Lelo VIL, s;^v. 39. Današnja šlevilka obsega 8 slrani in sfane 2 Din. Celje, sobota 11. aprila 1925. Pcšrrrins pl&čsna $ pfwiini ^^^^^^^^^^^L ^^^H^H ^^^K^m ^^^ ^^V ^^^^^^^^^^^^^M i ^^^^^B ^^^^^^^^ ^^^B^m ^^^^^^ft ^^^I^H ' ^^^H^B ^BhS^^^^^^M^B /^^^k&^^^h ^^^^HB^S^^^^ft ^^l^^^^^^^^^^^l^^^^^^r ^^l^^^^^^^^^^^v ^B^B^^^^^^^^^^^^^^^^^HBB^^^fc I^^^^^^^^I^^^R^^M^^^^r ^l^^^^^^^fl^^^^^^fl^^r ^^^I^H^^^^^^^H^^^^^HI^Bv ^^^H^BbB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^« Stane meseCno 7 Din, letno 84 Din, z* inozemsivo 240 Din. Oglasi se račimajo po tailfu. Pri vcčkratnem oglaSanju popust. Izhaja v torek, «eirtek In sotooto. Uredlnl$tvo: Strossmayerjeva 1, pritličje. desno. Tel/05 Hpr*tvjril$ivo: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tei. 05 Račun pri poštnem ček. zavodu št. 10.066. Vstajenje. Vi'likiiga.i potka je bilo treba za veliko nedoljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo po- nižanoinu olovoku vefieast.no vslajcnjo.' Iran Cankar i.r<>(><' irj sanj.) Clovek! Dolžnost tvoja je, da spo- znas pormn vslajonja k novemu živ- Ijenju, ki hrani v scbi smerniee za pot do lope bodocnosti. V vsako src« na.j dolopšebodocnosti. V vsako srce naj odmeva mogočni gfas božjega klioa- telJM k \sia.jenju. ki bo dalo lobi, .skozi temo bforicči rod, novcga, svottega ziv- Ijonja. Prostano jo notzmovno Ivpl.ionjc in posiisoiio so solzo, ki jih je rodil veliki pHck. Z obraza, ki je bil poprej tako iz.sušt?n in s krv.jo oškropljen. od- seva M'daj zinagoslnvnsi glorija. Na- rod. ludi M si vstal k novomu živfjenjn. Tvojji dol{i-a brepenenja so se urosni- cila. svoboda li je vzsla na obzorju in ti, ubog, tJaron, si komaj vcrjel to] glo- boki snvi. V opoju si praznoval (o svojo uajvečje slayje in proko moja jo orila fvoja iiavdn.šonja pnhia posom. Svoji sisvcbojoni domovini si prisoga! «ajvisjo z\cslnl)o in hralii si v /nak voeno Ijuliozni. kropko sliskal dcsniro. Koliko nad in \ipov so rodili oni dnovi sleheviu-mu. ki sc \v boril in jo trpol zn narodov(. pravdo! l'olna in ozal)l.janio. da \o bila nokoč /.inia in da sia so opvijcma- la nasib src vfaga in mraz. AM hi res moral bit» za nas vsak todon voliki pe- tek, da bi nani pvinosol vpliko nwloljo?! Vs('m\i se tako Intro privajaino in to mis onosposoblja za trajno in doslod- no yavodnost. Nekaj rasa po osvobojonju nani jc /ivl.jon.io v skupnosli in iskveno.sti ugajalo. Toda kmai'ii si .jc vsak zažftlcl česa ib'upofi'a. To jc rodilo med nanii prva nesoglasja in propiro, ki jim je koncno slcdilo cclo sovrastvo. Toga pa So ni bilo dovolj; (vol)a jc bilo Jkvvi lastncga brata, ki jc kricafa, v svoji Rrozi do lu-ba! Zopet obhajamo spoinin vstajo- nja. V /nainonjn (o volike resnice sku- sajmo wd bralt stkati priisivno in trd.no Ijnbtzen in tako slediii mogoč- ¦Xieivui pozivn v novo, ploinpiiitpjsp vaz- tlobje. Sestanek med Stjepanom in Pavlom Raclicem. Razgovor v zaporu. Zayreb, 10. aprila. Prodscdnik parlamentarnega kluba H8S Puvle iinilir jc prispol iz Beograda v Zagreb in posesil Sfjepaua ftadim. v zaporu. V prisotnosti preiskovalnega sodnika so jo vrsil nato razgovor med obema voditoljima hrvatskih kmetov. Gro pn?dvseni zato, da HSS Lzposluje veri- fikacijo vseh radiwvskill mandatov, ki so pod parlainentarno ankelo. Zakonskl načrt o avtorkem pravu, Beoyntd, 10. aprila. Ministrstvo pro.svetc izdeluje načrt o avtorskem pravu. Ta načrt zakona se v kratkein prodloži Narodni skupščini v odobre- nje, nakar pristopi Jii^oslavija na po- ziv Drnštva narodov k mednarodni pogodbi o zaščiti avtorsko pravice iz 1. 1907. Konterenca Male antante v Bukarešti. Vprašanje razmerja do GrSke. — OboroŽevanje Madžarske In Bolgarske BukareMa, 10. aprila. Rumunski ttsti \/trajajo pri tern, da so vrši kon- fcrenca Male antante cine 3. maja v BnkarcU't in ne v SLnaji. Zunanji mi- ni.Ktri držav Male anfante se sestanejo v rumunskem zunanjem ministrstvu. Prvo scjo otvori rumunski zunanji mi- nistcr Duca. Na konferonci pride med drugim v razpravo vprasanjc razmer- ja Male anlante do Grške. Kakšno sta- lisoe znvzame Mala antanta napram Clrski, je odvisno od toga, kako so bo sklouila zvpzna pogodba med Jugosla- vi.io in (ürsko. Konen a pogajanja mod obciua državama za sklenilev le po- .uoiIIjc so pricno v Beogradu 20. t. in. Ma konferenci Male antante se bo tu- di razpravl"jalo vojaško vprašanje Madžarske. Rumunski vojni minister jo predložil Mali antanti obširno po- j'ocilo o vojaških pripravah Madžar- ske, ki no odgovarjajo mirovni pogod- bi. Koni'eronca bo istotako razpravlja- l"a o vojaskoni položaju v Bolgarski. Uolgarska je namrec uvedla stafni vo.i- ni kador, ki nasprotuje določilom mi- rovno pogodbe. Odmevi Hlndenburgove kandidature v Inozemstvu. Path'i 10. aprila. Kandidatura iiriiiskoMa marsala Mindojibiir.tra. na lirct'sodnisko mesto nemške ropubliko .jc inozemstvo sprejelo zelo nesimpa- tično, kcr pomenja Tlindenburg zn Ncincijc moč.uo roukcijo. f'osobno no- sijnpationo je bila ta kandidatura spiYjeta na Češkosrovaskem. Krvavl spopadl v Damasku. Uaijiaxk, 10. aprila. J^vodom pri- boda liall'ourja, ki je otvoril židovsko univorzo v Jeruzalenm, so priredili Tiacijonalisti velike domonstracije. — I'rixlo jo do spopadov med demon- stianti in vojaštvom. 2 demonstranta s(a bila pri (em ubita, 7 vojctkov pa ložko ranjonib. Obnovitev procesa protl CarHerju. Beoijiad 10. aprila. Dno 4. maja so obnovi svojecasni senzacijonal'ni Ptol'Os proti fraiK'oskcuHi kapotanu (lariiorju, ki je bil obsojon na 20 lot jočc, kor jc bajo uinoril švicarskega hgovca Iselyja. (Earlierjev branitolj jo zbrat ogromen inaterijal, da dokaže nomogoonost, da l)i bil Carlior umoril lsolvja. Boj za popravo cesto iz Solčave v Logarsko doliito MYisni'Vck k poglavju o klerikalni ob- č in ski politiki.) Makoi' smo žo porocnli, jc Savinj- ska jxulruzniica Slovonskoga planin- skc^a diii.štva Iani popravil'a in pro-' urodila važno turistovsko cesto iz Sol- ravp v F.ogarhko dolino. Da ])0 javnost poiiHMia o težkein boju, ki ga je po- ilruznua kol slrogo sporlna in nepo- liticna organizacija biia s klerjkalnim oboinskiin odborom v Solčavi, navaja- mo v iiaslndnjem nekaj subib dejstov. Za razvoj turistike v Savinjskih ptaninali jo ycliko važnosti ce-sta iz Soleavo v Logarsko dolino. /alski od- sok Savinjskf; podruznico SPD ,K? iz- vrsil požrtvovalno in poinembno delo, da jo s proslovoljnimi prispevki, s po- inocjo nekaterib domaoin-ov in podpo- io ministrstva za trgovino in indu- strijo yopravil oosto iz Soloave v Lo- gn r.sko dolino tako. da 1'ahko vozijo avlomobili in vozovi do Piskernika. Za. vsnko dobro stvar pa se dobe na- sprotniki it1 laki so se nasli tndi v Sol- ravi pod vodstvom tamkaj.šnjoga ka- plana Kolmana. Ko je zalski odsek zvedel, da so Solcavani stavili zahte- ¦\ i.i, naj !-v. costa v Logarsko dolino za avtoaiobise uradno zapre, je vsled te nosramnosli zaključil računo in od- liovcdal nadnljno .sodelovanje. Sj^or jned Savin.jsko n.odrnžniro Sl'L- in mod obcinskim odboroln se je razvjjal slodooe: Obcinski odbor v Sol- čavi jo v svoji soji dne 17. aprila 102/i sklonil. da dovol.iu.je šo vnaproj po- diužnici pobiranje takse od avtomo- bilov, vo/ov in koles, ki se pa naj po- ralii izkljuono za vzdrževanje oboin- ske oesto v Logarsko dolino. Obenem jo obcinski odbor sklenil, da bo za Solčavski most pobiral moslnino, in bi inoi'ala. podruznica pri Piskerniku liadzovovati izdane izkaznice. Podruž- nira je nato odgovorisa obeini, da ni- ma pravico vtikavali se v podružnič- no dolovri.ijjn in da odklanja i)r!'itožbo jc voliki župan v Mariborn Pi'opovedal pobiranje mostnine. l^or je obcinski odbor v Soloavi i'dil, da jo oesta iz Soloavo v Logar- sko dolino zasebua. sc jo podruznica. °brnil;t na srezko pSploh .10 ol)činski odbor mne.nja in i.v-lega so tndi vsi pravi turisti in Ijiv bitolji uarrive, da jo Skoda za naravno krasolo i:i pL-rninski znaca.j kraja. da avtomobilisti poserajo la. zcmoJ.jski kras, Logatsko dolino. ker kvarijo zrak in napravTjajo nopotrebon ropot, ki moii za turista tako blaciodojno na- l'itvno ti.sinc kraja. Zato naj vozi av- to samo do vasi Soleava.« Tnkšno k naziranje klorikalnoga cboinskoga odbora soloavskoga o raz- \ojii naso luristiko in planinskoga živ- Ijonja. Slovensko planinsko drustvo jo, kakor žo reoeno, strogo sportno in nestrankarsko. Zato je mnogiin kleri- kaKvm trn v peti; saj so jo solcavski knplan Ivolman celo povzppl do trdit- vo. da }(' vsako drustvo slabo. oe ni /•.ftrajono na cisto katoliški pndlagi! P)icz nailaljiioga komentarja. Obcni zbor Zadnizne Zveze v Celjti, (Jvonec.) V poylavju o revizijskem paslo- vanju dajo poročifo razna navodiJa za izboljsanjc poslovanja v včlanjenih zadrugah. INato se peča •/. upravo in pisarno lev konča z obravnavanjem vacunskoga zakljucka. (ilode/ bila nee si* konslatira lop napredek v vseh pa- nogah /.Jidnižnega. poslovanja. z ozi- rom na siroinljonje Zvezo pa. da nudi svojini člauicain čiinvoojo ugodnosti v donarnoin posi'ovanju, jc bil po^lovni nsprli jazmoroma majhen. čisti dobi- ček jo znafial le 94.977.00 DM, ki so liridene v coloti k rezervnomu zakladu. Kor pa ima Zveza znatne rezerve. raz- moroma visoko stanjo dokv.ev in pot- kratno jamstvo, nudi s torn dovolj si- guriiosti za varnost zaupanoga ji de- narja. i'orociTo je občni zbor vzel z odo- Incnjon na znaujc, podolil nacoistvn absolutoi'i.i, odobril racunski zakljn- Ook za I. 1024., sklenil obiostovati do- leže po diskonlu Narodne bankc, t. j. po 0%, in končno, da so C1.-ili.s1u pri- spevki nacol'oma ne pobirajo, pač pa mcrajo /adruu,o placatL strosko za se- stavo računskili zakljuckov in vse one zalvuge. ki r.e nalagajo svojrjfa odvii- »NOVA DOBAc Stev. 39 nega dtMVxrjci pri Zvezi, plačdjo rcyi- zijsko ttrosko in eventualne stroške za racunske zakl.iučke. Načelstvo pa je ¦pocblaščeno pot us tit i tudi v ima. slu- taju etroške v oiiih zadrugah, ki u.-ga no zmorejo. Mel debatami so se sklinito in soglasno ^prejele sledeče resolucije: Brzavni kmelijski kreditni zavod. »Pozdravijamo namero vlade, da se opusti ustanovitev posebne banke za dajanje posebnih državnih kmetijskih kreditov in da se dajo kredite potom kmetijskih kredttnih zadrug. Nikakor pa se ne moremo strinjati s tern, da bi se v ta namen od drž. oblasti ustanav- ljale kake oblastne in občinske kredit- ne zadruge, odvisne od državne obla- sti, ampak se naj izdela le pravilnik za razddj€vanje državnih kmetijskih kreditov, razdel'itev državnih kredi- tov pa se naj prepusti obstoječim za- cLružnim zvezam in njihovim člani- cam, Odklanjamo tozadevni francoski sistem; zadružništvo mora ostati pro- stovoljua in avtonomna organizacija brez vsakršnega vladnega (drzavne- ga) \pl:.va Obračamo se ponovno na vlado, da akcijo glede kmetijskih kre- ditov čimpreje izvede. Sredstva v ta namen so naj naj man j petkrat zvi- eajo.« 'Maksimiranje obrestne mere, »Namen maksimiranja obrestne mere pozdravljamo, smo pa mnenja, da se mora maksimirati istočasno obrestna mera za vloge in za kredite v tern smi- sfu, da se določi najvišja mera, do ka- tere se smejo dajati obresti na vloge in raeunati obresti za kredite. V teh mejah pa naj bodo posamezni zavodi prosti vseh omejitev. Zadružna orga- nizacija stoji slejkoprej na stališču, da se naj nudi vlagateljem primerno obrestno mero, da se s tern pospešuje štedenje; kreditna obrestna mera pa naj ne bo visoka, ampak se naj drži razlika med obema obrestnima mera- ma kar najnižje, ker se le na ta način pospešuje naše kmetijstvo, obrtnistvo in trgovstvo. za katerega je naša or- ganizacija ustanovljena. Zadružništvo apelira na društvo bančnili zavodov, da si to stališče osvoji in tudi obrestno mero za kredite v najkrajšem casu maksimira.t Prirejanje zadrumih poncnih te- cajcv. »Zadružna Zveza naj priredi v I. 1925. na več krajih obvezne za- dr.užnc tečaje, katerih se mora. udele- ziti od vsake zadrnge po en clan načel- stva. Stroške prireditve same trpi Zadružna Zveza. stroške udeležencev pa v^aka zadruga, odnosno ysak ude- lezenec sam.« Pri slučnjnosUh se\ je ventkalo vprašanje, kako prakticirajo sodišča glede visokosti menicnih obresti. Na- vepči juristi so si bili edini v tern, da sodišča priznajo le 6-odstotne obresti Ofl meničnih terjatev. T)a pa more za- druga iztcrjati od meničnega dolžnika prpsežek ha kreditnih obrestih, ki so obicajnc pri zadrugi, priporoča pred- sednik posebno tozadevno pogodbo z 'dofcznikom že takoj pri izplačilu poso- jila. Na ta način lahko zadruga po- tem izterja presežek na obrestih civil- norpravnim- potom. Obljubi, da bo Zveza dala vzorec za take pogodbe, ki bo na razpolago članicam. Pri zadnji točki dnevnega reda priporoca predsednik, da radi pozne ure odpade njegovo predavanje o me- lüciiew postovanju, in prosi g. nad- upr. Megliča iz Maribora, priznanega strokovn.iaka v davčnih zadevah, da predava o svoji stroki; evoje predava- nje bo dal predsednik natisniti v »Za- 'drugu-i s čemur bo interesentom za- radi težko razumljive snovi itak bolj ustreženo. Nato se jo vrsilo predava- nje o najvažnejših davčnih vprašai- njih, kateremu so navzoči sledili z ve~ likim zanimanjem. Po končanem pre- clavanju je napr0v9Ü prodsednik pr«- davatelja za odstopitev svojih izva- janj, da se zaradi vefike važnosti tudi ponatisnejo \ »Zadrugi«, v kar goep. 'Meglič dragrvolje privoli. Obenem na- J"oci občni zbor upravi, da sestavi na podlagi referata resolucijo, ki se od- posljo na merodajna mesta. V toza- devni debati fie jG razmotrivalo vpra- šanje, čo so zadružne elektrane proete davka na poslovni promet, ali ne. Kvezino vodstvo j© Rastopato mnenje, da je bil namen zakona. o poelovnem promotu gotoyo ta, oprostiti tudi te vrste »zadrug, ki delajo izključno s kmetovalci, da se pa zaradi razlicne gospodarske strukture v nasi državi te zadruge v zakonu niso izrecno na- vedle. Zato se naj zadružne elektrar- ne upirajo pfacevanju davka na po- slovni promet, ker davcne oblasti za izterjanje nimajo pravne podlage. Končno sc jo še sklenilo delovati na maksimiranje avtonomnih doklad do predvojne višine ter na spremembo progrcsivne lestvice za dohodnino so- razmerno z eksistenčnim minimum. Zveza naj pošlje vse predloge, nana- šajoče ySP na davčne zadeve, na mero- dajno jnesto, da jih upošteva v pri- hodnjem proračunskem zakonu. S tern je bil dnevni red izčrpan, nakar se je predsednik zahvalil ude- ležencem za lepa in stvarna izvajanja, osobito. pa predava.telju, ter zakljucil občnl zbor ob 12. uri. 0. redni oblSni zbor QruStsa odyetniübih in notarshih urad- nihoy se je vršil v Mariboru na cvetno ne- deljo, dne 5. t. in. ob iepi udeležbi. Društvo slovenskih odvetniškili in no- tarskih uradnikov v Gel^ju je poslalo na ta občni zbor tri delegate, in sicer drustvenega predsednika Loyra čre- možnika, predsednika socljalnega od- seka dr. Rudolf a Dobovišeka in bla- gajnioarko Magdo Gradisnikovo. Ptuj- sko skupino je zastopal predaednik Janko Likar, pis. ravnatelj iz Ptuja. Brzojavno so pozdravili zborovanje tajnik Pfeifer v imenu Zveze drustev privatnih uameščencev Slovenije v Ljubljani ter Družtvo odvetniških in notarskih uradnikov tjubljanske obla- sti. Slednje je posiaio pedpredsednici Emi Deisinger na zborovalce naslov- Ijeno ekspresno pismo jako spoiihud- Ijive in idealne vsebine. ; Občni zbor je trajal nad tri ure in ga je vodil drustveni predseduik Dragotin GiKvert. Debate so bile to- krat stvarne in živahne, dasi mesto- raa burne. Dr. Dobovišek, Čremožnik in Tikar so povdarjali potrebo spo- razuma in braiske sloge vseh »tirih or- ganizacij v Sloveniji. Dr. Dobovišek je v temperamentnem govoru slikal velik poiuen organizacij, njih moč, ako so solidarne, in nara povedal mnogo res- ničnoga in poučnega Lz društvenega iivljenja Vse Stiri organizacije, eeljska, fjubljanHka, mariborska in ptujska, so se zedinile, da dolujejo čim tesnejše roko v roki v vseh vprašanjih in izda- jo v tern emislu tudi druŠtveno glasilo »Odvetnieka pisarna«, ki naj donaša drustvene vesti separatno pod tozar dcvnimi štirimi razpredelki. Soglasno so bilo sprejete rosolu- cije, od katerih je zlasti omeniti: 1. po- 8Lv k soTidarnemu delovanju vseh šti- rih organizacij po Sloveniji in vsega oi se-|e po moznosti iz-¦ kazati a kosom mesa, radi katerega w'! prodajalca ovaja, ker je sicer uspeSnor ^ zasledovanje krivca z«lo otežkoceno, : oe Z9 ne izključeno. Sreski poglavar v Celju, dne 8. aprita 1925. Žužek 8. •«L. ' -: Kino« MESTNI KINO. Petek 10; iii öo- bota 11. apriJa zaprto. — Nedeljä 12» in pondeljek 13. aprila; »FilmsW flirt«. Prvovrstna komedija s Pato'm In Patachonom v glavnili vlogah. Za mladino dovoljeno. — Torek 14., ereda 15. in četrtek 16. aprila: *Ulica stra- sH^. Drama v 6 dej. V glavni vlo^i Marcella Albani. Za mladino ni do- voljeno. ' ' KINO GABERJE. Petofc 10. in sobota 11. aprila zaprto. — Nedelja- 12. aprila: *Stirideset hajdukov«. Senzacijska drama v 6 dej. V gravnili vlogah Betty Blüthe in A. Thomas. Za mladino dovoljeno. — Pondeljek 13*. torek 14. in sreda 15. aprila: »KateH je wav'i? ...» Senzacija v 6 dej, V, dvojni vlogi Luciano AlbextinL Za mladino dovoljeno. . ! i*^ imi TAKO TEČETE, KO DOBITE VEMDRR V VSAKi TR'OidVlfli 1 ' > Stev. 39 »NOVA DOBA« Stran 3 Dnevne vesti. PRIHODNJA ŠTEVILKA »NO- VE DOBE« izide v sredo, dne 15. t. m. | ŽAKON 0 MEŠCANSKIH ŠO- LAH izdeiuje prosvetno ministrstvo. S tern zakonom se izenači pouk na vseh mescaiLskih šolali v državi. Imenova- ua je posebna komisija, da stilizira ta zakonski načrt. Izmed vseh prosvetnih zakonov pride ta kot prvi pred Narod- no skupščino, ¦'¦ SMRTNA KOSA. V petek, dne 10.H. in. zjutraj je umrla v Ljubljani ga. Šubic, vdova po pok. ravnatelju višje obi-tne sole v Ljubfjani I Šubicu in mati mag. svotnika g. Ivo Šubica v Celju. Naše iskreno sožalje! « JPATRTJARH TIHON f. V Mo- sfcvTje umrf due 8. t. in. ponoči na po- apnenjenju žil patrijarh Tihon, od ča- sa !Potra Velikega prvi ruski patrijarh, ki je imel istočasno funkcijo vrhovne- ga' poglavarja rusko-ortodoksne cer- kve. Kakor znano, jebil do boljševiške rcvolucije car vrhovni poglavar ruske cerkve. Boljševiki so to funkcijo pode- lirr pafrijärhu Tihonu kot cerkvenemu dostojanstveniku. •- TEDENSKT IZKAZ 0 STANJU BOLNtKOV v bolnicah v Sloveniji, StctTije duo 14. hiarca. Število oskrbo- vančev 1JI. razreda. Splošna bolhica v Ljubljani (z otroško bolnico) 519. j Bolnica ia ženske bolezni v Ljubljani 8S., Bolnica za duševne bolezni v Ljub- ljani '255. Blaznica-hiralnica v Ljub- ljani 2(>6. Bolnica za duševne bolezni «a Shideneu 321. Splošna bolnica v Mariboru 276. Javna bolnica v Gelju 188. Javna bolnica v Brežicah 63. Javna botnica v Slovenjgradcu 68. Javna. bolnica v Murski Soboti 124. Javna bolnica v Ptuju 49. Hiralnica v Ptuju 100. Hiralnica v Vojniku 162. Ženska javna bolnica v Novem mestu Gil Bolnica usmiljenih bratov v Kan- diji 71. Javna bolnica v Krškem 47. Skupaj 2601. - TRGOVGEM S KISOVO KISLI- NO V VEDNOST! Ker so se razširjale vesti, da je prodaja 80%-ne kemično eiste kisove kisline prepovedana, ob- jfivJjamo naredbo ministrstva za na- rodiio zdravje kakor sledi: »Rešeujem g. ministra narodnega zdravja od 6. decembra 1924, HBR 51.437. veljajo do definitivne odTočitve Sanitetskega sveta o prodaji kisove kisline predpisi, kakor to bili v posaraeznih oblastih pred odlokom HBR 30.662. od 29. sep- lombra 1924. v veljavi. S tem rešen jem se razveljavlja odl ok HBR 36.662. do prihodnjega tozadevnega ukrepa.« JEKLENE VALJCNE ZASTORE ter vsa ključavničarska dela izvrsuje tor se priporoča za cenjena narocila ključaviiičarstvo Avgust Martinčič, 'Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej danasnii inserat na zadnji strani. PROTI ODEBELELOSTI deluje s kolosalnini uspehom samo »VILFA- NOV CAJ«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Laboratory j Mr. D. Vilfan. Zagreb, Prilaz 71. Celjske novice. 8i seje celjskega občinskega sveta v sredo 8. aprila 1925. !i' Z fnönrao zamudo se je pricela aeja pod predsedstvom župana dr. Hrasovca cb pol 20. uri. Zapisnik Eadnje seje so odobri. Imenoin, personalnega in pravne- gd odseka p or oča poročevatec dr. Ka- lan; v domovinsko zvezo se sprejmejo Amalija Köhler, Stefan Con, Marko Vrečko, Ana Polak, Ludvik Visjak, Ivan Kompan; Katarini Bonač in Klementu Kneisel se zasigura sprejem y domovinsko zvezo. Generalna direkcija posrednili poreza je zavrnila prosnjo mestne ob- čine z'a'kolkov prosto doflžno pismo za dolg pri Mestni hranilnici; pritožba »a drž. svet se optisti, ker bi bila brez- uspesna. Financni in gospodarski odsek (porocevalca dr. Božič in. dr. Gori- čan). V smislu svoječasniega sklepa obč. sveta ae je dalo takozvano Hudi- fcekovo popestvo na Vipoti v najem dražbenim potom. Za to posestvo so se oglasili trije interesenti. Pri ponovni dwizbi, ki jo je izvršil g. župan, je »tavil najvičjo ponudbo g. Urch ime- nacn tovarišev gg. Kaschierja in Jicha, in sicer 10.050 Din letno za dobo seat iet. Pomidba se kot najvišja sprejme, 'dolo&Ja ponudbe ostanejo nespremo- »jene v veljavi, tozadevnim željam «a omiljenJG pogojev se ne ugodi. Sklene we, da se zviša zavärovalnina za kočo na primemc viSino. Sporazumno s prejenjim najemnikom se naj sestavi inventar ter se ugotovi, kaj je mestna last. Sklene se, da se po preteku šestih let, ako bodo najemniki del vinograda nanovo zrigolali in v dobrem stanju oddali meatni obcini, prispeva k etro- Äom rigolanja 1500.— Din. Rudar- fiko solo je mestna občina prodala za 475.000.— Din. Država je kupnino sedaj tudi že nakazala. Občinski svet »klene, da se ta denar kot posebno na- roembno premoženje vodi pri mestnem knjigovod^tvu ter se začasno uporabi »a odpTacilo dolga pri Južnoštajerski hranilnici v Celju; za slučaj pa, da bi se gradil Dijaški dom, se denar zopet vrne svojemu namenu, kojeiriu je svoj ?as služila ta zgradba — to je Dija- Äkemu domu v Celju. •" Glede plinarne sc sklene, da se posebej inženerja strokovnjaka neksi- če in anpleški premog ne naroči. O P^narni sami se bo razpravljalo ob- Äirno in defmitivno v posebni seji. Gorenjaku se določi najemnina za mo- aarsko fctojnico na prostoru ekonoma- ta na mesečniK 150.— Din do prekli- ca. Glede premestitve tržnega prosto- ra iz Glavnega trga na prostor Za kre- sijo se soglasno sklene,. da se predJog tržnega nadzornika za premestitev tr- žišča odkloni, ker bi stroški bili pre- visoki. Glede prostora Za kresijo, ki je danes prava podrtija, polna nesnage in nereda, pa se sklene pozvati deželno sodišče, da iz sanitarnih in tujsko- prometnih ozirov napravi tu red in snago, kakor zahteva to ugled mesta in predpisi. Glede prevoza botnikov in poškodovancev iz mesta ali iz kolodvo- ra v bolnico se odstopi akt zdravstve- nemu referentu, da sporazumno z mestnim fizikatom stvar prostudira in stavi predloge. Obcitiska podietja. Porooevalec Leskov&ek poroča, da prosi Okol. ob- čina za postavitev treh hidrantov, cne- ga v Zg. Hudinji in dveh v Sp. Hu- dinji. Še LASTNI DOM«, registr. kredit- ne in stavbene zadruge z o. z. v Ga- bei-ju pri Cel"ju, se vrši v torek, dne 21..t.iii. ob 17. uri v zadružni pisarnl V 'Oelju. PreSernova ul. 15. VREMEMBA POSESTI. Hišo s pripadajoeim vrtom na Lavi je kupil od ge. Marije Sagadinove stavbenit g. Vrinko Kukovec. PRESELITEV 0BRTI. Lončar- ski mojster Ignac Paušer je preselil svojo loncarsko obrt iz Kapucinske ulice št. 1 v hotel -Pri kroni« na Ljuh1- ljansk'i cesti. IZ DRŽAVmvM ZDRAVILIŠOA V L0KIWMU PHI DUBROVNIKU, pošiljajo svojeem in prijateljem pri~ srčne pozdrave in želijo vesele vefiko- nocne praznike spodaj podpisani slo- venski šolarji iz Celja. Obonem se to- plo zahvaljujemo g. primariju dr. I. Raispu, ki se je zavzel za nas bolne in poskrbel za to, da dobimo v mitem južnem podnebju zopet potrebno ljubo zdravje. Bog plačaj! — Bevc Rihard,- Bradač Drago, Cergol Dorče, Dintin- jaiia Vladimir, Dobrajc Josip, FilaiS Vilko, Pak Joško, Pegan Viktor, Strm- šek Rupert in Umek Stanko. CELJSKE BRIVNIGE borfo na velikonočno nedeljo zaprte, na veliko- notrni pondeljek pa odprte od 8. do li. ure dopodne. ^'-i'-i-i'^ISI NOČNU LEKARNIŠKO SLUŽBO iraa prihodnji teden lekarna »Pri Ma- ri ji pomagaj« na Glavnem trgu. NAJEMNINSKI DAVEK ZA LE- TO 1925.126. (Rasglas.) Davčno okraj- no oblasivo Celje in Brežice razglaša z dopisom št. 198. z dne 20. marca 1925 slodeče: »Pri davcnem okrajnem oblastvu v Celju so od 1. do 15. apri- la t. 1. na vpogled razgrnjeni predpi- sani izkazi o odmeri najemninskega davka za daveno teto 1925./26. O tem se tem potom obvesčajo vsi prizadeti hišni posestniki, da postane predpifl najmarine pravomooen za one obve- zance, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled ne vlože ugovora pri davc- nem okrajnem oblastvu v Celju, ne dtf bi se jim izročili posebni plačilni na- logi, Vsak ugovor se mora kolkovati s koükom za 20 Dion.« — Mostni magi- strat celjski, dne 1. aprila 1925. — Za župana: Šubic s. r. IZGUBILA je dne 9. aprila v föfa- tije Gubca uKci neka služkinja 100- dinarski bankovec ter prosi poštenega najditelja, naj ga vrne v upravi lista. V KONCERTNI KAVARNI >CEN- TRAL* V CELJU se vrše vsak večer, salonski koncerti češkega kvinteta iz Präge z Jazs-Band vTogami. 3® Gledal»«e. Reverie at: '"' Petek J7. aprila ob 20.: Masarykota proslava. MASARYKOVA PROSLAVA Vj CELJU. V petek, dne 17. t. in. ob 20. uri se vrši v Mestnem gledališču \ Ge- Tju proslava Masarykovega jubileja s predavanjem g. urednika Borka it Maribora ter sodelovanjem ljubljanr skega opernega kvarteta in orkestra1 celjske Glasbene Matice. BORIS PUT J ATA f. V sredo, dne 8. t. m. je nmrt v ruski bolnici v Pan- oevn po daljšeni trpljonju g. Boris Vladimirovič Putjata, režiser in clan Narodnega gledališča ˇ Ljubljani. Putjata je bil clan ljubfianskega gle- dališča od 1. 1920. dalje. Spočetka je igral v ruskem jcziku, kmalu pa si je osvojil naš jezik in postal eden našiK najodfičnejših odrskih umetnikov. Kot ruski begunec jo iskreno vzljubil na- so domovino in njeno ljudstvo, ki mu je v obilni meri vracalo njegovo lju- bezen. Že 1. 1923. je težko zbolel, a je Spirit OS0 cforilnl, suhe In olj. barve, karboUneJ, olje proll srnhu, lakl, čoplči ltd cdlno pri tvrdk! 20 FRANC CUK, 3 Celje, PrcSernova ullca 8Tako pa se to zclišče v zndnjem času izrablja tako, rla ni dežele, ne sta- nn. ne mesta, ne gradu, ne trga, ne v.im' in ne se!"a. nobene hi.se, v kateri bi se ne dobüo neizrečene množine srnidecih tobakovib ljudi. Prišlo pa je zv tako da let1, da no kadi jo samo mo- ski, murvec hidi ženske, katerim ka- jonje 1a.ko prisloja, kakor medvedu pi- skanje. da. celo smrkavi pobje. kato- rim vše osfanki palic tiee v hlacah, no- sijo v gobnn tobacno pipo. žvecejo to- bak in pa ka.de.«' Odsovorni urednik: liado Pečnik. Iz(yftja in Uska: Zvezna tiskarna, Celte Klobuhe fine volnene 0in99--, boljše Din 125-, fine iz dlake Din 220'-, najfinejšc »ITA1 Din 290-, fontoveke vol- nenc Din 70-, slam- nike 2a go»porie in saute po Din 30-, 36 -, 45- in 60- prodaja yeletrgovina .._ R Stermecki, Celje. jKdor pride z viakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povmitev vornje. <;.Cenik zastonj. Trgovci cngros cene. Javna zahvala. Spodaj podpisana se zahvaljujeva gospodu primariju dr. RajSpu, ki se je res nad vse potrudil in nama ozdravil najina sinčka, ko sta bila hudo bolana na škrlatici. Bilo je malo upanja, da bosta ozdravela. Hvaja tudi sestram v bolniänici za njih trud, posebno sestri Saleziji. Hvaležna Marija in Drago Korosec. GORENJE St. 7, Rečica ob Paki. Graščinsko posestvo s pripravnimi slavhami aa industrijo, lastno elektricno napravo, 10 oralov zemlje, 10min. od železniške postaje, kakor tudi več drugih objektov inia poceni v prodaji Lovro Crc- možnik, Ceije, Prešernova ulica štev. 19. Jaboičnik ia okrog 10 poljakov 2 proda P e r c, Celje - Zavodna. iščem lepo prazno SO B O s kopalnico proti visoki najemnini. Naslov v upravi. 4 SluziiQ dobijo: mixar, kočijaž, konjaki hlapec pri P. M a j d i č, Ceije. Proda se na graščini »Podgrad« pri Vranskem: suiilnica xa hmolj, dimeljski plug, sladka krma. Pojasnila da trgovina »Merkur«, Celje. Sladko, prwovrstno seno neprešano, je naprodaj v Lipah pri Štorah. — Pojasnila daje K. ČEČ, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 6. Hörn pa na Ugühoiiücni pandeljek? Vsi, ki ste radi dobre volje, v Št. Peter k Sribarju po pirhe, kjer igra prvovrstni taniburaški zbor iz Litije. Naprodaj ja 5000 močnih httKlje^ žtoliov* folding1. Naslov pove uprava lista. Lepa meblovana soba za oddati Na okopih št. 9 I. VcliiioflOČM pozdraV! öWorik^ Vcrank (rno in tttarcno piVo Vcdno skit n- Vrslna uaraVna Vina, pristne HfaujsH« ====== ijiobase. =¦¦¦ Gostilfta Schara, UMn. Sed!a*»ji! Sedlarji! Zelo ugodno se proda skoro popolnoma nov šivalni stroj za štepanje s špago. Lahko se štepa tudi s 2 sukancem. I I.Llkar, Celje, Zrinjsko Frankopanka 5. BrivniGa na Kralja Petra cesti 27, lastnik: Matifa Bukovdan, se priporoča. Postrežba dobra in čista. Sprejme tudi britve v brušenje. Mesarsfti učenec 3 ae sppejme takoj. 1 Karol Zdoflšek, mesar5 Vransko. PRESELITEV OBRTI. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo LONČARSKO OBRT Iz Kapucinske ullce St. 1 na Ljubljansko cesto v hotel »Krona« na dvorlšču. Priporočam se svojim cenj. odjemal- cem še za nadaljnjo naklonjenost Ignac Paušer, lončarski mojster. Dne 8. aprila 1.1. se je v Pančevu pretrgala nitživljenja enemu naših iskrenih prijateljev. Rešen je bil trpljenja naš veliki igralec- umetnik in režiser gosp. Boris iiirovič Piin Prihajal je v Celje z velikim veseljem in Ijtibeznijo vedno, kadar smo ga zaprosili. Slava njegovemu spominu! Mestiio g]Ldo!iscß v Celju. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš iskreno Ijubljeni, sreno dobri soprog, oziroma očc in tast, gospod Moric Rauch trgovec In HiSrti posestnil«: danes, dne 9. aprila, ob V22. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti boguvdano prcminul. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto, dne 11. aPri|a ob 2. uri popoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča svečano blagoslovili ter se istotam položili v družinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bodo brala v torek, dne 14. aprila od 7. uri zju^raj v Marijini cerkvi. Celje, dnc 9. aprila 1925. Roza Rauch roj. Schimonz, soproga. Frici Brück roj. Rauch Reinhold Rauch Dr. Pavel Brück hei. Walter Rauch Z(*> sinova. Sfcev. 3; »NOVA' DOBS« Stran 5' VESELE VELIKOMOČME PRAZNIKE Ä. L. — !>.;. S.: Sedemdeset ur zasut. i'Resnirua volikonočna povest.) Janko jo bii stasit, lep mladenie, za katerim so se dekfieo prav rade ozirale. ko .jo korakal skozi vas. Janko je to dobro vedel, vondar so ni zmenil za nobeno. Doina je imel že izbrano svojo izvol.ionko, katero jo mislil po- setiti o velikonoenih praznikiih, nakar bi se vršila poroka. Kadar so ,je Janko doniLstil, da bo postala Rezika knialu njcgova Ijublje- na žcuica, bi vsakokraf najraje veselja poskoril in glasno zaukal. Mladi ženin .it1 bi! mizar, v enem tednu je name- ravaf rdpotovati k stari mater i. kate- re edinoc in opoj'a j Vode, samo požirek vode!« jo vz- dihoval Janko. V zelonem domaeem gozdu je sli.šii! švimljanje potooka, m-r- zel. kristaliio öist studonec, pri kate- rem et z delom. Ka- ko prismio so jo Janko Bogu zahva- Ijeval. Nekoliko ga je navdajafo upa- nje na rešitev, potem se ga je pa lotil div,y obup. Koliko ca,sa bo mogel so vztrajati v svojem grobu. brez grižlja- ja kruba. broz ka.pljice vode, brez sve- žega zraka! I'd jo so postali trdi in ne- okretui. Leno in wispano je teksa kri po žilab, grozna zoja ga je mučila. Žepna ura, edina declščina po (K;otu. je tikr.la tako oudno, tako glas- no. Janko je imel pri sebi nekaj vži- galic, prižgal je eno tor pogh^dal. na. uro. Sele pet! Kako poTžovo leze cas in on jo so vedno vjetnik. Ali bo po- zdravil zopc-i zlato solnre? Bo-U so en- krat pritisnil svoje drage na sree? Kaj je'to? Okrog njega jo vse. utibnilo. Morda je že nastala nor? — Žrtvovat je drugo vžigalico. Osem! Sole osem in tovarisi so že prenehali z delom. Kako ga morejo tako kruto pu- stiti grozni usodi in brezskrbno spati. iiP iikanje ure je so slišal. Spati ni mo- gcl. Sedaj ve, da mora umroti, ne da bi se poslovi! od svojih. Utrnjeno in pretrgano je inrinral: Z BoRom maii! Z Bogom moja draga!« Slikat si jo žalost in tugo, ki jo bosto öl» utili obe ženi, ko jima bo- do sporoeili njegovo smrt, s strahom je mislil. kdo bo proživljal mater, ka- tcri je bil edina opora. Domislil se je starib dogodkov izza otroSikb tet. Ka- ko sročon je bil. Kdo bi mu teda.j rekel, da bo umii na U\k naoin. Da.vno so jo moralo s;e zdaniti je premLšljal. Kjo so ostali tovarisi.? Ali so se navelieali odnašati tciike kamene? Tie bi jim Tali- ko povedal, da živi. Zaman želje, za- man upanje. Janko je imel samo še eno vžigalico. Ko jo je hotel prlžgati, so jo ura nstavila. V tej tisini in samo- ti se jnu ;e zd.ela nsoda tern groznejša. Obup ga je popolnoma obvladal. Po dosgein oasu jo zaslišal zopot glasove in ropot kamen ja. Vedel je, da so zo- pot zaeeli z delom. a upanja na resitev ni ver iniol. Žeja jo postala neznosna. lakolo ni obcutil. Otrplosl se ga je lo- tovala. Dan jo proses, a resen ni bil. Kor je vse utihnilo, je vedel Janko, da. je objola zomljo zo])et nor, druga noč, katero mora prebiti v kamen item grolni. ZaOel je moliti, a njegovo bese- de so izzv(;iielc v divjem joku. Tudi to noo. ni mogel spati, žeja je postajala neznosnejša. Ponavrjal je le eno bese- do: »Vode, vode!« Tretji dan je napočil, malomarno so zaooli delavci z delom. Po njihovem prepru-anju je bil Janko že davno mrtev, ako sc mrtveca eno uro preje ali pozneje izkoplje. je vseeno. Apa- tija ga je objela. Trpljenje ne more vec dofgo trajati. Dozdovalo se mu je, da so na par krajih odnesli že veliko groblje, ker je slišal glasove čisto raz- loono. Počasi je potokel tudi tretji dan, kateroga je preživel Janko v svoji jooi, tretja grozna noe je nastopila. * * * Ko se je zaoefo zoriti, je prisla stara žena v žalni obleki v vas, ki so je opirala na lepo deklico. Žcnama se je cilalo na obrazu, da sta zelo ne- srecni, obleka je bila prasna, kar je pričalo o dolgi hoji. Stara žena je želola govoriti z zu- panom in pripomnila: »Mati pone- sreconcova sem. Z njegovo nevesto sva prišli, da ga spromivc k zadnjemu po- oitku. Kjc leLi na mrtvaskem odru?* > Niso ga še izkopali«, je odvrnil mož. »Ve.oi.no kamen ja so že odstra- nili. .oonesi'cceneevega trupla pa še niso nasfi.-j Na matorino prosnjo so jo peljali na kraj nosrece. >Moj Janko, moj edi- nec!< je klicala oliupno mati. Glas, ki JKarel Russe: A- Hvaležni svetnik, (Poslovenil P. H.) (DaljeO »HvaJjeii bodi Jezus Kri«tus — xg'odaj si v sta la. Pepicalc »Na veke, amen! — Res je, na vse zgo^aj.r »Povej mi. kaj si sklenila? Ali bos te* vedno tako žaJovala?* tiloboko ;j(» znvzdiJmila in odgovo- risa: »Ne, Lucok: nočo.in voc. V it old teg.i ne vidi rad. Prav si imel zadnjic. In smrtneRa grolia . . . tudi ne sto- rim.* 'Mladeniču so zasijale oči. Hrloj. d^ sem uganil!« je v/lclik- nil-zjnagom^no. >l)obro sem poznal Vitolda in on mene. Pa saj ni cuda. ko sva. bila tako dobra prijateTja. — Kai greš v vas? Tndi jaz sem se baš mislil yrniti.isel sem gledat po polju; izvrst- na let in a se nam obeta.»- Stopala sta pooasi proti. vasi; kraj pota jo ovotel modri ostrožnik, okoli njega so breneafe eebele in srfo- tali aietulji. *G\oi Pepica, kako jo vse v pri- rcdi veselo lopoga jutra! Ptioice pre- pevajo, elovek bi najrajši z njimi za- pei, kaj no?«: Ifotola jo reoi: no. pa se jo takoj spornnila pisma. Odgovorifa je: ?Da . . . krasno je!^ in se ozrla po valu- jofrh poijanali in y sinje visaye. Na- enkrat ji je prišlo spoznanje, da je yse to v resniei loj)o in da ji je Vitold do- \olil. da se toga veseli. Lu.cek Rembovski je pa nadaTje- val nekani voselo in hlastno: »Nekdaj si lepše pela nego te ptioice in misliin, da bi mora la spot začeti. Kadar sem. sfopal za plugom. se jo eula. tvoja pe- sem skozi v«o vas tja von na pofje. Po- skusi spot peti — svetujern ti in Vi- told bi ti isto svetoval. Rad je poslu- šal tvoj glas; zato mu vča-si zapoj, da te čuje goi'i pri Bogu. In kako si zna- la plesati — no, morda zarajaš pri dožotkib. Za tisti dan te jirasim, da mi dovoliš vsaj en pies. Kako si mlada i\\ sopa! Zato živi in se radii j, Pepica, in ee pride kdaj pošten mladenie in to pj'osi za roko — —« »Nehaj!« rece Pepica in obraz se ji zresni. »Toga ne storim nikdar.« Mladenie. osupno im naglo pri- kima. ^Prav imas. Tudi so ni itas, da govorimo o tern. Mislil sem le: pozne- .jo, morda erez dolgo frisa. In pa ko bi rrišel kdo. ki bi bil vreden Vitolda.« * * * Vaški kovae. Anton Omerok jo slaf pri nakovalu. lJlamen mu je ob- soval kropko, širokopleeo postavo. dedal ;o Rvdo in bil vos sajast kot er- ni mož. ki sirašijo matere doco z njim. Pri loin pa je bil vesel kot otrok. Vsak- do v vasi je to labko opazil. Kajti ko je vzel žarci:i žetezni drog iz ognja, pa položil na nakovalo in ndaril s težkim kladivoni uanj, je grmelo in pelo kot so rukdar poprej. da se je slišalo po vsr.j vasi. »Psja krf-v!« — čuj, kako udar- ja khidivo in lete iskre! — »Kakšno seselje tutim v vseh udih! Si>et imam svoje dete, Pepico! Ko bi poznal svet- nika. ki je izpreobrni! njeno sree —• nikdar vee no bi molil k drugemu in svoro bi mu poklonil, debelo kot jo to- le zelozo!" Afi kovHv- ni slutil. da jo pomagal sain sv. \rojtoli — najbol.i pozabljeni. svetnik v v.soj okoliei. Pej)ica Ginerko- va je postala elsto drugaena. SUila se je k delu, poskušala spot poslušati ve- selo ptiejo pelje, jelii se z ljudmi po- menkovati in tupatam se jo tudi že uašmejala. Kmalu se ji ni bilo treba nie, več siliti, vedno bolj se je probu- jala v njej stara narava. In nekega due jo na travniku, ko so obraoali se- no, jola tiho peti otožno poljsko na- I'odno pesom. Grabtjo so ji padlo iz rok, Uiko se je ustrasila, da se je spozabila in za- öela poti; sreo ji ni dalo prej mini, da je vprašala Vitolda. Toeno je dospol odgovor iz nebes: naj le veselo poje, ker so toga no raduje samo on, ampak vsa nd)esa, ki jim je vsee vesolo sree. Isto ji je dejaf tudi Lueek Rem- bovski. Bil jo bistro glave. zalo je skle- Tiila, da bo odslej vondarlo lep.se rav- nala z njim. Njena vesela pesein je odmevala kakor nokdaj preko va.ških vrtov, da jo bilo voseljo poslnsatk vines Pa je kropko pelo kladivo, ki ga je obraeala mi.sieasla roka njonega vo- •selega oeeta: zdelo se je, daboee nje- no pesem po svoje .spremljati. Kadar so ji je zdelo potrebno, je dopisovala z nebesi; sv. Vojteh je bil tudi nadalje prav ushižen pismonoša in Vitold ji .ie na vsako pLsmo iocno in razloeno odgovarjal. Nekoe pa. bilo jo tik pred zotvijo, je našla Pepica listek. ki jo je prosjl. naj mod žetvijo ne pi- šo. kor ima sv. Vojteh prevee po.sla '/. dolnvei na pofju. S(>voda. lo jo bilo ci.sto naravno. \'ihutega Ki bilo prišlo njeno pLsmo moi'da celo v nepoklicane roke. Dekli- fia je torej sklenila. da za nekaj časa ln'oneha dopisGvati z nel>esi. Ko pa jo pri sol ens zetve. tako ni utegnita mi sliti na svoje skrivne potrebe, ker jo bilo dela na polju erez glavo in jo mo vala tudi on a. biti prav pridna. Ko jo prišel Lueek Rembovski s blapci do njive, kjer je stal svetnik, in so kosei hotcti prieeti z delom, je prvi lilapoe r.aklol in se obrnil k gospo- darju: 'Glejte, to je res nesramno. lzho- dili so vam kar celo pot skozi žito tja do svetnika.« >.L,o pusti. Peter,« je odgovoril mladi kmet, »tudi jaz sem se že dosti jozil in sem se zakfrl, da boeem prp- ?.ati na tega malopridneža, dokler gn no dobim v pest.«-- -Kaj ga poznate, gospp'dar?« Lueek je prijel za koso. »Kar za- enimo ~ eim hitrejo pokosimo, tern prej slavimo dožetke. Plesali boste. doklor se bo vam in deklicam ljubtto.*- (Dalje prihodnilč.) Btran 6. »NOVA DOBA« Štev. 39. je priliajal iz krvaveöega materinega srca, je slišal sin. »Mati, so sem živl« Je zaklical Janko. Kakor je bil* glas slaboten, ga *Živi«, je zakticala, »usmilite se je slisala mati. ga, rešite ga, pomislite, edini sin je, moja edina p.pmoč in tolažba na stara leta!« Po teh besedah je začela s slabot- nimi rokarai odmetavati kamenje, raa- teriuska Ijubezen ji je dajala never- jetno moč, Rezika ji je krepko poma- gala. Zgled obeh žen je razvnel tudi 'delavce. Clez dve uri je bil Janko prost, ko je bil sedemdeset ur živ zakopan. Popolnoma je jtmagal, s slabot- n'im glasom je prosit za vodo, ki jo jö željno pil v dolgih pozirkih. Šelo po- tem je popisal neznosno trpljenje in strah. ki ga je preživef v kamniti krsti. Mati in Rezika sta ga ljubeznivo feožali in poTjubovali. Skupno so se podali domov, kjer so praznovali najsrečnejše velikonoč- ne praznike. Kmalu po Veliki noči sta se poroeila Janko in Rezika, ki še se- 'daj srečno živita v krogu svojih zdra- yih in pridnih otrok. 7ÄHTMJTE poviod: BARVOÄLELÜ7Ä EDtNl DOM AC IZDELEKl E. L.: Fozna sreca. ¦Vdovo Milojevko so imenovali v ;vasi mučenico, katero je vedno zasle- Üovala kruta nsoda. Vedno ni bilo nebo nad njo tako pblačno, njeni starsi so bili bogati, ugledni ljudje. ki so svojo hčerko lju- foili nadvse. ko so izgubili svoje ostale ptroke že zgodaj. Dobri star&i so kmalu umrti in 'dedinjo čednega posestva, lepo Liziko. so začeli obiskovati snubaci. Lizika je biJa mlada in neizku- sena, nobenega ni imela» ki bi ji sve- toval. Mladi Miloje jo je z lepo posta- .vo in prifiznjenim govorjenjem popol- iioma očaral; postala jo njegova žena. (Prekmalu se je kesala tega koraka. Lopi Miloje^ ki se ji je bil znal ßladko prilizovati, je bil trd in etrog mož, prepiral se je s posE, ki niso ho- teli ubogali in pridno delati. .Zanesljiva Blužinčad je zapustila posestvo, pri&li pa so leni in uporljivi posli. Mladi kmet je bil atalen gostilni- eki gost, tain je zapil in zaigral doto flvoje uboge žene. Vso to pa Miloju he ni zadoetova- lo. Kakor kamen, ki se je sprožil na yrhu gore, fee je valil vedno hitreje v prepad. Na svojih pogostih posečanjih mesta se je seznanil z izpridenimi Jjudmi, ki so ga skleniK popolnoma ngonobiti. Gospodarstvo je 61o vidoma rako- vo pot. Miloje je začel prodajati njive in travnike, da se je lahko še nadalje udajal razkosnemu življenju, končno fje morala Lizika doživeti, da se je pro- dato posestvo na javni dražbi. Predno pa je bilo prodano, je Miloje pobral le ves ostali denar in zbežal. Položaj zapuščene žene je bil ne- popisno žalosten, slabši kakor če bi postala vdova, otroci pomitovanja vrednejši od sirot; te se vsaj lahko z ljubeznijo in spoštovanjem spominja- Jo rajnega moža in očeta. Kaka ču- fitva so navdajala Liziko, ko je pre- misljala, kako ji je poplačal njen mož zaupanje in ljubezen. Kakor rg je krčilo njeno srce ža- losti, ni izustila nobene žal bosede. Bleda, Tiki mramornatemu kipu je prisostvovala. z najmlajšo hčerko v naročju, prodaji. Nekdaj evotoče, lopo urejeno posestvo, je bilo zapuščeno ter ga je kupil nek bogat kmet za smešno ceno. Ko so bill iz kupnine dolgovi in stroski poravnani, je ostalo Liziki le par stotakov. Kaj hoče početi? Vso ob- upano je potolažil župan, rekoč: »Ne obupajte, ljiiba Milojevka, čeprav ste sedaj revna, boste imeli vendar manj skrbi in žalosti, skledica sočivja, ki jo zavžijete v mini, tekne boljše, kakor pitan vol", povžit s srdom. Kaj mislite storiti?« »Kupiti nameravam kočico stare- ga Bratka, ki stoji od njegove smrti prazna, ako mi jo bodo dedici poceni dali«, je odvrnila žena. »K hišici spa- da tudi pežčena jama; vsak dan bi lahko peljafa voziček poska v mesto ter ga tarn prodala.« Župan je pohvalil njeiio namero, z'njegovim posrodovanjem so prodali dediči kočo in janio ubogi ženici po nizki ceni. Lizika je plačala nakupni- no, ostalo pa se je zavezafo obresto- vati in v malih obrokih odplačevati. Kmalu se je preselila z otroci v hišico in delala za dva. Najstarejša hcerka 'Marica je bila nežna, fina de- klica, ki ni bila za težka dela. Veliko ročnost pa je kazala pri šivanju in gQspodinjslvu, čuvala je tudi najmnai- šo sestrico. Zjntraj je skuh'ala prežganko, napravila mlajše otroke in pomila skledice, predno je odšla v solo. Mati pa se je podafa, po zajtrku v par kilo- ¦ raetrov oddaljeno mesto. Zvesti pes je vlekel s peskom naloženi voziček, Mi- lojevka je potiskala. Zvečer se je po navadi vračala domov. Za pesek je iz- tržila malo vsotico dinarjev, veselila se je in upala na lepšo bodočnost. Varčno je živela, tako da je prvo četrtletje plačala ne Te obresti, temveč tudi nekoliko glaMiice. Polcti in pozimi, v mrazu in vro- čini, je živela svojemu poslu. V mali košarici je nesla s seboj kruh, opofdne sta ga delila z zvestim psom. Meščani so imcli radi tiho ženo z otožnim po- gledom. V zimskem mrazu je pokrep- čala marBikatera usmiljena Rospodi- nja ubogo ženo z vročo kavo ali dobro juho, v poletni vročini so ji ponudifi osvežujoče pijače. Dve led sta minuli. Na Veliko noč je peljala mati otroke praznično oble- čene v cerkev. Svetle solze so ji nama- kale Tica, ko je gledala na svojo deco tor mislila na boljše case. Glas orgel jo vplival pomirjevalno nanjo. Ko so se vračali iz cerkve, je trcifa na pragu z nekim možem, ki je bil zavit v uma- zane cunje. Pogledala ga je in s_trahu okamenela. Hotela je izpregovoriti, a' besodo ji nisc šle iz grla. Ta propali berač in potepuh je bil njen mož, oce njenih ctrok. Mifoje jt> spoznal svojo ženo na hip. Jzurjen glumač je bil, da no bi vedel, kake strune naj napne, da bo zanj koristnejše. HIinil je skesanega grešnika, ganil do solz pohlevno Ma- rico, vzbudil eočutje ostalih in se z njimi vrnil1 domov. Bolezen in propa- lost sta mu gledali iz oci, sredi govo- ra ga je napadel hud kašelj, krvave kaplje so mu kapale iz ust. Težek boj je bojevala Lizika. Najrajse bi mu po- kazala \rata, a bil je njen mož, oče njenih otrok, ne sme ga pahniti od sebe! Potepuh je ostal" doma. Spočetka je bil skromen, z vsem zadovoljen, za' V8e hvaležen, kmalu pa se je spreme- nil. Zabavljal je čez preprosto hrano in zahjeval denar. Lizika ga mu ni hotela dati. »Čemu ti bo denar? Na novo sem te oblekta, dajem ti hrano, vnebovpi- joč greh bi bil, ako bi nosil moj težko prihranjenf denar v gastilno!« ga je zavrnila. Miloje je molčal, ko pa 'je odšla žena drugo jutro z doma in Marica k Ktari ši.vilji, kjer se je učila, je poslal otrokn proc, prebrskal vse stanovanje, da bi prisel do denarja. Lizika pa ga je iz previdnosti shranila pri županu. Zvečer je ničvrednež presenetil ženo z izjavo, da je sit pohajkovanja in da bo drugo jutro peljal sam pesek v mpsto. ?;pna je privolila, prodal ]o pesek nekrmu trgovcu za sTepo ceno, podal SR v zqranjarno ter se napil do neza- vosti. Nekaj fantalinov si je privošcilo salo, da so mu napravili z ogljem brke in brado ler ga položili v voziček. Pes jc petjal cudno breme domov med strašnim deževjem. Ko je prišel pija- nec do doma, je bil premočen do kože. Grenko trpljenje se je pričelo za ubogo ženo. l^rezsrčnež je zastavil in prodal vse, kar ni bilo pribitega, da se je le napil. Niti prošnje, niti opomini, niti pretnje niso nič izdale. Lizika je biTa vsa obupana. Milojevo stanje se je ta- ko poslabaalo, da se je moral vleči v postelj; otrokom sicer ni mogel več odjedati kruha in ga nositi v gostilno, prikazale pa so se od vseh strani ter- jatve, ki so pokazafe, kako lahkomi- selno in brezvestno se je Miloje za- dolžil. Lizika je plačala moževe dol- gove. Ko pa je prišlo jesensko četrt- letje ni mogla prvič odšteti obresti. Milojeva bolezen je trajala več tednov. Zdravnik in lekarnar sta stala velike vsole, kalerih Lizika ni zmagovala. Ko jo umrl februarja Miloje, je bila vdova strašno zadolžena, pogreb- ni stroški so dolg še pomnožili. V skrbeh je zrfa Lizika v bodoč- nost. Freizkusnja se se\ ni končala. Skrlatica je izbruhnila v vasi in zbo- leii so tiidi njeni otroci. Čez devet dni je umrla Marica. Žalostna mati je po- kleknil'a h krsti in rekla: »Blagor te- bi! Ako l)i morala tako bedno živeti, kakor jaz, zahvali Boga, da te je po- klical k sebi!« Ko so ozdravili otroci za silo, je začela vdova zopet s kupčijo, toda čez nekaj tednov je zmanjkato peska in Lizika je naletela na rumeni kre- rnenec. »Bog me je zapustils je jadiko- vala. »Sedaj sem brez zaslužka, ako liodini na dnino, ne bom mogla otrok preživljati.« Vrgla je lopato od sebe in bridko jokala. Komaj so zvedefi Bratkovi de- tliči, da je pesek pošel, so sklenüi jamo sami izkoristiti. »Kdor zna stvar ^dobro prijeti, zasluži veliko denarja«, je menu oden njih. »Milojevka ne'bi znala tega, dolž- na je obresti in Se nekaj gfavnice, pro- dajmo ji hišo in jo kupimo.« Liziko so prijeli za denar. Zaman je prosila nesrečna žena, povsod pro- sila pomoči, a ni bila nikjer ush'sana. Potrta in tiha je šla vdova k jami in začela s starejšim sinom kopati. Župan. kaleremu se je žena smilila, jo je spremil tja ter jo tofazil. Meha- nično je Lizika metala kremenov pe- sek na voz. Naenkrat je zadela ob ne- kaj trdega, dvignila je temnorujav kamen, velik kakor otroška glava. »Mati, kakšen čuden kamen«, je pripomnil deček. Z lopato je odbil majhen košček, ki se je svetü nežno, rumenkastobeTo. »Poglcjte,- gospod župan, kako Ipp, eist kamen je«, je rekel. Xnpan je ogledoval kamen in raz- jasnil se mu je obraz. »Kadar je sila najvecja, je pomoc najWizja«, je ga- »jen vzkliknil. Našli ste velik kos naj- lepšega mlečnega jantarja. Gotovo ga bo kdo kupil in vam plačal lepo vsoto.« Vdova se je prijefa razburjena za čelo ter vprašala: »Koliko bi bil pač vreden?« »Koliko je natanko vreden, ne vem, gotovo pa vec tisoeakov«, je od- govoril župan. »Gospod grajščak je iz- vrsten poznavalec, öel bom k njemu in mu pokazal kamen.« Lizika je zamrmrala: >NajbVze ni jantar, tisti je rumen, ta ima pa mTečno barvo.« Župan jo je zavrnil: »Mlečni ifan- tar je zelo redek in drag. Pojdiito mir- no domov. Vaš sin naj me pa spremi k grajščaku. Zavij kamen lepo v ma- terin predpasnik in pazi, da ti ne pa- de na tla.« Graščak je bil vzhičen nad kras- nim kamenom. Župan mu je v krat- kili besedah opisal vdovino usodo. Globoko ganjen ga je grajščak poslu- šal, odprT je blagajno in nastel lepo vsoto na račun, ostalo pa izplaca, ko ga bo dal v prestolici preceniti. Čez eno uro je jokala Milojevka solze vpselja. Bratkovim dedičem je izplacafa vse obresti, glavnico in po- ravnala sodnijske stroške. ^ Grajščak je kupil tudi jamo za vi- floko vsoto. Zopet so naznanjali velikonočni zvonovi praznik vstajenja in veselja, Tokrat pa je praznovala Milojevka po tolikih težkih udareih na krasnem po- sestvu s svojimi ljuWjenci najveselej- so Veliko noč. Desetletja so pretekla, Lizika je postala babica, radostno pripoveduje svoje življenje in kako je našla — pozno srečo. Usakoupsfne nasloue dobite pri »POSREDOVALCU«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Velikonočni pozdravi naših fantov. VALJEVO. Vesele velikonočne praznike žete slovenski fantje 5. peš. puka iz • Valjeva v Srbiji staršem,- znancem in vsem slovenskim dekle- tom! — Polde Vižnar, Rudolf Straus, Rudolf Hribar, Roman Kramberger, Avgust Jurjovc, vsi iz Gelja; Damijan Majzidovšek, Vojnik pri Gelju; Ivan Vuček, Dobova pri Celju; Ivan Sodin* FrankoJovo; Ivan Kukovič, Grobelno; Ludvik Kerner, Nova cerkev; Vinko Dernikovic, Bizeljsko; Ivan Globokar, v^iniliel-Žnženberk; Jakob Povh, Do- brna pri Gelju; Anton Nadu, Dolenj- sko; Ivan Mlaker, Ponikva ob juž. i.; Alojz Škorjanc, Male Liplenje; Afojs Lunder, Mafe Liplenje; Ivan Braue, Jesenico; Silvo Praunseis, Ljubljana; Andre j1 Sever, Ljubljana; Mar jo Hro- vatin, Ljubljana; Alojz Strgar, DoJ. Slivnica; Karl Zupanc, Laško; Milan Pirc, Maribor; Koštomaj Anton, Ge- lje; Leopold Maince, Mirna (Dolen}- sko); Janez Hrovat, Skocijan; Franc Oblak, Zabukovca; Valentin Javorsekf Medvode pri Liubfjani; Ferdinand Dernovšek. Laško; narednik Ivan Emeršič. iMaribor; Stanislav Gerl^, Ljubljana; Franc Žlak, Hrastnik; Iv. Arlič, Skale-Velenje; Jakob Planinsek, Petrovče; Janez Černe, Groblje; Adam Gračner. Št. Jurij ob juž. žel.; AIojz Kouar, Dev. Mar. v Polju; Anton Mla- kar, bkocijan; Franc Stele, Zalog; Viktor Jeriha, Zadvor; Franc Flaj«^ Žalec; Franc Mirnik, Trnovlje pri Ge» lju; Dänijel Daničič, Gresnice; Rudolf Ropan, Ljubečna; Jakob Pilih, Trnot- lje; Stefan Pilih, Trnovlje. % VALJEVO. Veseie velikono&i* praznike želita vsem bratom in «e- stram v »Orjuni« Rudoff Hribar i» Rudolf Laharnar iz Colja, služeča pri 5. pespolku v Valjevu. j V,4L,/#V0. SlovGjtiski fantje pri 12. pespolku in 17. artiljerijskem po3h ku v Valjevu žeTimo svojim očetom in materam ter vsem znanim slovenskiro1 dekletam in fantom vesele vehkonočnc praznike! — Pešci: Ivo Žvizej, Franjo Zalubereek, Vinko Žerjav, Karol Zi>- panc in Ivan Fanfer. Artiljeristi: Al- bin Perger, Franjo Gajsek in Janko Posič. ZAGREB. V imenu vseh' sloYen- skih fantov artiferijskog polka IV. ai^- mijske oblasti v Zagrebu želimo ts««» čitateljcm »Nove Dobe« vesele veliko- nočne praznike! — Kristijan Rasmaii,, Store; Albin Hriberšnik, Sv. Peter ^i Sav. dol.; Anton Cater, Celje; Fraxm Kralj, Zalec; Martin Cvikl, Žaleo; Herman Lesjak, Ribnica na Poh.; Al» Klun, Ribnica na Dol.; Josip Korošec, St. Janž; Ivan Jernejc, Ljubljana; Al- bert Reš, Vrhnika; Franjo Kneag, Kranj; Valentin Kavčič, Škofja Loka; Ferdinand Kurnik, Slov. Gor.; Martin Šikulec, Virje; Ljudevit Lonncar, S»- šak; Ignac Andofsek, Dol. vas; Anton1 Gorjup, Hrastnik; Jože Urbanči«, Poljčane; Rupert Grabner, Slov. Gra- dec; Ivan Jakopin, Ljubljana; Anton Gorlsek, Trbovlje. MAVROVO. Slovene!, shižeči r Ö. četi 21. pešpolka v Mavrovih Hanovib' (Macedonija) želijo vesele velikonoff- ne praznike in obilo pisank vsem či« tatcljem, svojim staršem in prijate- ljem, posebno pa našim ljubim in brhkim Slovenkam. — KapTarji: An- ton Oset, Anton Uršič, Avgust Golež iz St. Jurja ob j. ž.? Joško Jazbinšek iz Celja, Mihael Spitäler, Anton To- minšek. Leopold Hriborsek in Janez Pirc iz Sav. doline. Redovi: Karl No- vak, Peter Veligovšek, Avgust Es iz Sav. doline, Jožef Vok in Jožef Je- senko iz Dramelj. Stev. 39 »NOVA D O B A * Straa 7. CEE.JSKA POSOJILNICA S: Slanje hranilnih vlog čoz K 120,000.000'—. Stanjc hranilnih vlog čez K 120,000.000—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v pritličju). „_______- Sprej ema luranllne vlogre raa hranilne knjlžice In tefcočt račun ier JIEi izplačuje točno in n*i«U za Isle najboljše obrestovanje In rmjvečjo varnosi. lasvrsoje vse denarne, Rredilfne In posojllsxe posle. Kupuje in prodaja. devize In valute. IPoelriižiiica v Šošt^nju na Glavnem trgru- Varstvena znatnka. Prima flor nogavic »MRAVLJA' iraja en par delj kakor več parov drugih. Tovarna Brata Lajovlc, Lltlja. Tovarniška zaloga in zastopstvo JVIIo»Ki?iž»nio, Celje. LOKAL uporaben za vsako obrt, s stanovanjem, v Sp. Hudinji, se takoj zamenia za stanovanje v mestu ali periferiji, Na- 3 slov v upravi. 3 Išce se izurjena ii vilja za perilo za gotov čas v iiišo* Povpraša se v upravi. 2-2 Kleparstvo, vodovodne inšla- lacije In naprava slrelovodov Franjo Doižan CEUE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prejema Vsadclazgoraj omstijcnib stroHHaHortudipopraVtla postrezba toota. Ccn« zw«rü«. 5olidna izi/rjitev. 477-100________________ O C __ e5 "SI > o n > if •*-• a. ^ xj o a. '^ o s Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugj LflSTfll DOP stavb. in krcditni «adr. z om. zavezo v Gaberju pri Cclju Obrestuje h ran line vloge pa 8%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vlbge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešcrnova uliea št. 15. 63-39 N 3 L. n> P >-i v> < 2- o Iščb SB vecja soba z dvema posteljama. Ponudbe na upravo pod »Soba«. 2—2 Hnjigovodja verziran v vseh pisarniških poslih, iiče meats. Cenjene dopise na upravniätvo tega lista. V krojaCnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE PreScrnova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo uizke. Postrežba zelo točna in solldna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in ntzki cenl. 1303 Se priporoča I 27 iAnt. Lečnik O urar in juvelir o Celje, filanni trg St. V (prej Pacchiaffo). Mcstna hranilnica v Cclju yiagateljem se naznanja, da se obrestujejo hranilne vloge od I. aprila 1924 naprej po mm I \j III ^H^F / \f ako so vezane na 3Odnevno oziroma 90dnevno odpoved. Tudi te vloge se izplačujejo navadno takoj, zaračuni se le primerna eskontna pristojbina. Večje vloge z daljšim odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru tudi višje. Obrestna mera navadnih vlog ostane nespremenjena. Upravni svet. Stran 8. »NOVA D O B A c Siev. 39. Družina brez otrok i § č e pridno služkinjo za vse, z boljSimi izprifevali iz naj- boljSih hiS, katera zna tudi kuhati. Nastop službe s 1. majem 1.1. Dobro ravnanje in dobra plača. Ponudbe na Milan Rogozarsky, Zagreb, Mihano- vičeva ulica 20. Stanovanje obstojeCe iz 2—3 sob s kuhinjo se i š č e Čez poletje v bližini Zidanega mosta, Celja ali Maribora. Cenj. po- nudbe KovaČič, Zagreb, Bosanskaul. 40. Pat ria —Zagreb Cognac -Medicinal Palace-Creme- Liquori Čisti vinski destilati najfineje kakovosti. Uetanovljenr Beta 1879. Telefon it. 553. Kijučavničarsfvo AVGUST MAPTINČIČ LJUBLJANA, Rimska cesta šf. 14 prvo in edino pedjeiie za napravo jekienih valčnih zasiorov v Sloveniji priporoca napravo novlh valčnih zasterow in popravo iatih pa kon- kurenčnth centh tep ima vse prtpadajoče blago staino na skSadišču. Izdeiuje in se priporoca za n roilo «olnčvih plaht, okriiij vsake vrste od priproete do najbogatejše izpeljave, SKarjaeta omrežja železja za ötedilnlke, ventilacije raznth vrst, razna okovji', železna vraia in okrp, okrogla železna atopni&ča, predpe.nike iz železa in bakra i. t. d. Sialna zaloga Stedilnikov v ppiznanivestni in solidni izvriitvi i Na drobnol Pri Na debelo Kupujte po konkuren- čnih cenah v veletrgovini pri fSolncuc KupujtB po konkuren" čnih ccnah v veletrgovini pri jSolncu' manufakturno in modno blago kakor n. pr.: Sukno, hlaceyina, tlskovina (Druck), caflr, volna za jumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, vezenina, blago zaprte, dežnlke,kravate, moško perllo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavice i. t. d. Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. BroTeniH, Gelje, Blavni trg 9. lavna draiba v zapuščino Alojza Kukovec spadajo- čega pohištva, obleke, perila, lovskega in ribniškega orodja, nekaj zlatnine in srebr- nine in razne drobnarije se bo vršila v v petek I7.T aprila 1925 od 9. do 12. ure dop- in po potrebi tuoi od 2. ure pop. naprej v Celju, Aleksandrova ullca 5t. 3/1. — Zdražbane stvari se morajo takoj plačati in odnesti. Interesenti se vabijo. Celje, 8. aprila 1925. AVGUST DRUKAR, notar kot sodni komisar. Vabilo na XXIV. redni občni zbor zadruge „Lastni dom" registrovane kreditne in stavbene zadruge v omejeno zavezo w Gaberju; pri Cel]u, ki se bo vršil v zadružni pisarni v Ce)iu, PreSernova us. 2t. 15 v torek, dne 21. aprila 1925 ob 17. uri (5. uri popoldne). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenie računskega zakTjučka in bilance za 24. upravno leto-.. 5. Slučajnosti. Ako obCni zbor ob določeni uri ne bode skleCen, se vrSi zboro- vanje eno uro pozneje z istim dnevnim redorn v zmislu § 58 zadr. pravil. POZOR! POZOR! POZORI Zgradbe instaEacije, eKeki$r*ofehničnef vodovodncs felafonske ter signalne naprave kakor tudi vsa popravifa izvršuje točno in solicfno ® prvovrstnint ntaieHjalom z vedlelnitn jamstvom najceneje obi. konces. podjetje Belak & Inkref, Celje, Prešernova 3 Gene znižane! Gene znfžane Vedno v zalogi pravi tirolski lodni! I Vedno v zalogi razne novosti za daniske obleke! Oglejte si iudi Vi novo došlo blago za gospode In zadamske vniffanih pptinh obleke, ceflr, Sifon, razno perllo po znatno u KI it0HI II L t IE IIII v manuf»ktui*ni in modni tpgowini IWilos Pseničniki Celje, Kralja Petra ©esta 5« Postrežba solidna! JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. Usianovljena ieia 1889. t»ianovl|ena let» 1889. Z^ varnostvlog jamCijo okraji: GÖRNJI GRAD, SEVN1CA, I ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni, davek plačuje hranilnica sama, Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne poloz- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad.