152* Št. — 5- leto. Poštnina pavšahrana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, » Četrtek 6. julija 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLAVIJA Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 36Gt Uprava: Marijin trg S. Telefon Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk# za odgovor. Sela Narodne skupščine. ZATVORiTEV BOLNIC PREPREČENA. ZA STROKOVNI PARLAMENT. VLADNO PODPIRANJE SOKOLSTVA. NAJPREJ REVIZIJA USTAVE, NATO VOLITVE. NARODNO OSVOBOJENJE JE GOSPODARSKO OSVOBOJENJE. ^Beograd, 5. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bilo v dvorani tako malo poslancev, da je izgledalo, da ne zboruje plenum narodne skupščine. Poslanci so bili večinoma v klubih, kjer so razpravljali o raznih vprašanjih. Zaradi tega je bila današnja seja parlamenta precej dolgočasna in debata o državnem proračunu je bila le malo zanimiva. Pred prehodom na dnevni red daje minister za narodno zdravje Vilovič pojasnila na vprašanje poslanca Kranjca (Jugoslovanski klub) glede odredb, da se ne zatvorijo državne bolnišnice v Sloveniji. Minister veli, da je vse ukrenil, da se za-tvoritev bolnišnic prepreči Vendar pa je prisiljen prepovedovati sprejem onih oseb, ki niso absolutno navezane na bolnišnice, in ki se lahko zdravijo doma. — Zbornica preide fj&fo. na dnevni red: nadaljevanje debate o proračunu. Kot prvi govornik nastopi poslanec dr. Popovič (zemljo-radnik), ki pravi, da se je sedanji parlamentarni sistem preživel in da ga je treba zamenjati s profesionalnimi zastopniki. Izjavlja, da bo glasoval proti predloženemu proračunu, ker nima zaupanja niti v vlado niti v finančno politiko vlade. Poslanec St. Barič (Jugoslov. klub) kritizira politiko sedanje vlade in vojsko. Zatrjuje, da vlada sploh še ni ničesar naredila za narod. Napada kabinet in vladno politiko, ki podpira sokolstvo« Pri tej priliki hvali Orle. Govori tudi o politiki Stjepana Radiča in veli, da je Radič največ škodoval Hrvatom, ker nastopa z demagolkimi ekstremi, kar se najbolje vidi iz njegove zahteve po republiki, ki se ne ustvarja v parlamentu, ampak s silo. Radič ne misli resno o tem, ampak čaka, da mu njegove načrte izvrši kdo iz inozemstva. Današnjemu stanju pa je kriv tudi centralističen sistem, ki je zašel v drugo skrajnost. Prišel je čas za sporazum, ki se mora izvesti tako, da se najprej izvrši revizija ustave in da se potem odredijo volitve. — Popoldanska seja se otvo-ri ob petih. Besedo povzame radikalec Zujevič, ki razpravlja o celi vrsti nepravilnosti, ki jih je vlada zagrešila v proračunu. — Zemljoradnik Juraj Versalovič govori o davkih in trošarini in trošarinskih taksah in zahteva, da se vlada odloči čim-prej za nove volitve. Treba nam je konsolidacije, da se mora rešiti naše politično stanje. — Socialist Etbin Kristan protestira proti nezadostnemu številu poslancev pri sejah narodne skupščine. Njegove proteste podpirajo opozicionalni poslanci, tako da mora predsednik dr. Ribar pozvati člane iz klubov, da pridejo v dvorano. Poslanec Kristan pravi, da predležeči proračuh dokazuje, da naša država prehaja v dobo kapitalizma. Socializem postaja zelo resno vprašanje. Veli, da s takim delovanjem ne pridemo do osvobojenja našega naroda. Govornik smatra, da je narodno osvoboje,nje odvisno v prvi vrsti od gospodarskega osvobojenja. — Seja se zatvori ob devetih zvečer. Naspirotie med Pašlčem m Ninšlienu Beograd, 5. jul. (Izv.) Minister za Zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič je odpotoval na Bled, da poroča kralju o političnem položaju in da čuje njegovo mnenje o zahtevi ministrskega predsednika Pašiča po arbitraži. Od izida te avdijence je odvisno, ali poda naš zunanji minister ostavko, ker se v tej zadevi ne strinja s predsednikom vlade Pašičem. STALIŠČE PAŠIČA NAPRAM IZVEDBI RAPALSKE POGODBE. Beograd, 5. jul. (Izv.) V dobro poučenih krogih so razširjene govorice da zavlačujejo ministrski predsednik Pašič in njegovi somišljeniki pristaši velesrbske politike, ratifikacijo sporazuma z Italijo, ki bi nam prinesel v dvanajstih dneh izpraznitev tretje cone v Dalmaciji in Su-šaka ter otvoritev prometa z Reko, edinole zaradi tega, ker Velesrbi ne želijo, da bi se otvoril in razvijal promet z reško luko, od česar bi Imeli, kakor pravijo, v prvi vrsti koristi Hrvati in posebno Zagreb. Velesrbi bi namreč hotel z zgradbo Jadranske železnice napeljati glavni izvozni in uvozni promet v kako luko južne Dalmacije skoz! srbske in albanske pokrajine. S tem je v zvezi tudi vest o demisiji ministra ver dr. Krstelja, s katerim bi iz kabineta zginil zadnji hrvatski minister, Hrvate in Slovence bi potem v vladi zastopal le še minister za poljedelstvo Pucelj. PAŠICEVO NENADNO ODKLONILNO STALIŠČE NAPRAM ITALIJI. Beograd, 5. jul. (Izv.) Vsled nove zahteve ministrskega predsednika Pašiča, na se zmanjša nevtralna cona okoli Zadra, dasi je italijanska vlada že pristala na vse jugoslovanske zahteve glede izpremembe konvencij, je minister za vere dr. Kr-stelj demisioniral. Čeravno ga demokratski klub sili, naj umakne svojo ostavko, ne namerava ostati na svojem mestu, ker se čuti desavui-ranega vsled nelojalnega postopanja predsednika Pašiča, ki zahteva razsodbo predsednika švicarske republike v tem vprašanju. Izzivanje Bolgarske. Pariz, 5. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Beograda, je jugoslovanska vlada prejela vesti, da je bolgarska vlada vložila pritožbo pri zvezi narodov, p6 kateri so Jugoslavija, Romunija in Grčija sklenile odredbe, ki utegnejo motiti mir na Balkanu. Jugoslovanski poslanik v Bernu je po teh vesteh dobil nalog, naj pred zvezo narodov odgovori na bolgarsko pritožbo. Ministrski svet je baje izdelal načrt akcije, ki naj ščiti mir in red, ki ga spravljajo bolgarske četaške tolpe v nevarnost. Ta načrt je jugoslovanska vlada sedaj poslala grški in romunski vladi. OBRAMBNE MERE PROTI BOLGARIJL Beograd, 5. julija. (Izv.) Na bolgarsko mejo sta odposlana dva pehotna polka in trije oklopni avtomobili. Vlada je že pripravila noto, ki naj se odpošlje velesilam glede vpada Bolgarov na naše ozemlje. Vse vesti o delni mobilizaciji v Jugoslaviji, ki so se razširile te dni, so neresnične in tendenciozne. NOV DEMOKRATSKI UST V BEOGRADU. Beograd, 5, julija. (Izv.) Govori seVda k°do demokrati začeli izdajati nov list, ki ga bo urejeval ^gospod Pavle Jurišič. Ta list bo financirala Prometna banka. DUNAJSKI ARHIVI IN JUGOSLOVANSKI ROKOPISI. Beograd, 5. jul. (Izv.) Profesor Pavle Popovič odpotuje na Dunaj, da kot odposlanec akademije znanosti preišče tamošnje arhive in odkupi rokopise, ki so važni za našo kr' ; evncst in za zgodovino južnih .Slovanov. ZAKON O ZAŠČITI NEMŠKE REPUBLIKE. Berlin, 5. julija. (Izv.) Državni zbor je začel danes debato o zakonskem načrtu glede zaščite republike v zvezi z razpravo o zakonu o amnestiji in štirih interpelacij proti obstoju samoobramb. organizacij, proti protirepublikanskih manifestacijah pristašev stare vojske itd. Minister za notranje stvari je s povdarkom naglašal, da se da sicer govoriti o podrobnostih metod, pa da vlada stoji in pade s to svojo akcijo. Država je v nevarnosti, zaradi tega mora vsakdo storiti svojo dolžnost. SKUPŠČINSKE RAZPRAVE V PRIH. TEDNIH. Beograd, 5. jul. (Izv.) Danes so bile v parlamentarnih krogih razširjene vesti, da bo načelna debata o državnem proračunu končana v soboto zvečer. Število prijavljenih govornikov je še zelo veliko. Ako se v soboto konča načelna debata o proračunu, pride v ponedeljek na vrsto razprava o 100 milijonskem dolarskem posojilu, ki bo trajala ves prihodnji teden. V ponedeljek teden pa bi zbornica prešla v podrobno debato o zakonskem načrtu glede državnega proračuna, ki bi trajala ves tretji teden. USODA DOLARSKEGA POSOJILA ŠE NEGOTOVA. Beograd, 5. jul. (Izv.) Usoda posojila v znesku 100 milijonov dolarjev še Vedno ni jasna. Nekateri radikalci pod vodstvom dr. Velizarja Jankoviča hočejo preprečiti to posojilo in žele, da se sklene drugo, pri katerem bi bili tudi oni interesirani. S to zadevo se spravlja v zvezo tudi kampanja v Ameriki, ki ogroža vsa jugoslovanska posojila. VLADA IN NARODNA OBRANA. Beograd, 5. jul. (Izv.) »Videlo« javlja, da bo vlada razpustila Narodno obrano in ji ustavila državno r. droro. DEMOKRAT O PRIBIČEVIČU. Beograd, 5. jul. (Izv.) Današnji »Beograjski Dnevnik« priobčuje članek posl. Pavla Angjeliča pod naslovom »Moje zadržanje«, ki javno slika razmere, taktiko in motive levice v demokratskem klubu. Angjelič napada volilni zakon in druga dejanja vlade. Pravi, da dva človeka, željna vladanja in slave, nista imela nikakega obzira, namreč Stojan Protič in Svetozar Pribičevič. Zaradi pogreškov teh dveh mož se mora sedaj demokratska stranka boriti na dveh frontah, in sicer s srbskimi republikanci, ki na račun pogreškov vlade dobivajo vedno več pristašev, in z zemljoradniki, ki se širijo s svojo demagogijo in z nasprotniki v ra-dikalski stranki ter s pristaši vseh klik, ki so državi bolj nevarni kot komunisti, proti katerim se edino bori Svetozar Pribičevič. Zato je treba grupacije vseh dobrih elementov v Beogradu in Sarajevu, zlasti v Zagrebu, ki vedo kdo je Radič in da je enako opasen Svetozar Pribičevič, ki je cel radikalec in ki vodi radikalno politiko kot državno. HAAŠKA KONFERENCA PRED KRIZO. Haag, 5. julija. (Izv.) Neruski delegati so včeraj predložili odgovar-, jajoč kreditnim zahtevam Rusov, seznam vseh terjatev s strani državljanov svojih dežel napram Rusiji. Terjatve francoske delegacije same znašajo deset milijard. Rusi so bili pozvani, naj se natančno izjavijo o tem, kako si predstavljajo vzpostavitev kuponskih plačil. Izrazili so se, da ne pravzemajo nobenih obveznosti glede odgovora na to vprašanje. Litvinov si je izgovoril pridržke glede odgovora na vprašanja, katera je stavila ruski delegaciji podkomisija za zasebno lastnino. Iz poudarjanja nesporazumljenja v mišljenju med rusko delegacijo in delegacijami drugih držav, je bilo tu včeraj opažati vtis, da se bliža konferenca krizi. MONARHISTI NADALJUJEJO Z ATENTATI. Manheim, '4. julija. (Izv.) Snoči je na dvorišču Ljudskega doma eksplodirala bomba, ki je poslopje močno poškodovala. Pri tem je bilo ranjenih tudi nekaj oseb. Borzna poročila. Čarih, 5. julfla. (Izv.) Berlin 1.205, Newyork 524.25, London 23.33, Pariz 43.15, Praga 10.10, Budimpešta 0.45, Zagreb J.C0, Bukarešta 3.40, Varšava 0.11, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275. Berlin, 5. julija. (Izv.) Dunaj 1.955, Budimpešta 36.75, Milan 1970, Praga 332.95, Pariz 3543.05, London 1892.60, Newvork 425.96, Curih 8289.00. Praga, 5. julija. (Izv.) Dunaj 0.21375, Berlin, 11.85, Rim 237.50, Budimpešta 4.275. Pariz 422, London 229.25, Newyork 51.576, Curih 985.50, avstrijske krone 0.235, italijanske lire 234-60* Pričetek ozdravilenla. Na drugi strani prinašamo imena politikov in javnih delavcev, kt so se se* stali te dni v Ilidžah, da se iskreno in brez predsodkov pogovore o bolestih naše. države. Sestali so se brez strankarske zagrizenosti, da postavijo diagnozo bolezni, na kateri trpi naša država in da najdejo recept, po katerem naj se bolnik privede h končnemu ozdravljenju. Imena oseb, ki so se sestale te dni v Ilidžah, jamčijo za to, da so njihovi nameni čisti in da je njihov pogled obrnjen le na dobrobit celokupne naše države. t Preteklost udeležnikov nam jamči za njihovo delovanje v bodočnosti. To je prvo kar moramo pribiti. Drugo, vsega vpoštevanja vredno dejstvo je, da so se sestanka udeležili številni predstavniki ne samo opozicionalnili strank, temveč tudi člani večinskih ali bolje rečeno, vladnih strank in to tudi Srbi iz bivše kraljevine in Crnegore. To dejstvo kaže, da so tudi v vladnih strankah možje, ki uvidevajo, da tako ne more iti dalje in ki so tako pošteni, da ne rečejo, da je dobro, o čemur vedo, da je slabo. Najvažnejše, kar je prinesel omenjeni sestanek politikov in javnih delavcev, pa je, da so soglasno ugotovili diagnozo naše državne bolezni in so gl a S* n o določili recept za ozdravljenje vsak dan bolj neznosnih razmer v naši dr* žavi. Diagnoza se glasi: Slaba uprava in ekstremnost, nepomirljivošt in nestrp-Ijivost tako pri vladni večini, kakor tudi pri večini hrvatske opozicije, ki jo pred* stavlja hrvatski blok z Radičem m čelu. Bolezen naše države bi se poslabšata s forsiranjem razdelitve države na oblasti, ki je ljudstvo ne želi in ki bi duhova, v opoziciji potisnila le še v večjo cmimoznost in nepopustljivost. Sporazum, mesto da bi se olajšal, bi se neskončno otežil, če ne popolnoma onemogoči na dolga desetletja, morda celo za vedno. Rodoljubi pa so storili več, kot samo ugotovili bolezen, M ovira vsak zdrav, razvoj v boljšo bodočnost našega politično ujedinjenega naroda in države. Pribili so tudi v javni izjavi edino pot, ki lahko vodi k ozdravljenju: Revizija ustave v decentralističnem pravcu ter v sporazumu vseh treh imenskih delov našega politično ujedinjenega naroda. Morda bo kdo rekel, da je to malo, kar je storilo dva ducata poštenjakov na sestanku v Ilidžah. Toda mi vidimo v tem sestanku silno, silno mnogo: pričetek akcije za zboljšanje naših razmer. Sklenili so, da skličejo v septembru širši kongres vseh javnih delavcev, ki se strinjajo z zgoraj navedeno diagnoto in receptom. Ta kongres bo nedvomno značil že velik napredek v Ilidžah pričete zdravilne akcije in bo ravno tako nedvomno pritegnil k sodelovanju mnogo ljudi čistih rok, ki danes stoje ob strani in ne najdejo sami v seli toliko moči, da bi pričeli akcijo čiščenja v naši državi. Sedaj pa bodo z veseljem zagrabili priliko in sodelovali pri skupni akciji poštenih ljudi, da se prežene iz laše države politična in osebna korupcija. Mi zavočeto akcijo kot pričetek ozdravljenja naših notranjepolitičnih rat* mer iskreno pozdravljamo in želimo udeležnikom sestanka v Ilidžah vstrajnošt do popolnega uspeha. Naše pomoči so gotovi. ,■ . ... _ _________________________________________________________ [Podaljšali® trgovinske pogodbe z Avstrijo- NADALJNA VELJAVA MINIMALNEGA CARINSKEGA TARIFA ZA AVSTRIJSKO BLAGO. UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA. UVOZ LUKSUZNEGA BLAGA PROST. Dunaj, 5. julija. (Izv.) Kakor do-znava »Politiscbe Korespondenz, je jugoslovanska vlada glasom beograjskih »Službenih Novin« na podlagi pred kratkim sprejetega zakona o nadaljnji proračunski dvanajstini pooblaščena podaljšati začasno trgovinsko pogodbo z Avstrijo od leta 1920, katere veljavnost je potekla s 30. julijem t. 1. Jugoslovanskim carinskim uradom je generalna carinska direkcija med tem naročila, naj uporabljajo pri avstrijskem blagu slejkoprej minimalni carinski . .... Isti zakon pooblašča vlado, da časno uveljavi c sklepom ministrske-, ga sveta meseca februarja t. I.S7 Beogradu sklenjeni dogovor glede: obmejnega prometa. Za izvedbo db-i ločb tega zakona se že izdajdjo odredbe. Končno vsebuje omenjeni zakon določbo, ki odreja ukinjenje prepovedi na uvoz luksuznega blaga. Za tako blago se uvedejo posebne, carinske doklade, o čemer pa še niso izdelani podrobni predpisi. Načrt nemških obnovitvenih del v Franciji. Pariz, 5. julija. (Izv.) Zastopnik Francije v reparacijski komisiji Louis Dubois je pristal na temeljno načelo nemškega sodelovanja za javna dela, ki jih je bil sklenil ministrski svet na svoji včerajšnji seji. Dal pa je vedeti, da bi bilo morda bolje, misliti na več posameznih podjetij, kakor delati na izvedbo prevelikega delovnega programa. Francoski industrijci bodo pri dobavljanju gradiva udeleženi s 30 od- stotki. Za ureditev mezd Bo treba t nemške strani dobaviti 2600 milijonov frankov, kakor tudi staviti na razpolago 12.000 delavcev, in sicer, deset let. Interministerialna komisija, ki je izdelala načrt, je tudi že določila delovne pogoje za nemške delavce. Dela se bodo vršila pod poveljstvom nemških inženirjev. Nemški podjetniki bodo imeli nalogo nadzorovati svoje osebje. ANGLEŠKI ŽELEZNIČARJI PROTI VERSAUSKI POGODBL London, 5. julija. (Izv.) L'etna konferenca narodne zveze železničarjev je sprejela sklep, v katerem se vlada nujno pozivlje, naj takoj nastopi za izpremembo versaillske mirovne pogodbe, ki je očividno zakrivila usodepolno brezposelnost. Tajnik zveze, član parlamenta Thomas, je kritiziral francosko politiko napram Nemuji, ker podpira oba sovražnika sedanje nemške vlade, to je komuniste in militariste, ljenin jetičen? Riga. 5. jul. (Izv.) Znani nemški zdravnik m raziskovalec dr. Forster , izjavlja, da je Ljenin obolel za hrb- I tenično jetiko v drugem stadiju. IMENOVANJE DRŽ. SVETNIKOV. Beograd, 5. julija. (Izv.) Vlada je prejela poročilo iz Bleda, da predlaga kralj Aleksander za dr^avte svetnike načelnika v ministrstvu za notranje stvari Mihajla Galoviča, vpokojenega poslanika Dimitrija Popoviča, Ilijo Gjukanoviča in dr. Marka Semariča. Vlada se strinja s to kandidaturo. Radikalski klub pa je proti kandidaturi dr. Semariča, demokrati pa so proti Radulu Jovanoviču, in so prijavili svoje protikandidate. Vladne skupine so imele <$6f-nes dopoldne sejo, na kateri so napravljale o imenovanju državnjE svetnikov. , ... . . {Sestanek v llidiah. Na poziv uredništva »Naroda« v parajevu so se sestali na prijatelja jskem informativnem sestanku v llid-Ifcah sledeči gospodje: dr. Jovan Cvlfič; Jovan M. Jovanovič, Drag. tArangjelovič in doktor Boča Markovič; dr. Božidar Vlajlč iz Beograda; dr. Tomislav Tomljenovič in Jo-,Van Banjanin iz Zagreba; dr. Jožo Smodlaka in dr. Ivo Tartaglia iz Splita; dr. Zivan Bertič iz Zamuna; iMilutin Jakšič iz Velike Kikinde; dr. Melko Čingrija in dr. Ljuba Leontič iz Dubrovnika; Mirko Mijuškovič iz Cetinja; Sava Fatič iz Podgorice; Dušan Vasiljevič, Vjekoslav Jelavič, dr. Niko Andrijaševič, Djoka Perln, dr. Jovo Zubovič, Ščepan Grdič, dr. Nikola Stojanovič in dr. Pero Slep* čevič iz Sarajeva. Sestanek se je vršil dne 28. in 29. junija v svrho izmenjave misli o sedanjem položaju V Zvezi s hrvatskim vprašanjem. Gospod Slobodan Jovanovič, dr. Ante Pavelič, Milan Grol, dr. Mileta Novakovič, dr .Miorad Stražnicki in fra Jožo Markušič so bili zadržani, tako, da se sestanka niso mogli udeležiti. Na tem sestanku so se soglasno ugotovila sledeča dejstva: 1. Vzrok za sedanje nezadovoljstvo in slabe razmere v državi je poleg slabe administracije predvsem ekstremnost, ki prevladuje pri režimu in pri večjem delu hrvatske opozicije. 2. V narodnih masah živi čut za narodno solidarnost in potrebo dr-favnega jedinstva, čeprav se s stran-iarsko agitacijo zanaša mednje plemensko nezaupanje in vstvarja ne-prijateljstvo. 3. Vlada in hrvatska opozicija s Svojimi metodami najbolj otežkuje-J->Oh!... A kaj mislite vi? — —■ Če bi recimo, da bi bil med njimi po naključju eden, ki...« »To so vam čudni dokumenti!« sem rekel jaz. »Že njihov duh........... Ne!« A zdaj, ko me Je spravil tako daleč, se je Peycraft trdno namenil, da me požene še delj. Priznati moram, da sem se vedno nekako bal, češ, k^J če. ga mine potrpljenje ter pade name in me zrnasti pod seboj! Nu da, bil sem strahopeten — počemu bi tajil! A na Peycrafta sem se res moral Jeziti! Pripravil me je sčasoma ▼ tak obup, da bi mu bil najrajši rekel: »Nu dobro, pa poizkusite!« Zadevica s Pattisonom, ki sem jo pravkar omenil, je bila vobče povsem drugačna. Kakšna, ne spada sem; vsekako pa sem vedel, da je recept, ki sem ga uporabil takrat, zelo nedolžen. Glede ostalih receptov lisem vedel ničesar natančnejšega; .oda njih »nedolžnost« se mi je zdela jtse prej ko nedvomna. Da bo konec besedi. Mladinski listi (»Jutro«, »Tabor« itd) se še vedno bavijo z izpremem-bo lastništva našega lista na znani svoj hinavsko zlobni način. Očividno je, da bi hoteli s tem odvračati pozornost naše javnosti od afer, ki so vsled svoje skrajne nemoralnosti in činične predrznosti izvlale največje ogorčenje v vseh poštenih krogih naše države. Mi smo razložili, kako se je stvar izvršila in katere nad vsak sum zvišene osebe stoje za »Jugoslovanskim novinarskim delniškim društvom«. Kdor misli pošteno, nam bo gotovo verjel. Za ljudi pa, ki črpajo duševno hrano iz močvirnatih kolon z nekorektno pridobljenim denarjem Izdrževanega Jutra in njegovih žurnalističnih bratcev, je pa vsako nadaljne pojasnilo nepotrebno, ker ti ljudje nočejo imeti pojasnila. Mi vsled tega ne bomo odgovarjali na vsako ponovno sumničenje in obrekovanja in posebno se ne bomo dali odvrniti od nadaljnega razkrinkavanja umazanih špekulacij in »bančnih« operacij Žerjav - Pra-protnikove klike. Brezobzirno bomo nadaljevali boj proti bankarski korupciji mladinskih bankokratov in njihovih ministrskih in inšpektorskih podaj ačev. Dejstva in klevete Slavno uredništvo! Uljudno Vas prosim, da blagovolite v Vašem cenjenem listu objaviti nastopno izjavo: Na poročilo »Jutra«, da sem ponujal tiskarno in »Jugoslavijo« tudi Slavenski, t. j. Union banki izjavljam sledeče: Zadnje mesece so se mnogi zanimali za nakup moje tiskarne in lista »Jugoslavije«. Bile so to politično docela indiferentne osebe, a kdo je tičal za njimi, se ni dalo dognati. Vseh reflektantov je bilo šest. Eden med njimi Je bil g. dr. Kisovec, ravnatelj Union-banke. Bila sva večkrat zvečer v kavarni skupaj ter govorila tudi o prodaji. Z gospodom dr. Kisovcem sva stara znanca še izza pred vojne, ko je bil on še tajnik N. D. O. v Trstu. S politiko se on sedaj ne peča. Pravil mi je, da posreduje za neki konzorcij v Zagrebu, ki se zanima za mojo tiskarno in ki bi iz političnega dnevnika »Jugoslavije« napravil gospodarski list, ki bi se pečal s trgovino in industrijo, kakor n. pr. dnevnik »Jugoslovanski Lloyd« v Zagrebu. Dejal sem, da bi bila taka sprememba meni po volji in če bi dobil posojilo, bi sam spremenil smer lista tako, da bi se ne pečal več s strankarsko politiko, temveč le s trgovskimi in industrijskimi vprašanji. To je resnica, vse drugo le domneve. Za Vašo prijaznost se uljudno zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem Anton Pesek. MI g. Pesku prav radi verujemo, da je govoril z njim g. dr. Kisovec, ne da bi mu naznačill osebe, za katere je nameraval kupiti tiskarno in »Jugoslavijo«. Vsaj je tako tudi govoriti moral, ko je vendar poznal politično mišljenje gospoda Peska. Če pa pomislimo, da je gospod dr. Kisovec ravnatelj tukajšnje Union In vendar — če bi se Peycraft tudi zastrupil------------- Priznam: zavdati Peycraftu — evo, to je stalo pred menoj kakor ogromno podjetje! Še tisti večer sem vzel čudno, nenavadno dišečo sandalovo skrinjico iz svoje železne blagajne In sem si ogledal šelesteče pergamente. Stari gospod, ki je zapisoval moji prababici recepte, je očividno ljubil kožice najmanjših živali, in tudi njegova pisava je tako drobna, da jo čitaš le z veliko težavo. Da, marsikaj je bilo zame res povsem nečitljivo, dasl je znanje HindostanšČine v naši rodbini zaradi njenih stikov z indijsko kolonijsko službo takorekoč dedna last. Docela jasen In razločen ni bil sploh nobeden. A vendar sem prav kmalu našel tistega, ki sem vedel, da mora biti vmes; in dolgo časa sem ždel na tleh pri svoji blagajni ter ga ogledoval. »Tak — stojte!« sem rekel Pey-craftu drugi dan (baš v pravem trenutku sem še otel pergament pred njegovim pohlepnim prijemom). »Kolikor razumem, je to recept za zmanjšanje telesne teže. (»Ha!« je dejal Peycraft.) S popolno gotovostjo kajpak ne vem. Mislim pa, da je tako. In če hočete poslušati dober svet, ne ukvarjajte se s tem zdravilom. Zakaj — vidite, Peycraft — v vaš prilog moram črniti svojo lastno kri! — moji predniki po tej plati so bili, kar jaz vem, nekam čudni ljudje = veste?« banke, aktere generalni ravnatelj je dr, Žerjavov prijatelj gospod Praprotnik, potem oseb, za katere se je gospod dr. Kisovec pogajal, pač ne bo težko najti. Srbski novinar v Zagrebu. Urednik »Novosti«, ki Je obiskal Zagreb in zagrebški zbor opisuje na sledeči način utise, ki jih je prejel v hrvatski prestolici. Ko smo šetali po našem lepem Zagrebu, v katerem je veliko manj prahu, toda mnogo več policije nego v Beogradu, nam je bilo žalostno in težko pri srcu. Čutili smo neko sramoto, da se prepirajo istokrvni bratje in da ni ljubezni in redu v državi, ki ima toliko divnih pogojev za veliko bodočnost. Hrvatski seljak je diven, cel Slovan, miren. Ko se razgovarjamo ž njim, čutimo v naših globinah popolno krvno zvezo ž njim. On trajno ne mrzi Srbov. Mogoče samo v trenutkih. Da je pa temu tako, so krivi naši politiki, ki so osebni in nestrpliivi ter redko kdaj stopajo v resnično zvezo z njim. Ko sem zapuščal Zagreb, ki se je pri tej priliki (pri po-setu zagrebškega zbora od strani narodne skupščine in beograjskih novinarjev) pokazal ponosnega in kompaktnega v demonstraciji proti današnjim vlastodržcem, sem pa bil vseeno srečen, da sem nesel v sebi globok utis, da Zagreb ne mrzi Srbov, da ni proti edinstvu, temveč da hoče to s krvjo stvorjeno državno zajednico, samo boljšo in pravičnejšo, enako za vse. Ker je tako, se moremo upravičeno nadejati, da bo Zagreb prejel našo drug. skupščino z veseljem in prisrčno, okičen z lepimi zastavami, poln velike1 slovanske ljubezni in čvrste jugoslovanske solidarnosti. Tako se piše o bratih Hrvatih, tak ton moramo zadeti napram njim, če hočemo naši državi boljšo bodočnost. Ne pa klevetniško mrž-njo, kakor delajo demokratski drža-votvorci. .Nikdar nisem bil proti narodnemu edinstvu*. S skupščinskimi poslanci, ki so posetili zagrebški zbor, je dospelo v Zagreb tudi precejšnje število beograjskih novinarjev. Od teh je urednik beogradske »Novosti« posetil Stjepana Radiča ter mu stavil razna vprašanja. Radič je odgovoril na sledeči način: »Nikdar nisem bil proti narodnemu edinstvu. Prepričan sem, da je sporazum med srbskim in hrvatskim narodom mogoč. Varate se pa, gospodje, ako mislite, da obstoja samo vprašanje ustave Gospoda v Beogradu je že privedla do tega, da obstoja narodni problem, v prvi vrsti hrvatski. Ta se bo rešil pravično šele tedaj, ko boste odstavili batinaše in Pribičeviča. Verujte, da ne obstoja med hrvatskim Seljakom in Šu-madincem nobena razlika. Oni so eno in isto. Edina razlika je v tem, da je Srbija militaristična, Hrvatska pacifistična. O Protiču je Radič govoril sledeče: »Mislil sem, da je Protič najbolj poučen in najbolj kompetenten tolmač Srbije. Tu sem se prevaril. Prišel je v Zagreb, da sestavi za mo- »Rad bi poizkusil!« je rekel Peycraft. Naslonil sem se nazaj. Moja domišljija se je izkušala vzpeti v silnem razmahu In se Je brezupno sesedala vase. »Kako za Boga si to predstavljate, Peycraft,« sem vprašal, kakšni boste, kadar postanete mršavi?« Toda vsi pametni razlogi so bili zaman. Zaobljubil sem ga tedaj, da ml nikdar več ne zine besedice o svoji zoprni debelosti, pa naj se zgodi ž njim karkoli. Nikoli več! — Nato sem mu dal tisti košček perga-mena. »Ostudna stvar,« sem dejal. »Čeprav!« je rekel on. In ga je vzel. Izbuljil je oči. »Toda... ampak...« je zajecljal. Zakaj opazil je bil, da ni spisan v angleščini. Tudi prevel sem mu ga — po svojih močeh. Naslednjih dni sploh nisva govorila drug z drugim. Koli-korkrat se mi je približal, sem nagrbančil čelo in mu namignil, naj me pusti pri miru. In on je spoštoval najin dogovor. Toda po preteku štirinajstih dni je bil pravtako debel kakor prej. Nazadnje sl ni dal več zamašiti ust. »Moram govoriti,« je rekel. »Ta stvar se ne ujema. Nekaj ni v redu. Še toliko mi ni pomoglo. Krivo ste sodili svojo prababico!« »Kje je recept?« Previdno ga je izvlekel iz listine. jim hrbtom vlado. Mislil je, da razpolaga s Korošcem, z muslimani in zajedničari. Vsled tega sem se prepričal, da se s Protičem ne more skupno delati. Protič je pameten, ni pa inteligenten. Glede Izhoda iz današnje situacije je rekel Radič sledeče: »Z današnjimi vlastodržci ne moremo raz-govarjati. S Srbijo se moramo sporazumeti. Nesreča pa je, da to danes ni mogoče.« Dasi nas je Srbija osvobodila, nima danes ničesar, da nam da, nego mi vsi dajemo zajed-nici. V početku osvobojenja bi se bi- Preletel sem posamezne sestavine z očmi. »Ali je bilo jajce gnilo?« sem vprašal. »Ne. Bili moralo biti?« »To,« sem dejal, »se razume v vseh receptih moje ljubljen* prababice samo po sebi. Kjer ni posebnih predpisov glede kakovosti itd., tam morate vzeti vedno najslabše. Če je bila sploh kaj, je bila drastična ... In razen tega je — pri nekaterih drugih stvareh — še vse polno možnosti... Ste li vzeli svež klopotačji strup?« »Da. Nabavil sem si kačo-klopotačo. Stala me je — stala je...« »Nu da, to je vaša stvar! In tole ! poslednja sestavina...« »Poznam človeka, ki r— —« »Da. Hm. Nu, prav... zapišem vam vse še enkrat. Kar j a z razumem, so sestavine baš pri tem receptu posebno gnusne. Sicer pa — ,peš’ pomeni tu najbrže p a r i j e -ve ga psa.« Od tistih dob sem videval Pey~ crafta štiri tedne vsak dan v klubu — zalitega in v skrbeh kakor le ke-daj. Najino pogodbo je sicer držal, a v duhu jo je vendar včasih prekril s tem, da je obupno stresel glavo. Nato pa — nekega dne — je v garderobi iznova začel: »Vaša praba- bica ...« »Prosim! Niti besedice...!« In spet sem Imel mir. Ze sem mislil, da si je izbil to 1 stvar iz slave; nekoč sem ga celo li sporazumeli s Šumadijo, da niso. Srbe prečane predstavljali sužnjL Sporazum se bo dosegel v Zagrebu, sankcijoniral pa v Beogradu.« Kdo pa so batinaši? Radič: »Demokrati s Pribičevlčem, dragi prijatelj. Zopet vam ponavljam, ž njimi ni govora.« — Pa radikali? — »Njihova politična modrost obstoja v tem, da pehajo demokrate med batinaše, sami ostajajo pa na strani.« Prinašamo kot vestni kronisti tu to Radičevo izjavo. Radič pač ostane Radič. . videl, kako je pripovedoval trem non vim klubovim članom o svoji debelosti, kakor bi spet Iztikal za novimi recepti. A zdajci — povsem nenade« jano — je prišla njegova brzojavka. »Mr. Formalyu!« je zavreščal majhen tekaček tik pod mojim nosom. Vzel sem brzojavko in jo ta-* koj odprl. »Za Boga — pridite! — Pey-craft.« »Hm!« sem dejal. Odkrito po-« vem — rešitev, ki se je po vsem videzu obetala prababični slavi, me je tako veselila, da sem si privoščil tisti dan prav posebno dober zajtrk. Pri vratarju sem izvedel Pey-^ craftov naslov. Bival je v zgornjem nadstropju neke hiše v Blo-omsburgu; kakor hitro sem zaužll svojo kavo in liker, sem se odpravil tja. Niti smodke nisem dopušiL »Mr. Peycraft?« sem vprašal pri hišnih vratih. Rekli so mi, da je bolan: 2e dva dni ne hodi nikamor. »Pričakuje me,« sem dejal. Nato so mi rekli, naj grem gori. Pri ste« klenih vratih sem pozvonil. »Nu da — pa naj bi bil pustil!«: sem skomignil v duhu. »Človek, ki žre kakor prešič, sme imeti tudi prešičjo podobo!« Nepopisno dostojanstvena gospa z obrazom polnim skrbi in s čepcom postrani se je pojavila za steklenimi durmi ter me premerila z očmi (Dalje prihJL Politične vesti. Nemarnost, ki žali. Ne Jugoslovanska Matica v Ljubljani, temveč ona v Zagrebu je izdala za 5. juli nastopni proglas: 5. julij. To je blagdan Istre, to je blag-dan Soče in Kvarnera, blagdan cele Julijske Krajine, blagdan Zadra, Gorice in Lastava. To je dan sredi žarkega poletja, ko sije najbolj pekoče solnce. Dan svetih prosvetite-ljev Cirila in Metoda. Nam sije solnce, ali ono je mrknilo našim bratom. Naši bratje onkraj meje žive v temi brez solnca. Bratje Zagrebčani, bratje Hrvati, spomnite se ta dan zgubljenih sorojakov, spomnite se vaše krvi, zarobljenih Hrvatov in Slovencev. Podarite oboi za tužne vaše brate. Naj znajo, vaši nesrečni bratje, da še imajo svojce po krvi in po imenu, ki čuvajo v srcu njihov spomin. Darujte, da vam bo sreča mila. Bratje Slovenci in bratje Srbi, ki živite v belem Zagrebu, spomnite se tudi vi vaših rodnih bratov, ki so bili vzeti naši majki, spomnite se z darom. V nesreči brat spoznava brata in star je rek, da kri ni voda. Bratje Slovani sredi belega Zagreba, pa najsi ste češkega, sl-dvaškega, poljskega ali ruskega imena, ako vas je Bog blagoslovil s premoženjem, spomnite se tudi vi bratov na Soči in Kvarneru in na toplem Jadranu. Vsem vam hvala. Od nas hvala, od Boga povračilo. Jugoslovenska Matica, Zagreb. Zakaj? Beogradske »Novosti« prinašajo nastopno notico: »Javljajo nam iz Ljubljane, da je Nj. V. kralj v spremstvu gospoda Pribičeviča posetil bolnega g. Žerjava. Zakaj aktivni minister svetuje kralju, da poseti člana kabineta, ki bi moral najprvo, da se opere pred javnostjo od umazane afere?! Državotvorni elementi se seveda ne obotavljajo izigravati ugled krone pred narodom, samo da služi njihovim osebnim namenom. Varajo pa se vlastodržci demokratske barve ako mislijo, da je slovenska javnost postala res tako ravnodušna, da bi pozabila od danes do jutri težke obdolžitve, ki so bile objavljene proti dr. Žerjavu in njegovim prijateljem in ki do danes še niso bile ovržene. Zerjavski panama je v zavesti naše inteligence in celokupnega meščanstva še vedno buden dovolj, da jasno čuti profanadjo krone, ki jo je izvršil Pribičevič s tem, da ga je peljal k Žerjavu. Zanimiva resnica. ; Med tem, ko se v politični situaciji naše države pripravljajo veliki dogodki, ko gre za bitno vprašanje naše države, da se pripravijo pota sprave med Srbi in Hrvati, da se uredi vprašanje Južne Srbije, Jadrana, zdrave uprave, financ, pravega parlamentarizma itd., o čemur bi morala naša žurnalistika pisati z blagohotnostjo, obširnostjo in polir tičnim taktom, se izgublja »Jutro«, centralno glasilo »državotvorne« propagande med Slovenci, v osebni obrambi Praprotnikovih manipulacij, gospodarskega delovanja Union banke in nečednih dejanj demokratskih voditeljev. Tako daleč smo torej prišli v slovenski žurnalistiki in v poštenosti ljudi, ki se izdajajo za »dr^ žavotvorce«, da odgovarjajo za dnevnik, ki se finansira iz blagajn Union banke in ki vodi politiko iste Union banke. Zato so stolpci tega dnevnika polni življenjepisnih podatkov o mladinih in njihovih kupčijah ter klevet proti osebam in časopisju, ki ima pogum tem mladinom povedati resnico v obraz. O jugoslovanski državi, o njenem sedanjem notranjem življenju, o poteh razuma in sprave, o ozdravljenju, o skrbi in ljubezni za veliko našo domovino pa najdete bore malo! Gospodarstvo. IB. ljubljanski veSesejvn od 2. do 11. sept. 1922. Prijavni termin k udeleSitvi kot raz-stavljalec k naši drugi veleseimski prireditvi se zaključi sredi meseca julija, zato opozarjamo vse interesente, da se nemudoma prijavijo, ker se kasneje doSle prijave najbrža ne bo zamoglo več upoštevati vsled pomanjkanja prostora. Zlasti pa apeliramo še na trgovce in obrtnike, da se tuoi oni repie-zentirajo v kolikor mogoče velikem številu. Služijo naj jim sledeče Informacijo: Na vsakem inozemskem velesejmu je v velikem številu zastopana tudi domača obrt in pa trgovina dotičnega velesejmskega mesta. Uspeh udeležbe je brezdvomen, ker prihajajo za čas velesejma desettlsoč kupcev, kateri si na sejmu ogledajo koje trgovcev, se seznanijo s firmo in jo obiščejo v poslov- nem lokalu v mestu. Pa tudi za obrtnike Je udeležba največje važnosti: pred očmi naj jim stoji, da mednarodni-velesejm ni nikaka razstava lokalnega pomena, marveč da se tu na podlagi vzorcev sklepajo velike dobavne kupčije, pri nas zlasti s kupci iz južnih krajev naše države, od koder se nam že danes poroča o kar največjem obisku. Razstavni stroški so v primeri z drugimi reklamnimi stroški prmeroma majhni; reklama pa je vsakemu podjetju, zlasti pa v sedanjem času že nujno potrebna. Ne omejita se samo na lokalen konzum, marveč pridobite še tudi odjemalce i* oddaljenejših krajev. Mnogo ljubljanskih trgovcev prihaja pogosto v sejmsko pisarno z izjavo: Ce raz*, stavimo, potrebujemo mnogo prostora, kar pa mnogo stane. Pripominjamo, da sd lahko vsak trgovec najame na sejmišču majhno kojo v obsegu nekaj kvadrat, metrov, da razstavi samo n#--afere najboljše stvari, posebno vidna pa tu bo reklamna deska z natančnim naslovom tvrdke v mestu. Na ta načfn sl tuji kupen zapomni tvrdko na sejmišču m jo obišče v njenem poslovnem lokalu v mestu. To so z največjim uspehom vpeljali na čeških in nemških sejmih. Vsakemu, kaferi je že obiskal kak inozemski velesejem, je dobro znano, da se Vse tamošnje tvrdke, pa naj si bodo indu-stnjci trgovci ali obrtniki, gotovo udeležijo domačega velesejma, da si ohranijo tvrdki-no čast in obnovijo na sejmišču stare prijateljske trgovske zveze. Apeliramo torej na Vse domače industrijce, trgovce in obrtnike, da se nemudoma prijavijo k udeležbi II. ljubljanskega velesejma, da s tem pokažemo stranim posetnikom-kupcem, da smo se i pri nas že velikopotezno razvili in da nismo — kramarji. S9. konferenca industr. naše kralje™©. ^‘la *• k se na Bledu dru- u? «1 Ji!rrei?ca, industrije naše kraljevine, ki Ma c? ^veza tadustrijcev v Ljubljani, stri' r- Konferenco so povabljene vse indu-«t,,i!-ie, orkanizacije v kraljevini in pred-„l,Yn'kl naših centralnih in pokrajinskih o ja s te v. ^ Na dnevnem redu konference je , ed drugim poročilo o dosedanjem delova-"" Industrijskih organizacij, razprava o nujnih zadevah industrijsko-trgovske politike, o vprašanjih gospodarske zakonodaje ter razgovor o ustanovitvi centralne zveze fmlustrijoev za vso kraljevino v Beogradu. Pričakuje se velika udeležba na tej konferenci iz vseh pokrajin naše države. Istega dne bo na Bledu tudi ustanovna seja sekcije velike industrije v ljubljanski Zvezi industrijcev. Obrtna razstava v €e!fw od 13. do 22. avgusta 1922. Priprave za obrtno razstavo v Celju so V polnem teku. V zadnjem času se je priglasilo precejšnje število razstavljalcev in je pričakovati, da bo razstava krasno uspela. S to razstavd bo pokazalo naše obrtništvo in industrija, da je v stanu oskrbeti domači trg s svojimi proizvodi in da dosežemo s dosledno žilavostjo v doglednem času popolno neodvisnost od tujine. Vsak obrtnik si mora biti svest, da bo razstava v ugled splošnega obrtništva povzdignila. Pisarna za obrtno razstavo v Celju se je preselila na razstavni prostor v mestno osnovno šolo pritličje desno. Dopisi naj se naslovijo na »Obrtna razstava v Celju«, Zrinsko-Frankopanska ulica št. 1, Celje. — Pisarna je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Dnsvraa vasti. Naše cenj. naročnike, ki še niso porav-na“ obveznosti za julij, ali celo za nazaj, Vljudno prosimo, da nam čimpreje dopošlje-Jo naročnino za list Dejstvo, da se prigia-»ajo vedno novi naročniki, nam je razveseljiv dokaz, da se čitatelji strinjajo s programom, ki smo ga objavili v nedeljo ter da Bas hočejo podpirati v našem težkem boju 2a lepšo bodočnost naroda in države Izjavljamo, da bomo po svojih najboljših'močeh stremeli za tem, da naše cenj. naročnike zadovoljimo v vsakem oziru. Ker pa »no navezani le na dohodke iz naročnine in ’ na^ si vsak mš dosedanji na-ocnik vzame za nalogo in dolžnost, prido- •Jugoslaviji* vsaj še nega novega na-tto. L, . m več nas bo, tem boljši bo ! j Dnim, ki bi do 10. t m. ne poravnali bodisi zaostale naročnine, bodisi je ne obnovili, bomo žal primorani, v torek tl. t. in. ustavili list Naši zvesti čitatelji in naročniki pa bodo sami dali najboljš odgovor na Msne klevete naših nasprotnikov s tem, da •I bodo vzeli za geslo: vsak vsaj še enega HOVega naročnika »Jugoslaviji«! Uprava. — Ali so nemške gimnazije potrebne? Banatski Nemci imajo dve nemški gimnaziji fr Hatzfeldu in Vršecu. Vsaka teh gimnazij 1« imela le po 14 osmošolcev, a še med te-W iih je več iz Slovenije. Izid mature je «1 nepovoljen. Na vsaki gimnaziji je padlo PO pet kandidatov. Nemški časopisi dolže taradi tega naredbo, po kateri se mora matura iz dveh predmetov polagati v državnem »aiku. Kako pa naj sicer abiturijenti obiskujejo univerze ter dobe službe v naši državi? Kako pa se je godilo Sloven :em ped Avstrijo, ko so morali polagati maturo iz Weh predmetov v tujem nemškem jeziku? — 7a novega šeia presbiroja v Beogradu bo baje imenovan g. Branko Lazarevič, bivši generalni konzul v Beogradu. — Serum prol kačjemu piku je naročilo naše ministrstvo za narodno zdravje od Pasteurjevega zavoda v Parizu. Zdravniki •8 pozivajo, da naroče serum pri imenovanem ministrstvu. »Čuši« pri celovškem magistratu. Te dni so se Izvršila razna imenovanja pri celovškem magistratu. Med imenovanimi so sledeči »Nemci«: J2regoritsch. riatdinschek, Matuschka, Jesche, Lachovitz, Praschnig, Darabnlcek Itd. — Najdeni stroji kragujevaškega arze-sala. Med vojno je bilo iz arzenala v Kragujevcu odpeljanih mnogo dragocenih strojev. Sedaj so se ti stroji našli v muničijski tovarni Manfreda Weissa v Budimpešti. Na zahtevo reparacijske komisije so se morali stroji prepeljali nazaj v Kragujevac. Sprejemanje novincev v finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo Podaljšalo do 10. Julija t 1. Podrobnosti so razvidne Iz razpisa, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja 1922 štev. 52. — S kolesa je padel na potu domov iz Slov. Bistrice član gasilnega društva v Hotinji vasi Josip Bresnik ter se na glavi težko poškodoval. — Vlom. Neznani tatovi so vlomili v trgovino Franca Urha in odnesli raznega blata za okroglo 50 tisoč kron. O vlomilcih ni »kakega sledu. — Odlikovanja. Na predlog komandanta 40. pešpolka »Triglavskega« so bili z «*azom F. A. O. br. 8376 od 11. aprila 1920 ■* zasluge stečene na Koroški fronti, odli- sledeči podčastniki In vojaki tega PoiKa: Z zlato medaljo za hrabrost: Redov P^Bč J. Andrej, Kok P. Franc, Kovač I. Leopold, Kožar J. Ivan; z zlato medaljo za »evnostno sužbo: Narednik Erce J. Franc; 7a? Jno medaljo za hrabrost: Kaplari tel?, « Anton, Anken Viktor, Ogrinc J. l“Tai’ Punda J. Josip In Žagar Gregor dalje todovi Hotko J. Joža, Mozetič Andrej in An-tei. Perc Martin, Udvič ali Udovič O. Fr, arupic A. Joža, Mihelčič J. Valentin, Havdaš Kokošar J. Juraj Jerne, Konda J. ieo-Jatit ,i "6 B. Dragotin, Koprivec J. Karlo, Jankovič J. ivan, Barbič F. Miha in Jaklič *v*JUlc\,z Sfebrno vojaško Karadjordjevo jrov_ .° L Kaplar Brinskole J. Ivan in redov Polka m' ,°n'lard- Ker so komandi 40. peš-na&rn?ži Sa navedenih oseb nepoznana, panstval0. PHstojni občinski urari (žu-na v svoiem delokrogu gornja ime- Pozivab! r^° ^ztiasijo, odlikovanci pa se dvvas opozarjam, da so razlogi, ki vas obtežujejo, sila tehtni; ako ostanete trdovratni in nam ne daste zahtevanih pojasnil, vas boril primoran posaditi v zapor radi sumnje, da ste umorili grofa In grofico Trčmorelsko.« Ta grožnja je silno pretresla Guespina. Dve veliki solzi sta mu stopili v oči, ki so žarele dotlej s suhim bleskom, in sta se molče pocedili po licih. Njegova moč je bila pri kraju; spustil se je na kolena In zavpil: »Milost, gospodi Rotim vas, ne dajte me zapretil Nedolžen sem — zaklinjam se vam, da sem nedolžen!« »Ce ste nedolžni, govorite!« »Vaša volja naj se zgodi,« je rekel Guespln in vstaL Toda že se je premislil. t ." " »Ne,« je kriknil in besno udaril z nogo ob tla, »ničesar tam ne povem; ne morem — ne morem! Edini, ki bi me mogel rešiti, je bil gospod grof, in ta je mrtev. Saj vidim, da je vse zoper mene... Dajte, storite z menoj kar hočete; iz mojih ust ne spravite več besede.« Guespinov sklep nikakor ni iznenadil preiskovalnega sodnika. »Morda boste kmalu drugačnih misli,« je rekel mirno, »a kadar se premislite, ne bom imel v vaše besede več tistega zaupanja, ki bi ga imel sedaj. Mogoče je,« — sodnik je sekal besede, kakor bi jim hotel dati tehtnejši pomen in razločneje pokazati osumljencu možnost rešitve, — »mogoče je, da ste le posredno udeleženi pri zločinu; v takem slučaju « »Niti posredno niti drugače,« ga je prekinil Guespin ter dodal z glasnim obupom: »Gorje nedolžnemu, ki se ne more braniti!« »Če je tako,« je povzel gospod Domini, »se pač ne boste branili pogledati trupla gospe grofice?« Osumljenec ni trenil z očmi. Odvedli so ga v sobano, kjer je ležala grofica. Hladno In mirno je uprl oči v mrliča in vzdihnil samo: »Ona je srečnejša od mene, ker je mrtva in več ne trpi; mene pa, ki nisem kriv, obtožujejo, da sem jo umoril.« Gospod Domini je še enkrat poskusil svojo srečo. »Dajte, Guespin,« je dejal, »če veste sploh karkoli o zločinu, povejte mi, imenujte morilce, ako jih poznate. Zaslužite si prizanesljivo sodbo s tem, da pokažete vsaj nekaj odkritosti in kesanja.« Guespin je mahnil z rokami, kakor bi hotel reči, da se je nepreklicno vdal v svojo nesrečo. »Na vse, kar mi je svetega, se vam kolnem, da sem nedolžen,« je odgovoril. »Vem pa, da sem izgubljen, ako ne najdejo pravih morilcev.« Prepričanje gospoda Dominija je dobivalo čedalje določnejšo obliko. Preiskava ni tako težka stvar, kakor bi si človek mislil Glavno in najtežje je le, da pograbiš že v začetku pravi konec niti, ki te povede iz labirinta krivčevih zvijač in Laži na beli dan resnice. Gospod Domini je bil uverjen, da drži ta konec v rokah. Kdor Ima enega morilca, najde kmalu tudi ostale. Naše ječe, kjer sreblješ dobro juho in spiš na dobri slamnici, store zločinca prav tako zgovornega kakor natezalnice in žareče klešče srednjega veka. Preiskovalni sodnik je predal Guespina orožniškemu brigadirju ter mu zabičil, da ga ne pusti izpred oči. Nato je poslal po starega Ripailla. Ta mož ni bil Izmed tistih, ki jih je Igrača spraviti v zadrego. Oče Plantat je takoj zapazil, da se zdi bolj jezen nego vznemirjen...............-... »Dedec je v naši soseski zelo na slabem glasu,«; je šepnil župan preiskovalnemu sodniku. Ripaille je slišal opazko in se nasmehnil. Jasno, razločno in točno je povedal ves davlšnji prizor In ni zamolčal niti sinovega prigovarjanja niti svojih pomislekov. Razložil je, kako sta iz previdnosti potvorila resnico. Tudi topot se je načelo poglavje o prošlosti. »Moj sloves je slabši od mene,« je zatrdil La Ripaille. »Ne manjka se ljudi, ki ne morejo reči niti toliko v svojo hvalo. Ako se človek ponoči skita okrog, zasači nekaterega takšnega ptiča in nekatero takšno ptico.« Pri tem je gledal gospodu Courtoisu v oči. »Boga naj zahvalijo, da ne maram odpreti ust!« Pestili so ga, naj pove, kaj misli s tem namigljajem. Vse zaman. Na vprašanje, kaj je delal snoči, je odgovoril, da je ob desetih odšel iz krčme v Mauprfivoirsko hosto nastavit nekaj zank, ob eni zjutraj pa se je vrnil domov in legel spat. »Lehko se prepričate,« je dodaL »Zanke morajo biti še tamkaj; nemara je tudi kaj v njih.« »Veste II koga, ki bi lehko potrdil, da ste se vrnili ob eni?« Je vprašal župan, spomnivši se ure, ki je bila obstala ob treh mali OGLASI PRODAJA: MOŠKO KOLO v zelo dobrem stanju. Cena primerna. Poizve se: Kladezna ul. it 3. 39 POSESTVO, ki meri 35 o-ralov zemlje, lepi vinograd, travniki. vrt z lepim sadnim rrtom zasajen, hiša novozl- in dvajset minut. — »Bogme ne vem.« je brezskrbno odgovoril stari dolgem prstnež. »Mogoče se niti sin ni zbudil, ko sem legel v posteljo.« To rekši se je obrnil k preiskovalnemu sodniku, ki je nekaj premišljal: »Vem, c... me posadite v ječo, dokler se ne najdejo pravi krivci. Da smo p&zimi, se ne bi pritožil. A zdaj, sredi najlepšega lova, me res jezi. Nu to je nauk za Filipa; drugič bo vedel, kaj se pravi delati usluge gospodi.« »Molčite!« ga je strogo prekinil gospod Domini. »Poznate li Guespina?« Ko je Ripaille začul to ime, mu je mahoma zmrznil jezik; njegovi sivi očesci sta se napolnili s čudnim nemirom. »Seveda ga poznam,« je odgovoril z glasom nemajhne zadrege. »Večkrat sva že metala karte.« Njegova vznemirjenost se je živo dojmila poslušalcev,. Zlasti oče Plantat se je zdel zelo presenečen. Stari lovski tat je bil prevelik lisjak, da ne bi bil opazfl učinka svojih besed. »Eh, vraga, kar je, to je!« je vzkliknil. »Če je že tako, vam rajši vse povem. Vsak mora najprej skrbeti zase, ne? Ako je Guespin tisti, ki ga potrebujete, ne bo zato nič bolj črn, mene pa tudi ne bodo gledali bogvekaj bolj postrani. Poznal sem fanta po tem, ker mi je dajal v prodajo grozdje in jagode iz grofovega rastlinjaka; mislim si, da je bilo ukradeno, kar morda ni baš lepo. Izkupiček sva delila.« Očetu Plantatu je ušel zadovoljen »Aha!« kakor bi hotel reči: »Saj sem vedel!« Ripaille se ni motil. Preiskovalni sodnik ga je res poslal v zapor. Zdaj je bil Filip na vrsti. . Ubogi-fant se je moral zasmiliti človeku; prelival je bridke solze. »Jaz, da bi storil takšen zločin — jaz!« je ponavljal. Na vsa vprašanja je odgovarjal čisto resnico; še opravičil se je, da se je drznil preskočiti jarek in stopiti v graščinski park. r. Ko so ga vprašali, obkorej se je vrnil oče. je rekel, da r$ ve ničesar; -legel je okrog devete in je spal nepretrgoma do jutra. Guespina je poznal, ker Je prišel nekajkrat k njim na dom. Vedel je, da ima oče nekakšne kupčije z vrtnarjem gospoda Tremorelskega, ne pa tudi, za kaj gre pri tem. Govoril je Z Guespinom jedVa trikrat ali štirikrat. Preiskovalni sodnik je velel izpustiti Filipa na svobodo, ne ker bi bil docela prepričan o njegovi nedolžnosti, nego zatc£ ker je pri zločinih, ki imajo več povzročiteljev, zmerom dobro pustiti enega zunaj ter ga opazovati, dokler ne izda sebe in ostalih. (Dalje prih.) *** dana, gosp. poslopje v dobrem stanu, voda pri hiši. Posestvo leži pol ure od fare Sv. Marjeta ali eno nro od Laškega. Več se poizve pri lastnika P. Medved, Plazovje p. Rim. Toplice ali pri posredovalcu Dr. Ulaga, Rimske Toplice, proti pošl-ljatvi poštnih stroškov. 18 SLUŽBE: SPREJMEM VAJENCA y trgovino z mešanim blagom na deželo. Prednost imajo sirote brez staršev, s celo oskrbo; vstop lahko takoj. Ponudbe na upravo Usta pod »priden In pošten«. 44 Ponudbe pod »Korespon-dent« na upravo lista. 43 Sprejme se TRGOVSKI LIČEN EC v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Franjo 2a£ar v Oplotnici od boljše hiše z dobro šolsko izobrazbo. 23 KONTORJST z bančno prakso in dobrimi referencami išče primerno mesto kot korespondent, saldakontist, itd. Dopisi pod »ZVS« na upravo lista. 20 lista pod šifro: »Brez doma«. 1109 KOClJAŽA (voznika), zanesljivega, oženjenega in izprašanega kurjača sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. Za kočijaža Je stanovanje, razsvetljava in kurjava v tovarni. 41 RAZNO: SNAŽNO MESEČNO SOBO za v Ljubljano prestavljenega višjega državneua uradnika iščem za takoj. Ponudbe pod »Mesečna soba« na upravo lista. 1102 2 VAJENCA za pleskarsko onrt sprejme takoj Tone Malgaj, Ljubljana. Kolodvor. $ka ulica 6. 11 GOSPODIČNA iz ugledne rodbine, vestna in poštena, z več leti pisarniške prakse, želi premenltl službo kam v tujino, najrajše na deželo. Sla bi tudi v kako trgovino ali kaj primernega. Glavni tiogoj: vsa oskrba V hiši. Ponudbe prosi na upravo KUPI: ROČNI VOZIČEK. Ponudbe pod »voziček« ha »pravo lista. 38 KORESPONDENT, zmožen italijanščine in francoščine, vešč v ekspertnem in lm-portnem trgovanju in trgovskega potovanja. Gre tudi samo za gotov« ure na dan. SPREJMEM VAJENCA za mizarsko obrt. Istotam se dobi izgotovljeno pohištvo za delavske družine. Vinko Vipotnik, mizar, ZsiorJ« ob Savi. 40 VAJENEC?za krznarsko obrt se sprejme. — EligiJ Ebber, Stari trg 5. 12 GATERISTA, (2 AGARJA) sprejmem v stalno službo. A. Kanc, Mengeš. 19 PRIJAZEN GOSPOD, veselega značaja, v zreli moški dobi, išče primerno gospodično v svrho ženitve. Na denar se ne ozira. Resne; j nudbe s sliko pod »Matiček* na podružnico »Jugoslavija« v Mariboru. ' :10 Auto Bencin. — Pneumatilta. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. X-: Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. Z. v LiubllanL «• Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno L 1896. Netaioi transport Antonije Mii j [o. POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spedlelna odprema Živil in zaklane ilvlne v kateri* koli kraj. •• (mlekarski oddelek) nudi Iz svojih mlekarn in sirarn cenj. trgovcem in konsumentom po najnižjih dnevnih cenah: I" domači ementalski sir, polnomastni, trapistovski, polmastni groyerski in tilsitski sir, sir Imperial, Joghurt in z dvojno smetano; nadalje 1° namizno in čajno maslo, jog-hurtovo kislo mleko, sveže pasterizirano mleko itd. trna v zalogi vse mlekarske stroje in potrebščine za »”"‘s,kušafM mleka, za izdelovanje masla in Ih s* * za mlekarne in gospodinjstvo. Sprejme se 3 prSkroievalce fzvežbane, prvovrstne, trezne moči Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D EM, Ljubljana, Emonska cesta & 1 se odda zanesljivim krojačem prot) na dom. Spretni zanesljivi in trezni Istotam kavciji delo na . delavci se pa sprejmejo v tovarno. DUNAJSKA TVORNICA KLOBUKOV iice za ustanovitev tvomice v Jugoslaviji hompanjona s ca 100.000 Din kapitala in Z-3 lokale Ponudb« pod A. P. Wlen VIII. Mondscheingasse. Postlagernd. Pira sM tvonia iniii Reissbacher lesnoindustrijska družba i 0.2. L}ub'jana, Dunajska cesta 66. izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. Telefon 114. Brzolav: Vtlssbacftcr-IJublJan«. Mi ifajm i Pii od 3. do 10. septembra 1922. Centralno nit srednje Evrope. BaJCBnejsi izviren za nabavo raznovrstnih Izdelkov čehosIovaškB industrije. Velesejmski znak z izkaznico stane 25 dina-rov, služi kot permanentna vstopnica v 'razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski orad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslo-vaški konzulati, zastopniki Praškega velesejma in Veleseimska pisarna: PRflBB L, Staromestskd rodnice s hjer sc prodanajn tudi znahi in izhaznice. I iiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiHiiumiiiiiiiinmniiiimnniiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinmiiiiKiiF IDI ali na dru^o primerno mesto v kakem industriiskem pod-fetju želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega Jezika, knjigovodstva In strojepisja v takem kraju, kjer bi bilo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „admmi-stratiyni vodja *, na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana. Sodna ulica št. 5 šalje pošlem: . ko Din 36*-. ks Din 38*' Trapist siri.* .. kg Din a* G« jirL*.. knUin 30*- Od svake vrste S ks gore. Parketne deščice iz slavonskega hrasta, strešno lepenko, lesni cement dobavljam v vsaki množini najceneje. I. Jugoslovanska tvomlca Baku la JOS. R. PUH L3UB13ANA Gradaika tiL 22 — Telet. 513 mnogo denarja. ako rabite pri piva ? ste- opretekal* no pipo tlKA*. Brez iziiiapevania ogL iline.?saka potrata izkljnfena. Popeino iamstvo. RazpoSilla proti povzetja S. KORNGUT Wl«n XIX. Welnzlng. 3. AbtS. Gamaufovo umetno gnojilo za cvetice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja društvo vrtnarska Sola v Kranju. Dobiva se tudi v trgovinah Herzmanslv. Korslka, dros. -AdrHa" v LiubllanL SkladišCe kož Herman Hary i sin Varaždin. Telefon štev. 68 Telefon štev. 68 priporoča svoje bogato skladišče vseh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba! Tovarniške cenel Zahtevajte cenike 1 Blago za prevleko tranov in Mm poHRtva i veliki izberi, dalje različno platno In lote za tapet-oike, Mdlarie Itlpnporotatvrdka UlMnl-**- Vse za člane, članice, naraščaj i deco po predpisu JU60SL0V. SOKOL SAVEZA ima v zalogi Draso Schwab (preje Schwab & Bizjak) LJUBLJANA. Pod Narodno kavarno. Dnemi trg 3. Slavnostni krofl po meri se Izdelujejo v najkrajšem (asu v lastnem modnem salonu; na željo se razpošiljajo posamezni deli in sokol-sko sukno proti povzetju. Dlavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko Tiska »Zvezna fltiamn« « LiublteM