PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodnllkl ta oprsrnlAkl prostori: «067 S. Lowndsl. Av* Offteo of Pubneatloo 2667 South LavodaU A?o. Tdopkoa«, Rockw.ll 4004 -TIA* XXVHL na* 'ZT^iLj^aTjtLTtlm CHICAGO, ILL., PONDEIJEK, 9. SEPTEMBRA (SEP. 9), 1935. Subtcrlptloa 96.00 Tsartj. STE V—NUMBER 175 Aoooptaneo for »allia« at «* it,' l v korani in arjalaavo- I* 7 4r Italija zahte- I*U Z >Anr'ij» izključi iz ta jui "Mnja vztraja-k, v i* "urHj* ^ritake ko-^ " ' Ako Italija '"»ost bntskemu im-fl;J* tako ogra-^rij." pjfc. nlt. Pol urad no r<>loniale" je *jaai MT >'r»t 'Ak< ne more ^ ^ je Italija ^kozvanih im-trdi, da na- Katoliška cerkev v Nemčiji v defenzivi o Proč od politike!" sva. ri kardinal duhovščino Berlin. 7. sept. — Kardinal Bertram na čelu katoliških nadškofov in škofov v Nemčiji je včeraj apeliral na vso katoliSko duhovščino, naj se čuva in naj ne daje povoda za napade in persekucije. Duhovni naj pazijo, kaj bodo govorili na prižnici. v šoli in na privatnih sestankih. Političnih diakuzij naj se ogib-Uejo. Nadaljnja navodila katoliškim duhovnom ao, da ne smejo imenovati v razgovoru imen nacij-*hodni Afri-lakih oblastnikov. Oiebnih bojev ntereae, mo- ne sme biti in duhovščina naj ^nost An-'kritizira le 'zmote in laži". 1 Domače vesti Milwau£ke novice Milwaukee. — Viktor Miško, ki je pred več dnevi med inšpekcijsko službo padel v odvodni kanal in se hudo premrazil, je že zapustil bolnišnico in se vrnil domov. — Rojak Mike Limoni je pri delu v tovarni izgubil prst na roki. —Neki avtomobilist je povozil Fr. J. Ramsacka (Remša-ka?) in ?a hudo ranjenega pustil na eesti. Ranjenca je našel neki Edvard Blahnik (Blaznik?) in mu pomagal, da so ga odvedli v bolnišnico. — Iz Maribora na Štajerskem je prišla vest, da je tamkaj umrla bivša Milwaučan-ka Helena Penoza, stara 83 let. Tu žive njeni štirje sinovi in dve hčeri s svojimi družinami.—Dne 9. septembra se tu začne sedma konvencija Hrvatske katoliške zajednice. Svatba Clevelandčana v Chicagu Chicago. — Otto Tekautz, tajnik društva Comrades 666 SNPJ v Clevelandu, je bil zadnji teden poročen v Chicagu z miss SeteČ-kovo, Čehinjo, sestro žene drja-John J. Zavertnika. Mlademu paru obilo sreče! Nov grob v starem kraju Joliet. — Karol Udovič, član društva 115 SNPJ, je prejel iz stare domovine žalostno vest, da je 16. avgusta umrla njegova mati Josipina Udovič (v katerem kraju?). Pokoj niča zapušča tu sina in brata Antona Jurko-viča, ki je tudi član SNPJ. ~V«mO ia Kaneam Girard, Kans. — Na tukajšnji okrajni razstavi sta dobila prvo darilo rojaka Joe Per iz Gi-rarda za razno sadje, grozdje in cvetlice ter M. Gorenc iz Arme za perutnino. Franklin, Kans. — V jami je smodnik zelo opalil rojaka Antona Leskaja, ko je zavrtal v neužgani naboj. Odpeljali so gu v bolnišnico. Sovjetska sodnica obsodila tri sleparje na smrt Moskva, 7. sept. — Sodnica Malinskaja je obsodila na smrt tri moške, ki so ponaredili državne loterijske bonde in osle-parili sovjetsko državo za 60,-000 rubljev. Preiskava katastrofe v Floridi Zanemarjenost kriva velike izgube življenj med veterani Miami, FUu, 7. aept. — Najnovejše poročilo Rdečega križa se glasi, da je 446 oaeb izgubilo življenje v orkanu, ki je divjal po Key Westu in na obrežju južne Floride. Med temi Artvami je 327 veteranov svetovne vojne. Hyde Park, N. Y., 7. sept. — Obeta se velik škandal v zvezi s preiskavo, ki jo je odredil predsednik Roosevelt in katera naj določi odgovornost za številne žrtve med vojnimi veterani, ki so izgubili življenje v silnem orkanu po Key Westu in na južnem obrežju Floride. Preiskava je bila poverjena Franku T. Hinesu, administratorju veteranskih zadev. Ta je takoj imenoval G. E. Ijamsa, pomožnega administratorja, za voditelja preiskave in ga poslal v Florido. Harry Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, ki je postavila taborišča za veterane, je tudil odredil preiskavo, ki jo bo v njegovem imenu vodil pomožni administrator Aubrey Willlams. Gotovo je, da je nekdo v federalni relifni administraciji odgovoren za gradnjo veteranskih šotorišč, ki niso bila zavarovana proti viharjem ln je bilo to vzrok, da je nad tristo veteranov postalo žrtev orkana, mnogo drugih pa je bilo ranjenih. Ijamsu je bilo naročeno, naj b sodelovanjem Rdečega križa preskrbi bolniško oskrbo ranjenim veteranom. Za mrtve veterane bo federalna vlada plačala krste in pokopani bodo nu vojaškem pokopališču v Washingtonu z vojaškimi častmi, ali kjerkoli bodo sorodniki žrtev želeli. Prevozne stroške bo tudi plačala federalna vlada. Uradna domneva je, da je izmed 676 veteranov, ki so bili v treh taboriščih, nad tristo izgubilo življenje v katastrofi. Doslej so našli trupla 256 žrtev, na stotine pa jih Še pogrešajo. VODJA ANGLEŠKIH UNIJ ZA VOJNOZITALUO Kongres strokovnih unij je urgiral na odločno akcijo proti fašizmu ZAGOVARJA SANKCIJE 400 mornarjev zastav-kalo v San Franciscu San Francisco, Cal. — Mornarji na dveh parnikih, okrog 400 po številu, so zaatavkali zadnji petek. Vzrok je lokalni spor zaradi nekaterih nedostatkov na ladjah. Margate, Anglija. — (FP) — Predsednik Britskega kongreaa strokovnih unij VVilliam Kean je otvoril letošnjo konvencijo v tem mestu z bojevitim govorom proti fašističnim iniperialistom, predvsem proti Italiji in Japonski, ki ogražata svetovni mir. 575 delegatov, ki zastopajo skoraj Štiri milijone orgunizira* nega delavstva, je pozval, naj se izrečejo za močno deklaracijo proti Mussolinijevi imperialistični politiki, katero je treba na vsak način poraziti, če ne drugače, pa s silo. "Močna in emfatična deklaracija tega kongresa v imenu milijonov delavcev, katere zastopamo, bo odločilnega pomena," je rekel Kean. "Stremljenje in politika našega strokovnega gibanja ni samo preprečenje vojne, marveč tudi enforsiranje principov kolektivne odgovornosti za vzdrževanje mednarodnih postav." ' Predsednik Britskega kongresa strokovnih unij je v svojem govoru trančiral fašizem ln pripovedoval delegatom o represiv nih metodah, katerih ae fašiaem poalužuje v vsaki državi za po tlačenje protivnih elementov. Da ohrani svoj tresoči se režim, se poleg represij doma poslužuje tudi im|H>rialističnih eska-pad, čeprav U* eskapade neobhodno vodijo do novega mednarodnega klanja. Kean je pozval delegate, naj se izrečejo za ekonomske Jn fi* nančne sankcije proti Italiji po Ligi narodov. "Zavedam se velike odgovornosti pri zagovarjanju korakov, ki lahko povzroče vojno," je izvajal Kean. "Ampak za kakšno alternativo naj ae izreče strokovno unijsko gibanje? Vojna Je vseeno gotova stvar, če Italije ni mogoče odvrniti od sedanje politiko." Senator Huey Long obstreljen! Njegova straža ubila atentatorja Baton Rouge, La.. H. sept.— Senator Huey Long "Kingflsh" je bil nocoj ohatreljen v državni palači ln teško ranjen, Krogla mu je prevrtala želodec. Njegov napadalec, dr. C. A. W«Inm. je hi 1 na meNtu ustreljen po Lon« govlh privatnih atražniklh. Napad je bil političnega značaja. Longa ao takoj operirali ln mu UHtavill kri. Njegovo sta« nje je zelo kritično. imperializem »pet d«i*a *l«to. (.NarUal JvfK*r.j Britsko delavstvo svari Italijo Strokovna internaciona-la za sankcije 2eneva, 7. sept. — Izvršni odbor Mednarodne zveze delavskih strokovnih unij (socialistična strokovna internacionala) je včeraj soglasno sprejela resolucijo, v kateri obsoja Italijo in urgira Ligo narodov, naj Izvaja "ves kovenant s sankcijami vred" proti agresorju v italijansko-abesinskem konfliktu. Kopija te resolucije bo poslana A-meriški delavski federaciji s prošnjo, naj ameriške unije sodelujejo v akciji za preprečenje vojne. Odbor bo skušal spraviti resolucijo tudi pred svet Lige narodov. V ta namen obišče svet delegacija štirih, ki predstavljajo delavatvo Anglije, Francije, Belgije in Italijanskih delavcev v begunstvo. Države, zastopa ne v odboru, so: Anglija, Francija, Belgija, Holandija, Švica in Ce-hoslovakija, l,ondon. 7. sept. — Kongres britskih strokovnih unij so Je z veliko večino izrekel za napoved vojne Italiji, ako bo to potrebno, da se prepreči italijanski napad na Abesinijo. Ta odlok je eden najvažnejših, kar jih je bilo sprejetih na zborovanjih britskega organiziranega delavstva od I. 1014. Kongres je sprejel tudi resolucijo, v kateri svari, da teptanje mednarodnih pogodb in dogovorov po Italiji ograža civilizacijo. Ženeva, 7. aept. — Olanl ekaa-kutive Mednarodne federacije strokovnih unij ao pričali razpravljati o korakih, ki naj bi jih pod vzelo organizirano delavstvo, da paralizira MuasolinlJ«-vo avanturo v vzhodni Afriki v slučaju, da se napori Ligo narodov za ohranitev miru izjalovijo. Federacija predstavlja skoro vse delavske unije v Evropi in na drugih kontinentih. Možnost je, da bo mednarodna organizacija prepovedala svojim članom delo pri razkladanju in nalaganju blaga, ki ga izvaža ali uvaža Italija, če bo slednja iia|Mivedala vojno Aliesi* nijl. Deset vojaihih letalcev ubitih v Franciji Pariz, 7. s*|»t. — Dve veliki vojaški, bombni letalj sla v četrtek na manevrih trčili skupaj v zraku in padli na tla v okolici Kcthela v severni Franciji uničeni. Deset mož, pet v vsakem letalu, Je izgubilo življenje. Angleiko delavstvo odklonilo enotno fronto s komunisti l/mdon, 7. *e|it, — Kongres strokovnih delavskih unij v Angliji Je odklonil povabilo komunistične iriternacionale na razgovor za enotno fronto. Vodstvo kongresa pravi, da razmere na Angleškem so drugačne ko \ Franciji, edini državi, kjer a«* je enotna fronta socialistov ia komunistov doslej realizirala. ClKASKI LISTI BRUEJO NORCE IZ NOTE RUSIJI Tribuna in Daily News ščegetata Rooaevelta POLITIČNO OZADJE NOTE Chicago. — (FP) — Reakcionarna čikaška Tribune in Daily Newa, ki sta "načelno" proti "new dealu", ata ai v uvodnikih privoščila Rooseveltovo administracijo radi njene otročje note sovjetski Rusiji v zvezi z zadnjim kongresom komunistične internacionale. Oba lista zbijata šale na račun te protestne note in "newdealske" diplomacije. "Ce v resnici ogrožajo našo vlado", pravi Dally News v u-vodniku, "zakaj pa ml ne vzamemo v roke sodruga Fosterja, Brovvderja in Darcyja, namesto da prosimo Moskvo, naj to stori. Saj ao Američani. Vsi trije žive v Ameriki. Ce kujejo kje zarote, je to gotovo tukaj." Daily News Je mnenja, da je pravi vzrok ameriške note sovje-tom to, ker bi administracija rada zakrila "izhlapenje svojih praznih sanj o Itusljl," Zak'ju-Čujo z nasvetom "nai sami skrbimo za avoje policajstvo, vpra-Aanje Rusije pa držimo izven politike." Tribune pa augeatlra dršavne-mu tajniku Hullu, "da bi mogoče lahko zmanJAal diplomatsko napetost med Moskvo in Wa-shingtonom, če povabi tretjo in-ternadonalo, naj ima prihodnji kongrea v VVnshingtonu. V Um slučaju bi ameriška vlada lahko zabranila Rusiji, da ne bi Imela "odprte hlle" na svojsm teritoriju, "nevv deal" bi pa lahko pobral mnogo zanimivih idej, katere bi porabil za svoj napredek." Na splošno se Je ameriška nota sovjetski Rusiji izkazala za raco tudi |>o drugih mestih in krajih deŽeV. Izjema so seveda profesionalni stoprocantneži In hrustalci boljševikov ter rdeč-karjev a la ilearst. TI zahtevajo prelom diplomatskih stikov sigurno vsake kvatre. Da Je nota padla v vodo, je sigurno odgovorno tudi to, ker ao ameriški kapitallati zadnje času dobili velika trgovska naročila Iz Rusi« Je. Med boljševlšklm in kapitalističnim dolarjem ps hi razlike. Francoske koncesije v Abesiniji Pogodba je bila sklenjena pred 16 leti Pariz, 7. sept. — Dolgi Verigi koncesijskih pogodb, kl jih J« sklenil cesar Selassie s zunanjimi Interesi v zadnjih letih, se mora dodati nadaljnja po poročilu, ki g« je objavil list "Pariš Holr", Poročilo pravi, da Je Se-lassie I. IH10, ko je bil še regent, (»odpisal pop«k!bo z dvema francoskima bratoma po imenu Bayart. Ta pogodba je še vedno legalna, dasi se ne Izvaja. Brata Bayart sta bogata trgovca v Itoubaiau, ki sta potrošila dosti denarja za pregled o* Zemlja, na koterem sta dobila koncesije za eksploatacijo naravnega bogastva, Za te koncesije slu plačala Melassieju milijon frankov, Ko je priAla maši-nerija \l Francije v Addis Aba* bo, oo jo domačini racdejali in valed lepa nista mogla pričeti z ekaplosiacijo naravnega bogastva. Cesar SclAaaie nI hotel priskočil na |Mtmoč bratoma, obdržal pa je milijon frankov, pravi poročevalec pariškega lista Komu;n«ti< no gibanj« v Angliji je tak" msU nkostno, da ao šteje skoro nič v sp oan ati, risiTifi PROSVETA THE ENMGHTENMENT GLASILO IM LASTNIKA SLOVBNSKK KABODNC rODPOBNC JKOKOTK OrgM af »m4 »aMIrfnd br Um HIm«h NsUmmI BmmOI ImM| MmlalMt m UnltM d,ta»a (Ihm CklMfi) la IiuAo M m m lato. M M aa pol ln* U M a* tet rt lata. aa ChU*«o Im tlrm |7.M m aak, Uu>. 11.71 m pot teta; m HoMiln »M. SuUrrlvtiM ralaa i for t>.» UnlU4 Stala* (aarapt Chlaaco) >o4 r • na Ha HN p*r y.ar, t 'if«N aa4 Cierrv |7.M par rw. Iw»l|» HMtiri« M M pa, jrrar. Caaa uglaaov p« 4a*ovur«.- llakoptet 4o»t**v la r.ana romanih tlaakor m aa arateja. S»k«p»i litoraraa >mUm (trti—, po-Mtl, dram*. p«aml M4 ) m •>"«Ja po4lliaUI)u k » alutaja. (• Ja prlluiil MiMm. Adrartuiiig rataa ofi »»n«m»i.i ManuaarlpU «rf «ommw»U eatloaa aad aaavlicHa« ■ rt M trn »III ma U raturaal IMw nanuarrlpla. aaali m turi—. plara, potm«. wlll k« raturaad to iwlit Nlf »M McMifiiiiU br MlI-cMrtiMd and iU«H Naaio* m »aa. kar Ima atlk i Matoai t PROAVETA MIT U »a. U»»4ala CUonašajo s precejšnjo zmago v kanadaki provinci Alberti. Pred nekaj dnevi so bile volitve v tej provinci in nedavno pojavijena "Liga socialnega kredita" je osvojila 56 poslanskih mandatov izmed 63 v pro-vinčni zbornici. Vse »tare politične stranke v tej kanadski provinci —• farmarska, delavska, liberalna in konservativna — so obležale razbit«. Pred enim letom ni še nihče v Alberti slišal in vedel o kgkšni "Ligi socialnega kredita". Glavni vodja te lige, 57-letni šolmašter in pro-testantovski pridigar VVilliam Aberhart, je bil do volitev docela neznan zunaj svojih ožjih krogov in prav tako neznani so do malega vsi poslanci nove stranke, ki so bili izvoljeni. Kako se je zgodil ta čudež? Zakaj je masa farmarjev volila ljudi, ki jih nič ne pozne, in zakaj je obrnila hrbet stari farmarski vladi? Nihče med voditelji starih strank ni pričakoval zmage "socialnih kredltarjev" in nihče jih ni pobijal v volilnem boju; vae skupaj so vzeli za Šalo. Mislite si pa njihovo presenečenje drugi dan po volitvah. Nekateri ie danes niso prišli do sape. Kar je maso albertskih farmarjev pritegnilo k novi stranki, je bila Aberhartova obljub«, ki Jo j« razširil z besedo in letaki do slehrne hiše v provinci, da bo njegova stranka plščevala mesečno dividendo $25 vsakemu polnoletnemu državljanu in državljanki, če dobi vlado v svoje roke. Aberhart je pojasnil ljudem, da ta "aoclalna dlvidenda" ne bo izplačana v gotovini, temveč samo v "kreditu". Kako bo ta kre-dit nastal in kako se bo izvajal v okviru starega dobičkarskega gospodarskega sistem«, te-g« najbrž niti nam Aberhart ne razume, že manj pa razumejo farmarji, ki so glasovali za "socialni kredit". Tod« farmarji so razumeli eno stvar — da bodo deležni $25 mesečnega "kredit«". To zadostuje. Kako in odkod pride ta "kredit", jih ne briga. Aberhart je v avojl volilni kampanji govoril ljudem, da ni treba, da bi razumeli njegovo teorijo "socialnega kredita". Rekel je, da nihče ne razume, k«j je elektrika, kljub temu pa vsakdo rad naroči električni tok, kajti elektrika deluje! Aberhart je s tem |K>kazal, da se bolje razume na demagoštvo kakor na praktično ekonomijo. Preprosti farmarji v Alberti vsekakor ne vedo, k«j je električna sila — in marsikaj drugega že ne vedo z Aberhartom vred — kar |>a Ae nI dokaz, da nihče drugI ne ve. Električna sil« je resnična in dinamična fizična sila, katero lahko pojasni vsak pravi fizik, dočim je Aberhartova teorija "socialnega kredita" — utopija, katere niti on sam ne more pojasniti. Vsak ekonomski in soci«lnl teoretik, ki ni tnazač in šarlatan, mora na- " tančno vedeti, kaj hoče; ako tega ne ve In ne Mori. je mistik, ki operira v megli in izrablja naivnost in lahkovernost preprostih ljudi. Aberhart je pobral svojo teorijo "socialnega kredit«" ougla*-Aberhartove teorije Je da se poteča kupna sila Ijudake mase. »S tem vprašanjem se bavi jo vsi Mojzesi, ki krpajo kapi-Ulitem. Vsi ti M ,j*e*i vidijo le eno stran pro-blema, druge strani, ki j,- fundamentaln«. pa ne vidijo, pni vidijo le kupe«, prodajalca pa n« vidijo. Kuj»ec, konaumvnt h| moral nekje dobiti denar! Kako naj dobi denar, če p« de-nar — ki še ni umetno inflatiran — predstav-lja blago, dobrine, torej kapital, ki Je lastnina v privatnih rokah? V eiika kupna sila mas« jr nemogoča v pri-vatn« n> sistemu, ker ubija pnrfit, in če Je pro-fit ubit, zastane aparat produkcije Socialni kredit je nemogoč v drutbi privatnega kapiU-ia in dobička — mogoč je v družbi socialne last-nine in kontrole kapitala, ampak tu ni v»č oo. treben! Ce bl povprečni ljudje, ki še razpolag*>« t volilno pravico, to razumeli In ■potnall? Cr j,| enkrat korajžno odločili, d« gredo »oeialn«*. mu vprašanju dn dn«. namesto, da ae lovijo p Zabave na n«Aem pikniku je bilo dovolj. SUro m mlado se je vrtelo in z«b«v«lo. 1 ftvala vsem, ki so n« kakršenkoli načlh pripomogli k uspehu našega zlet a. France« Aren. Resno *pelir«m na zdrav ra»[šet, za lo. la je pristna domača zabava, ki oblast ali Bog« ee nam al troba ^ VBoU ^ w ^ ^ se ji je bilo zelo težko odtrgati, ^"^ti. č«ju inflacije (draginje) veliko a končno se je tudi to moralo Nekateri trdijo, da ni razlike ^^ „e )e 6Url^\judtm> u .-u 'T* ?PUb lkflf° ,n |temveč tudi mladim in na spfS Domov smo prijadrali pozno *ko stranko. Hoover je poeoje-1 no Y1iemu nar(K}u v noč in odnesli s seboj najbolj- i val vladni denar industrijcem le spomine iz gostoljubne naselbine Lawrence. A« Vidrich. prišla vsa industrija v vladne roke. Demokratje obratno,' si pa izposoj u je jo, t«ko da bodo tisti, ki poeojujejo težke vsote, ■ po preteku nekaj let zlahka ii povzroča kriza pri po- , veli od obresti. Ne zagovarjam ljudeh, krizo na vseh ne prve ne druge stranke, kar delavec, rečem pa toliko, Vprašanje dela in zaslužka Bear Creek, Mont. — Brezposelnost štenih straneh, gmotno in miselno. To Km pa zato, ker pošten človek si ne more v "debelih letih" prihraniti toliko, da bi živel od obresti. Strojna produkcija je vrgla poštene delavce na cesto in so da se je produciralo za življenje dovolj pod Hoovrom. Ce bi se vse to pravično razdelHo, ne b bilo treba gladovati. Hoover je pripomogel v veliki meri strojni produkciji, zakar zasluži po- , --- ---, •»• f• vmvinviji| iiunai oaoiusil pv" oat«li brez dela in zaslužka. Mi,'hvalo. Tudi v sedanji dobi se iz- K slavju društva 245 SNPJ JohneUmn, Pa. N« Labor day je društvo Prosvet« 246 SNPJ v L«wrencu. P«., obhajalo tvojo 20 letnico s primernim programom. Vabilu br. L. Bri-tza sem se odzval in ae alavj« udeležil z družino vred. Odpeljali amo se v 100 milj oddaljeno naselbino z našo "lito" in o-joldno smo Že bili na farmi mojega sorodnika Fr«nk« Obreee v Traveskinu, kjer na« je že č«-k«l« cele gostij«. Km«lu po-em amo ae podali n« "Hills" ali Lawrence. Zanimalo me Je, da si najprej ogledam društveno dvorano, ki je v resnici zelo lepo poalopje, skoro bl rekel preveč razkošno z« njihovo n««elbino. _____ _____. ___________... )voran« dela č«st ln ponoa SN- za podlago zaslužku, da ga 'J, Je živ spomenik ondotnih | dvignili T Delo se naj bi ratdell-neprednih Slovencev in simbol i lo na vsako zdravo osebo od 18. pošteni delavci, ki smo v večini, to vemo, toda žal, da oni, ki so poklicani, da bi to vedeli, tega ne vedo, nočejo vedeti. Ali sem se grdo varal, ko sem mislil, da sedanja brezposelnost igr« veliko Vlogo v Združenih drž»vah! Sedaj namreč vidim, d« je to malenkost, drugače bi jo skušal kstmgires odpraviti, ko je brez malega zboroval osem mesecev. Brezposelnost in kriza nista prišli od Boga ali od narave, pač P« to jo povzročili požrešni ljudje, ki se redijo na račun delovnega Ijuctstva po sedanjem redu privatnega profita. Naši zastopniki in poslanci pa so poklicani, da take krivice popravijo in odpravijo, ako morejo. Če p« tega ne morejo, naj puste oblast osebam, 'ki bodo delale v korist splošnemu ljudstvu, da se odpravi mizerija in gorje. Vsak Človek z normalno pametjo lahko ve, če sta dve grupi in prva opravi vse delo, da druga nima kaj delati ih je torej nepotrebna. V Ameriki so se včasi bahali, da je ameriški standard življenja najvišji, da pride povprečno $2400 na leto menda na osebo ali kakor so že peli. Zakaj ne vzamejo te mere bl vrši mnogo koristnega dela. Končno pa še to: Kdaj pa bo prišla mehanizacija človeške pameti, tako da bomo zmožni razsoditi, da bo od tehniškega napredka imelo koristi vse človek Štvo? If Fred Raaborschek, 81. hrepenenja po napredku in akupnosti. Udeležba na slavju ni bila baš tijaj n«, vsaj popoldne ne. Ob tirih je društveni predsednik br. Britz otvoril apored in nastopilo je šeat Čl«nov mladin-akega oddelka, ki ao zapeli Star Jpangled Banner, nakar je aln-ko br. Britza uspešno podal lepo deklamacijo v slovenskem Jeziku, posvečeno SNPJ, n«to P« je br. Jos. Culkar od John-stovvnskega društva Frlendly Clty št. 684 SMPJ, ki je prišel menoj, pozdravil navzoče ter apeliral na mladino v angleškem jeziku, naj pristopa k SN-"*J ter jo vzpodbujal k vztrajnosti. Za nJim je podpisani nagovoril občinstvo, poudarjal pomen slavj« In pomen načel naše SNPJ. Br. John Chopp, društveni tajnik, je podal kratek obris društvene zgodovine. Iz njegovega poročila je razvidno, d« do 65. let« enako (tu naj velja pravilo: kdor ne dela, naj ne. je), pa magari če bi bilo več ko 1 10 ur ali pa samo ena ura dela | na dan. Recimo, da se bi dalo producirati vsega dovolj, kar'se potrebuje, v eni uri dela na o-sebo, potem bi posameznik delal po šest ur skupal in zaslužil bi šest dnevnic. Na ta način bi delali šest ur na dan in na šest različnih šihtov ali grup. Vsak bi delal en dan na teden. Ce se bi hoteli pobrigati za tak program, mislim, da bi bila brezposelnost kmalu odpravljena in kriza tudi. Zvezni kongres je res dovolil lepo vsoto za razna javna dela za brezposelne. Pa kaj pomaga! Denar se bo porabil, bj> pošel, in brezposelni bodo Stali tam, kjer so, dokler se ves delovni, to Jfe produkcijski in distribucijski sistem korenito ne spremeni. Ml smo tu na svetu, da živi-it)o, dokler živimo. Kdor hoče je ml postanka njih društva u- delati, naj se mu da prilik« do mrlo devet čl«nov. Sprva je poštenega življenjjji^H bilo društvo številčno zelo močno, ampak depresija, štrajki in druge neprilike so to naselbino silno zadele in mnogi člani so ae razšli. Društvo sedaj šteje le še okrog 36 članov in nekAj o-trok v mladinskem oddelku. Vendar se zdi, da je najhujše ic prebolelo in d« se razmere po-l«gom« izboljšujejo. Nastopil je Geo. Daviš, še zelo mlad pa bojevit delavski zagovornik, ki kandidira v lokalni šolski odbor. Njegov govor je bil zelo zanimiv. Razkrinkal je korupcijske trike ot>eh starih strank ter a|»eliral na občinstvo, naj že enkrat odpre oči in se ta vaelej otrese blufarjtv, ki se grupirajo v repuhlikanaki in demokrataki stranki. S tem s« je spored zaključil.; Sledil je ples, kot običajno: sa ml«de ljudi "n« vrhu", mi starejši pa smo ai izbrali prostor "od spodaj". Zelo sem bil vesel sesUnk« • prij«te(jl in tn«n-' cl it prejšnjih let. Med njimi' so bili sledeči: B«rtol. Jerant.1 Terčelj, Aubel, Plut, l.ek*e in mnogi drugi. Mrs Mar? Plut na. je pogostila . Jlao večerjo mrnmiltr)M lt||ffrv (Hvala t« gostoljubje!) Slrdi-»U We*t Vlr*tnl>e in s tem povzročil, d« bi sčasoma j .Pri Um nrišla v«a indliatr.ia v vladi« <*lkod c/(irsAdano. r v 1«» so KeMtavljavci . " " ohranili za konec. Dosledno te-"" eni strani 1 temelju od- pa pravic. ian ifcrn, I* r "'♦nove staro-nia. sakor »e arujemo pro-netodam, naj strani/' "»t t Protest metodam iz " vladali več n- * nasilnimi • » cenzuro. 'Ma, da je Ho je bil ti-|S d.k-*i prav. ro, je 'dal M- p tatu katero so organizirale razne zamorske organizacije in v kateri sodelujejo tudi razne liberalne skupine ter socialisti in komuni-lati. je iskala indicijsko dovolje j nje Uiri tedne. Ob napovedanem času se je ua ! južni strani zbralo od devet do dcet tisoč ljudi, da protestirajo proti grozeči vojni v Abesiniji. Obenem je prišlo tudi 1100 policajev, ki ao imeN nalog, da razbljejo demonstracije. To so 11 udi storili. i Obkolili so došlo ln |K>va<'tn minut — dokler ni do njega prišla policija. Ta ni prizanašala niti otrokom. Ko je neki petletni deček pričel jokati, ko jih je neka poleg njega odrasla oseba dobila s količkom po glavi, je policaj udaril še jokajočega dečka. V demonstracijah so bili večinoma zamorci, Ce bi bila policija dula dovoljenje ali pa šla v Llncolnov park namesto nad demonstrante, bi se bila stvar izvršila čisto mir* no. Kakor pa je rekel policijski komisar Allman, ni hotela mestna administracija izdati dovoljenja, ker noče "žaliti prijateljske Vlade" — Mussolinijevega fašističnega režlms. Ko ga je delegacija opomnila, da ima Amerika tudi z Abesinijo prijateljske odnošaje in da je zanikanje dovoljenja tudi nekakšna žalitev "prijateljsko vlade," je rekel, da "ukaz je ukaz." Konferenca za neodvisnost A-besinije v kratkem skliče velik protestni shod proti brutalnemu policijskemu napadu, Pristanisčna stavka v New Orleansu Oklicana je za 16. septembra po mednarodni uniji New York. — (FP) — Predsednik Mednarodne zveze prlsta-nlščnih delavcev Joseph P. Ryan je o klical novo stavko pristaniš-čnih delavcev v Nevv Orleansu ter pozval Huey Longa, louisian-skega diktatorja, "naj stopi v situacijo in pokaže, če Je res prijatelj delavstva kakor pravi, da je." Po Ryanovl Izjavi bo zastav-kalo nad tri tisoč pomolskih delavcev v New Orleansu. Njegova unija je vislila stavko v tem mestu lansko leto, n je bila poražena. Podjetniki so potem podpisali (sigodbo z neodvisnimi u-nijaml zamorskih in Mokožnih pristanlščnlh delavcev, O tej pogodbi pravi Ryan, da je veliko slabša kakor so pogodbe njegove unije v drugih pristaniščih. Obljublja tudi, da se bo razvila slična stavka v New Orleansu kakor je bila lansko leto na pa-cifičnl obali. Možno je, da bo stopil v situacijo novi zvezni delavski odbor, ker je v to privolil tudi predsednik Ameriške delavske federacije VVIIlam Green. Ce pride do tega, bo to prvi industrijski spor, kl ga bo reševal novi delavski odbor. Unija pristanlščnlh delavcev zahteva priznanje In zvišanje plač, kar ao pa podjetniki odklonili, češ, da imajo pogodbo že z neodvisnimi unijami. Muasolinijev prvi umik na zborovanju Lige narodov (NadaiJavanJ* « 1, strani.) nadaljnjih afriških teritorijev in morda tudi evropskih. Premier Laval je zaman posvaril italijanskega delegata, da njegov odhod is dvorane pomeni razžalitev Rusije, ker ima Ježevemu govoru slediti govor sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova. •Po kratkem presledku se je seja nadaljevala. Zaključena je bila |K> govoru sovjetskega komisarja, v katerem je dal razumeti, da bo sovjetska Rusija podprla Anglijo in drugo države, kl zahtevajo ekonomske in milita-ristične sankcije proti Italiji, če bo slednja napovedala vojno A-liesinijl. Namignil Ju, da J« Liga narodov grešila, ker ni odločno nastopila proti Japonski, ko je ta vodila kampanjo v Mandžuriji in Jo končno okupirala ter s tem pogasila svetost mednarodnih pogodb In dogovorov. I-ondon, 7. sept. — Vojni svet britskega kabineta Je ponovno razpravljal o obrambnih načrtih, da zaščiti britake pozicije v Sredozemskem morju v slučaju izbruha vojne med Italijo in A-bealnljo. Poleg premlerja Bald-wina, ki Je predsedoval seji, so bili navzoči Ramsey MacDonald, predsednik kabinetnega sveta; VValter Runclman, predsednik trgovske zbornice; vlkont Hslll-fax, vojni minister; Bolton Ry-rea-Monsell, prvi lord admirali-tete; W. G. Gore, komisar dela, ln Malcolm MacDonald, minister za kolonije. Po konferenci Je bilo naznanjeno, da Je v«čje število bojnih ladij zasidranih pred vhodom Sueškega prekopa, toda Imena ladij niso bila objavljena. Prav tako Je vojni svet ojačll obrambno silo na Otoku Malta, kamor Je poslal večje število vojaštva in bojnih ladij. ski odbor bo torej ta s|x«r še bolj kompliciran. Delavski "plemiči99 kritizirani na konferenci I/ondon, 7 sept. Na letni konferenci Kongresa delavskih strokovnih unij, katera »e vrši v Margatu, je včeraj padla o-Mira kritika proti ialioritorn, vo- lllinoiaki davčni uto* keni99 šo prostovoljni Chicago, — Davčni "tokenl" (četverooglati koščki aluminija •i zaokroženimi ogli in s Številko ena in pol) niso obligatni sa kupčevalce, so te dni pojasnili državni uradniki. TI "tokenl". ki so zdaj v prometu v splošnem po državi Illinoisu. in služijo za natančno odplačevanje kupčij-skega davka, m* lahko vzamejo od trgovca ali odklonijo, kakor kdo hoče, ampak vsakdo si prihrani denar na koncu, če Jih vzame. "Token" nI noben denar, Je pa "drobiž" za ulomke centa. Za delav- Dvajset takih "tokenov" pred- stavlja tri cente, kolikor znaša davek od skupička enega dolarja. Na šest centov nktipička pride en "token", ua 11 centov dva, na 16 centov tri itd. Pet izgred ni kov na Brsmenu oproščenih Nevv mimo mm,žico, Jo pričeli stiskati I 'Nh-ljem delavskih unij, ki apre- 'J'« nh skupaj in udrihati po glavah. J«'"'«J<' plemiške naslove od de Nad «0 oseb so aretirali in Jih J ,"v",vu •ovražne vlade. Kritika pr*em na policijski poataj! pre J1* M'« na|»erjena predva^m pro-t epa11 iti suvali *em in tja prav U* flru WalU»rju Cltrlnu, tajni po fašistično. Aretirane! so mo ku Kongreaa, dalje proti Snow-r ali iti na polijijaki postaji den« in drugim. 'Ti ljudje niso »kozi linijo okrog »to policajev,UdaJ živali, ribe niti ptiči; nič ki so Jih pprrjeli s pestmi in pso |nlso in vise v zraku kakor Mohamedova krsta", Je rek«l T Seollan, eden kritikov. Mašinerija na električen pogos je p<»*tala nekaj natsdnega sa kolektivnih kmetijak ♦ so* Koro-| jeUki Ruaijl. Gornja *lika kaže delavca pri električal napravi. jvenjem. Potem so Jih »tlačili v eno celico, kjer »o nekateri ostali do torka. Mog'1 .a niao niti ga-l niti. Mi je obtoženih ne»podob-negs obnašanja in nepostavnega shajanja. Najbolj je policija pretepla llsrryja lfay*ooda, zsmorskega \ voditelja, kl Je splezal na neko {streho in govoril množici deset Farmar razdelil svoje denarno premolenje Ruahville, III, Frank Orr, bogat farmar in bivši politik, je imel $lO.fHMJ v gotovim. Zadnjo nedeljo, aa svoj rojstni dan, je Vork. — Magi»tratno v petek oprostilo pet obtožencev, ki so bili aretiram 26, julija ua krovu nemškega parni ka Bremena v neWyor.-ki lukl, ko ao uprizorili demonstracije proti Hitlerju in zagnali za»tavo s svastiko v reko lludsoii Kot Ja znano, je Hitlerjeva vlada proteatirala pri ameriški vladi proti temu inci-deiitu i ii zahtevala kazen za krivce fteiti obtoženet, o katerimi je |M»liciJa pričala, da Je de-Janaki napadel nekega detektiva, je bil pridržan za veleporoto. to premoženje razdelil med svojih 40 nWakov in nečakinj. Vsakemu Je dal ček za $1000. Dolina meseca ROMAN JACK LONDON—PsolovsadJ "Ce gre za plea, sva kakor ustvarjena drug za drugega," je rekel, ko sU krenila po pleai-šču, da bi se pridružila Bertu in Mary. "Bilo je kakor sanje," je odgovorila. Njen glaa je bil tako tih, da ae je sklonil, da bi jo slišal; pri tem je opazil rdečico na njenih licih — rdečico, ki je tako rekoč prehajala v tople, čutno raznežene oči. Vzel ji je apored in reano, z velikanakimi črkami zapisal svoje ime preko vae dolžine. "In zdaj ga ne potrebujete več," ae je oju-načil. "Doslužil je." Kaztrgai ga je in vrgel proč. - "Prihodnjič midva, Saxon," Je bil Bertov pozdrav, ko je z Mary pristopil k njima. "Ti, Bili, se pa z Mary zavrti." "Prepozno, Bert," je bil odgovor. "Midva a Saxono sva zmenjena za vea dan." "Le pazi nanj, Saxon," je šaljivo posvarila Mary. "Zmožen je, da se stepe zate." "Mislim, da znam ceniti, kar je dobrega," je galantno odvrnil Billy. "Jaz tudi," je pritegnila Saxon. "Spoznal bi vas bil, pa da aem vas videl v temi," je dodal Billy. Mary ju je gledala s ponarejeno akrbjo in Bert je dobrodušno dejal: "Reči moram, da sta se naglo zmenila. A vendar, če bi po nekaj pleaih mogla utrpeti par minut, bi ai štela midva z Mary v čast, da moreva obedovati z vama." "Da, tako je!" se je pridružila Mary. "Prav, prav," ae je Billy zaamejal v odgovor ln okrenil glavo, da je pogledal Saxoni v oči. "Nič Ju ne poalušajte. Jezita ae, ker morata plesati drug z drugim. Bert pleše tako, da je atrah ln groza, Mary pa tudi. Pojdiva, - muzika že kliče. Do svidenja po tretjem pleau." TRETJE POGLAVJE Obedovali ao pod milim nebom, med zelenjem dreves; 8axon je opazila, da je bil Billy tisti, ki je plačal za vse štiri. Poznali ao se z mnogimi izmed mladih moških in ženak pri drugih mizah in pozdravi in šale so Švigali aem ter tja. Bert je bil z Mary zelo aamolaaten, čaaih kar neoteaan; polagal je svojo roko na njeno, jo grabil in držal zanjo ter ji enkrat celo a ailo zmaknil njena dva pratana, ki ju potlej dolgo nI hotel vrniti. Caaih, kadar jI je segel z roko okoli pasu, ae je Mary neutego-ma izvila; a čaaih ae je nalašč delala, kakor da tega ne opazi, čeprav ji ni nihče verjel. In Saxon, ki je malo govorila, za to pa natanko opazovala Billyja Robertaa, je z zadovoljstvom pomislila, da bi on vae drugače napravil, če bi vobče delal take reči. Gotovo ne bi nikoli tacal po dekletu, kakor je delal Bert in še maraikdo izmed mladih moških. Z očmi je premerila širino težkih Bi!lyjevih ramen. "Zakaj vas imenujejo 'velikega* Billa?" je vprašala. "Saj niate tako hudo veliki." "Ne," je priznal. "Samo pet čevljev imam pa osem palcev in tri četrt. Mislim, da zuradl moje teže." "Njegova bojna teža je ato osemdeset," se je oglasil Bert. "Oh pusti to," je naglo rekel BiH in nejevoljna senca mu je zatemnlla oči. "Saj niaem boksač. Zadnjega pol leta sploh niaem nastopil. Pustil sem to reč. Premalo neae." "A tisti večer, ko si potolkel onega mlateža iz Frisca, si vendarle zaslužil dve sto," je ponosno silil Bert. "Pusti to. Tak pusti že. — Cujte, Saxon, vi sami tudi niste tako veliki, kaj? A rasti ste ravno prave, to luhko vsakemu poveste, če bi vas vprašal. Okrogli ste in tenki obenem. Stavim, da bi uganil, koliko tehtate." biti. "Vaak reče prevsfc," ga Je posvarila, čudeč ae aama aebi, kako more biti hkratu vesela in žalostana, ker ae on več ne bolcaa. "Jaz ne," je dejal. "Nisem kdor si bodi, kadar gre sa ugibanje tele. Videli boste." Vešče jo je premeril t očmi; videti je bilo, da ae je morala nepristranost njegovega pogleda nekoliko boriti s toplim občudovanjem. "Minuto počakajte." - ] Segel je in jo potipal za nadlaktno mišica Stisk njegovih prstov je bil trden in pošten in Saxon je čutila, kako jo je izpreletelo. Nekaj čarobnega je bilo v tem deokem možu. Ce bi jo bil Bert ali kak drugi moške potipal za laket, bi ji bilo to samo neprijetno. A ta! Ali je to on? ae je pravkar spet vpraševala, ko je izrekel svojo sodbo. "Vaša obleka ne tehta več kakor sedem funtov. In — hm — recimo, sto tri in dvajset — manj sedem — sto šestnajat tehtate alečeni." A pri tej zadnji besedi je Mary vsa ogorčena vskiiknila: "Nu. veš kaj, Billy Roberts, o takih rečeh ljudje ne govorijo." Pogledal jo je a počasi naraščajočim začudenjem. kakor da je ne razume. "O kakih rečeh r # vprašal nazadnje. "Saj to je tiato! Sram bi te' moralo Poglej! Saxon je zardela zaradi tebe." "Niaem," je nejevoljno zanikala Saxon. ' "In če ne boš nehala, Ma*y, bom jaz zardel zaradi tebe," je zagodrnjal BUly. "Mislim, da vem, kaj je prav in kaj ni. Ne gre za to, kaj človek reče, ampak za to, kaj misli. A jaz mialim tako, da je prav, in Saxon to dobro ve. Ne ona ne jaz ne mialiva na tiato, na kar ti misliš." **)h! Oh!" je vskiiknila Mary. "Čedalje hujši poatajaš. Jaz nikoli ne miaJim na Uke reči." "Hoj, Mary! Nehaj že!" jo je odločno ustavil Bert. "Zavozila ai. Billy nikoli ne strelja takih kozlov." "Ni treba, da je tako aurov," je vztrajala. "Daj, Mary, bodi tako dobra iii puati to neumnost," jo je odpravil Billy in se obrnil k Saxoni. "Kako sem uganil?" "Sto dva in dvajaet," je odgovorila in se oprezno ozrla na Mary. "Sto dva in dvajset z obleko vred." Billy je praanil v prlarčen smeh in Bert se mu je pridružil. "Le smejta se," je ugovarjala Mary. "Ne-marneža sta oba — ti, Saxon, pa tudi. Tega si ne bi bila nikoli mialiia o tebi." "Poalušaj me, otrok," je pomirjajoče izpre-govoril Bert in ji rahlo položil roko okoli paau. A v umetnem razburjenju, ki se je bila zaletela vanj, je Mary oaorno odbila roko. Nato ae je pa uatrašila, da ne bi ranila čaatilče-vih čuvatev, in ga začela na vse načine dražiti, s čimer je spravila tudi sebe v dobro voljo. Dovolila mu je, da jo je apet objel; atlanlla sta glavi in se jela šepetaje razgovarjati. Bili je pričel a Saxono polglasen pomenek. "Cujte, vea te kaj, vaše ime je rea čudno. Nikoli gu Ae niaem ališal. A lepo je. Meni ugaja." "Muti mi ga je dala. Bila je dobro vzgojena in je poznala beaede vsake vrste. Zmerom je brala knjige, akoraj do svoje smrti. In pisala Je nič koliko. Doma imam več njenih pesmi, ki so pred davnim časom izšle v nekem listu v San Joseju. Saksonci ali Saši so bili narod — ko sem bila še majhno dekletce, mi je veliko pripovedovala o njih. Bili so divji, kakor Indijanci, a beli. In višnjeve oči ao imeli in rumene lase in atrašni vojščaki ao bili." (Dalja ttrthodajtt.) Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanje.) Slišale mi ne n rdi te kletve in razburkani val nove dobe ae je nekoliko umaknil. Toda mož v žametastem suknjiču si je kmalu opomogel od preaenečenja. — Proč! — je zaklical na avoje pajdaše in poti-gnil iz žepa re-vol ver. Po tretjem strelu je orjak izginil od vrat. Ali je bil ranjen? To se nI dalo vedeti. £eat revolucionarjev se- je previdno bližalo, kajti bali so ae pasti in V tem so imeli prav. Prvemu, ki je drugič prestopil prag. je bilo razbito čelo, drugi ao pa planili v hišo, ne da bi ae zmenili za njegovo uaiaio. Pred Potem se je obrnil in zagledal Jakoba Isoekega, ki ae je plazil za njim, kakor se plazi Aakal za velikimi zvermi. Brca je preselila Jakoba Isoekega ven v naravo. Jakob Isocki ai je mel zadnico in prisegal osveto, toda llimmel-fahrtskanala ni zapustil. Sedel je na ograjo in čakal. V daljavi se je sliAal hrnšč ln krik. V meatu se je revolucija očividno nadaljevala Tb 1■ točke za na- E^nK^ rr1' 'V 1,11 J|h nl najti. Ste- »ihiteUtteio^I^ Ii " Wle očividno enako močne 1KK. J da ao kakor vrMU dobili nekaj zadnjih udarcev po( plečih. Potem ao p a stali pred Ko nJeaovl pajdaAi odložili t«eizp>oano zaklenjenimi vrati, krampe, j«- pograbil enega aam trdnimi kakor skala Tu pa Um je srdito poaival ata-Mož v žametaatem suknjiču, novalce hiAe, naj prostovoljno ki je bil avojim pajdašem za pe- odpro vrata Toda nihče ga nl tami, j* kar Aknpal v zobmi od poslušal. Vrata ao oatala ne- jete. Pokaral je na vrata in fa Itproano zaprta To jr trajalo čel na v»o moč razbijati po njih- iUko d«dgo, da »a bil Jakob laoc- P10ITIT1 ki zaspal, če bl ne bilo zunaj prehladno. Potem se je pa naenkrat za-čul krik; Vrata popuščajo, vra-U popuščajo! To je bilo okrog štirih zjutraj. Solnce je baš vzhajalo nad hiAami in zvoniki Gdanska, rdeče kakor pomaranča. Toda Jakob Isocki se ni uata-vil na ulici, da bi občudoval to naravno lepoto. Pozabil je bil na brco, ki jo je dobil ponoči,, plašil se je proti razbitim vratom, pripravljen poacči vmea, čim se začne lov za zlatom. In baš ko se je plazil tja, je opazil nekaj, kar je bilo krivo, da ai Je takoj iK>mel oči. 'Gori po H i m melf ah r takakana-lu Je prihajal najprej eden, po-tem dva, potem pa pol tucaU privržencev nova dobe. Noaili ao it v ari, ki ao jih bili oavobo-dlll izpod jarma kapiUlizma. toda nosili ao jih aiabo, kajti beUli so, beUli tako hitro, kolikor so jih nesle noge. med tem ao pa glaano kričali, toda ne U-ko. kakor kriča ljudje, ko zagledajo vzhajajoče solnce nad u-reaničenjem avojih aanj. Kri-čall ao od groae, in sicer tem glas m* je, čim dalje ao bili v ulici, Naenkrat ae Je prikazal varok njihove groze. P«» ulici jim Je prihajala ta; petami četa oboroženih mor-J narjrv. Ali je Jakob laocki do- bro videl? Da, videl je dobro — čeU angleških mornarjev s sabljami za paaom in puftkami v rokah. Kako ao mogli biti tu, ko je pa angleško brodovje odplulo včeraj popoldne, to je bila Jakobu Isockemu zagonet-ka, toda zakaj ao bili tu, mu je bilo takoj jasno. Bili ao tu, da bi preprečili ropanje in komunizem. In po nagli izpremembi nazorov, ki je bila značilna sanj, je Jakob Isocki brž začutil, kje je njegovo pravo mesto v boju: bilo je od strani mornarjev. Tu v hiši je bil za grešen aurov napad na zaaebno imovinsko pravo. Njegova dolžnost je biU preprečiti to in poskrbeti, da bi napadalci ne ušli roki pravice Sklenil je storiti svojo dolžnost Ukoj. — Halo! — je zaklical mornarjem. — Sem pridite! Tu ropajo. Na pomoč! Ni mu bilo treba dolgo klicati. Angleški mornarji so zavili v hišo kakor na parado. Bil je zadnji čas, če so hoteli prs-prečiti surovo kršiUv lastninske pravice. Težka vraU, ki so kljubovala celonočnemu napadu, so se že tresla v svojih tečajih. Bilo je vprašanje sekund, kdaj se bodo prelomila. Možje, ki so razbijali po njih, so bili Uko razvneti, da niso o-pazili prihoda angleških mornarjev. Ničesar nioo opazili, dokler niso hajduki anglešfce mornarice planili na nje in dokler niso začutili kopit njihovih pušk na avojih zadnicah. Ko so se naglo obrnili, da bi ae poaUvili v bran, je bilo že prepozno. Omamljeni od udarcev ao ae dali ujeti brez vsakega odpora. Le eden se je branil na vse kri pije. To je bil mož v žame-tastem suknjiču. Potegnil je iz žepa revolver, toda še predno je ustrelil, ga je vrgU brca tja, kamor je bil prileUl Jakob Isocki. Revolver je bil odletel v kot. Režeč se od škodoželjnosti je Jakob Isocki poslušal njegove kletve. Poveljnik mornarjev, mlad poročnik, se je ozrl okrog. — To je iijden dom, — je dejal, — ali j e to banka? Pokazal je na težka železna vrata. — Da, da, to je banka, — je odgovoril Jakob Isocki in si pome! roke. 1— Ste vi ravnatelj? — je vprašal poročnik prijazno. — Ne, samo blagajnik sem, — je odgovoril Jakob Isocki v avoj i najboljši angleščini. — Vso noč sem čakal tu zunaj. Vao noč ao bili lopovi na delu, da bi mi ukradli moje zlato. Pomialite, kaj bi bilo, če bi ne bili prišli vi. Počil je v hiateričen ameh. Mladi poročnik ga je zamišljeno gledal. — Najprej moramo a temile gospodi, — je dejal avojim mornarjem. — Naprej I Ko je prišel a avojimi jetniki ven, ai je zabeležil hišno številko in ime ulice. — Čudna banka, — je za mrmral. — O tem bo treba obvestiti predstojnika. ■jfaenehJlrie EVROPO NORMANDIE ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAFAVETTE pojaanila ia vosa! listek vprašajte: IX. Angleško brodovje je priplulo! Ni smel izgubljati časa. Jakob Isocki je pobral revolver moža v žameUstem suknjiču. Tu je bil njegov edini izgled. Orjak je bil močan, ni pa bil neranljiv. Lopovi so bili vao noč na delu, toda dosegli niso ničesar, samo Jakobu I-sockemu ao ugladili pot. Sam bog Je posegel vmea. Oni ao sejali, Jakob Isocki bo pa požel. Naalonil se je na vraU. Od-prla so ae skoraj pod lastno težo. Tako blizu je bila žetev. Vatopil je in ae previdno ozrl po koamatem Samsonu. Kosmati Samson je aedel na atolu Ukoj za vrati. V roki je drUI železen drog, tisti drog, ki je ponoči padal po hrbtu predhodnika Jakoba Isoekega. — Udajte ae! — je zaklical Jakob laocki, — roke kvišku! Roka, v kateri je drUI revolver. je opisovala kroge v traku. Kosmati orjak ni dvig-nil rok, niti nl pokasal t nobeno kretnjo, da se misli vdati. — Roke kvi-i-i-i-šku! — je tajecljal Jakob Isocki. — Vdajte se? Po kratkem molku mu je šinila v glavo srečna mi»el m tajecljal je: — Sicer ustrelim, bog mi je priča, da ustrelim 1 Orjak je ie vedno molčal. Njegova roka ni hoUla izpustiti železnega droga. Z zloveščim pogledom je opazoval Jakoba Iaockega. Jakob laocki bi >il najraje vrgel revolver proč in zbežal, toda napel je zadnje sile, da se je premagal in zakričal: — Rokve kvi-i-i-i-šku! Sicer ustrelim! Vdajte ae! Tisti hip se je nekaj zgodilo. Orjak je zdrsnil s stola in padel k nogam Jakoba Isoekega. Jakob Isocki je kriknil od groze, pa je Ukoj umolknil. Naenkrat je opazil, kar bi bil mogel ie davno opazili, Pozival je mrtvega moža, naj se vda. Mož, ki je ležal prpd) p jim na tleh, je bil namreč mrtev. Da, mrtev. Kako? Najbi£ ga je zadela krogla iz revolverja moža v žameUstem suknjiču in podlegel je notranji izkrvavitvj. Čuvar zlatega zaklada je bil mrtev. Vedno jasneje je postajalo, da utirajo višje sile pot Jakobu Isockemu. V dvorani z ogromnim globusom ni bilo videti žive duše. Zaprl je za seboj vrata — zakleniti se niso dala več — Ni dolgo zaman iskal. Pod globusom je našel kup cekinov. Zadovoljno se je zahehetal in jih spravil v žep. Toda odkod so se vzeli? Dvignil je glavo in zagledal voziček, pritrjen na poseben železen pas okrog globusa. V vozičku je ležala črna suknena vrečica in Jakob Isocki se je zdrznil, ko jo je zagledal. Splezal je po lestvici, ki je aUla tam kakor po naročilu. Vstopil je v voziček in zagledal očarljiv prizor: tri vrečice, polne bleetečih, okroglih predmetov. Zmagoslavno je zakričal. Potisnil je prste med cekine, jih začel pobirati, obračati v rokah in gristi — zlato, zlato! (VUHAVri 25.Mptembra • S.oMtob^^^ MT? • oktobra 1935 26.»0pt#mbm s 9. novembra 1935 - S. oktobra a 2. novembra 1935 LEO ZAKRAJŠEK, General Tr.vd ** Eaat 72nd 8t„ New Yor| —Krtk-rutod Pieuira. General Dennls E. Nolan (levo) in polkovnik R. Nugent ANEKDOTA Stlačil je vrečice v žepe, ki so se napeli, potem ae je začel ozirati, kje jih je še kaj. Nad glavo na globusu je zagledal žolte obrise Afrike. Tla Afrike so se odprla, v pokrajini, ki se imenuje ZlaU obala, se je pokazala odprtina in v nji so bile štiri suknene vrečice, polne zlaU. Več jih Um ni bilo. Na levi strani se je razprostiral ocean. Obrnil mu je hrbet in .začel vleči voziček navzgor po tračnicah. V Afriki ni našel več zlaU. Zapustil je tamorski del sveU in se napotil čez morje. Indija mu je prinesla nagrado, mnogo suknenih vrečic se je leakeUlo v odprtini, označeni z imenom Golkonda. Govoril je glasno sam a aeboj kakor pijan, spravil je vrečico v žep in ae pomikal dalje po tračnicah, vea obložen z zlatom. Ko je prispel do Kalifornije, je našel novo odprtino in se obložil z novimi vrečicami zlaU. Ni jih imel več kam apravljati, toda zbiral jih je vedno več in več, dokler ni bil podoben kaktusu, pogan ja jočem u popke v vse smeri pod pomladnim aoln-cem. To je bila areča, to je bila veličina, to je bil načrt Ne-amrtnega z Jakobom Iaockim. | Pozabil je bil držati ae globu aa in naenkrat je zdrknil naglo po tračnicah. Videl je zelene otoke in ainje morje leteti mi mo in usUvil se je pod zapadno Afriko. Pod njim je sUl mož v avtomobilskem plašču. Ril je blaznež. Jakob Isocki ae je zdramil iz svoje opojnoati. — Poberite se! — je tajecljal, — ovadeni ste policiji. Ce ae ne poberete, če se ne po-be-be-ret . . . — Ne po-po-po-berem ae, — je dejal blaznež. — Kaj pa počenjate v sibirskem vlaku? Ali imate vozni listek? — Ce se takoj ne poberete, vas ustrelim! — je zaklical Jakob laocki. Ko se je T. G. Masaryk vrnil v Prago 1. 1918 že kot predsednik republike, ao ga praški krojači kar oblegali, da bi ai pri njih naroČil obleke. Vsakdo je hotel posUti "dvorni dobavi-Ulj." "Zaman ves trud, gospodje," je odbil Masaryk vse pon "meni bo delal obleke oni, jih je pred vojno delal na nje." Aii sU že naročili 1'ioavc Mladinski Ust svojemu pr lju ali sorodniku v domo To je edini dar trajne vred ki ga ta mal denar lahko p te nvojeem v domo* Inn. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ki koledarje, leUke itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaftk« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih 1 ■ ■ ■ • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cona smerne, unijako delo prve Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweU 4904 CHICAGO, ILL. _Tam ae doba na ioljo tudi vsa uatmena pojasnila. NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. rodne kon venci It ee lahko naroti an II«: Prometa , šteje eden, dva, tri, štiri ali pot članov Is ene družine k eni naročala!. Prosveta ataae sa vao enako, sa ilaae aH aeflaae $6J0 sa eno leta* niao. Ker pa člani še plačajo pri aaeanente 11.20 sa tednik, ae ji* Iteje k naročnini. ToroJ aedaj nl vsroka, rečI, da je list predrar ia 8. N. P. J. Liat ProoveU Jo vala lastnina in fotevo je v vaški druži« -ki M rad čital liat vaak dna. Cona listo Prosvets Je: Za Zdrni. drftave In Kanado |4.M 1 tednik In................ 4 JO S tednika la..'.............1.00 I tednike In............... 2.40 4 tednike In............... 1.10 I tednikov in............. mM Za Evropo jo..............10-00 . Itpolnlte spodnji kupon, prtlatito potreba« vaoto derarta ali Order v piana la al naročite Prosreto, list. ki h »sla lastnina. Pojasnilo: ~Vse'aJ kakor hitro kateri teh 11 anov preneha t • n sli Še so preeeli proč od družine in bo »ahteval »sni tvoj m todaji moral tisti lian Is dotttne družine, ki je Uko ekupno naroda na « Prosveto, to takoj nasnaniti upravniltvu liata. In ot*-ne -i drpla^ vaoto lista Prosveta. Aao tefi no store, todaj msra uprsvaJtvo datum sa to vsoto naročnika. • - Za Clcoro ia Ckiearo J« 1 tedaik ia............ t tednika ia........... S tednike ia........... 4 tedaike ia........... I todalkov ia.......... (Dalje pnaoSnJUj PROSVETA. SNPJ. 2tS7 So. Law»dsle Ave. Ck*afs. W Priloženo polil jam naročnino sa list Prosveto vsois I....... 1) tmm........................................ Ct drsita * Naslov ....................................................... r storit« todalk in ra pripilite k meh naročaiai sd aled* družino: .........................................ft. droMva * .........................................Cl droltvs •»- .........................................a drWt»s M. ....Cl droMve * a> .. a) .. 4) ... a> ... M sate Nov a Dršavu