"Wien (X. 27. V Gorici, 6. julija 1877 „SoCa" izhaja v$ak Setvrtek in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vae leto.....f. 4.50 Pol leta ....... 2.30 Cefc-rt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „jpo-stanicali" se plaeuje za navadno tristop-do vrsto: ___8 kr, ie se tiska 1 krat 7 » „ „ „ 2 „ « »» » » » 3 „ Za vece frke po proutoru. TedajTH^ "\2 Posamezne Stevilke se dolrivajo po 10 soldov v Gorici v. tobakarniiir v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via ddlla ca-serma 60". NaroCnina in dopisi naj it blagc* voljno poslijajo pod naBlovom: Viktor Doleneev Gorici. — Rokopiii se n« vraeajo; dopisi naj se blagovoljnti fran-kujejo. — Delalcem in drugim adpre* moznim so uarofiuinfc Jntfa, ako it ogl** se pri urednifttvw, GlasUo slovenskcga politifacga druStva goriSkcga za brambo narodnih pravic. Telegram dosel v Trst Kdinosii. Crnagcra do sad nijc pivtrpjcla nikakov poraz na zcmlji 5ta Crnogorcoin. Od 11. o. m. noma nijinliioga Turciua <>;->im mrtvoga i zarab-ljouoga; laz je novo sltibudnt* prese, da crno-gorske familje bjezY* u Austriju. Xc samn, da ni jcduoj to ni na painuti nijc dolazcl nego su i one nokolikc tamiljit na lit-voj straui Zvtc, koje su so bile pivdhodno ukloniie, povratilc odma na svoja ognista. Mrluucd AH pasa koji je sa 15.000 prodirao od Novog Pazara sa svi-jim je potman v prcdpiusli ponjcduluk blizu monastira Moraco i suzbijwi kak do vise Ko-lasina gdjc i dauas nepomicno stoji. Vojska Boza Petrovica odrzala je najsijujnijc pobjodc u tri bitke, u kujhni jo Ali >Saib-pasa prcko 4000 Jjudi izgubio; prolaz prez Duga i ostroSki tjes-nae kostao je Sulcjinan-pasu prcko soOO sumo nirtvi; a ranjenika tur>kih ima puno v 1'odgo-rici, Metkori&u i Trcbinju. Vojskovodstvo crno-gorsko u naprcd je zakljucilo, da ugromuuj nad-moeuosti Sulejnianovoj nestaje ua put, nego da ju mem ncprestano prati do 8puz& isto viSe oslabi tursku vojska pa nek onda ujedineje vojska irnogorska, da preduzme odluCnu borbu protiv ujedinjene, ali na polu oslabjenc Sidcjmanovc i Saib-pasine vojske, koja jos i danas nepomicno stoji pod Podgoricom, sto najbolje svcdoCi nje-zin porazj jer da je ona porazila cruogorsku vojsku sigurao se ne bi na taj slavi zaustavila i ne bi sasvem oCistila Cruogorsko zemljiste i napustila i saino one dvije utvrdjene pozieije, koje je kod Spu2a imala. Zbog toga §to je o-gromno nadmofinost turska sa tri strane a na lest mesta udarlla isto vrcmeno na Crnogoru morala se i Cruogorska vojska na trojc podjelti, izbog te podjeli odkdila se na taj ratni plan, koji je sijajno izvela sa jnnaStvom bez primer* nim u bistorji irnogorskoj dxiefii u ostroskoin LISTEK. Stotnik baron Andrej Cehovin, (Zifotopisna 6rtica, sp. A. L. Mozirski). Dalje. To se je pripetilo ravno takrat, ko jc brigada, pri kterijesluzil, bila strasno nadlegovane po prcmo5i so-vraznika. Cehovin je prise! takrat tako blizo njega, da je bil v/laljmi, v kteri se po navadi strelja s kartefiami. Akoravno jc stal nasptoti dvakrat veCerau Stcvilu o-gnjenih zrel in akoravno je bil v tistera C-asu tudi ze-lo drazen od ognja tako zvanega majhncga strelnega orozja, je on %*eiidar tako mofino in jako na protivne to pove in trume strcljal, da je arinado sovra2nika zapodil v beg razim tistih, ki so mrtvi po tleh lezali. V tej bitki je pa tudi poveljnik avstrijanske baterije Pauer Castno smrt storil. Namesto njega je tedaj nadtopnicar Cehovin po-veljstvo prevzel in vodil vojni ogenj celi &is; ker je pa ve6 njegovih vojgfiakov bilo moCno ranjenih, je bil prisiljen, nekaj easa sam dclati. Tukaj si je junak Cehovin drugo kolajno zasluzil in sicer zlato. — V tern, ko se je 26. julija brigada mestu Volte priblizala, je stotnik (kapitan) glavnega stana ali ge-neralitaba, John, napredovanje velike trume sovra^ni-kov ^znaml, Takrat je oadtopuiSar QefeoYfo, bres 9d- prolazu na prostom samo o| Stiri sata tri puta jaeu silu tur§ku punih devet dana u neprekiduoj najzcscoj borbi. A sad tek nastaje pitanjo, oMi Turci put Cetinja, koje su nbti u Bmjefinoj strasti ve6 osudniti na propast, ili Le Crnogorci pratiti Turke tamo od kuda su i d|>§li. Neka ovo verno prjedstavljenje stvari posluf za opoviienje toli-kih naosnovanih vesti i h(*imijih izroi§ljevanja sa firnogorsko-turkog boji§t|. Cmogorac. Vojna za osvobojenjl Jugoslovanov. EvropHko tioji^o. !V* Gorici, 4. julija, f'ez dolnjo Donavo v D^brufo prodrlo je doda-n(!^ nad 50 tisue ihU;; rusktt vojske, kateri pustivfii v TuK'i, lsakCi, Mafiim, v jjavuem mestu Dobmtie Jlabadag in v llirsovi morue fosudke se naprej pomi-kajo proti Trajanovemu nap)8U in 2cleznidni progi Ceruavuda-KistundZQ. ltusi prukoraCili so v jutio 27. junija Donavo pri Ziniuid uapioti Sistovi miy i?ikopoljem in ItuSeukom in so be polastili po hudeni boju b Turci Sistove. Prehod vodil je sam vrhovnl poveljnik Nikolaj Niko-lajevia. Njegov sin je bil mej prvimi, kateri so stopi-li na bulgarska turSka tla; odlikovan je bil za to mej mnogimi drugimi od ruskega carja z Jurjevim redom. Tudi pri Turnu-Mugureliju poskusili so Rusi isti dan, kakor se je pozneje javilo, prestopiti Donavo, a bili so baje odbiti. Navzoccn je bil pri tej pri-liki osebno ruski car Sander. Nikopolj, kateri je na-proti Turnu-Mugureliju, je bil baj6 popolnem upepe-Jjcn; od Sistove priSudsl Rusi polastili so se ga uze. ]S'ovej§a porodla pravijo, da so priSli Rusi tudi pri Eahovi nad Mkopoljeni eez Donavo ter da so se je polastili. Pri Sistovi je priSlo do danes u2e nad* 60 tisuC Rusov fiez Donavo in jeden oddelek kreniv§i jo proti Balkanu dospei je baje u2e do Tirnove na vz-nolji Balkana in jo je posedel. Po tur&kih porodilih hotel je jeden ruski oddelek udariti jo cez reko Jan-tro, izlivajofio se v Donavo pod Sistovo, in se polas- loga naprej poslal dva topa s predno stralo, ko je bilo uze vse napravljeno, kar se je zato potrebno zde-lo. Ta predna strata je hnela zasesli ustje ondotne ceste. Cehovin sam je pritisnil za njo s Stiriuii topo-vi, ktere je na levi strani ceste na nekem grifti tako dobro postavil, da protivnik ni mogel blizo priti te-mu otopjeku, dasiravno je imel trikrat vc6 topov. Iz tega mesta je Cehovin streljal na sovra-2nika, ki je v drugi6 naprej silil, tako silovito in krepko, da je bil vsakrat z grozno izgubo nazaj poritijen. Ob mraku so se pa zopet piouioiitezki batalijoni zbirab. na pod-nozju grifia in si prizadevali nazaj ti§cati tanko raz-prostraujeno versto vojakov, ki so spredaj pulkarili in so protili topovju, dokler se ni umaknilo. Kako§na osoda je pa zadela Piemonte^e sleded dan, to je, v boju 27. julija 1848, v kterem se je bil med druzi-mi avstrijanskimi junaki tudi Cehovin nrabrega ska-zal, je dobro znano cclemu svetu. Tudi za to juna-§tvo in Cehovinu uteklo dobro zaslu^eno poslavljanje; povik^an je bil v stopnjo porodiika ali lajtvantla in poveljnika gor omenjenega otopja (baterije). ^ Prilo^nost se se hrabrej§ega skazati je Cehovinu prinesla druga vojska v Itaiiji leta 1849. Slu2e6 v brigadi kneza Kclovrata pri Moriari, je on s svojim otopjem 21. marcija meseca zamogel storiti, da pod njegovim modrim vodstvom so kmalo umolknili pro-tivni topovi in da so bili Piemontezl nazaj v omenje-no mesto zapodeni. V imenitni bitvi blizo Novare je Cehovin naprej §el s polovico svojega otopja na des-ui strani Olengove ceste do tOQ korakpv M$ 94 titi mosta pri Bjeli, a bili so baje* od mnogo Stovil-ncjSih tur&kih kerdel pobiti, Brez dyombo stoji vertjl del turlke vojske mej Ru^ukom, Sumlo, Varno in Silistrljo, ta tur&ka vojska zblrala in pomikala bo bode proti ob reki Jantri zbirajofiim se XluBom in v njenem obli^ji se utegne biti jedna glavna bitka, mej tern, ko bodo tudi v dolnjo Dobruco prodrli Rusi skuSali prepoditi Turke ob Trajonem nasipu ie naliajajoCe. Most aez Donavo mej Zimnico in Sistovo je bit u2e skorej popolnem doversen, a v nod od 28 do 29 junija pretergal je nastall mofini vihar dolgo ver-sto ruskih pontonov, katerih je 20 potonilo; vendar most je uLe zopet dokonfan in ruska kerdela prehi-jajo brez prenehanja v ladijab in po tern mostu on-kraj Douave; vnekaterih dnevili bode natem mestu ruske vojske nad 100 tlsud mo2 onkroj Donave in potem se zaSne brez odlaganja ruska ofenziva, «e se uze po-preje ne zborejo turSke 6ete in no zagrabijo Ruse. NajnovejSa od Donave danes doHa vest je, da so tudi Rumunci prekoradli Donavo tikoma srbske meje; preSlo jo Cez Donavo baje* do danes, satnih 2 tisud moL in drugih veC se prevail na ladijah na tiiknjni breg Donave. Rumunci napravljajo tudi most Lez Donavo, Najbrle jim utegne turfiki poveljnik v Vidinu, Osman paSa, poslati nekoliko vojske naprotl. tako da se vname v kratkem boj tudi mej Rumunci in Turki, kateri so se do sedaj le bombardlrall mej ?idinom in Kalafatom. V zadnjetn listu smo ule ob kratkem javlll o ugodnem preobratu na dcrnogorshm lojifflu. Dae 5. junija bil je crnogorski vojvoda Vukotic* forisiljen u-makniti se iz Krstaca in Pive; v Dugi tual niso Cer-nogorci stavljali zaprek turSki vojski pod Sulejman paso in pustili so ga ne le do NikSiCev, tcmvefi cel6 do Cernogorskega Ostroga; stoprav na tern mestu so se mu Cernogorci v bran postavili ter mu prizadeli velikanske izgube. Sulejman pa§a bi se bit rad vernil zopet se svojo vojsko v NikSice, a pot mu je u4e bila zaperta proti severu in jugu in na vse druga strani — obokoljen je bil, Rad bi bil dospei do Bogcti* Lev, a ker mutonij bilo mogoCe krenil jo je proti-Jugu v dolino reke Zete vedno se bojevaje. Mej Savalcaml in Ninicami napadli so ga Cernogorci prav ljutoinmu pobili nad 3000 mo2; prodrli so Turci proti jugu i-majod vedno za petami hrabre Cernogorce, koji so smertonosne krogle neprenehoma poSiljali iz svojih puak na turake barbare in jih se mnogo, mnogo pobi« ¦L.:t^'W»gi«^ljlJlJJll»fl'^BgllJJ. mrmw frikrat Turke pod povelj-stvom Saib pase ia to je bila cernagorska sreca, kaj-L 8 tem je bilo zabraoieno zdruzenie Turkov na cer-ndgors^li tieh, katero bi bilo oso-polno postalo za hrahrO janake. Izgobili so Turki v teh bojih, kakor pravi brzojavno poroftilo tr&Skej Edinosti na celu list*, o iegar veijetnosti ia resnicnosti nam nij dvonu-ti, nad 12.000 raoz* samih mertvih; ranjencev pa je breiStevilno v Podgorici, Trebinjab in Metkovicu. Tret-ja tittska wjska, prodirajoca pod povcljstvom Meh med $a§e na severo-vzhodni strani v Cernogoro, je bi-la pa y novejem casu mocno pobita v cernogorski Ment^ki pri satnostanu MoraSa; izgubili so Turki na tem meats samih mertvih nad dva tisuc" mo2 ter so bili zapojeni iez HolaSin proti srbski meji. Slava to-rej hrabrim junakom cernogorskira! Azijatsko bojiitfc. Nikakor ne tako ugodna poroSfla no dobajajo iz azUatskega bojnega potfa; Rusom se bajc tukaj slabo goo!. Skorej gotovo je uze namrec, da jc bil povelj-niH levega ruskega krila, Tergukazov, priledsi iz Ba-jatfda, prisiljen immlmiti se Turkom iz svojih pndob-Henih pozidj. Pa tudi sredi§cc ruske vojske je bilo steer ne mocno pobito vendar prisiljeno umakniti se izpred Zevin-a proti severu ob enem z levim, prepozno na bojiSce doSlim krilom po poveljstvom Hejman-a. Ob svojem casu smo zabiljczili turska porofiila, da so Busom vzeli zopet Bajazid, To se do dan dancs nu Se uresnicito; oblegana pa je ta tverdnjava od Turkov, prisedSih iz VAiia ob jezcru istega imena, dojti t kratkem porofiila o bojih v oblizji Bajazida. Proti Baturau postavljena mska vojska pod ge-neralom Oklobzljo morala se je tudi umakniti po hu-dej bitki s Turki, v katerej so imeli Rusi po turskih poroiilih nad 2000 mertvih. Ruska poroeila prizna-Tajo, da so se Rusi umakiiili Turkom, in dostavljajo, d& so oblegani Turci dobili mnogo pomoci iz vseh krajev TurCije, tako da je Steviio Turkov mnogo vtce od ruskega. ________^^ Dopisi. IZ Kanala, (fev. dop.) V zadnji St. „Socc" dopisnik iz Kanala tozi, da napisi v Kanalu so me-sto v slovenskem v italijanskem jeziku. Oudno pa se vsem zdi, da si g. dopisnik Kanalske napise tako po-vrsno ogleduje, da ni nikoli opazil, da so napisi ra-zen v italijanskem tudi v slovenskem jeziku napisani, n. pr. „Lekarnica pri materi bozji", nKavaruatf i. t. d. IQer se pa tobak in koleki prodajajo, Se italijan-skega napisa nij, ampak samo slovenski, tedaj g. dopisnik, kadar zopet o priliki kako sporotilo mej svet zabrusite, nic" ne de, ce boste le povrSno pisali, a vsaj resnico govorite, ker s takimi nejasnimi sporocl-li delate sebi in slovenskemn Kanalu necast. Preteklo saboto je tuzen glas zvonov zelo pre-straSil Kanalske in sosednjih sel prsbivalce. Okoli 2 nr popoludne nastal je ogenj v Gorenji vasi v hisi Franceta Ipavic-a, vulgo Urbena; pogorel je hlev in mnogo sena in druge klaje; zivino so ob pravem ca-»su re§ili; nesreCa bila bi toliko veca, ko ne bibili vrli Kanalci prihiteli z brizgalnico na poraoc in bi ogenj be ukrotili. Sreca, da vetra ni bilo, kajti potem bi bil tes trad brezuspesen in bi lahko cela vas postala 2rtva straSnega elementa. Ogenj je nastal, kakor sein bil prevzeten; prijazno je govoril s prostaki. Njego-ti voj&ki so ga ljubili kakor svojega oceta. Pa so tudi imeli uzrok ljubiti ga, kajti Lestokrat jim je ska-zoval dobrote. Pri 6ehovinovi bateriji so sluzili vc-Cinoaia kranjski „Jaaezi." Kranjski fantje so ga u-bogali, ako je bila nevarnost Se tako velika. Tako b. pr. je v bitki pri Novari solnce straSansko pripe-kalo, vro^e je bilo tako, da so nJanezi" komaj dihali, tendar so stall pod Cehovinovim poveljem kakor Bkala aa sredvmorja. — Ko nu je ve5 topnicarjev mrtvih in ranjenih na mestu ostalo, stopil je sam k topu, ga nabijal in streljal. Jsti dan mu je sovraz-nik tudi dvakrat konja ustrelil. Ta prizor je Cehovin dal naslikati v Milanu; fstala ga je podoba 200 gld.; nahaja se v njegovej rojstni hiSi. Cehovina so odli-kovali plemenitaSi. N. pr. JelaciC mu je poslal v dar ] hvojo sliko se svojim lastnorocnim podpisom. Pod I sliko je tudi Ban JelaCid podpisal: „§ t o b o g d a-de i ereda junaCk a.a Ta slika se tudi nabaja ) v omenjenej hisi. \\ . Pri nekem obedu mu je napil nek imeniten voj- jf leak — aristokrat (ime nij znano). Omenil je Ceho- !( vinove zaslage, katere so ve6 vredne nego baronovski \ stan, jcaterega si je sam zaslu^il. V druzbi pri obedu vprasali so ga prijatelji, kedaj je—po toliki sre^i— ,f obCutil najvecje vesejje. Dejal je: BV Insbruku na Jfirp^ero, ko smo T priCo sesarja^defilirali. Takrat od tamoSnjih sosedov slt^al, vsled neprevidnosti sta-rega hisuega strica, ki je lulo pri bievu pusil in potem zadremal; §koda ss ceni nad 200 gl. Revscina pri nas je v resnici velikr.; cloveka sree boli, ko vidi, kako ljudje na vsakorsen za»lazek prezijo, da bi si kak krajcer zaslaiili; vbogo ljutlstvo niraa toliko, da bi si pest moke kupilo: lakota jih tare, da se Bogu usmili, v takih stiskah. v tem stra-Snem polozaju poAilja vlada revnim kmetom na ekse-kucijo vojakc v hiso. Kam pridemo, te pojde tako naprej ? O, da bi nam le prccej zvezda odrcSenja za-sijala! __________ MavhinjS, Sv% Petra i Pavla Hue, iJzw dop.) Mi dica di grazia, the qualita di pance qne»to panslavismo bencdelto? (Prosim nljutlno. kaksen kruh je ta ljubi pan slavizem. t Tako rue je onidan nagovoril nek za svoj stan sicor omikan i vrl iMlijan. Kazloziv.>i mu to ob kratkem. de»» mu: Nu. zdaj vi-dite, da to nij nikak kruh. A tudi strah prwl njim — reC-e Italijan — kakor vidim. je praxen i sine>;»:i celo. Nadalje mu povem, »la se mi Siovvnci mikamo, da inuuno zo daveo inuugo Xi'ln hvalevrednih ta>r>p!;-ov i lepili bukev i da je naS j»'/ik, foravno je nah narod le v mar.j.sem ht^vilu, tako Iwgat i gibfen. tako cudno i toetio spremenljiv v koreuikah i konenicah. da za-more vse zarke cutecVga srea i smele nasnutke f!o-veSke glave izraziti. Po vrhu mu se poka2em i raz-grnem nas veliki be.sednjak (i ta moja uhvatka p zinirom sijajno zmago napram tujeu praznovala): kajti to je moja mvtoda, ko hoLem na hitrem ilokazati bo-gastvo na-soga jezika. Enkrat bolehaje za anziuo i ne niogoC govoriti (to je bilo se v (Jorici), razprostrem neccmu Florentineti imenovani bespdujak i potem je o Sloveucih jel govoriti, kakor bi rozice sadil. Raz>imel je, da v debelem besednjaku filoksere ali kakove bol-he nijso; ampak nestevilo postenih slovcnskih bescdijT reki, prislovice itd. I tudi nasi gg. cislaui kiaju>ki dez. poslanci bi bili to storili, imajoLi besednjak pri rokah, ko jim je rajnki grot' Auercperg (slovcci ncmski pesnik A. Grttn) v de^. zbortt pod pazdtiho princsel "bremencc katekizmov i menda abecednikov, ter rekel: „To je Vasa literatura!" Ni6 me tako ne zalosti, ko kedar tako sijajna glava (komur je bil vcleslavni Proserin ucitelj, pr. ^Nachruf an PreSern1*) tako globoko zajde v narodnostnih zadevah i le svojenm idoln sduzi. Siccr jih je pa ubogi pesniskl grof dosta grenkih tudi tarn, kjer se je mislil doma, poziral, ker je imel m-kaj Titanskega i toraj za nektere ncprebavljivega v sebi, dokler nij prodrl z mogoeno bescdo. Sicer je pa grof ali A. Griin narodne krajnske pesmi, kolikor vcm. v pesniskem duhu najbolje udostojil i njih slavo raz-glasi!. Kakor receno, takih moz zaid boli. Xiknkorpa ne izjave, kakor na pr. necega narodnega odpadnika, ki je trdil, da se „I)ittesa ne more prevesti v slovenski jezik. Ne samo Dittes-a, a tudi neskoncno voce druge pisatclje zua nas jezik reproducirati, i Homerje, Danteje, Gothe-je, Seliiller-je, Shakespcare-je, Alfieri-je, Calderonc, i potle celo tudi Humboldte, Galileje, Kante-je i Platone ter sploh vse se da po-sloveniti, deloma se je to 2e storilo i cesar bi Se nianj-kalo, to se doda. Dva kmeta sta bila onidan v Gorici. Xa staro-siovenski „Travniktt pnjdeta, zdaj nPiazza grande", i zaeueta prebirati ta slavni napis. Eden here i bere: „Pijaca" (Piazza). Ker je bil eitatelj 2e precej 4ejiu, ne more zadosti prehvaliti novega g. 2upana, ki po-nuja na Travuiku pijaco. Drugi bere §e nadalje: rPi-jafia grda" (Piazza grande). „Nu! Bog nas pa varuj take pijaee* — rece prvi: naj zupan to pijc; ce je grda, tudi dobra nij. JS'a to jo ulijeta k Fajferju fllepe pijace* pit. Devin aliDivin? Diviu, rekel bi. Primeri nemaki Tybein, ki se tudi vstarih listinah, katere sem videl, nahaja. V nasem jeziku rad oslabeva i v e, pr. lisica (lesiea), divica fdevica) v nenaglaSenih zlogili. NaS in pa se je v nemscini proustrojil v chti Eocinj (vron-tina, vrocina) — Rontschein; Tolinin — Tolmein. V nasprotji pa za ncmski ci imamo mi e v ptujkah; Ribezen (Reibeisen, celo c*v /); iiukezen (menda Zug-eisen — drot). Ali bi se forma ^Divia" ne dala pri-blizati besedi Bdivinns(t? Divin jc na vsak nacin sta-rinoslovskega pomena, ko bi samo pomislili na pate-tieni popis nekdajnega i deloma se sedajnega Timava v Virgilijevej Enejidi i ua druge okoli.se. Tudi pi§ejo nektcri korektno: „I)ivinK. „ Kakor sem se boril za forme Mavhinje (kot sing); Crnific (cje); VolCe (VolCje) po analogiji s Rlivno (solo), Cerovlje, Vizovlje (sc. selo): kjer slutiin,dajepozainolLancm substantivu sin-gularni e dosegnil pluralstvo in adjektiv tako sklanjan bil: tako uprasam: od kod nemski ah v Woltschach, Laibaclj, AVippach? Ali nij morda se ustanovil slov. mestnik v iiernScini kot imcnovalnik ? Kaj je bolj na-ravno, ko rv Volcah'S in ^Woltschach" itd. Sapienti paiira! Tako naj bi se pisalo „pagan" i ne pogon ; sicer do.-ledno bi morali pi?ati BpolafaB, i So doslcd-nejftij morali bi pisati P]iohiiu(l; ..altar" i ne „oltaru itd. Miklosie nij navel teh besedij, da je posnamemo; ampak dokazal je historiano—jczi'iko, da a nenagla-seui v ptujkah prehaja pri nas v o. To prchodkoma. Ce bi treba bilo, pa &e kaj vee. Yse po potrebi. IZ Krasa, 2, julija. (Izv. d»p.) Dne sv. Ivana je bil omof'il hiadni dez po hudi vroeini prav dobro prst. Prvi tako zvani amcrikanski novi krompir je bila susa t!i -pa tarn hudo stisnila; toliko bolj jo pa kori-stilo 1p|m> vreme trti, ktera je sedaj popolnoma ocve-tela. Kdor je pravilno ^veplal in menda], ima^ upanjo do dobre trgatve, (ie nas Bog tore obvarujo. Zito kaj lepo stoji. Pri nas na Krasu imamo sedaj dela na kupe: nek^ri kosijo travo, drugi zanjejo icito, tretji orjejo za ajdo. Posebno je nasim kmetom svetovati, naj bi za ajdo brz po Mvi ^ita njive razorali in ajdo sejali; skuSnja uCi, da ajda posebno dobro raste, fie se suha zemlja kolickaj prevr2e, ker je res zelo tcSko opedeuo prst 0 su.M globoko orati. Nas cestui odbor je ze prieel tu pa tarn enstno crto od Zideznih vrafc do Komna; ker je ud jodbora veduo tudi gosp Aut. Sue, kot izveden in bistroumeu zemljeincjrec in potnoenik nam KraScvcum v vsakem polo2aju. bi slo naScmu cestnemu odboru seboljhitro delo od rok, pa —- denara ni. Cestui odbor tudi da-nes zboruje, ceravno huda vroeina pnpeka in je dela doma na kupe. Mir nam bodi! To je geslo naSega pogtcnega in doVro mislecega Ijudstva; da, mir nam bodi: ljubezen ia spostovanje eden do drugega. Naj neha obrekovanje in pikanje. Ce se koinu kaka krivica godi, saj imamo uradnije in sodnije. ktere varujejo cloveku east in skrbijo za -rarnost zivljenja in premozenja. Cemutorej javno obrekovanje in natolcevanje ? — Tako hudobno dejanje ovira naSo narodiiost in dela med mirnim Ijad-stvom razpor in sovraztvo; svetujmo in poduiSujmo se eden drugega in dajino Bogu, kar je Boijega, in ce-sarju. kar je cesarjevega in potem pridejo zopet tako zvani zlati, sreeni casi — polno kruha in vina. — He zabite pa, tite vedno pridno zveplati. V TrstU, 4. julfja, — (Crnogorcev hrabrost. — Ruska politika. — Slo\-anska drustva v Trstu. — Za-pecetno^t Tr2aeauov. — Nove stavbe. — Prosta luka. — Natakarea po modi umrla. — Raznosti.) Poslal sem vara veeraj originalen telegram iz Clernegore, ka-korsen je doiel sem v Trst BEdinostia, aCittadintt" Z juna>kih persi trojnc mu svetline Se bliska kiuc naj hrabreji za bojaku In vines tud red nar viksi za vojake Tertzjin kri2 prezlahtni slave Fine I Toljk slave pa veljavna si glavica V kervavih bitkah pri Montanari Pri Volti zadobila in pri Novari. Ponosi slavna se po njem Branica, Branitelja ki tacega carevini Rodis v vedno slavo domovini. Cehovin je imel poleg kriza Marije Terezije tudi ziate in sreberne mcdalje. 23. oktobra 1. 1854 je z dekretom vdobil tudi red 3 razreda. kriz za voja§ke zasluge od kneza to^kanskega Leopolda II., kateri mu je bil dovoljen z dekretom 14. julija 1S53 od povelj-stva avstrijske armade. Vdobil je tudi svetinjo od papeza. Nosil je navadno pet svetinj obeSenih na prsih; to se vidi tudi na jegovi sliki. ,^ Na sliki bitke pri Novari se razloeno vidi, kako Cehovin z dvema topoma naprcdujocega sovra^nika ustavlja. Vid: se, kako je skorej zajeto brigado re-Sil. S tenia topoma je on resil celo divizijo; mej tem je prisla pomoc od avstrijske strani ia on je od-loci! zmago. me je cesar visokemu princu predstavil rekSi: „'L a je moj naj ljubSi Cehov in." — Leta ISIS so laSki castniki in vojaki avstrijski italijanskega misljenja zapuseali avstrijanske zastave in be2aU pod italijanske prapore. Tako je storil tudi Cehovinov prijatelj. Ta prijatelj je bil iz Vidma (Udine) doma in je bil Cehovinov intimni sodrug. Se-znanila sta se bila v Gorici. Za easa vojske jo je pote-gnil in stopil na celo nekej ustajniski ceti. Ko so Avstrijci Milan zaseli, je stal Cehovin se svojo ba-terijo zunaj mesta. Mesto se je vdalo. a v nekolikih hiSah so se veduo bili puntarji: kateri so strejali iz njih. Tudi so se od zunanje strani puntarji me. svojo prodajaluico g. Augustii Boleneu, J kateri zadnji ne bo vec podpisoval „pr. pra. Aftgelj Casagrande", ampak »August Do-lenec" iu prosi p. n. obemstvo, da pre-nesc 0110 zaupanjc, katero je stavilo do-ydaj v njega, na omenjencga njegovega naslcdnika. 4piEI^@^3as^lieL}sliM^) I V iiiijcm se oddaja v tolminskem okraji pri Sv. Lueiji 11a mostu v novi Kovaeld-evi liisi I. nadstropju jako prijetno, po-letno stanovanje s tremi sobami, pro* storno sobano in kuhinjo, vse elegantno upravljeno. 2sa zahtevanje dobi se se k temu hlev in lep vert s krasnim razgledom. V nikaki daljini se zlivate skupaj bistra Soca in Idrijca, katcra daje izverstno, zdravo kopelj. In ko-liko veljajo pa sprehajalisca ob ro-mantienih, globokih prerovih Idrijcc in Soee in krasni izleti na vse strani ? Xa dalje se naliaja tam izverstna, zdrava studenfinica in kar je nepre-cenljive vrednosti, je Sv. Lucija v vsakdanji poStni zvezi z bliznjim Tol-minom. Xataneneja pojasnila daje ured-nistvo tega lista. f. jg Podpisani prodaja izboriia vina, ¦i bela in eerna, pridelana na Meranskih f' liribcekih na Tirolskem. po nizkih 4 cenah. f G. G. STEECHEL. I