Spisi in doplBi se pošiljajo: Uredni&tvu ^Domoljuba'*. Ljubliona. Kopitarjeva ulica« Naročnina. reklamacije in in-serati pa: Upravnišlvu ..Domoljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— Štev. 10. V Ljubljani, dne 5. marca 1914. Leto XXVII. Nasmejmo se! Pred volitvami so vpili liberalci, da bo naša stranka zvišala doklade za s to odstotkov. En odstotek doklade na vse cesarske davke znaša v naši deželi 40.000 kron. Sto odstotkov bi znašalo torej štiri milijone letnih dohodkov več, nego jih ima doslej dežela. Ko bi bili liberalci na krmilu, bi se res utegnilo kaj takega zgoditi zato, da bi dobili deželnega denarja, ki bi z njim zamašili grozne luknje zavoženega ljubljanskega mestnega gospodarstva. Rjuli so, da pojde dežela na kant, mislili so pa na Ljubljano. Vse laži in vse umazane psovke protf naši stranki so imele samo namen obrniti pozornost od liberalnega gospodarstva v Ljubljani. Saj jih poznamo liberalne gospodarje pri cestnih zastopih, kjer so se posamni liberalni mogočniki okoristili z lepimi tisočaki, in pri občinah, kjer sc je z ljudskim premoženjem v mnogih slučajih naravnost sleparsko delalo. Sto odstotkov! Prišel je deželni zbor in zadnjo soboto zjutraj je sklenila naša večina, da se zvišajo doklade na zemljiški, hišni in obrtni davek četrtega razreda za petnajst odstotkov. Pri tem je treba pomisliti, da'se znatno znižajo stroški cestnih odborov, ker bo zdaj dežela prevzela večji del stroškov za deželne in okrajne ceste in da bodo davkoplačevalci na deželi odslej manj plačevali cestnih do-klad. Seveda je s povišanjem pritegnjena tudi Ljubljana, ki doslej za ceste ni nič plačevala. Liberalna gospoda, ki je ljubljansko mestno gospodarstvo tako silno zavozila, iz mestnih denarjev plačevala agitatorje in prirejala razne drage komedije, je sedaj v šmi-i'u. Z rjovenjem in zabavljanjem se iz-kuša tolažiti, toda ta reč ne vleče več. Naš Kranjec se jim zdaj šele iz srca krohoče. Na vse njihovo vpitje bo odgovorilo naše ljudstvo s prisrčnim smehom. Veliko malovrednih lastnosti imajo naši liberalci: grdi so v besedah in dejanjih, brez sramu, brez zmisla za resnico, lažnjivi in obrekljivi, sovražniki vsega ljudstva, ki dela, skrbni samo za svoje žepe, oholi frakarji, ki zaničujejo žuljavo roko, strupeni v svoji mrž-nji do vere in cerkve. Vse te lastnosti pa zdaj stopajo v ozadje pred eno, ki je tako očita, da jo lahko spozna vsak otrok: smešni so in osmešeni do kosti. Kaj so vse počeli! Vse, prav vse njihovo volilno psovanje se je izkazalo, da je bilo prazno slepilo. Ljudstvu so se odprle oči in zdaj gleda nanje kakor na pustne šeme. kakor na komediante, ki prevračajo kozolce vsem zdravim ljudem za zabavo. Dežela ima vedno več stroškov za šole, za bolnišnice, za blaznico, za po-vzdigo kmečkega gospodarstva, za napredek obrtnika in delavca. Gospodarstvo se mora odslej, ko imamo določene državne prispevke, tako urediti, da se bodo vsi tekoči stroški pokrili z dohodki in da se vsako leto še nekaj prihrani. Novih dolgov ne bo več delala naša dežela. Treba je pa misliti na povečanje blaznice, kjer za umobolne reveže ni več prostora, treba je tudi pri bolnišnici povečanja. Za vse te reči se mora prihraniti z varčnim gospodarstvom potrebni denar. Zato je naša stranka, ko je šlo za zvišanje doklad, preračunala te doklade tako, da bo odslej gospodarstvo v deželi v popolnem redu. Naše ljudstvo je previdno in pametno. Dobro ve, da se zdaj dela v deželi in da je treba še nadaljnega krepkega dela: ceste, skrb za zdravo pitno vodo ljudem in živini, povzdiga živino- reje, zboljšanje zemlje z osuševanjem, z uravnavo voda! To delo ne sme zaspati. Zato je seveda treba sredstev doma in od države. Koliko jo občin v deželi, ki imajo večje doklade, kakor jih ima dežela. Občinski odbori, ki jih sklepajo, vedo tudi, da sc brez sredstev nič delati ne da; in to poznajo tudi njihovi volilci. Za petnajst odstotkov, ki jih bo večji del odpadel pri cestnih dokladah, ne bo druzega punta, nego tem večji punt vseh poštenjakov proti slepariji bankrotirane liberalne stranke. Saj se poznamo: Človek, ki je po svoji nemarnosti in s svojim zapravljanjem prišel na kant, je hud in jezen na ves svet. Krega se na vse, samo nase ne. Tako dela tudi liberalna stranka. V Ljubljani, kjer ima moč, ne ve nikamor naprej. In zato tuli in razbija. Hinavsko kliče Nemce in vlado na pomoč. V vseh sosednjih deželah imajo večje doklade kakor jih ima naša dežela kljub zvišanju. Samo na Koroškem so doklade na cesarske davke za 35 odstotkov večje, oziroma 15 odstotkov (glede na pridobnino treh višjih razredov) nego pri nas. Na Goriškem so razmerno še večje. In na Koroškem so letos v deželnem zboru govorili, da bi bilo treba zvišati doklade še za 18 odstotkov, na Goriškem pa hočejo upelja-ti davek, ki bi kruto zadel vinogradnike. Iz liberalne komedije zija ven zelena nevoščljivost, da je dežela uredila svoje finance in da mirno gleda v bodočnost, in da je pri ti ureditvi naša stranka do skrajnosti varovala kmeta in obrtnika in sploh vse delavsko ljudstvo. Zavidajo nas in mi se jim sme-jamo. Kranjski deželni zbor. Seja dne 24. februarja. Fosianci Slovenske Ljudske Stranke za potrebe prebivalstva. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke so vložili na deželni zbor zopet lepo število predlogov, ki naj jih deželni zbor izdela in reši. Med drugimi omenjamo sledeče: Na Robu, v Hinjali in v Strugah naj se ustanove novi poštni uradi. Za sodniško, kočevsko in ribniško dolino naj se kmalu izpeljejo potrebni vodovodi, ker trpi prebivalstvo na pomanjkanju vode. Žgrade naj sc ceste: Od Podlipe— Smerečja do Žirov. Cesta Gorenje—Rakitna- Begunje—Rakek. Cesta Borovnica—Pokojišče—Dobec. Poslanec Vehovec je vprašal, zakaj ne dobe prebivalci občin Dvor, Žužemberk, Ajdovec in Dobrniče potrebne podpore. Poslanci za Belokrajino so prosili, naj se reši kar mogoče hitro vodno vprašanje za Belokrajino. Nov šolski zakon. — Zboljšanje učiteljskih plač. Deželnemu zboru se je predložil tudi nov zakon, po katerem se bodo zboljšale kranjskemu učiteljstvu plače. Stroški za pouk in omiko na Kranjskem so letos preračunjeni na 2,724.769 kron. To jo veliko breme za kranjsko deželo. Ker dežela toliko žrtvuje za šolstvo, hoče imeti tudi več besede zraven, kakor jo je imela doslej. Po novem šolskem zakonu jo bo tudi dobila. Učitelj, ki bi na deželi hujskal in se ukvarjal s stvarmi, ki šoli in njenemu namenu nasprotujejo, bo odslej naprej nemogoč. Preuredile sc bodo tudi nadaljevalne šole, kjer sc bo gledalo bolj na praktične kmečke reči, ki jih kmet na deželi potrebuje. DEŽELNI PE^RA^UN ZA LETO 1914. IN POKRITJE. Deželni proračun za leto 1914. ,T\a-ša 7,879.167 kroai. Naj navedemo nekaj zanimivih številk iz to vsote. Stroški. I. Deželno zastopstvo i/n splošna deželna uprava 553.676 K. II. Pokojnine 134.233 K. III. Javna varnost 317.300 K. IV. Vojaštvo 16.820 K. V. Zdravstvo in dobrodelstvo 1,388 108 K. VI. Pouk, umetnost in znanost ter omika 2 milijona 724.769 kr.on. VII. Deželna kultura 648 063 K. VIII. Trgovina in obrt 103.320 kron. IX. Občila 633.032 K. X. Dolgovi 1,315.271 K. XI. Razni stroški 42.000 K. Vsi ti stroški in potrebščine, ki so proračunjene za leto 1914., se bodo pokrilo deloma z državnimi doneski, deloma pa z deželnimi dokladami na davke, o katerih smo že zadnjič pisali. Nato sta bila razveljavljena dva mandata za notranjska in dolenjska mesta in trge. V teh krajih sta bila izvoljena za uoslanca Mazzcle pa nostoin-2i ski župan Lavrenčič. Ker pa pri zadnjih volitvah niso pustili, da bi volile z mesti in trgi tudi druge pod te mestne in trške občine pripadajoče vasi, ki plačujejo ravmo take občinske doklade, je večina poslancev v deželnem zboru te volitve razveljavila in se bo moralo še enkrat voliti. Turka, poslanca za ljubljansko mesto, so pa izročili sodniji, ker da sodnija sumi. da je pri zadnjih volitvah v deželni zbor sleparil. Seja 27. f e b r u a r j a. Druga seja deželnega zbora je bila pretekli petek od 10. ure dopoldne do 5. ure v soboto zjutraj. Poslanci so torej zborovali celo noč. Novi predlogi S. L. S. Poslanci S. L. S. so vložili zopet celo vrsto novih in potrebnih predlogov, izmed katerih omenjamo sledeče: Pospešijo naj se vodovodi: 1. za Smlednik in okolico; 2. za občine Stražišče, Mavčiče, Stara Loka in Škofja Loka; 3 za občino Preddvor; 4. za občino Predoslje, kolikor ni udeležena pri kranjskem vodovodu; 5. za vas Olševek; 6. za občini Velesovo in Cerklje. Popravijo naj se ceste: Adlešiči—Tribuče—Črnomelj- Sinji vrh—Vinica. Napravi naj se nova cesta: Žužemberk — Sela — Podgaber. Preloži naj se klanec pri Sv. Jošfu na cesti Hrib—Šegova vas in zgradi most pri Zalužju v Dolenji vasi na Dolenjskem. Varstvo kmetu. Nato jc utemeljil poslanec Povše. kako zelo potrebno io, da so zavzame država pri prihodnjih trgovinskih pogodbah z drugimi državami za varstvo kmeta. Treba je uvesti carino na uvoz živine, viiia in mlekarskih izdelkov iz drugih držav v naše dežele. Co ne bodo tuji izdelki ceno naših domačih še bolj potisnili in kmetje bodo še bolj drli iz domovine. Glede našega lesa se pa mora skleniti z Italijo taka pogodba, da se bo izvažal naš les tja doli brez vsake carine. Pasti mora nadalje vsaka carina na uvoz umetnih gnojil in krmil. Zlasti se mora gledati na to, da se odpravi carina na uvoz železnih izdelkov in strojev. Pri nas stane plug 90 krom, v Nemčiji pa 48 kron: enako je z vsemi železnimi izdelki. Zakaj? Zato, ker je pri nas visoka carina na uvoz tujih železnih izdelkov samo zato. da naši tovarnarji z železnimi izdelki ceno višajo in velike dobičke delajo. Nato sc je vršil celi dan in celo noč buren razgovor o deželnem proračunu za leto 1914. Poslanci S. L. S., zlasti dr. Krek, dr. Lampe, E. Jarc, dr. Gregorič in drugi so pripovedovali, kako veliko dela je izvršila S. L. S. tekom petih let na vseh poljih deželnega gospodarstva in brali liberalnim poslancem poštene levite. Tz topa razgovora bomo v prihodnji številki prinesli nekoliko zanimivih podatkov Uvoz surovega masla v Avstrijo. Uvoz surovega masla v Avstrijo je od leta do leta večji. Leta 1909. 842.0oq kilogramov, leta 1910. 1,413.200 kg, letu 1911. 2,912.700 kg, leta 1912. 3,783.400 kg leta 1913. (do 30. septembra) 5,253.000 kg. Večinoma tega masla se je uvažalo iz Danskega, in sicer: leta 1909. 500.:S()0 kilogramov, leta 1910. 727.500 kg, letu 1911. 1,800.100 kg, leta 1912. 2,718.800 kg, leta 1913. (do 30. septembra) 3,744.300 k^r. Iz Ilolandskega se je vpeljalo v Avstrijo v zadnjih devetih mesecih lanskega leta 886.500 kg. iz Rusije 421.900 kilogramov, iz Nemčije 165.000, iz Italije 26.000 kg. Človek bi se začudil, kako da se uvažuje toliko tujega masla v Avstrijo, ker so vendar vsa skladišča po mlekarnah prenapolnjena z domačim maslom. Vzrok tiči v prvi vrsti v ceni. Dansko maslo se je prodajalo lansko loto na dunajskem trgu najfinejšo kakovosti po 3 K 14 h do 3 K 20 h kg, meti tem ko se jo naše avstrijsko prodajalo po 3 K 30 it kg. Torej je bilo naše maslo vodno najmanj za 10 do 15 h dražjo kakor na jfinejše dansko. Ena velika priznana ljubljanska tvrdka je lansko loto dobavljala skozi dva meseca fino dansko surovo maslo, po 2 IC 92 h kg postavljeno v Ljubljano, franco zavojnina. Trgovsko načelo jo, kupiti blago tam, kjer je najcenejše, ako je obenem tudi dobro, in to je pri danskem maslu. Glede kakovosti masla ne bodo Kranjska nikdar v stanu konkurirati z Dansko. ker imajo tam dosti ugodnejše gospodarsko razmero za. mlekarstvo, kakor na Kranjskem, zato producirajo mleko tudi cenejše. Tam je visoko razvita živinoreja, krave dajejo visoke množine mleka, 4000 do 5000 litrov na leto in tudi več. Krava, ki da letno najmanj 1000 kg mleka, sc proda mesarju. Razun tega dajejo te krave tudi mastno mleko, ker mleko se tam plačuje edino po maščobi, oziroma po dobavi surovega masla, in ne po litrih, kakor pri nas. Na Kranjskem dajejo krave v najboljšem slučaju okrog 2000 litrov mleka, povečini pa še manj. Vsled tega jo produkcija seveda dosti dražja. Danci imajo izvrstne pašnike za živino, živina pride meseca maja na pnšo in se vrača meseca novembra v hlev. Molze se na prostem, prenočuje seveda rav-notako na prostem. Za pozimi imajo Danci dobro urejene hleve, svetle in zračne; vsega tega pri nas nimamo. S i takimi razmerami se namolze dosti boli higijenično mleko, iz katerega so seveda izdela lahko boljše maslo. Tam so povečini večji posestniki, razumni v krmljenju ter oskrbovanju živine, vse to je pri nas še pomanjkljivo. Nadalje so danski podjetniki mlekarn dobri h'-govci. Zadruge so dobro organizirane; svoje blago prodajajo po onih cenah, katere je mogoče na trgu doseči. Pri nas pa hočemo s silo doseči visoke cene in držimo blago rajše v skladiščih, kakor bi ga prodali, med tem časom stane seveda slabejše kakovosti in se izgubi veliko na obrestih. Kupčija naših mlekarn sc nc da lahko organizirati, ker so mlekarne svojeglavne in trmaste; disciplino nočejo poznati. V tem tiči glavni vzrok, zakaj se naše blago ne more razprodati. Treba bode tedaj gledati, da se popravi tozadevna napaka, ne pa iskati vzrokov tam, kjer jih ni. Kavno tako se vpeljuje velike množine cmendolske-Mra sira iz Švice, ker švicarsko blago je pri nas dosti cenejše, kakor naši domači izdelki. Danes se dobi najfinejši emendolski sir, postavljen v Ljubljano iz Švice, po 1 K 50 h kg. Naše mlekarne zahtevajo zanj 1 K 80 h v sirarni. Razume se, da je švicarsko blago dosti boljše od našega, ker so tudi tam za si-rarstvo dosti ugodnejše razmere, kakor pri nas. Zadnji čas se je vpeljalo v Avstrijo več vagonov surovega masla tudi iz Sibirije, po neverjetno nizki ceni; prerokuje se, da bo sibirsko maslo preplavilo ves avstrijski trg. Kaj je torej ukreniti? Edina pot, da se vse kranjske mlekarne združijo ter delajo pod eno zastavo. Politika naj v tem izgine; trma posameznikov naj se neha. sicer mora vse poginiti. Odgovoiviost za to bodo nosili oni, ki so to zakrivili in pa mlekarne same. Omeniti je še nadalje, da sc uživa danes povsod, tudi po deželi, veliko rastlinske masti in to so veliko povzročile naše visoke cene masla, ker si v današnji draginji srednji in nižji sloji ne morejo privoščiti sur. masla, zato so se navadili na te vrste surogatov in jih bo-(ilo sedaj težko opustili. r jcfpt/ m&21 mm LlsieK »ji Sreča. (Konec.) V. Marička je bila že v sedemindvajsetem letu, pa še zmeraj samica, ne zato, ker bi se bila še nadejala, da bo dobila kneza, ampak zato, ker niti grof ni zanjo maral. Strah, da bo morala prijeti za delo, ki ga ji je grof ponujal, to jo da bo morala delati oblačila za podobe, jo je tiščal kakor večna mora. Marijana je že tako zgubila zaupanje v ciganko, da se ni zanašala na nikogar drugega več kakor na moža s papagaji, da bi obogatela. To je namreč mož, ki hodi po cestah okrog in nosi s seboj ptiče, katerim nekateri več verjamejo kakor sebi, ker hodijo k njemu po številke za loterijo; kdor mu plača, dobi papirček, ki ga eden izmed ptičev potegne s kljunom iz predalčka, v katerem jih leži več skupaj zvitih. Marička in Marijana ste stopili neki dan v trgovino, kjer je kupoval go- spod župnik. Hoteli ste izbrati deset kil dobre polenovke za post. Trgovec, ki je mislil, morda po pravici, da je največja finesa, ki jo more storiti svojim odjemalkam, če hvali in povzdiguje a jih lepoto, tudi Marički ni hotel odtegniti tega veselj a. „Bomo videli, kakšno polenovko nam pokažete," mu reče Marička. „Imam najlepšo, čeprav ni tako lepa kakor vi," ji ljubeznjivo odgovori trgovec. „I3ežite, šaljivec!" Trgovec je vrgel na mizo dve ali tri polenovke, ki niso ugajale ne Marički ne Marijani. „Meni se zdi, da ne bo nič kupčije." „01i, kaj bi dal, da bi jo midva naredila," ji zašepeta trgovec na uho. „Lepa roba ste vi moški 1" mu odgovori Marička in se nasmehne z vso ljubeznjivostjo, kar jo je mogla zbrati. „Ali boljše polenovke nimate ?" vpraša Marijana. „Boljše kakor ta, gospa? Ta je nalašč za ženitovanje!" „Kar prihranite jo za svojo," reče Marička. „Ko sem se pa zarekel, da se ne oženim 1" odgovori trgovec. In tiho pristavi Marički na uho: „Pa bi se vendar, če bi me vi marali." Marički je srce od veselja poskočilo. „Toda, ali mislite zares V" ga vpraša potihoma. Trgovec se je zbal, da ga ne prime za besedo, pa se je skušal izviti in je pogovor obrnil drugam. Marijana je vprašala, koliko riba stane, in ko je čula, je zavpila: „Moj Bog, kakšna draginja! Pojdi-ve, že vidim, da ne bo nič z ženit-vijo." „Prav pravite, pojdi ve," reče Marička slabe volje in odide iz trgovine. Preteklo je leto, pretekli ste dve. Marička je bila že v devetindvajsetem, pa je bila še zmeraj v častitem stanu. Neki dan je videla nekega čevljarskega mojstra, samca, da stoji nasproti hiše in gleda gor proti njenim oknom. Marička se je spomnila, da se ji je v njenih boljših letih zgodilo več kot enkrat, da ji je rekel kaj prijetnega, ko je šla mimo njegovih vrat, in stresla se je od veselja, ko se ji je posvetila misel, da zaradi nje postava onstran ceste. Več kakor enkrat, ko ga je videla tam stati, se je ogrnila in šla na cesto kakor da misli iti v cerkev; toda čevljar ni prišel blizu. Čeprav ji je ta poskus izpodletel, vendar ni vseh upov izgubila. Marička je mislila, da se ji čevljar ni upal povedati svoje namere z besedami in je čakala, da ji bo zdaj zdaj sporočil po pismu. Nekaj dni pozneje pravi gospod župnik, ki je prišel ravno iz cerkve, Marički in Marijani: „Poroko bomo imeli v naši ulici." „Katera se pa moži?" vpraša Marička. „Krojačeva od zgoraj." „S kom?" „S čevljarjem onstran ulice." Marički se je zdelo, kakor bi požrla fosforne žveplenke. Minilo je spet eno leto. Marijana je bila zelo zaposlena, kajti delala je po naročilu gospoda župnika oblačilo za Mater Božjo. Neko jutro je gospod župnik prišel iz cerkve in rekel stričnici: „Tudi za Marijo Pomagaj bo treba obleko prenoviti. Ker je Marijana tako zaposlena, je treba, da še ti pomagaš." „Stric, tudi vi me zasramujete!" je zakričala Marička razkačena. Ubogi župnik se je domislil, da je to delo stričnici zoprno in se je zastonj trudil, da potolaži Maričkino jezo. Par minut pozneje je šla Marička ven. da kupi, Bog ve zakaj, pol tucata škatljic fosfornih žveplenk, tistih, ki smrdijo kakor po peklu. Prodajelec, h kateremu je Marička prišla, je bil prav nezadovoljen s svojo trgovino, ki jo je bil pred par dnevi odprl, ko se je naveličal počivanja in je bil sit stradanja, odkar so ga odslovili od farne cerkve, kjer je imel službo malega cerkvenika. Svojo slabo voljo je s tem preganjal, da se je šalil in laskal vsem, ki so mu prišli blizu, starim in mladim, lepim in grdim. „Blagor rdečkam! za tako, kakor ste vi, bi se dal še zapreti!" je zakli-cal, ko je zagledal Maričko. „Pustite te čenče," mu odvrne ona, „pa dajte mi pol tucata škatljic, tistih, ki najbolj smrdijo." „Kaj, ali mislite na samomor, rde-čelička?" „Ne vem." „To se pravi, če ste obupali, jaz bi vas že potolažil." „Kako ?" „Oženil bi se z vami." Marički se že ni več tako mudilo za žveplenke, in dokazano je, da se je razgovarjala s trgovcem več kakor pol ure, nazadnje pa se je vrnila domov in ni vzela niti ene žveplenke za zdravilo. Drugi dan Anton, tako je bilo namreč bivšemu cerkveniku ime, že ni več prodajal žveplenk, in Marička je zelo dobre volje naznanila stricu, da je dobila ženina, izvrstnega človeka, kar mu lahko povedo v župnišču pri sv. Boštjanu. Popis, ki so ga o bivšem cerkveniku dali Maričkinemu stricu pri sv. Boštjanu, je bil izvrsten. V resnici, iz službe so ga samo zato odslovili, ker je bil za maleea cerkvenika predolg. Marički se je zelo mudilo z ženit-vijo in stric je sam kar najbolj pospešil, da se je mogel ženitovanjski dan prej obhajati. „Fant," je pravil gospod župnik, „nima ne službe ne dela, pa mu bomo že kakšno službico preskrbeli." Poroka se je zvršila in tisti dan se je Marička vsa vesela z možem po mestu za roko vodila. Drugi dan se je gospod župnik vrnil iz cerkve zelo vesel, in komaj je stopil v sobo, je zavpil: Anton, veselo novico sem ti prinesel. Veseli se, zdaj ne boš več postaval po mestAih ulicah. Zvonikar pri sv Križu jc prosil za pokoj in tako si ti zdaj prišel do svoje službe, najvišje službe v mestu 1" .. Sveta Devica!" jc zavpila Marijana. ".Cigankino prerokovanje se je izpolnilo." . . . In hitro se je ogrnila in šla iskat prerokinjo, da jo prosi odpuščanja, ker je o njeni prerokovanjski umetnosti imela dvome in predvsem, da jo prosi za nekaj številk, s katerimi bi mogla dobiti terno, da ji ne bi bilo več treba podob oblačiti. Dom in svet. 11. številki »Domoljuba« bo upravništvo priložilo položnice vsem onim posameznim naročnikom, ki dotlej še ne bodo imeli plačane naročnine za tekoče leto. Kdor ne more sedaj plačati celoletne naročnine, naj pa pošlje vsaj za prvo polletje. Odjcmalci, ki pa tudi tega zneska ne bodo pravočasno nakazali, od 12. številke nadalje ne bodo več prejemali lista, dokler ne store svoje dolžnosti, »Bogoljubova« številka za iebruar in marcc jc ta teden izšla v dvojnem sešitku in jo je uprava že razposlala. Kdor bi je ne prejel do nedelje, naj jo takoj reklamira polom brezplačne reklamacije. BIRMA V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI. 1. Dekanija Vipava. Birma bo meseca maja in sicer: Podkraj v četrtek 7. Gol v petek 8. Vipava v nedeljo 10. Vrhpolje v ponedeljek 11. Slap v torek 12. Podraga v sredo 13. Gočc v četrtek 14. Erzelj v petek 15. (vizitacija). Planina v soboto 16. ' Šturje v nedeljo 17. Budanje na vnebo-hod 21. Lozice v petek 22. Vrabce v soboto 23. Št. Vid v nedeljo 24. I 2. Dekanija Postojna. Postojna v nedeljo 26. aprila. Stu-deno v torek 28. aprila. Senožeče v torek 26. maja. Ilrenovice v četrtek 28. maja. Slavina v nedeljo 6. septembra. Mate-nja vas v ponedeljek 7. septembra. Št. i Peter v torek 8. septembra. Trnje v src- | do 9. septembra. 3. Dekanija Moravče. Birma bo meseca junija in sicer: Moravče v nedeljo 7. Vrhpolje v po-ned. 8. Peče v torek 9. Ihan v soboto 13. Brdo v nedeljo 14. Zlatopoljc v poned. 15. Krašnja v torek 16. Blagovica v sre- 1 do 17. Češnjice v petek 19. št. Ožbald v soboto 20. Št. Gotard v nedeljo 21. Čem- t šenik v torek 23. Izlake v sredo 24. Ko- ' lovrat v četrtek 25. Sv. Gora v petek 26. Vače v nedeljo 28. Sv. Helena v ponedeljek 29. Dol v torek 30. 4i i. Dekanija Trnovo. Birma bo meseca septembra in sicer: Zagorje v četrtek 10. Knežak v petek 11. Trnovo v nedeljo 13. Prem v to-1 rek 15. Košana v četrtek 17. Šmihel v petek 18. Suhorija v soboto 19. Vreme v nedeljo 20. 5. Ljubljanska okolica. ' . Tomišelj v nedeljo 27. septembra. Želimlje v torek 29. septembra. Občinski posredovalni uradi — liberalna jeza. Nič manj kot 7a vseh liberalnih poslancev v deželnem zboru jc advokatskega stanu, zato je jeza na posredovalno urade umljiva. Ivo sc je načrt postavo za posredovalne urade delal, smo precej rekli, da ugovori liberalcev zoper posredovalno urade izvirajo lc iz skrbi za njihove advokate. Zdaj ko so posredovalni uradi komaj leto dni v veljavi, kažejo številke, ki jih je zbral deželni odbor, še bolj jasno, kako utemeljena je bila liberalna skrb za — kmeta. Pravili so namreč, da iz zgolj skrbi za kmeta ne morejo pritrditi posredovalnim uradom. Poglejmo številke! Posredovalnim uradom je bilo predloženih v razpravljanje v enem letu, iti sicer od strank samih: civilno-pravnih slučajev 1310; kazensko - pravnih 1868, sodišča so predložila v poravnavanje 1677 slučajev, tako da so imeli vsi posredovalni uradi razpravljati o 1310 civilnih in «3545 kazenskih slučajih. Brezuspešnih je bilo 332 civilno-pravnih in 1564 kazenskih slučajev, ali vsega skupaj 1896. Uspešno se je razpravljalo v 1009 civilnih in 1672 kazenskih slučajih. Tedaj se je sklenilo pred posredovalnimi uradi nič manj kot 2681 poravnav. Ako ge šteje na vsako tako poravnavo stroškov 30 do 40 K, pa bo umljiva liberalna skrb za kmeta! Kon-čeo se pripominja, da te številke niso popolne, ker od nekaterih občin deželnemu odboru še poročila niso došla. Nekaj slučajev je pa še visečih, oziroma nerešenih. Essad paša v Ljubljani. Pret. nedeljo sc je peljal z brzovlakom Essad paša z alb. deputacijo skozi Ljubljano. Albanski dostojanstveniki so sc vozili v navadnem vozu I. razreda. Pred vozom se je zbralo nekaj Ljubljančanov in ena Ljubljančanka, s katero je Essad paša govoril. Albanci in tudi Essad paša so gledali na radovedne Ljubljančane in se ljube: i jivo smehljali. Ovacije pa Ljubi j ancani Essad paši niso nobene priredili. Essad paša se je peljal v Trst. Tudi v Litiji in po drugih postajah je veliko radovednežev gledalo Essad pašo. Albanska deputacija se je z Dunaja peljala v Trst, odkoder se na Lloydo-vem parniku odpelje v Drač. Zopet velika nesreča v Zagorju ob Savi. V soboto okrog 10. ure dopoldne se je dogodila v kamnolomu gospoda Birolla velika nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Delavca Glavač Lenart in Sajovec Blaž sta izstreljevala skale z dinamitom. Pri tem pa sta, kakor se splošno sodi, prišla .na neko nekaj dni staro duplino, iz katere baje ni bil dinamit popolnoma izstreljen, ter ondi zopet naprej vrtala. Naenkrat pu sc je užgal dozdevno prej ostali kos d i-namita ter obadva delavca vrgel kako štiri metre visoko v zrak. Delavec Glavač, ki zapušča vdovo in sedem nopre-srkbljenih otrok, je ostal na licu mesta mrtev in ves razmesarjen. Drugi delavec Sajovec jc sicer ostai še živ, toda tudi ta je zelo poškodovan; zlomljena mu jo ena roka in poškodovane ima oči, da ne bo nikdar več videl. Vsekakor bi bilo priporočati pri rabi dina-mita malo več pozornosti. Čebelarska podružnica v Kamniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. marca 1914 ob pol 3. uri popoldne v gostilni pri »Krištofu« v Kamniku. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Dolenj. Logatca. Dolgoletni želji po nujno potrebnem povečanju oziroma prezidavi naše župne cerkve ho, upamo, kmalu ustreženo. Gospod arhitekt in stavbni vodja Jos. Jakusch iz Ljubljane nam je napravil načrte s posebnim ozirom na ohranitev arhitektonskega presbiterija, in centralna komisija za ohranitev spomenikov na Dunaju jih je že potrdila. V kratkem se razpiše konkurenčna obravnava za potrebni dela, ki sc po možnosti izvrše že letos. K nesreči v Vremskem Eritofu. Kakor znano, še sedaj niso izkopali onih devet ponesrečenih delavcev v vremskem premogovniku. Kopali so od nesrečo do sedaj, torej blizu tri mesece, izhod za silo. Ta je sedaj dovršen in pričakujejo samo komisije in potem sc očisti znani nesrečni kraj, imenovan »Gesenkc«, kjer leže ponesrečenci. -Ravno sedaj pa, ko se pričakuje, da dobe ponesrečene, je pa naenkrat družim, ki vodi premogovnik, odpovedala d< lo vsem delavcem, izvzemši one, ki delajo pri strojih, po številu šest. Odstavljen je tudi delovodja Schmidt, ki je nemški državljan. — Radi tega so nastale med ljudmi razne kombinacije o vzroku tega koraka, ki je neznan. Sodi se, da je to korak, ki jc storjen lc, da se družba umakne preiskavam 111 raznim kaznim. Vsi namreč vedo, da delo ni ustavljeno za vedno. Delavcem je odpovedano s 15. marcem. Konjski tat Figel — ustreljen. V Kozju na Hrvatskem je prosluli konjski tat F iger, ki ga kranjske, štajerske in hrvatske oblasti že dolgo iščejo, prignal par volov, ki ju je na posestvu Krajačiča ukradel, na sejem. Listka ni imel in holel vola nekomu zelo po ceni prodati. Kupec, kateremu se je to seveda čudno zdelo, je zato poklical orožnika, pred katerim pa je Figer naglo bežal, ko ga je zagledal. Ker sc na orožnikov poziv ni ustavil, ga jc orožnik ustrelil. Umrl je preteklo soboto v Sol 110-gradu kardinal Kačtalcr v 82. letu svoje starosti. Tisoč norok na en dan. Na Dunaju je bilo na pustno nedeljo tisoč porok. Pravijo pa, da jih je letos dosti mani mego druga lota in da je temu kriva draginja! Cerkven koncert. V sredo, dne 11. marca ob pol 8. uri zvečer se bo proizvajal v frančiškanski cerkvi strogo cerkven koncert. Frančiškanski pevski zbor slovi kot eden najboljših cerkvenih zborov in njegov dirigent p. Hugo-lin Sattner je naš najboljši komponist. Koncert je izborno naštudiran in bo ,užitek izreden. Kdor ljubi cerkveno glasbo in umetnost, naj pride. Sodelujejo: Gospod glasbeni ravnatelj Rudolf pl. Weis-Ostbom, gospod profesor Adolf Robida, pevski zbor frančiškanske žup-ne cerkve in orkester godbe pešpolka št. 27. Spored je sledeč: 1. E. Hochrei-ter: Salve Regina, za mešan zbor in orgle. 2. J. Rheinberger: Kyrie in Glo-ria iz C-dur maše, za zbor in orkester. 3. F. X. Engelhard: »Brezmadežna«, pesem za zbor in orgle. 4. J. Rheinberger: »Pasionsgesang«, za zbor in orgle. 5. P. II. Sattner: »Kdo je ta?«, tenor-so-lo iz oratorija »Assumptio«, poje gosp. profesor Adolf Robida. 6. T. Griesba-cher: »Tristis est anima mea«, zbor a capella. 7. J. B. Foerster: »Stabat Mater«, za zbor in orkester. — Že navedene točke nam upravičujcjo nado, da je spored prvovrsten in so zastopane vse strujo cerkvene glasbe. Točke nam nudijo najboljše stvari iz moderne glasbene literature. — Sedeži po 1, 2 in 3 K, stojišča po 60 vin. Dobivajo sc v pred-p roda j i v Katoliški Bukvami in na večer koncerta ob stranskih vhodih v frančiškansko cerkcv. Opozarjamo posebno častito duhovščino z dežele, da se koncert konča od 9. uri, tako da se .vsak lahko že isti večer vrne z vlakom domov. Turk postal katoličan. Iz molia-|medanske vere v katoliško je prestopil pri sv. Petru v Ljubljani 33 letni dcla-,vec Atif Sadibašič. Več mesecev ga je pripravljal g. župnik J. Petrič in ga v nedeljo, dne 22. m. m. krstil. Pri krstu je Sadibašič dobil ime Adolf. Takoj po krstu je prejel sv. obhajilo, nato pa je bil poročen z vdovo Alojzijo Lah, roj. iVetoraz. Trpljenje Jezusa Kristusa v kinematografu »Ideal« v Ljubljani. V prekrasno barvani živi sliki se kaže od petka, dne 20., do četrtka, dne 26. marca, rojstvo, delovanje, čudeži, trpljenje j in smrt Jezusa Kristusa. Ta slika je [najnovejši izdelek svetovnoznane tvrd-ke Pathe frerres in se ne more primer-j jati z dosedaj kazanim v nobeni meri, kajti prekaša vso dosedanje slike te !,vrste. Visoki cerkvcni dostojanstveniki so se izrazili o njej z največjim priznanjem. Slika je očarujoča in trditi se sme, da je največji in najlepši umotvor kinematografije. Te slike ostanejo vsakemu, ki si jih ogleda, v neizbrisnem [spominu vse svojo življenje! Umrla je v Št. Lovrencu 70 letna ugledna gospodinja Marija Oblak, mati župnika Antona Oblak in revizorja Val. Oblak. Bila je žena in mati kakor jih je malo. Nesrečno žganje. Pred par dnevi se je obesil na Kavranu pri Kamniku 261ctni žganjar iz Sel. Žalosten konec si je naredil v žganjarni, kjer se je naj- raje mudil. — Pred par tedni pa si je z britvijo prerezal žile na roki nek žaear v vasi Godič, tudi v bližini Kamnika. Natrkan je prodal svojo hišo, pa si je to tako gnal k srcu, da se je zopet napil ter si v pijanosti hotel vzeti življenje. Sedaj čaka v bolnici smrti. Kdaj se bomo zganili, da nastopimo z vso odločnostjo proti nesrečnemu žganju, ki zahteva toliko žrtev? Podpirajmo dobrodelne zavodel S Krasa: Glavna opora verske zavesti in pot do prave časne "In večne sreče so katoliške šole. Pa tudi te takozvane katoliške šole žalibog na mnogih krajih naše domovine ne ustrezajo svojemu namenu, in sicer radi tega, ker nam še vedno primanjkuje dobrih katoliških učiteljev. Presrečna župnija, ki ima katoliške učitelje, ki so res pravi krščanski vzgojitelji! Srečne posebno tiste fa-re, kjer delujejo samostanske šole. Tako šolo imamo mi Kraševci v krasnem To maju, kjer deluje šest častitih sester kot učiteljice. Ker je pa zavod postavljen z velikimi stroški, je navezan na srca dobrotnikov in njih prostovoljne niilodare. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila imenovanemu zavodu pobiranje miloščine po vsej kranjski deželi. Če torej, dobro kranjsko ljudstvo, letos na pomlad potrkajo na vrata naše častite sestre, proseč milodarov za omenjeno prekoristno šolo, pokažite, da imate odprto srce in darežljivo roko v dušno korist našemu kraškemu ljudstvu! Čebelna pridnost. Neki nemški znanstvenik je izračunil, da morajo čebele izsrkati 7 i pol milijc« a deteljnih cvetov, preden spravijo skupaj 1 kg sladkorja. Za 1 kg medu, ki vsebuje približno 75 odstotkov sladkorja, je treba torej 5,700.000 deteljnih cvetov. Do smrti mučeno dete. V Novi vasi pri Zagrebu sta živela v divjem zakonu ločena žena Marija Saboliček in neki Aleksander Kustovič. Marija Saboliček si je od sosednje družine Smodej, ki se je selila v Našice v Slavoniji, izprosila njihovo štiriletno hčerko Josipo, češ da jo hoče vzeti za svojo. To pa Kustoviču ni bilo prav ter je nedolžno dete od vsega početka sovražil in mučil kakor jc vedel in znal. Radi otroka je bil večen prepir ter je začela otroka sovražiti in mučiti tudi Saboliček. Rada bi bila staršem dala dete nazaj, a ni vedela, kje bivajo. Sosede so opazile, da prilež-nika otroka neusmiljeno pretepata in imata vedno zaprtega. Dostikrat so slišale, kako je otrok jokajoč prosil kruha; a dobil je batine. Dne 29. decembra, lani je otrok nenadoma umrl; medtem ko je bila Saboliček po svojih opravkih zunaj doma, jc bil Kustovič z otrokom sam doma. Poklicanemu zdravniku dr. Fischerju je Kustovič rekel, da se je otrok igral na stolu, on je pa spal v postelji. Naenkrat ga vzbudi dekličin krik in ko pogleda, vidi, da je deklica padla s stola in takoj nato izdihnila. Zdravnik je velel otroka sleči in tu so se pokazali nešteti sledovi udarcev, telo pa je bilo popolnoma izsušeno in sestradano. Kasneje so dete raztelesili in dognali, da je dete umrlo vsled silnega udarca po temenu. Želodec je bil čisto prazen. Zdravniki so izključili možnost, da bi se bilo dete pri padcu samo tako pobilo. Nečloveška Saboliček in Kustovič se bosta imela zagovarjati pred sodiščem radi navadnega umora; državno pravdništvo je že dvignilo obtožbo. Gorenjske novice g Boh. Srednja vas. Dne 14. in 15. svečana je priredil naš deželni odbor kmetijski tečaj, na katerem so predavali: gospod živinozdravnik Črne o prvi pomoči pri bolezni živine, gospod Le-gvart o prešičereji, gospod Hladnik o govedoreji in gospod dr. Lovro Pogačnik o pomenu kmetijskih zadrug. — Našega vrlega gospoda župana Korošca je zadela bridka izguba. Njegovemu edinemu sinu je neizprosna jetika pretrgala nit mladega, upapolnega življenja. V petek, dne 27. svečana smo ga spremili k večnemu počitku. Sprevod je bil tako sijajen, ua ga naša fara še ni kmalu videla tacega. Naj bi bilo to spoštovanemu možu vsaj v nekoliko olajšavo njegovega bridkega gorja. — Sneg se že od nas s solzami poslavlja, kakor da ce mu dela krivica, ker jo mora tako zgodaj pobrati. Da bi le pozneje spomladi ne iskal zadoščen ja I Dežja je pa v zadnjem času izredno veliko padlo. g Gorenja vas v poljanski dolini. V naši dolini je vstal nov prerok, njegova visokost, trgovec Vencel Paleček. Prodajati je začel jako slabo blago — liberalne liste. Če imajo naši domači pristaši »napredne« stranke liberalne liste, jih imajo zase in ne delajo iz teh reči nobeno kupčije in nobenega dobička. Paleček je pa tujec in njemu ne gre samo za širjenje liberalizma, ampak zraven šc za »dobiček«. Paleček je petičen mož; k njegovemu premoženju so pa precej pripomogle naše čipkarice, katero je slabo plačeval, sam pa delal dobre dobičke. Če imate denar, Paleček, imejte ga, ampak z liberalnimi listi nas pa pustite pri miru. Za župana tako ne boste; če bodete pa take liste prodajali, bodete še manj; četudi mislite, da vam bodo k temu pripomogli. g Kamniški okrajni cestni odbor je imel dne 20. februarja t. 1. sojo. Račun za leto 1913 izkazuje: 06.115 K 27 vin. dohodkov, 43,411 K 60 vin. stroškov in 22.703 K 67 vin. preostanka. Proračun za leto 1914 se bode pokril s 17% okr. doklado, nasproti 25% dokladi 1. 1913. Deželne ceste druge vrste postanejo po odobritvi deželnega odbora vse dosedanjo okrajne ceste. Deželne ceste prve vrste pa: 1. Cesta iz Kamnika čez Tuhinjsko dolino, Motnik do Štajerske meje; 2. cesta iz Kamnika čez Mengeš do državne ceste v Trzinu; 3. cesta iz Kamnika čez Moste v smeri proti Kranju do kranjske okr. meje. Mesto 5' cestarja za gornji del proge Kanvik — Črna—Štajerska meja je razpisano, /e-leznobetonski most čez Bistrico v Stranjah se gradi pod nadzorstom deželnega odbora in bode v nekaj mesecih prometu odprt. Zmanjš. dražba za nabavo gramoza in dajatev lesa za popravila mostov itd. vršila se bode v torek, dne 10. marca t. 1. dopoldne ob 10. uri v Kamniku. Udeležite se te dražbe v obilnem številu, da nc bo kasneje komu žal! g Sadjarsko društvo za kamniški politični okraj priredi dva dvodnevna praktična sadjarska tečaja v Šmarci dne 5. in 6. marca in na Brdu dne 10. in 11. marca. Tečaja vodi gospod deželni sadjarski učitelj Martin Humek. Spored: I. dan: Od 8. do 10. ure predavanje: Sadna plemena in vrste. Vzgoja sadnega drevja, požlahtnjevanje, pre-cepljanje. Od 10. do 12. ure p r akti č-n e vaje v požlalitnjevanju in prav posebno v precepljanju sadnega drevja. Od 2. do 4. ure predavanje: Oskrbovanje mladega sadnega drevja v prvih letih, saditev, gnojenje itd., naprava novih nasadov. Od 4. do G. praktične vaje v s a d i t v i in o b d e 1 o v a n j u mladega sad. drevja. II. dan: Od 8. do 10. predavanje o oskrbovanju odrastlega sadnega drevja, snaženje, gnojenje, zatiranje škodljivcev. Od 10. do 12. praktično vajo v snaženju sadnega drevja in v raznih drugih delih, ki spadajo k oskrbovanju. Od 2. do 4. predavanje v izbili sadnih plemen in vrst za dotične krajevne in gospodarske razmere. Sadna uporaba, zlasti s posebnim ozirom na protialkoholno gibanje. V vsak tečaj se sprejme kakih 20 mladih gospo-darev in fantov. Vsak udeleženec mora biti s srcem sadjar in biti pripravljen tudi v jeseni priti na kratek enodneven tečaj ob spravljanju sadja. Vsak udeleženec dobi potrebno sadjarsko orodje, in sicer: cepilni nož, drevesno žago, drevesno strguljo in drevesi o krtačo proti četrtini nabavne cene. Udeleženci naj se priglasijo na naslov: Sadjarsko društvo na Iloincu, p. Radomlje. g Moravče. Mnogokrat smo žc pisali o nerodnosti naše pošte. Zaostajala so pisma, brzojavi so bili večkrat ka-sneji kot pisma itd. Pod novim gospodom poštarjem se je pa začel vzoren red. Zato jc bil res umesten sklep občinskega odbora, da se v zvezi z drtij-sko občino naredi prošnja na poštno ravnateljstvo za dva poštna sela. Ljudje iz okolice morajo plačevati od pisma 10 vinarjev, od vgake razglednice pet vinarjev, od drugih pošiljatev pa še več, vrhu tega pa dobe ljudje mnogokrat pisma že prepozno. Prosili smo zato; po posredovanju naših poslancev morda v kratkem času dosežemo, da bodo dobivali ljudje svoje poštne pošiljatve brezplačno vsak drugi dan. g Ribno pri Bledu. Pretekli teden smo pokopali moža poštenjaka Jan. Šokliča s Sela pri Bledu. Svoj čas je bil občinski odbornik, ustanovitelj dobro idoče mlekarne, oziroma sirarne na Seiu, kateri sedaj načeluie njegov sin, in sploh zaslužen mož. Bil je vzoren gospodar, ki si je z umnim kmetijstvom pridobil lepo premoženje, bil je pobožen kristjan, ki je prihajal vsak dan k sv. maši, dokler je mogel hoditi, v politiki pa je bil odločno naš mož. Bog mu bodi plačnik za vse! Naj počiva v miru! g Smlednik. Kmetijsko društvo za smleško župnijo je imelo dne 1. marca svoj občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da društvo dobro napreduje. Manjka le še, da bi kolikor mogoče vsi kmetje pristopili kot člani društvu. Po občnem zboru se jc izrekla poslancem S. L. S. soglasna zaupnica pri njihovem delovanju v deželnem zboru in odboru. g sinkov turn. Dne 26. februarja sc je ponesrečil Andrej Lužar. Motorni stroj, na katerega jo slamo rezal, mu je potegnil roko in mu jo prerezal za pestjo proč. g Iz Tržiča. Dvakrat je napolnilo občinstvo dvorano društva sv. Jožefa pri predpustni veselici na pustno nedeljo in pustni torek. Kmečki koncert, proizvajali od moškega zbora, je žel največ pohvale. Dvakrat so morali našemljeni godci na oder. Le žal, da so prostori društva preozki, da ni mogoč pravi društveni razvoj. Vse hrepeni po lastnem domu; ga bomo li kdaj dočakali? — Pri Sv. Ani imajo novega župana, sedaj bodo dobili pa menda tudi novega učitelja, oziroma učitcjico, ker je sedanji g. Luka Albrecht, ki je deloval tu že dolgo vrsto let, prestavljen v Cerklje na Gorenjskem. — V Križu pri Tržiču so ustanovili preteklo nedeljo »Orla« ob navzočnosti zastopnikov telovadnih odsekov kranjskega okrožja. Udeležba je bila obilna, vreme spomladansko. Navdušenje med križkimi fanti je bilo veliko. Novi »Orel« je že precej močan. d Iz Dobrniča. V nedeljo 22. m. m. jc bilo zanimivo predavanje, za žene in odrastla dekleta. Predaval je g. Tomaž Rožnik, župnik, o svinjereji snloh ter kako ravnati s svinjami in kako je oskrbovati mlade prašičke Navzočih je bilo mnogo čez 200 žen in deklet. Končno jc gospod predavatelj povedal tudi nekaj smešnih, na kar se je ženstvo prav zadovoljno razšlo, želeč zopet kmalu kakšnega predavanja. — Od kar jc sneg skopnel, ram vedno nagaja dež, da ne moremo dobiti list ja za stol jo živini, katero tako potrebujemo. d V Kriškem so ravno za pred-pust kovali mlado liberalsko stranko. Zraven so bili stari in zagrizeni liberalci: dimnikar, stohodiček in paša. Vsak pameten kmet ve, da tem zvitim ptičkom ni za kmeta, pač pa za kmečke — kronce! <1 Kostanjevica. Liberalci tudi v našem mestu svojemu imenu ne delajo sramote. Zadnji čas so prišle na dan reči. ki kažejo, da niso ravno najbolj nedolžne ovčice. Vsled poziva deželn.ega odbora so se pregledali zapisniki občinskih sej in računi zadnjih let liberalnega gospodarstva. V nemalo začudenje so našli pregledovalci, da si je Grlovič kot bivši občinski tajnik tekom štirih let prisvojil vsoto 1143 K 33 h, ker ji> jemal previsoko plačo. Pri tej zadevi ui nič manj sokriv tudi bivši župan Polde Bučar, ki je Grloviču kljub izrecnemu sklepu občinskega odbora z dnem 7. marca 1909 vodoma previsoko plačo izplačeval. Ker znaša navedena krivično prisvojena plača okrog 10 odstotkov ' vseli letnih občinskih doklad, jc jasno, kako veliki prijatelji kmeta so naši liberalci. Morda bodo skušali navedeno dejstvo utajiti. Saj od Grloviča bi bilo kaj takega pričakovati, ker ni samo de-bei, ampak tudi rad kako debelo pove. Značilno zar.ij je, da se mu je javno očitala laž pri od borovi seji »Občinske hranilnice«, pa ni imel poguma nastopiti sodnijskim potom, kar sicer prav rad stori nasproti našim somišljenikom. Zares čedni »svetniki« so to, kakor jih je nekdo imenoval pred koslnnjeviškim sodiščem. — Cestni odbor za tukajšnji okraj je v svoii zadnji seji sklenil, da se zgradi cesta Oštrc—Črneča vas kot de-želra cesta druge vrsto. Deželni odbor je tozadevno pomoč že obljubil. Tako bo v kratkem zgrajena ne samo cesta od Kostanjevice do Oštrca, amnak šc dalje do Črneče vasi, s čemer bo zelo ustreženo premnogim vasem, ki so bile. dosedaj skoro popolnoma odrezane od prometa. d Iz krškena okraja. Meščanska šo- j la v Krškem ie izdala 1. 1913. letno poročilo ob svoji 251etnici. Zanimive reči se tu berejo: Ko se je odpr'a leta 1878., je vstopilo 14 učencev; učila sta jih dva učitelja. Drugo leto je prišlo 27 učencev v prvi razred, v drugi razred na so se. oglasili celi trije izmed lanskih štirinajstih. V 25 letih i o izdelalo to triraz-redno šolo skunaj 239 dečkov, torej nekako deset vsako leto. Kaj so »ratali«? 20 obrtnikov. 22 trgovcev. 11 kmetovalcev, 45 učiteliev. 18 cesarskih. 14 privatnih. 10 pomožnih uradnikov. 5 vojakov, 31 jih je še bilo na drugih šolah. 11 šc drugod, od 52 pa se ni vedelo, kje so in kaj so. Ravnatelj Ivan Lapa j ie sam odkritosrčno pove: Najbolje so izhajali tisti. ki so šli iz naše šole v boliše šole, ali pa, ki so šli v praktično živlienjc. Pove tudi: Iz liližnie krške okolice (Los-kovec) nismo mogli vabiti učencev ker so bili nesposobni za našo šolo. ki ie nemška. Bo'j porabliivi so bili štajerski, ki se že v ljudski šoli nemški uče. To* f rej, okraj zastonj plačuje to šolo. <1 Novomeški torbar. Zavriskal sem, zapel, pa sem jo snet mahnil enkrat proti Gornji Straži. Da bi bil še bolj ko-rajžen, sem jo ubral v »Johanovo« gostilno blizu ceste. Na mizi sem zagledal »Dan« in »Slovenski Dom«, pa me je kav nazaj vrglo. Kako more biti še le-to branje škodljivo sem si mislil, če mi že pogled nanje tako škoduje. — V Dolnji Straži so me nekateri, ki nar »sile« ta. žganega vsak dan poplaknejo. prijeli za torbo, češ: kako bo pa zdaj, ko so mu > , na Dunaju ccno zvišali. »Nič nc bo,« sem jim dejal, »pa ga pustite; boste bolj zdravi in pametni. Samo da jc kruh .., po stari ceni, pa klobase, pa je dobro.« , Pa so mi prav dali. — Pri Bczgovcu so mi pravili, da svctokriški paša in S »egent Janezek« iz Potočne vasi po vaseh delita neko »Vodiško Johanco«. Pa met, pamet, sem jim dejal, saj imamo doma dosti naših Johanc, pa bi še bukve o vodiški brali. Salomonov ata v Potočni vasi tudi »Slovenski Dom« berejo. No ja, saj imajo zato tudi bolj judovsko ime. — V državni trtnici v Bršlinu so 1 že pričeli z delom. Marsikdo si bo pri- I služil pri tem nekaj krajcarjev za »sol in za tobak«. — V Koščakovi gostilni v Novem mestu je bila pa vojska, pa ne med Turki, ampak med železniškimi delavci. Domači hlapec Šimen jih je prišel mirit. Nekemu pretepaču pa ta stvar ni bila prav in ga je sunil z 'nožem v prsa. Šimca so odpeljali v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov. d št. Jernej. Na pustni torek jc vlačil Brulčev Pepe po trgu vodiško Johanco. Kaj hočemo: Gliha skup štriha. H — Vojaška komisija je dne 28. februarja pri nakupovanju konj za ježo in vožnjo kupila šest konj. Neki posestnik jo dobil za svojega konja 1100 kron. Kupci, pridite ob takih prilikah k nam, lahko si ogledate in kupite dobre in lepe konje! d Škocijan pri Mokronogu. Prav lepe poroke so se vršile letos v Škocijanu. Izmed petero parov predpustom je bilo troje takih, da sta pristopila ženin in nevesta med poročno sveto mašo k svetemu obhajilu. Za naše hribe izjemna prikazen je bila poroka, da sta bila ženin in nevesta iz Marijine družbe. —^ Občinske potrebščine v Škocijanu so preračujene za leto 1914. na 9815 K 7 h. Izmed tega gre samo za šole 4815 K 7 h. V tem šc ni všteto popravilo šole na Telčah, ki znaša 400 K. Torej samo za šole gre pri nas letos 5215 K 7 h. d Iz Št. Ruperta. Zapustil nas je povsod priljbljeni gospod dacar Dolenec. Šel je v svoj domači kraj, v Borovnico. Veliko dobrega je storil za našo stranko. Na njegovo mesto je prišel gospod Žiknik. Prepričani smo, da bo v vsem posnemal svojega vrlega prednika. — Na Lontovžu je umrla Marija Metelko, ki je bila tri leta in pol neprestano v postelji. — Dolar iz Kota prodaja vinograde v Apncnku, menda po 60 h trto. — Pri pustni 40urni pobožnosti je bilo nad 1600 obhajanih. — Občinski odbor je imenoval g. kaplana Strajharja za svojega častnega člena, kar je s svojim dolgim trudapolnim delom tudi zaslužil. — Semenj na Cirniku je bil dobro obiskan, kakor po navadi. Videlo se je posebno veliko lepili volov, katere so prignali dobri gospodarji iz hribov. Cene so bile srednje. Upajmo, da se cena dvigne in ne bodo naši kmetje pod nič dajali dobrega blaga! — Na šolskem vrtu jc voluhar napravil ogromno škodo; oglodal je čez 500 drevesc. d Zagorje ob Savi. Boj za šolsko stavbo v Zagorju nam je prinesel mar- sikaj zanimivega. Zagorski občinski možje hočejo imeti na vsak način novo stavbo, seve na račun davkoplačcval-cev-kmetov. Hočejo se postaviti na račun drugih, čeravno je nova stavba nepotrebna, če se zida šola v sosedni občini Kotredež, kamor odpade skoro polovico otrok zagorske šole. In kljub temu je nova stavba proračunjena na okrog 100.000 K; načrti sami že stanejo 1900 K. — Občni zbor gasilnega društva jc bil zadnjo nedeljo. Nakane liberalcev izpodriniti načelnika g. Rancingcrja, so spodletele; dosegli so, kar so najmanj pričakovali, da je v odboru sedaj naša večina. Niti enega nimajo svojega, če izvzamemo enega, ki so ga mislili sami vun vreči, drugi so pa Čobalovi. Za načelnika je zopet izvoljen g. Rancinger. — Tudi občinskemu odboru je nekaj iz-podletelo. V eni seji, ko so delali proračun, so črtali cerkovniku nekaj kronic, ki jih je dobival že čez trideset let. Črtali so jih, a sedaj so pa vsi zopet glasovali soglasno, da se mu še dajo. — Tomšič, ki je ustrelil svojo ženo v Za-vi iah, je bil obsojen na šest let težke ječe. na dan dejanja s postom in trdim ležiščem. Poglejte, kaj dela pijančevanje! d Iz Žužemberške okolice. V Hinjah in v Ambrusu je predaval dne 22. februarja gospod živinozdravnik Vandoto o prvi pomoči in o boleznih pri živini. — V ambruški fari je bilo predpustom pet porok. d Žužemberk. Predpuslna zabava v nedeljo, dne 15. februarja, je zadovoljila gledavce, kakor le malokatera. Cel spored je bil skrbno sestavljen. Še prav posebno so pohvalili abstinente, mojstra Petra, deklico Kavarico in venček narodnih pesmi. — V torek, dne 17. februarja se je začel sveti misijon. Vodili so ga 3 čč. gg. lazaristi. Vsa čast domači fari, ki je z malimi izjemami z veliko gorečnostjo obiskovala misijonske pobožnosti in prejela sv. zakramente. Pa tudi okoličani iz sosednih far so prihajali kljub slabi poti in neugodnemu vremenu v ^nepričakovano velikem številu poslušat pridige in svete maše. Med ljudstvom je še veliko požrtvovalnosti. Prišli so nekateri po pet ur daleč, da so opravili sveto spoved. Neka žena n. pr. je čakala 29 ur na spoved in sveto obhajilo, ves čas tešč. Zacinje tri dni se je obhajala zajedno tudi 40urna pobožnost v čast sv. Rcšnjega Telesa. Spovednikov je bilo te dni dvanajst na razpolago. V torek, dno 24. februarja, je bila sklepna pobožnost in ljudstva toliko, da se je vse trlo. 8SSS?C8g3SSS8SS8S8S88SS8SS8§3S8888888S8ggS888888S888888^Q i Notranjske novice s S8SJS3SS88Sgg8SS8gS8^888833gg888838S888^888888888838|0- n Idrija. Iz cestnega okrajnega odbora. Iz seje dne 16. februarja se nam še poroča: Ker zahteva vsakoletno popravilo lesenega mostu čez vSoro v Žireh precej stroškov, je cestni odbor sklenil — da se jim izogne — prispevati za novi železobetonski most 30.000 kron v štirih letnih obrokih. Od te vsote ima prihranjenih že 6000 kron, ravno toliko pa je postavil v ta namen v letošnji proračun. Prihodnja 3 leta bo z enakim zneskom prispeval. Dež. odbor bo gotovo tudi primerno vsoto dodal, pa tudi žirovska občina ne bo smela v tem oziru mošnjička zadrgniti. — Cesta čez Račevo se bo v doglednem času gradila, kadar bodo denarna sredstva pripuščala. — Za novo cesto pri Kanomlji pa slabo kaže, ker je goriški deželni oclbor noče graditi iz Oblakovega vrha nizdol v Trebušo; mu manjka denarja. Kanomeljčani se bodo morali obregniti, da se jim na kak drugi način sedanja, brez kake primere skrajno slaba občinska pot popravi. Ne razumemo, da državna oblast ne poseže vmes, odnosno ne pomaga to prepotreb-no cesto graditi v tako nevarnem kotu ob tuji meji? Nameravana cesta bi bila v vojaškem oziru, ne glede na gospodarske razmere, jako važna. — Iz enakega vzroka odpade tudi zgradba iz državne ceste proti sv. Luciji čez Jazne, Otalež, Plužnje in Zavodenj nameravane ceste. Kaj pomaga graditi cesto, ki bi imela dva nedovršena konca, pa nobene zveze. — Glede nove ceste Godo-vič—Zavratec—Žiri—Sopotov mlin se je naprosil deželni odbor, da napravi načrte in troškovnik za to cesto. Poleg tega se je obravnavalo tudi še o drugih manj važnih stvareh. n Spodnja Idrija. Franc Svetlik iz Karnic, župnije Spodnja Idrija, je s svojim očetom sekal 16. februarja smreke v gozdu. Opoldne jima prinese šestletni sinko Franc kosilo. Imela sta ravno ,na tleh večjo smreko, ki sta ji odse-kavala veje. Kar se smreka preobrne in udari s svojim vrhom malega Francka po trebuhu. Otrok zaječi, a hoče še sam domov. Seveda mu oče tega ne pusti, ampak ga ponese v hišo. Čez dva dni pa je bil mali Francek mrlič v veliko žalost svojih dobrih starišev. katerim je bil vedno v veselje, saj je bil zelo razumen in priden. n Iz Parij — občina Zagorje na Pivki. Prvič se oglasimo v »Domoljubu«; do danes se od nas še ni bralo. Ker nas torej še nc poznate, se vam moramo predstaviti: Preprosti kmetje smo, bolj stare korenine, od časnikov beremo samo »Domoljuba« in »Kmetovalca«, alkohol sovražimo, v miru med seboj živimo in skupaj držimo. Pred šestimi leti so nas zagorski liberalni kolovodje zapeljali pri volitvah, rekoč: kmet naj kmeta voli, in nam na dolgo in široko razlagali, kako dobro nam bo, ako izvolimo njihovega »neodvisnega« kandidata za poslanca. Kot preprosti kmetje smo se dali takrat zapeljati in smo oddali svoje glasove za »neodvisnega« liberalca. Seveda smo vsi skupaj žalostno pogoreli. — Iz radovednosti so potem nekateri izmed nas naročili »Domoljuba«, ki nas je v kratkem času prepričal, koga smo takrat volili. No, sedaj se pa že ne damo več. Prišli smo do trdnega prepričanja, da je za nas kmete še vedno najboljša S. L. S., najslabejša pa mostna liberalna stranka. Zato pa smo in bomo v prihodnjo kakor en mož volili kandidata S. L. S. To pa - od zadnjih deželnozborskih volitev — zagorske liberalne kolovodje silno peče. Posebno so se spravili nad našega vrlega voditelja, po domače »liodana«, katerega so dne Iti. svečana t. 1. v njihovem »Slov. Narodu« zasra-rnovali s »koritarjem« ter mu predbaci-vajo, da so je zato od njih obrnil, ker misli prezidati hlev in da bode laglje in več podpore dobil. Resnica pe je, da ima Podan velik in najnovejše urejen hlev in se mu za prezidavo, kakor tudi za podporo niti ne sanja. Mi Parci pa sedaj »Ilodanu« še bolj zaupamo, ker mu je liberalen list sam dal spričevalo. Zda j smo popolnoma prepričani, cla nas »Ilodan« prav vodi, ker ga liberalci ob-rekujejo. — Parski kmetje. n Trnovo na Krasu. Na pustni torek so se tepli pri Duldcžu v Trnovem. Bil je ples in kakor skoro povsod se je končal s pretepom. Franc in Janez Šte-fančič iz Trnovega sta napadla Janeži-čevoga iz Kosez in ga tako razmesarila z noži in steklenicami, da bode težko okreval. Sedaj je v bolnišnici v Postojni. Štefančiča pa so prijeli in je v zaporu v Ilir. Bistrici. Nesrečni ples in alkohol! Prav ima občina v Trnovem, ko je sklenila, da no cla nikomur dovoljenja za ples. — Da se ne dela krivica g. Jožefu Krcgar iz II. Bistrice, popravljamo. da je podagent Franc Kregar iz Ilir. Bistrice tisti, ki je spravljal vojaščini podvržene osebe v Ameriko in ki se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu. Slepil jo oblasti s tem, da je s potnimi listi drugih oseb oskrboval izseljence. Baje jih je veliko iz naše dolino spravil, ki bi drugače ne šli. Bil je strasten liberalen agitator ob zadnjih volitvah za deželni zbor. — V Ilir. Bistrici se zaloga v konkurzu se nahajajoče trgoviro Ivan Tomšiča v Ilir. Bistrici razprodaja. n Zagorje na Krasu. Ker je naša živinoreja naš najboljši up bodočih dohodkov, ko bodo gozdovi izsekani, je prišel k nam predavat živinozdravnik dr. Lampret iz Postojne. Njegov pouk je bil potreben in koristen, ker se kmetje za živinorejo premalo zanimajo. Lepo jc govoril ter kazal na potrebo izboljšanja pašnikov, priporočal posebno prašičerejo in svaril pred mazači ob slučaju nesreče. — Vsi so mu bili hvaležni. To je bilo popoldne v šolskih prostorih. Zjutraj pa je pred cerkvijo govoril drž. poslanec Jožef Gostinčar. Bilo je veliko ljudi. Ko so slišali, kako pogumno je nastopil in res po domače govoril, je takoj pridobil vse zase. To jo pa zbodlo liberalce. Prvi se je oglasil, kot se nam poroča Erjavčev France, nek star fant, ki je na vse grlo kričal: ž i v i - j o ; ljudje so pa rekli, da kliče nevesto, pa je bilo za ta pred pust letos zopet prepozno. — Ker jc bila pa ravno pustna nedelja, jc nosila ena maškara okoli metlo med shodom. Hvala Bogu, da je bila ta dan samo ena maškara v Zagorju. Ko so so pa gospodje odpeljali, so jih naši li-8i beralci spremili s strašnim vpitjem, 'lo je bila menda zahvala živinorejcev za trud okrajnemu živinozdravniku. — Tako bo ves svet zvedel, kako smo napredni. Ker pa nekdo v »Narodu« vpraša, zakaj jc ravno zadnje čase več dopisov v »Domoljubu«, tedaj pa radovedno vprašamo tudi mi, kdo je pa pisal v »Domoljuba« prejšnja leta? Zato povemo odkritosrčno, da niti zadnjega niti današnjega dopisa ni pisal niti doposlal noben duhovnik, kar lahko uredništvo potrdi. Je še kakšna druga roka, ki zna pisati. n Žiri. V deželnem zboru je bil pretekli teden pogovor o clveh stvareh, ki nas Zirovce posebno zada leta. Poslanec Perhavc jc podrezal zaradi novega mostu čez Sovro pri cerkvi, poslanec Kobi pa za račevsko cesto. Deželni odbor jc dobil nalogo vplivati na idrijski cestni odbor, naj to zadevo pospeši. Prepričani smo, da nam bodo šli tucli Idrijča-ni pri tej za nas tako potrebni cesti na roko in da bomo kmalu lahko zapisali: cesta se takoj prične graditi. — Bivši nadučilelj L. Babler je prestavljen v Grahovo pri Cirknici. Druge učiteljske moči za enkrat še ostanejo. — V Ledinah se vrši čipkarski tečaj, ki ga vodi gdčna. Kopač iz žirovske šole. — Prihodnje predavanje izobraževalnega društva bo na sv. Jožefa popoldne v Domu. — Mariiina družba se pripravlja na igro sredi posta. Nato pa pridejo na vrsto »Rokovnjači«. Občni zbor kmetijskega konsumnejra društva bo na dan sv. Jederti dne 17. t. m. DEŽELNG7BORSKE VOLITVE NA NOTRANJSKEM. Dne 12, marca se vrši dopolnilna volitev v deželni zbor za notranjski okraj, ki ga je zastopal dosedaj pokojni kanonik dr. Ignacij Žitnik. Notranjski možje bodo imeli zopet besedo in bodo brez vsakega dvoma pokazali, da stoje z vsem srcem na strani Slovenske Ljudske Stranke. Slovenska Ljudska Stranka je tista, ki je raztrgala železne verige, v katere so ukovali notranjskega kmeta notranjski magnatje in oderuhi. Slovenska Ljudska Stranka je storila za Notranjce neizmerno veliko dobrega. Napravila je iz hlapcev oderuštva zopet može in naredila iz liberalnih sužnjev zopet proste ljudi. Kdo pa je kandidat liberalne stranke? Kandidat liberalne stranke je Ivan Urbančič, gostilničar v Trnovem. On je bil svoj čas, pred 20 leti, eden glavnih priganjačev in agitatorjev liberalne stranke v Trnovem, V njegovem hramu ste bili pred vsakimi volitvami vedno po dve posodi, ena polna vina, druga polna šnopsa. Volivce so zganjali v njegov hram kakor koštrune in jih vpijanjevali, oče Urbančič in njegovi tovariši so jim pa pisali glasovnice! Zakaj so pa tako delali? Zato ker so bili oče Urbančič eden najhujših nasprotnikov zadrug in posojilnic in vseh takih reči, ki so bile v stanu notranjskemu kmetu zopet na noge pomagati I Ravno letos bo dvajset let, kar se je vršil ustanovni shod posojilnice in hranilnice v Trnovem. Da bi to preprečil, je najel Urbančič muzikontarje in demonstrante in jih sam na čelu vodil, da bi shod razgnal in posojilnico preprečili Če bi bilo po njegovem, bi bil notranjski kmet še danes suženj in hlapec notranjskih mogotcev. Urbančič je pa tudi imeniten kristjan in katoličan. Vero menjati se mu zdi toliko, kakor vsak dan drugo marelo razpeti. Poslušajte! Dne 24. avgusta 1898 je poslal na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni sledeče pismo, s katerim naznanja, da je postal razkolnik: »Jaz nisem zapopaden v farni zvezi, ker sem se vplivu onih kaplanov, kateri so me pri vsaki priliki obrekovali, odtegnil s tem, da sem s svojo družino postal pravoslaven (ortodoks). Jaz s katoliškimi duhovniki nočem imeti nikakega posla več in zahtevam, da me puste pri miru, kakor jaz nje pustim. Trnovo, dne 24. avgusta 1. 1898. Ivan Urbančič, lastnoročno.« Nekoč mu ni bil neki trnovski kaplan po volji. Hitro je napravil vlogo na ljubljanski knezoškofijski ordinarijat, da se kaplan v teku 11 dni prestavi, če ne, bo izstopil iz katoliške Cerkve. Tista vloga se začne tako-le: »Prečastitemu knezo-škofijsekmu ordinarijatu v Ljubljani Ivan Urbančič, župan, načelnik okr. cestnega odbora v II. Bistrici, načelnik okr. zdravstvenega sveta II. Bistrica, načelnik gasilnega društva itd. v Trnovem hiš. št. 84. < Konec pa: »sicer bom v nasprotnem slučaju — ako č. gosp. kapelan do 25. t. m. premeščen ne bode in jest o tem obveščen ne bodem — primoran izstopiti se svojo družino iz društva sv. rim. kat. vere.,. Beležim se — z solznimi očmi.« , Tekom let je pa oče Urbančič prišel ob čisto vse šarže in ob ves kredit. Tudi njegovo žuganje z razkolništvom mu ni nič pomagalo. Oče Urbančič so najbrže danes spet katoliške vere, ampak iz teh pisem sc jasno kaže, kako >:globoko« vero so imeli in so mislili, da je vera kakor srajca, ki se preobleče. In takega moža naj bi notranjski kmetje volili? Pri zadnjih občinskih volitvah v Trnovem je pa oblekel Urbančič spokorno srajco. Sam od sebe je rekel, da z liberalci ni na Kranjskem »nič« in da je edina stranka na Kranjskem, s katero moramo iti, Slovenska Ljudska Stranka. In tako je prišel kot samostojni kandidat v pod-občini Trnovo v občinski zastop, kjer sedi med samimi pristaši S. L. S. Ampak kakor lisjak, tako tudi oče Urbančič menja vedno svojo dlako. Danes je kandidat »neodvisne« stranke, to se pravi od liberalcev odvisne stranke. Urbančiča kandidirajo tisti možje, ki pišejo v »Slovenski Narod«, da je zvišanje deželne doklade na 1 krono zemljiškega davka samo za 15 vinarjev velika krivica, ki kriči do neba.« Urbančiča kandidirajo ljudje, ki bi radi videli, da bi se kmetu zvišale deželne naklade na 100 odstotkov. Vsak kmet, ki ima samo 1 lot pameti v glavi, bo rekel 12. marca: »Urbančič nam poslanil ne bol« Naš poslanec jeJosipGostinčar, državni poslanec in poslanec S, L. S. K— O 'S T Iz raznih krajev x 1 rofofofoWoCo(oWo(oKo{«onjo. ^ 40 m ostankov, ^r^V^ posteljnino, belo tkani- ir in, po poVMtJt no itd. tranko za samo ** - . V/,orccvod ostankov no pošiljam. Zamena jo dovoljena. Jan Skoda, tkalnica Červeny Kostelec 16, Krkonoši, Češko. zanesljivo kaljiva dobavlja Jindfich Vanek osred. semenska trgovina Praga, Vaclavske nam. Slovenski ccnlkl na zahtevo zastonj. Kdor pošlje najmanj 40 naslovov posestnikov, u£/-teljev, lastnik« vrtov z natančno označbo bivališč* in zadnjo pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanje-valca vremen«. Izvoz češkega semen, žita po vsem svetu. r>!)2 (f)) Izdelovanje ia rfcJ" večja zalogu klinih pasov (bruh-bandov) TrebuSni pas »i e do 20; hilm P"» „«» K 4,5,6 in M"« " obe strani PO^Jfttt pasovi za olroMO^ J : do 4. - Zaloga Ulj ® gumija n bali«. niče. sumiievB mi « In blazine. Umetne nos«, roke Ud- Za goiP-» "h mhe zaloga vsakovrstnin instrumentov- Za obilna naročila" prijioročft K. PIOTROWSKI, Ljubljana Sv. Petra cesta St. 32, (LcvCeva hiša)- p° konkurenčnih cenah. Vpraianleni »o poill ml ie uriloji^1"1":