zatorej, da do nadaljnih odredb ne naročajo nobenega blaga v inozemstvu. Za industrije, ki rabi nujno razne snovi itd., da more vzdrževati obratovanje, obse-zajo nove devizne odredbe izjemna določila. iz nalili organizaciji. Izredni občni zbor trgovskega gre-mija v Mariboru se je vršil predzadnjo soboto. Kot prva točka dnevnega reda je bila kolektivna pogodba z trgovskimi nastavljene!. Občni zbor je po živahni razpravi odobril pogodbo, katero je sestavil na prejšnjem občnem Zboru izvoljen odsek samostojnih trgovcev skupno z zaupniki trgovskih naslovljencev. ' Pogodba predvideva tri kategorf za ^ Sl od sposobnosti. V prvo kategorijo spadajo fig. nastavljenci z 1' do 4 leta službe in dobivajo 2400 do 4000 kron plače, v drugo kategorijo spadajo trg. nastavljenci z 6 do 8 službenih let in dobivajo 4500 do 6000 K plače, a v tretjo kategorijo spadajo trg. nastavljenci z 9 do 12 let službe in dobivajo 6500 do 7500 kron plače. Oženjeni dobivajo 20 odstotkov več. Kot druga točka dnevnega reda je bil: naš uvoz in nabavka deviz. Iz prijaznosti je poročal k tej točki član deviznega odbora v Ljubljani g. dr. Rant. Najprej je podal nekaj točk iz programa g. Plavšiča, pomočnika min. financ. Pred malo časa je začel naš dinar padati tako močno, da je zavladala splol-na prepadenost. Naraščala je nepričakovano naglo draginja. Vlada se je morala odločiti za energične korake v popravo našega dinarja in omiljenje nastale draginje. Omogočil se je uvoz inozemskih poljedelskih pridelkov, zvišala se je izvozna carina na najvažnejše življenske predmete in to ni ostalo brez dobrih posledic. Nadalje je finančni minister začel kupovati v tujini krožeči naš denar, baje je 750 mil. dinarjev bilo zunaj, a našim uvoznikom daje potrebne devize. Nadalje se je ukinil ves uvoz, devize se dajejo le za blago, katero je bilo do 2. septembra naročeno, pripravlja se novi pravilnik za devizni promet. Na noben način se ne bo dovoljevalo uvažati tako blago, katero se izdeluje doma. Omejevalo se bo uvoz luksuznega blaga. Za tako in enako blago v bodoče ne bo deviz. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. poročevalca ter ga tudi prav pridno izpraševali in tudi se pritoževali o poslovanju deviznega odbo- \ ra. G. Rant je pa tudi točno dajal po-iasnila in povdarjal, da odbor dela kolikor mu je mogoče naglo, ali manjka moči. Otežkočajo pa delo nepotrebne intervencije itd., kakor tudi to, da interesenti ne čitajo odredb in razglasov. Zborovanje je pokazalo, da marsikateri trgovec res ne čita raznih naredb in odredb, ki so zanj jako važne in potem ima seveda škodo. Trgovci naj bi se tudi bolj ravnali po raznih naredbah in razglasih, ker sicer poslovanje ni mogoče in škodo ima konečno le trgovec sam. Ako je bilo razglašeno, da se bodo dajale devize le za blago, ki je bilo naročeno do 2. septembra, naj bi potem ne naročevali blaga tudi pozneje. Razglašeno je bilo, da se naj naznanijo taki dolgovi v inozemstvu ali tudi tej zahtevi niso zadostili mnogi trgovci. Seveda je bila na drugi strani opravičena pritožba trgovcev, da se razne naredbe in odredbe izdajajo nepričakovano in brez posvetovanja z prizadetimi krogi, kar sicer povzroča nezasluženo in nepotrebno škodo. Občni zbor je sklenil, da bo odslej gremij zbiral vse prošnje in vloge na devizni odbor in bo potem skupno odpošiljal te po svojem odposlancu. Na ta način se preprečijo osebna potovanja posameznikov in nepotrebni troški, rešitev pa se bo dobila ravnotako hitro, če ne mnogo hitreje, posebno, ker bo gremij gledal na to, da bodo vloge v redu. Zborovalci so tudi naročili načelniku g. Weixlu, naj gleda na to, da bi g. Plavčič, ko zopet pride v Ljubljano, obiskal tudi Maribor in bi se osebno prišel v stike z mariborskimi krogi. Omeniti še moram, da je bilo zbo-iovanje jako dobro obiskano in je tako zanimanje za organizacijo in za trgovska vprašanja v čast mariborskim trgovskim krogom. Naj mi ne štejejo v zlo, če omenim tudi drugo njihovo lastnost in ta je, da točnosti ne poznajo, ampak pridejo, kakor sem zvedel, redno vselej eno uro pozneje, kakor je napovedano zborovanje. Tudi ena lastnost. Fr. Zelenik. Dobava, prodaja. Dobava nogavic, šalov, maj in spodnjih hlač. Odelenje za mornarico v Zemunu razpisuje na dan 4. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave bombaiastih in volnenih nogavic ter volnenih šalov, na dan 15. novembra t. 1. pa ofertalno licitacijo glede dobave zimskih in letnih maj ter spodnjih hlač iz amerikana. — Predmetni oglas in vzorec letnih maj |e v pisarni trgovske in obrtniške zbor- Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, Šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in Čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše ilvalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: y)QltlTZNER“ igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles. iosip Peteline, Ljubljana Sv. Patra nasip itev. 7. niče v Ljubljani interesenta* na vpogled. Dobava ovsa. Komanda Savske Divizijske oblasti v Zagrebu naznanja, da se sklene dne 26. oktobra t. I. ob 10. uri aopoludne pri Intendanturi komande Savske Divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe za dobavo ovsa za razne garnizije (skupno 327.000 kg ovsa). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava svinjske masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se sklenejo dne 30. (det. t. 1. ob 10. uri dopoldne v divizijski intendanturi v Ljubljani direktna pogodba za dobavo 10.000 kg zdrave, čiste pvinjske masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava moke, testenin, fižola in masti. V pisarni Intendantskega odseka odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 31. oktobra t, L ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave krušne moke, testenin, fižola in masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled. Nabava soli. Uprava državnih monopolov je razpisala licitacijo za nabavo HO.OOO ton morske soli za tekoče leto 1923. — , Prodaja odpadkov. Vojno-odečna ra-dionica v Vevčah pri Ljubljani bo prodala na javni licitaciji dne 31. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne razne nove in stare odpadke od platna, sukna in pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja ladje >Kumbor<. Odelenje za mornarico v Zemunu bo prodalo dne 30. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne na javni licitaciji v pisarni Intendantskega odseka odelenje za mornarico v Zentunu ladjo »Kumbor«, usidrano v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas |e v pisarni trgovske to obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Oddaja pokrivanja strehe s uresno opeko. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani vršila se bo na dan 31. oktobra 1922 ob 9. uri dopoldne javna ofertna dražba za pokrivanje strehe s zarezno opeko na zidanem skladišču št. XIII. na ljubljanskem polju pri Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Ponovno zvišanje tovornih tarifov r Nemčiji. Kakor se govori, namerava nemško prometno ministrstvo ponovno zvišati, počenši s 1. novembrom t. 1. tovorne tarife za 60 od sto. Posvetovanja o teni pa niso še končana. StaBje javnih skladišč mesta Dunaj. O prometu v javnih skladiščih mesta Dunaj tekom meseca septembra 1922 se poroča, da je znašal kvantum vskla-diščenega blaga dne 1. septembra 464.063 q v zavarovani vrednosti miljard 774,594.436. Tekom meseca okt. je bilo vskladiščenih 253.383 q v zavarovani vrednosti 149.958,366.104 K in izvoženega 266.847 q v zavarovani vrednosti 94.843,700.011 K, tako da je znašalo stanje v skladišču zadnji dan meseca 450.599 q v zavarovani vrednosti 138.889,260.529 K. Povprečni promet je znašal 32.361 q. Špediterski tečaji v Zagrebu. Po naredbi pokrajinske uprave, oddelka za prosvete in vere v Zagrebu, se ot-varja na kr. trgovski akademiji v Zagrebu večerni špediterski tečaj. Tečaj se bo vršil zvečer od 7—9 in pol v prostorih akademije. Predavalo se bo: železničarstvo, parobrodarstvo, carina, pošte in brzojavi, prometni zemljepis, narodno gospodarstvo, špediterstvo z ozirom na skladišča, korespodenco in terminilogijo, šped. knjigovodstvo in trg. aritmetiko ter trgovsko zakonoslovje, Vpis se začne dne 16. t. m. Prospekti se lahko dobijo prinčenši z 16. t. m pri ravnateljstvu trg. akademije in v Savezu špediterjev kraljevine 5. H. S. Prilaz D. Deželica. 75. Nemški metalni produkti u Rusije, V Moskvo so prišli te dni zastopniki nemške metalne industrije, ki bodo sklenili z Rusijo dogovor o uvozu nem* ških produktov. Računa se, da se bo kupilo za tri milijone pudov raznih nemških metalnih fabrikatov. Čajno maslo la Trapist sir Imperial sir Liptauer sir Okrog 29 oralov buRoisnsozdii za posekati. Š fra: »Parcelacija 303« na upravništvo »Trgovskega lista«. * s s Otvoritev! Prvo sunjskn parna mlekarna In tuornlea sira priporoča: / ^ eieftrgovisia kg Din 42 — kg.Din 28 — tuc. Din 28'— kg Din 13 — Naročila sprejema: Glavno zastopstvo P. S. P. S. in T. S. Novomesto, Karlovška cesta 81. Pošilja se od 5 kg naprej od posam. vrste. s\s \ c > a. Šarabon v Ljubijem* \ priporoi« \ J' # \ / \ / S špecerijsko blago ^ Brz naslov: Spedklipp. Špedicija Kllppstatter, Maribor, Mlinska ulica 6. . Ocarinjenje, reekspedicije, spremljanje, natovarjanje, prevažanja. Solidna postrežb?, radi večletne prake. Najnižje cene. ^ BERSCm \ / \ / \ / v ✓ \ / \ / raznovrstno žganje moko l in deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo, laitna prafari«* m kav« •»* mlin za dliav« * «l*ktrl±ibbdbi±ibi±ibbi±i^^ OFICiJELNI »ŠPEDITERJI LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA" Ljubljana, Maribor, Rak«k, J senice, Zagreb, Beograd, Caribrod, Trsi, Wien. Prvovrstna zastopstva v inozemstvu. BALKAN Vsakovrstne špedicije. — Zbiralni promet. — Carinsko posredništvo. Tarifni oddelek. d. d. za mednarodne transporte. Vsa strokovna pojasnila* dajemo brezplačno v lastnem paviljonu na semnju in v pisarnah centrale in podružnic. * M tajnik; »JP.eiku;« n-:ndus*iijska d. d .. Ljubljana. Inv p; uioiifiik Roben Blenk. - l;r«ovo»n» nr^orik Zehal. s let IViakso Hi ovniin Lii/ln