"Wien
(X.
27.
V Gorici, 6. julija 1877
„SoCa" izhaja v$ak Setvrtek in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vae leto.....f. 4.50
Pol leta    ....... 2.30
Cefc-rt leta    .   .   .   .   „ 1.20
Pri oznanilih in prav tako pri „jpo-stanicali" se plaeuje za navadno tristop-do vrsto:
___8 kr, ie se tiska 1 krat
7 » „ „ „ 2 „ « »» » » » 3 „ Za vece frke po proutoru.
TedajTH^
"\2
Posamezne Stevilke se dolrivajo po 10 soldov v Gorici v. tobakarniiir v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via ddlla ca-serma 60".
NaroCnina in dopisi naj it blagc* voljno poslijajo pod naBlovom: Viktor Doleneev Gorici. — Rokopiii se n« vraeajo; dopisi naj se blagovoljnti fran-kujejo. — Delalcem in drugim adpre* moznim so uarofiuinfc Jntfa, ako it ogl** se pri urednifttvw,
GlasUo slovenskcga politifacga druStva goriSkcga za brambo narodnih pravic.
Telegram dosel v Trst Kdinosii.
Crnagcra do sad nijc pivtrpjcla nikakov poraz na zcmlji 5ta Crnogorcoin. Od 11. o. m. noma nijinliioga Turciua <>;->im mrtvoga i zarab-ljouoga; laz je novo sltibudnt* prese, da crno-gorske familje bjezY* u Austriju. Xc samn, da ni jcduoj to ni na painuti nijc dolazcl nego su i one nokolikc tamiljit na lit-voj straui Zvtc, koje su so bile pivdhodno ukloniie, povratilc odma na svoja ognista. Mrluucd AH pasa koji je sa 15.000 prodirao od Novog Pazara sa svi-jim je potman v prcdpiusli ponjcduluk blizu monastira Moraco i suzbijwi kak do vise Ko-lasina gdjc i dauas nepomicno stoji. Vojska Boza Petrovica odrzala je najsijujnijc pobjodc u tri bitke, u kujhni jo Ali >Saib-pasa prcko 4000 Jjudi izgubio; prolaz prez Duga i ostroSki tjes-nae kostao je Sulcjinan-pasu prcko soOO sumo nirtvi; a ranjenika tur>kih ima puno v 1'odgo-rici, Metkori&u i Trcbinju. Vojskovodstvo crno-gorsko u naprcd je zakljucilo, da ugromuuj nad-moeuosti Sulejnianovoj nestaje ua put, nego da ju mem ncprestano prati do 8puz& isto viSe oslabi tursku vojska pa nek onda ujedineje vojska irnogorska, da preduzme odluCnu borbu protiv ujedinjene, ali na polu oslabjenc Sidcjmanovc i Saib-pasine vojske, koja jos i danas nepomicno stoji pod Podgoricom, sto najbolje svcdoCi nje-zin porazj jer da je ona porazila cruogorsku vojsku sigurao se ne bi na taj slavi zaustavila i ne bi sasvem oCistila Cruogorsko zemljiste i napustila i saino one dvije utvrdjene pozieije, koje je kod Spu2a imala. Zbog toga §to je o-gromno nadmofinost turska sa tri strane a na lest mesta udarlla isto vrcmeno na Crnogoru morala se i Cruogorska vojska na trojc podjelti, izbog te podjeli odkdila se na taj ratni plan, koji je sijajno izvela sa jnnaStvom bez primer* nim u bistorji irnogorskoj   dxiefii u ostroskoin
LISTEK.
Stotnik baron Andrej Cehovin,
(Zifotopisna 6rtica, sp. A. L. Mozirski). Dalje.
To se je pripetilo ravno takrat, ko jc brigada, pri kterijesluzil, bila strasno nadlegovane po prcmo5i so-vraznika. Cehovin je prise! takrat tako blizo njega, da je bil v/laljmi, v kteri se po navadi strelja s kartefiami. Akoravno jc stal nasptoti dvakrat veCerau Stcvilu o-gnjenih zrel in akoravno je bil v tistera C-asu tudi ze-lo drazen od ognja tako zvanega majhncga strelnega orozja, je on %*eiidar tako mofino in jako na protivne to pove in trume strcljal, da je arinado sovra2nika zapodil v beg razim tistih, ki so mrtvi po tleh lezali. V tej bitki je pa tudi poveljnik avstrijanske baterije Pauer Castno smrt storil.
Namesto njega je tedaj nadtopnicar Cehovin po-veljstvo prevzel in vodil vojni ogenj celi &is; ker je pa ve6 njegovih vojgfiakov bilo moCno ranjenih, je bil prisiljen, nekaj easa sam dclati. Tukaj si je junak Cehovin drugo kolajno zasluzil in sicer zlato. —
V tern, ko se je 26. julija brigada mestu Volte priblizala, je stotnik (kapitan) glavnega stana ali ge-neralitaba, John, napredovanje velike trume sovra^ni-kov ^znaml,   Takrat je oadtopuiSar QefeoYfo, bres 9d-
prolazu na prostom samo o| Stiri sata tri puta jaeu silu tur§ku punih devet dana u neprekiduoj najzcscoj borbi. A sad tek nastaje pitanjo, oMi Turci put Cetinja, koje su nbti u Bmjefinoj strasti ve6 osudniti na propast, ili Le Crnogorci pratiti Turke tamo od kuda su i d|>§li. Neka ovo verno prjedstavljenje stvari posluf za opoviienje toli-kih naosnovanih vesti i h(*imijih izroi§ljevanja sa firnogorsko-turkog boji§t|.            Cmogorac.
Vojna za osvobojenjl Jugoslovanov.
EvropHko tioji^o.
!V* Gorici, 4. julija,
f'ez dolnjo Donavo v D^brufo prodrlo je doda-n(!^ nad 50 tisue ihU;; rusktt vojske, kateri pustivfii v TuK'i, lsakCi, Mafiim, v jjavuem mestu Dobmtie Jlabadag in v llirsovi morue fosudke se naprej pomi-kajo proti Trajanovemu nap)8U in 2cleznidni progi Ceruavuda-KistundZQ.
ltusi prukoraCili so v jutio 27. junija Donavo pri Ziniuid uapioti Sistovi miy i?ikopoljem in ItuSeukom in so be polastili po hudeni boju b Turci Sistove. Prehod vodil je sam vrhovnl poveljnik Nikolaj Niko-lajevia. Njegov sin je bil mej prvimi, kateri so stopi-li na bulgarska turSka tla; odlikovan je bil za to mej mnogimi drugimi od ruskega carja z Jurjevim redom.
Tudi pri Turnu-Mugureliju poskusili so Rusi isti dan, kakor se je pozneje javilo, prestopiti Donavo, a bili so baje odbiti. Navzoccn je bil pri tej pri-liki osebno ruski car Sander. Nikopolj, kateri je na-proti Turnu-Mugureliju, je bil baj6 popolnem upepe-Jjcn; od Sistove priSudsl Rusi polastili so se ga uze. ]S'ovej§a porodla pravijo, da so priSli Rusi tudi pri Eahovi nad Mkopoljeni eez Donavo ter da so se je polastili. Pri Sistovi je priSlo do danes u2e nad* 60 tisuC Rusov fiez Donavo in jeden oddelek kreniv§i jo proti Balkanu dospei je baje u2e do Tirnove na vz-nolji Balkana in jo je posedel. Po tur&kih porodilih hotel je jeden ruski oddelek udariti jo cez reko Jan-tro, izlivajofio se v Donavo pod Sistovo, in se polas-
loga naprej poslal dva topa s predno stralo, ko je bilo uze vse napravljeno, kar se je zato potrebno zde-lo. Ta predna strata je hnela zasesli ustje ondotne ceste. Cehovin sam je pritisnil za njo s Stiriuii topo-vi, ktere je na levi strani ceste na nekem grifti tako dobro postavil, da protivnik ni mogel blizo priti te-mu otopjeku, dasiravno je imel trikrat vc6 topov. Iz tega mesta je Cehovin streljal na sovra-2nika, ki je v drugi6 naprej silil, tako silovito in krepko, da je bil vsakrat z grozno izgubo nazaj poritijen. Ob mraku so se pa zopet piouioiitezki batalijoni zbirab. na pod-nozju grifia in si prizadevali nazaj ti§cati tanko raz-prostraujeno versto vojakov, ki so spredaj pulkarili in so protili topovju, dokler se ni umaknilo. Kako§na osoda je pa zadela Piemonte^e sleded dan, to je, v boju 27. julija 1848, v kterem se je bil med druzi-mi avstrijanskimi junaki tudi Cehovin nrabrega ska-zal, je dobro znano cclemu svetu. Tudi za to juna-§tvo in Cehovinu uteklo dobro zaslu^eno poslavljanje; povik^an je bil v stopnjo porodiika ali lajtvantla in poveljnika gor omenjenega otopja (baterije). ^
Prilo^nost se se hrabrej§ega skazati je Cehovinu prinesla druga vojska v Itaiiji leta 1849. Slu2e6 v brigadi kneza Kclovrata pri Moriari, je on s svojim otopjem 21. marcija meseca zamogel storiti, da pod njegovim modrim vodstvom so kmalo umolknili pro-tivni topovi in da so bili Piemontezl nazaj v omenje-no mesto zapodeni. V imenitni bitvi blizo Novare je Cehovin naprej §el s polovico svojega otopja na des-ui strani Olengove ceste do tOQ korakpv M$ 94
titi mosta pri Bjeli, a bili so baje* od mnogo Stovil-ncjSih tur&kih kerdel pobiti, Brez dyombo stoji vertjl del turlke vojske mej Ru^ukom, Sumlo, Varno in Silistrljo, ta tur&ka vojska zblrala in pomikala bo bode proti ob reki Jantri zbirajofiim se XluBom in v njenem obli^ji se utegne biti jedna glavna bitka, mej tern, ko bodo tudi v dolnjo Dobruco prodrli Rusi skuSali prepoditi Turke ob Trajonem nasipu ie naliajajoCe.
Most aez Donavo mej Zimnico in Sistovo je bit u2e skorej popolnem doversen, a v nod od 28 do 29 junija pretergal je nastall mofini vihar dolgo ver-sto ruskih pontonov, katerih je 20 potonilo; vendar most je uLe zopet dokonfan in ruska kerdela prehi-jajo brez prenehanja v ladijab in po tern mostu on-kraj Douave; vnekaterih dnevili bode natem mestu ruske vojske nad 100 tlsud mo2 onkroj Donave in potem se zaSne brez odlaganja ruska ofenziva, «e se uze po-preje ne zborejo turSke 6ete in no zagrabijo Ruse.
NajnovejSa od Donave danes doHa vest je, da so tudi Rumunci prekoradli Donavo tikoma srbske meje; preSlo jo Cez Donavo baje* do danes, satnih 2 tisud moL in drugih veC se prevail na ladijah na tiiknjni breg Donave. Rumunci napravljajo tudi most Lez Donavo, Najbrle jim utegne turfiki poveljnik v Vidinu, Osman paSa, poslati nekoliko vojske naprotl. tako da se vname v kratkem boj tudi mej Rumunci in Turki, kateri so se do sedaj le bombardlrall mej ?idinom in Kalafatom.
V zadnjetn listu smo ule ob kratkem javlll o ugodnem preobratu na dcrnogorshm lojifflu. Dae 5. junija bil je crnogorski vojvoda Vukotic* forisiljen u-makniti se iz Krstaca in Pive; v Dugi tual niso Cer-nogorci stavljali zaprek turSki vojski pod Sulejman paso in pustili so ga ne le do NikSiCev, tcmvefi cel6 do Cernogorskega Ostroga; stoprav na tern mestu so se mu Cernogorci v bran postavili ter mu prizadeli velikanske izgube. Sulejman pa§a bi se bit rad vernil zopet se svojo vojsko v NikSice, a pot mu je u4e bila zaperta proti severu in jugu in na vse druga strani — obokoljen je bil, Rad bi bil dospei do Bogcti* Lev, a ker mutonij bilo mogoCe krenil jo je proti-Jugu v dolino reke Zete vedno se bojevaje. Mej Savalcaml in Ninicami napadli so ga Cernogorci prav ljutoinmu pobili nad 3000 mo2; prodrli so Turci proti jugu i-majod vedno za petami hrabre Cernogorce, koji so smertonosne krogle neprenehoma poSiljali iz svojih puak na turake barbare in jih se mnogo, mnogo pobi«
¦L.:t^'W»gi«^ljlJlJJll»fl'^BgllJJ.<JlLJ|Ly
trum Piemonte2ov, v tern ko so tl strflSno In sllovltfr streljali s svojimi topovi. Oa je pa na to tako krep« ko in neprestano z gromenjem svojih topov odgovar* jal, da se mu je posrecjlo dva tistih rAzdejati.
? ti bitvi se mu je zgodilo, da se je z neko ploskaco (granato) en top razbil, da je zraven tega enega vojaka in dva konja izgubil in da mu je pet mo2 silno so^ganih oble^alo. Ravno tafias ata bila v najvecji uevarnosti hrabri polk Franc Karl in 9. lov-ski batalijon. Bati se je bilo, da bi obadva ne bila sceloma pokoncana. V tako nevarnent treautku je pd-roCnik Cehovin z ostalima dvema topovoma beri pla-nil na prihruv§ega sovraznika in 6e ravno ma jevefi-je §tevilo ognjenih 2rel nasproti stalo, je vendar iz daljine zacei tako skartecami grometi na blizajoce se Piemonte^e, da so bili zaderzani tako dolgo, dokler mu ni priSla pomo5, akoravno mu je protivnik razderl en top, umoril ve5 konj in ranil veliko stre&-nikov pri topovih. Za to doverseno velikovazno poiSe-tje, ktero je posebno sijajno med toliko druzimi dni, je Cehovin dobilkri2 reda Marije Terezije in je bil povzdignen vbaronski stan po usta-novitbah omenjenega castnega reda. Potem je bil na§ slavni rojak izvoljen za nadkonjika ali ritmajster^ ja v ulanskem regimentu. Odlikoval se je Cehovin §e pri ve6 drugih priloSSnostih, posebno pa v Vicenci, Milanu in v Livorni in si je tako popolnoma zasludl mesto v versti slavuih junakov izverstnega avstrijan-skegaJopniStva,     . ,.                                          ¦
O^hovin, akopraw povlS^n v hmm\ itftn^ alj
&'
ega*
li Mej tem je na jugu pri MartiniLih pobil Cernogor-sB vbjvoffa Po^> mrmw frikrat Turke pod povelj-stvom Saib pase ia to je bila cernagorska sreca, kaj-L 8 tem je bilo zabraoieno zdruzenie Turkov na cer-ndgors^li tieh, katero bi bilo oso-polno postalo za hrahrO janake. Izgobili so Turki v teh bojih, kakor pravi brzojavno poroftilo tr&Skej Edinosti na celu list*, o iegar veijetnosti ia resnicnosti nam nij dvonu-ti, nad 12.000 raoz* samih mertvih; ranjencev pa je breiStevilno v Podgorici, Trebinjab in Metkovicu. Tret-ja tittska wjska, prodirajoca pod povcljstvom Meh med $a§e na severo-vzhodni strani v Cernogoro, je bi-la pa y novejem casu mocno pobita v cernogorski Ment^ki pri satnostanu MoraSa; izgubili so Turki na tem meats samih mertvih nad dva tisuc" mo2 ter so bili zapojeni iez HolaSin proti srbski meji. Slava to-rej hrabrim junakom cernogorskira!
Azijatsko bojiitfc.
Nikakor ne tako ugodna poroSfla no dobajajo iz azUatskega bojnega potfa; Rusom se bajc tukaj slabo goo!. Skorej gotovo je uze namrec, da jc bil povelj-niH levega ruskega krila, Tergukazov, priledsi iz Ba-jatfda, prisiljen immlmiti se Turkom iz svojih pndob-Henih pozidj. Pa tudi sredi§cc ruske vojske je bilo steer ne mocno pobito vendar prisiljeno umakniti se izpred Zevin-a proti severu ob enem z levim, prepozno na bojiSce doSlim krilom po poveljstvom Hejman-a.
Ob svojem casu smo zabiljczili turska porofiila, da so Busom vzeli zopet Bajazid, To se do dan dancs nu Se uresnicito; oblegana pa je ta tverdnjava od Turkov,  prisedSih  iz VAiia  ob jezcru  istega imena,
dojti t kratkem porofiila o bojih v oblizji Bajazida.
Proti Baturau postavljena mska vojska pod ge-neralom Oklobzljo morala se je tudi umakniti po hu-dej bitki s Turki, v katerej so imeli Rusi po turskih poroiilih nad 2000 mertvih. Ruska poroeila prizna-Tajo, da so se Rusi umakiiili Turkom, in dostavljajo, d& so oblegani Turci dobili mnogo pomoci iz vseh krajev TurCije, tako da je Steviio Turkov mnogo vtce od ruskega.             ________^^
Dopisi.
IZ Kanala, (fev. dop.) V zadnji St. „Socc" dopisnik iz Kanala tozi, da napisi v Kanalu so me-sto v slovenskem v italijanskem jeziku. Oudno pa se vsem zdi, da si g. dopisnik Kanalske napise tako po-vrsno ogleduje, da ni nikoli opazil, da so napisi ra-zen v italijanskem tudi v slovenskem jeziku napisani, n. pr. „Lekarnica pri materi bozji", nKavaruatf i. t. d. IQer se pa tobak in koleki prodajajo, Se italijan-skega napisa nij, ampak samo slovenski, tedaj g. dopisnik, kadar zopet o priliki kako sporotilo mej svet zabrusite, nic" ne de, ce boste le povrSno pisali, a vsaj resnico govorite, ker s takimi nejasnimi sporocl-li delate sebi in slovenskemn Kanalu necast.
Preteklo saboto je tuzen glas zvonov zelo pre-straSil Kanalske in sosednjih sel prsbivalce. Okoli 2 nr popoludne nastal je ogenj v Gorenji vasi v hisi Franceta Ipavic-a, vulgo Urbena; pogorel je hlev in mnogo sena in druge klaje; zivino so ob pravem ca-»su re§ili; nesreCa bila bi toliko veca, ko ne bibili vrli Kanalci prihiteli z brizgalnico na poraoc in bi ogenj be ukrotili. Sreca, da vetra ni bilo, kajti potem bi bil tes trad brezuspesen in bi lahko cela vas postala 2rtva straSnega elementa. Ogenj je nastal, kakor sein
bil prevzeten; prijazno je govoril s prostaki. Njego-ti voj&ki so ga ljubili kakor svojega oceta. Pa so tudi imeli uzrok ljubiti ga, kajti Lestokrat jim je ska-zoval dobrote. Pri 6ehovinovi bateriji so sluzili vc-Cinoaia kranjski „Jaaezi." Kranjski fantje so ga u-bogali, ako je bila nevarnost Se tako velika. Tako b. pr. je v bitki pri Novari solnce straSansko pripe-kalo, vro^e je bilo tako, da so nJanezi" komaj dihali, tendar so stall pod Cehovinovim poveljem kakor Bkala aa sredvmorja. — Ko nu je ve5 topnicarjev mrtvih in ranjenih na mestu ostalo, stopil je sam k topu, ga nabijal in streljal. Jsti dan mu je sovraz-nik tudi dvakrat konja ustrelil. Ta prizor je Cehovin dal naslikati v Milanu; fstala ga je podoba 200 gld.; nahaja se v njegovej rojstni hiSi. Cehovina so odli-kovali plemenitaSi. N. pr. JelaciC mu je poslal v dar ] hvojo sliko se svojim lastnorocnim podpisom. Pod I sliko je tudi Ban JelaCid podpisal: „§ t o b o g d a-de i ereda junaCk a.a Ta slika se tudi nabaja ) v omenjenej hisi.
\\ .      Pri nekem obedu mu je napil nek imeniten voj-
jf leak — aristokrat (ime nij znano).   Omenil je Ceho-
!(  vinove zaslage, katere so ve6 vredne nego baronovski
\ stan, jcaterega si je sam zaslu^il. V druzbi pri obedu
vprasali so ga prijatelji, kedaj je—po  toliki sre^i—
,f obCutil najvecje vesejje.  Dejal je:  BV Insbruku na
Jfirp^ero, ko smo T priCo sesarja^defilirali. Takrat
od tamoSnjih sosedov slt^al, vsled neprevidnosti sta-rega hisuega strica, ki je lulo pri bievu pusil in potem zadremal; §koda ss ceni nad 200 gl.
Revscina pri nas je v resnici velikr.; cloveka sree boli, ko vidi, kako ljudje na vsakorsen za»lazek prezijo, da bi si kak krajcer zaslaiili; vbogo ljutlstvo niraa toliko, da bi si pest moke kupilo: lakota jih tare, da se Bogu usmili, v takih stiskah. v tem stra-Snem polozaju poAilja vlada revnim kmetom na ekse-kucijo vojakc v hiso. Kam pridemo, te pojde tako naprej ? O, da bi nam le prccej zvezda odrcSenja za-sijala!                    __________
MavhinjS, Sv% Petra i Pavla Hue, iJzw dop.) Mi dica di grazia, the qualita di pance qne»to panslavismo bencdelto? (Prosim nljutlno. kaksen kruh je ta ljubi pan slavizem. t Tako rue je onidan nagovoril nek za svoj stan sicor omikan i vrl iMlijan. Kazloziv.>i mu to ob kratkem. de»» mu: Nu. zdaj vi-dite, da to nij nikak kruh. A tudi strah prwl njim — reC-e Italijan — kakor vidim. je praxen i sine>;»:i celo. Nadalje mu povem, »la se mi Siovvnci mikamo, da inuuno zo daveo inuugo Xi'ln hvalevrednih ta>r>p!;-ov i lepili bukev i da je naS j»'/ik, foravno je nah narod le v mar.j.sem ht^vilu, tako Iwgat i gibfen. tako cudno i toetio spremenljiv v koreuikah i konenicah. da za-more vse zarke cutecVga srea i smele nasnutke f!o-veSke glave izraziti. Po vrhu mu se poka2em i raz-grnem nas veliki be.sednjak (i ta moja uhvatka p zinirom sijajno zmago napram tujeu praznovala): kajti to je moja mvtoda, ko hoLem na hitrem ilokazati bo-gastvo na-soga jezika. Enkrat bolehaje za anziuo i ne niogoC govoriti (to je bilo se v (Jorici), razprostrem neccmu Florentineti imenovani bespdujak i potem je o Sloveucih jel govoriti, kakor bi rozice sadil. Raz>imel je, da v debelem besednjaku filoksere ali kakove bol-he nijso; ampak nestevilo postenih slovcnskih bescdijT reki, prislovice itd. I tudi nasi gg. cislaui kiaju>ki dez. poslanci bi bili to storili, imajoLi besednjak pri rokah, ko jim je rajnki grot' Auercperg (slovcci ncmski pesnik A. Grttn) v de^. zbortt pod pazdtiho princsel "bremencc katekizmov i menda abecednikov, ter rekel: „To je Vasa literatura!" Ni6 me tako ne zalosti, ko kedar tako sijajna glava (komur je bil vcleslavni Proserin ucitelj, pr. ^Nachruf an PreSern1*) tako globoko zajde v narodnostnih zadevah i le svojenm idoln sduzi. Siccr jih je pa ubogi pesniskl grof dosta grenkih tudi tarn, kjer se je mislil doma, poziral, ker je imel m-kaj Titanskega i toraj za nektere ncprebavljivega v sebi, dokler nij prodrl z mogoeno bescdo. Sicer je pa grof ali A. Griin narodne krajnske pesmi, kolikor vcm. v pesniskem duhu najbolje udostojil i njih slavo raz-glasi!. Kakor receno, takih moz zaid boli. Xiknkorpa ne izjave, kakor na pr. necega narodnega odpadnika, ki je trdil, da se „I)ittesa ne more prevesti v slovenski jezik. Ne samo Dittes-a, a tudi neskoncno voce druge pisatclje zua nas jezik reproducirati, i Homerje, Danteje, Gothe-je, Seliiller-je, Shakespcare-je, Alfieri-je, Calderonc, i potle celo tudi Humboldte, Galileje, Kante-je i Platone ter sploh vse se da po-sloveniti, deloma se je to 2e storilo i cesar bi Se nianj-kalo, to se doda.
Dva kmeta sta bila onidan v Gorici. Xa staro-siovenski „Travniktt pnjdeta, zdaj nPiazza grande", i zaeueta prebirati ta slavni napis. Eden here i bere: „Pijaca" (Piazza). Ker je bil eitatelj 2e precej 4ejiu, ne more zadosti prehvaliti novega g. 2upana, ki po-nuja na Travuiku pijaco. Drugi bere §e nadalje: rPi-jafia grda" (Piazza grande). „Nu! Bog nas pa varuj take pijaee* — rece prvi: naj zupan to pijc; ce je grda, tudi dobra nij. JS'a to jo ulijeta k Fajferju fllepe pijace* pit.
Devin aliDivin? Diviu, rekel bi. Primeri nemaki
Tybein, ki se tudi vstarih listinah, katere sem videl, nahaja. V nasem jeziku rad oslabeva i v e, pr. lisica (lesiea), divica fdevica) v nenaglaSenih zlogili. NaS in pa se je v nemscini proustrojil v chti Eocinj (vron-tina, vrocina) — Rontschein; Tolinin — Tolmein. V nasprotji pa za ncmski ci imamo mi e v ptujkah; Ribezen (Reibeisen, celo c*v /); iiukezen (menda Zug-eisen — drot). Ali bi se forma ^Divia" ne dala pri-blizati besedi Bdivinns(t? Divin jc na vsak nacin sta-rinoslovskega pomena, ko bi samo pomislili na pate-tieni popis nekdajnega i deloma se sedajnega Timava v Virgilijevej Enejidi i ua druge okoli.se. Tudi pi§ejo nektcri korektno: „I)ivinK. „ Kakor sem se boril za forme Mavhinje (kot sing); Crnific (cje); VolCe (VolCje) po analogiji s Rlivno (solo), Cerovlje, Vizovlje (sc. selo): kjer slutiin,dajepozainolLancm substantivu sin-gularni e dosegnil pluralstvo in adjektiv tako sklanjan bil: tako uprasam: od kod nemski ah v Woltschach, Laibaclj, AVippach? Ali nij morda se ustanovil slov. mestnik v iiernScini kot imcnovalnik ? Kaj je bolj na-ravno, ko rv Volcah'S in ^Woltschach" itd. Sapienti paiira! Tako naj bi se pisalo „pagan" i ne pogon ; sicer do.-ledno bi morali pi?ati BpolafaB, i So doslcd-nejftij morali bi pisati P]iohiiu(l; ..altar" i ne „oltaru itd. Miklosie nij navel teh besedij, da je posnamemo; ampak dokazal je historiano—jczi'iko, da a nenagla-seui v ptujkah prehaja pri nas v o. To prchodkoma. Ce bi treba bilo, pa &e kaj vee. Yse po potrebi.
IZ Krasa, 2, julija. (Izv. d»p.) Dne sv. Ivana je bil omof'il hiadni dez po hudi vroeini prav dobro prst. Prvi tako zvani amcrikanski novi krompir je bila susa t!i -pa tarn hudo stisnila; toliko bolj jo pa kori-stilo 1p|m> vreme trti, ktera je sedaj popolnoma ocve-tela. Kdor je pravilno ^veplal in menda], ima^ upanjo do dobre trgatve, (ie nas Bog tore obvarujo. Zito kaj lepo stoji. Pri nas na Krasu imamo sedaj dela na kupe: nek^ri kosijo travo, drugi zanjejo icito, tretji orjejo za ajdo. Posebno je nasim kmetom svetovati, naj bi za ajdo brz po Mvi ^ita njive razorali in ajdo sejali; skuSnja uCi, da ajda posebno dobro raste, fie se suha zemlja kolickaj prevr2e, ker je res zelo tcSko opedeuo prst 0 su.M globoko orati.
Nas cestui odbor je ze prieel tu pa tarn enstno crto od Zideznih vrafc do Komna; ker je ud jodbora veduo tudi gosp Aut. Sue, kot izveden in bistroumeu zemljeincjrec in potnoenik nam KraScvcum v vsakem polo2aju. bi slo naScmu cestnemu odboru seboljhitro delo od rok, pa —- denara ni. Cestui odbor tudi da-nes zboruje, ceravno huda vroeina pnpeka in je dela doma na kupe.
Mir nam bodi! To je geslo naSega pogtcnega in doVro mislecega Ijudstva; da, mir nam bodi: ljubezen ia spostovanje eden do drugega. Naj neha obrekovanje in pikanje. Ce se koinu kaka krivica godi, saj imamo uradnije in sodnije. ktere varujejo cloveku east in skrbijo za -rarnost zivljenja in premozenja. Cemutorej javno obrekovanje in natolcevanje ? — Tako hudobno dejanje ovira naSo narodiiost in dela med mirnim Ijad-stvom razpor in sovraztvo; svetujmo in poduiSujmo se eden drugega in dajino Bogu, kar je Boijega, in ce-sarju. kar je cesarjevega in potem pridejo zopet tako zvani zlati, sreeni casi — polno kruha in vina. — He zabite pa, tite vedno pridno zveplati.
V TrstU, 4. julfja, — (Crnogorcev hrabrost. — Ruska politika. — Slo\-anska drustva v Trstu. — Za-pecetno^t Tr2aeauov. — Nove stavbe. — Prosta luka. — Natakarea po modi umrla. — Raznosti.) Poslal sem vara veeraj originalen telegram iz Clernegore, ka-korsen je doiel  sem v Trst BEdinostia,   aCittadintt"
Z juna>kih persi trojnc mu svetline Se bliska kiuc naj hrabreji za bojaku In vines tud red nar viksi za vojake Tertzjin kri2 prezlahtni slave Fine I Toljk slave pa veljavna si glavica V kervavih bitkah pri Montanari Pri Volti zadobila in pri Novari. Ponosi slavna se po njem Branica, Branitelja ki tacega carevini Rodis v vedno slavo domovini. Cehovin je imel poleg kriza Marije Terezije tudi ziate in sreberne mcdalje.  23. oktobra 1.   1854 je z dekretom vdobil tudi red 3  razreda. kriz za voja§ke zasluge od kneza to^kanskega Leopolda II., kateri mu je bil dovoljen z dekretom 14. julija 1S53 od povelj-stva avstrijske armade.
Vdobil je tudi svetinjo od papeza. Nosil je navadno pet svetinj obeSenih na prsih; to se vidi tudi na jegovi sliki. ,^ Na sliki bitke pri Novari se razloeno vidi, kako Cehovin z dvema topoma naprcdujocega sovra^nika ustavlja. Vid: se, kako je skorej zajeto brigado re-Sil. S tenia topoma je on resil celo divizijo; mej tem je prisla pomoc od avstrijske strani ia on je od-loci! zmago.
me je cesar visokemu princu predstavil   rekSi:   „'L a je moj naj ljubSi Cehov in." —
Leta ISIS so laSki castniki in vojaki avstrijski italijanskega misljenja zapuseali avstrijanske zastave in be2aU pod italijanske prapore. Tako je storil tudi Cehovinov prijatelj. Ta prijatelj je bil iz Vidma (Udine) doma in je bil Cehovinov intimni sodrug. Se-znanila sta se bila v Gorici. Za easa vojske jo je pote-gnil in stopil na celo nekej ustajniski ceti. Ko so Avstrijci Milan zaseli, je stal Cehovin se svojo ba-terijo zunaj mesta. Mesto se je vdalo. a v nekolikih hiSah so se veduo bili puntarji: kateri so strejali iz njih. Tudi so se od zunanje strani puntarji me.<tu blizali. Cehovin jim je sel se svojo baterijo nasproti. Ko jim blizo pride, se ustavi; Cehovin nameri top na vodjo perve sovra2ne Cete; top poei in vodja se zgrudi na tla. Nij dolgo trajalo in puntarji so pobe-gnili pustivsi mrtve na bojiscu. Cehovin se svojo baterijo gre za njimi. Ko k mrtvemu ustaskemu vodji pride, spozna, da je bil omenjeni vodja-njegov iskreni prijatelj. _ Ranjki profesor in pesnik M. HIadnik v Goiiei je Cehovinu na east spisal sonet, kateri je bil v aNo-vicahK natisnjen.   Glasi se:
Ponosi se slovenska domovina!
Tud ti slovece svoje imaS rojake,
Tud ti slovece hrabrosti junake.
Ji yifeza slovecga Cehoviua,
in „Triester-ZcitungK; ta telegram je iz najboljsega crnogorskega vira in je torej v Trstu razjasnil situ-vacijo Crnogore, o kateri so se klobasile najvece nc-umnosti.v Kakor sc sliSi, so bodo Turki tezko vec spra-vili na Crnogoro, kajti llusi prisii jim bodo prehitro za ln-bet in v Ilorccgovini iu Bnsui se vstanck tudi strasno siri, w i ga pose'mo Srbija, katere ce ne stopi sama v boj, posljc vse, kar je dobro in hrnbre mla-dine, cez mejo v Bosno. V tem obziru gleda Srbija stnigno nezaupljivo v Avstrijo in dela, kar le mogoce, da ne bi lc Avstrija posedla Bosnc. • Vslcd scdanjc politike Andrassijeve, ki je bila od prvega zaMka ne-cdlocna, so §le po vodi simpatije, katere je Avstrija iinela v Bosni in Ilerccgovini Se ce!o mej ortodoksuiin svetom in ne samcr mej katoliki. Xadojatl se je, da je Avstrija saj z Ilusijo na cistern in z njo odkrito-stfno postopa, kajti ponavljauje politike 1. 1854 bila bi jako nevarna rcf. Nekateri ikimIi politikarjev pri pivi pravijo: Avstrija naj i\ika, dokler Ilus T«rka pobijo, po tern pa naj si vzame, kar se bo nji zdelo: a ti i politiki nc mislijo, da to ne pre kar uunii iu tebi nic I in da je to raeun brez gostilujftirja. Biluvacija Av.strije ju resna; toda politika odkntosrhiosti proti Jtuski je cdina prava. To dina&tija menda boljse ve, kakor pa voditelji imse sedanje politike*: zatoivj pa je pri nas vse tako ncjasno. Da bo Kusija za dnige muhe lo-vila, to menda vcrujejo le osii diplomatic ki so uze dosegli otrofja leta: proklam cara ruskega projasuo kazc, da Kuska not* bill samo cvropski policiij, am-pak da hoOu dostojuo in ostno izvesti svoj poklic.
Trzaska tttalnica nanioravala je najeti kpse pro-store z veliko dvorano in se je odbor obrnil do udov, da bi kaj pripomo.ili k velikim stroskom: nabralo se jc bilo uze precej denarja: a zdaj je sopet vse za-spalo, ker mej tiiknj4ujimi Slovani nij »r prave odi* nosti in prav nobene pnzrtovalnoali. Kaj bi lehko vse napravili Slovani v Trstu, ko ne bi se tako lmli svoje sence in ko bi bili kaj bolj socijalni. Trzaska fital-nica potrebuje diugih prostorov in oilbor ne bi imel mirovati, dokler ne izvrsi. kar je skli'iiil,
Kojauska citalnka imela je pret. ncdcljo nopot besedo, ki je bila Se prect j dobro obiskana. Ta cital-nica res dobro izpoluuje svojo nalogo.
Da so Tr&uaui jako /apofictni, dokaz m mnoga podvzetjn, o katorilt ne vimIho cuje. Druslvo trzasko ^Tramway" napravilo bo skoro gotovo novo progo do 8v. Jerneja in moida eelo do ,.Miramai(v' in pri Sv. Jenieju zidalo bo velikanskc morske kopelji po iz-gledu onib v Ostcndc, Cherbourg, Dieppe itd. na Fran coskem in Holaudskem. Mcrrtiii magistral pa nnmo-rava zidati pokrite trge za prodajo socivja in sadja in posebej pa za prodyjo rib. Tudi se posvetuje magistral o pVojcktn za zidanjc novega vclikanskrga gle-diSea na ribjem trga, v katerem slucaju bi prodal sedanji srenjski teater borsiii deputaciji.
Trst se kinca in raste v vsjaki'in obziru; a nje-gova bodocnost bi bila k-hko so bolje zagotovljcna, ko bi se Trstu privoscilo toliko, kolikor jili ima Ileka, kateri nic ne koristijo.
Veliko pra=auje za Trst je tudi ono, ce bo usli-gana pro.4nja Ttiaeauov, da vlada pusti Trstu prosto luko. Upanja je dosti, odkar je Herbst ustavoverni bog, bii tukaj in se je Triacanom prijazno nakimal. Toda v nasprotju s tern je potovanje fmanCnega di-rektorja ti^askega dvor. svctovalca Pleukcrja na Fran-cosko z namenom. da tam Studira naprave ouihmcst, kder so uze davno vzdigneue proste luko. To kaze, da vlada hoe'e na vsak navin po.sncuiati Francosko in vzdigniti prosto luko v Trstu vkljub v.sej piotiagitatyi. Te dni se je po Trstu ninogo znana, U-pa nata-karca v gostilni „alU bor&a vecchia11 rojena Maribor-Canka z revolverjem v sree ustrelila in koj rartva ostala. Xesrecna, inorda celo prcpovedana ljubezen z enim tuk. trgovcem je nesrtcnico, ki je bila vedno nekam prepoeticna, piiptljala do tega novo§oguega sklepa. Znarii -Justus Profanus" v ./Triesterci*' vso to reC smesao popisuj-?, vsled cesar ga je sCittadino!< dobro potesal in rekel, da g. malo .Justus" pa prc-veL .Profanus- je bil omenjeni natakarci dolian in da se najbrze zato veseli nje smrti, kcr se je znebil ene nmaniliejerce*5. Bravo gospodje Kemci! Ko bi se, kaketnu Slovenjcu koj tacega zgodilo, kako bi Vi kri-Lali o korupciji.     ____________
Politidni pregled.
V Gorici, 5. julija.
Madjarsko casopisjc nc ve nic po-sebne livale dupliki takrajlitarskc rcgnikolame deputacije. Pismcnira potom sc toroj nij doscglo nikakega sporazuma. Zato ste volili obe dc-puta-ciji vsaka svoj pododbor 6 udov, da se bosta ustmeno pogajala; v Cislajtaniji je bil voljen v ta pododbor grof Ilohenwart, onkraj Litavc pa baron Senyey. Porocali smo, kako stoje do se-daj stvari glede kvote; v novejem casu se go-vori, da se olajsa dotiLno breme Hadjarom za Q*4 odstotke ter nalozi toliko ve6 Cislajtaucem,
Po tern takcm Iri¦ plafiovali Madjari z'azirom na vojno krajino 31, Cislajtanci pa 69 odstotkov.
Nas dcrzavni zbor je skorcj popolnem j zaspal.   Poslanci se le v majkenem Stevilu ude- I le^ujejo scj in se ti sc le malo zauimajo za zbo-rove razprave.   Vidi so, da tare tudi na§c der-Lavnc poslance poletna vroSina.
Tr en tin ski derzavni poslanci polozili so svoje mandate, ker. se nij ustreglo njihovim zeljam glede popolnega loCenja juznega Tirola; ta korak opraviCujejd v nekem pismu na dr. Ilerbsta, kateri je v zbornici gorko-'priporofol sprejetje separatistifinili tirjatcv, katere so bile v doticnem odseku dcrzavnega zbora z vefiino sprcjete.
C'im dalje prodirajo Rusi onkraj Donave, teni bolj je vznemirjen ves svet, posebno pa so razburjeni nezaupajoei Anglezi in avstrijski zidje pa Madjari. Haznesla se je vest, da so prodrli Kusi uze do Tiniovo ter da jc v tern stureni glavnom mestu Dulgarije uze iistanovil bodoLi bolgarski ujiravnik Cerkaski svoj vladni aparat. Uati se je, feravno nij ta vest la potrjena, da zadenc nuse zide in Maujare -— to je, da jim | otrpnejo zivci, vslcd prevclike njihovc razdraze-nosti. Angleska vlada pa je poslala svoje bro-dovje z zapecatenimi povelji v adrijausko morjo in je zavkazala na tcni morji itfe nabajajocemu se oddelku brodovja, naj sc zopet poda v oblizje Stambula, v Hcsifiki zaliv. Mej vsem teni petyje Uisniark pridno od kraja do kraja in nateguiw svoje, po vhoj Kvropi ])rej)n»2eii« diploinutiCut . druge niti. Nisino pesimisti, vendar veliko ne sineino zaupati prebrisanemu mozu b tremi iusi, kajti uze naznanjajo nemski listi, da se kinnlo razglasi prepovod za izvazanje konj iz Nemfiije. Sicer pravijo listi, da se to ne bo godilo iz po-litienih ampak iz poljedelskih ozirov, fiesar paC ne bode nikdo veroval.
Na Francoskcm je volilno gibanjo v najboljsem teku. Nij cuda! Ljudstvo je po ve-cini republikansko, vlada pa ne, in vendar bi rada zadnja ziuagala se svojimi priverzenci pri volitvab, fiemur naproti ne dcrzijo repub^kanci rok krizem. Ce le ne nostanejo pri bodocih vo-litvali v septembru volilne rabuke ali se kaj bu-jega, kajti razdrazenost jc u^e scdaj velika in j bode ob casu volitev se veCa.
Dve gcrSki ustajniSki Seti poCele ste uze delovanjc v bliiSiijih turskih pokrajinah ob gerski meji in v kratkem bo sledilo temu zafietku za-pocetje gerskega kralj^stva, katero si je uze vsega za vojno potrebnega priskerbelo v izobilji.
V Cernejgorej vse mirujein opociva; Turki mei Podgorico in Spuzem se vedno premikajo in parnikiy na Skaderskcm jezeru imajo polno opra-vila. Ceruogorci so na oprezu, ker mislijo da pridero Turki se jedenkrat iz juga po drugih straneh nego do sedaj. Mogocc pa tudi, da se odpelje nekoliko vojske po morji v Carigrad in od tod k Donavi ali pa na azijatsko bojisce.
Serbska skupscina zepet zboruje. Dunajska stara ,,Pressea potrjuje vzetje bolgarskega mesta Tirnove.
0 letosnji letini po celi Avstriji.
Trst, 3.  julija 1877.
Prvo polovico junija bila je velika vrocma, katera pa nij skodovala dosti, ker je bila zemlja Se nekoliko mokra po mnogem deievju niaja ineseca. V dru-gi polovici junija padlo je pa zadosti dezja, tu in tam spremljanega z nevihtami, katere" pa nijso napravile velikih Skod, tako sicer, da smerao leto§nje vreme za-znamovati kot ugodno.
Psenica v vecmi dcM sc le cvete, na jugu posebno na Primorskcm je uze „ veCidel poiJeta, mej tern, ko v Galiciji in v sevcrni Ceski Se le klasje po-ganja. Povsod ka'^e ta pridelek posebno dobro, v Slavoniji je toliko in tako lepega zrnja, da ljudje ne pamtijo §e kaj tacega. Na Primorskem je letos dosti in lepe psenice; sploh povsod je letos dosti in prav zdrave psenice in tudi iz inostranskega dokajajo ugod-na sporocila.                           v
Rz prav zdaj 2anjejo na Stajerskem, Kranjskem, KoroSkem in Tirolskem, povsod dosti in lepega debe-lega zrnja,
JeCmenain'bvsa po nekaterih kfajih prav dosti in lepega, po nekaterih pa prav malo, Slcod<*va-lo je tema pridelkoma tu ia tam premofino de2ovje v majiij siceu pa se sme upati po firez srednji pridelek.                                                  •
Za tar Si co ali koruzo je letoSnje leto ma*nj ' ugodno, ker posestniki nijso mogli nasejati in obdeia« ti o pravem Casu zbog neugodnega vremena v spomladi. Mnogi poljcdelci so zbog tega manj koru-ze nasadili, kakor druga leta, in se torej nij nadejatji obilne letine v tern jako vaznem pridelku.
Krompir v severnih krajih, kder se le cvete, prav krasno ka^c, v ju^nih, kakor na Primorskem, pa ga uze kopljejo in se je letina na jugu dobro sponeBla. Sena jc bilo letos po vsej Avstriji mnogo'iri jako do-brega, ker je bilo vreme temu pridelku tudi jako u-goduo povsod.
S a d j a nij bilo nikder dosti; edine CreSnje so na GoriSkem in na Kranjskem nokoliko sadu prinoslt*, druzcg,t sadja in v severnih krajih posebno jabelk bo prav malo povsod. CeSplje uzo mnogo let nijso tako slabo kazale, nego letos / v nekaterih krajih jih ne bo fikoro niL, posebno jih bodo pogresaii na&i Brie!, ka-toi'itn bode letos tczko konveniralo, hoditi na Hrvat-sko po Cegplje.
Vino takraj Litave, ra^un v Dalmaciji, izvratno kazo, posebno pa na Kranjskem, Primorakem, Iutri in v dolnji Avstriji; v ten krajih bo morda polna letina, mej tern ko se v Dalmaciji prifiakuje samo l/o letine ; na Ogcrskcm, Urvatskein in sploh onkraj Litavc pricakuje se pa skoro slabo letino, ker v teh do-Mali je trta sploh poguala prav malo zaroda.
• Razne vesti.
Dunajski listi javijo, da je polofcil baron T a c c o,  derzavni poslanec  velikega posestva Govil-| kega, svoj mandat iz OBcbnih uzrokov,
Iz AjdovSdine so nam naznanja, da bode tam koncertiral slavuoznani hrvadkl violinist Kreftna due 15. julija t. 1. v prostorih narodnega drufitva „EdI-nosti," —
0. kr. telegrafno.vodstvo v Tcrstu naznanja, da se je odperla due 2. t, m.vCerknicis polto zvczana, brzojavna postaja z omejeno dnevno sluibo,
Vojna znamenla menda pomenja odhod dveh GoriSkih batcrij v Ljubljano, od kodar pojdejo naj-berze, govori se, jedna proti Bosni, druga v Dalmacljo, Pripovedujc se, da jo tudi tukajSnji polk Weberjev doLvl nalog, naj bode pripravljen na vsak migljej,
Ravnateljstvo o. kr. .uditeMfikftga izobra* 2cvalisCa v Gorici vabi prav uljudno h koncertu, ka-terega napravijo vzrejanke tega uclliSfca v sredo 11. julija t. 1. ob 6. uri popoludne na Sohkem vertu (u-lice sv. Ivana, stev. 132) na korist siromaSuih pa marijivih vzrejank. Program je sledeCi:
1.  „Il Carnovale di Venezia*, coro di G, RoU-sini; 2. „Die beiden Nachtigallen" von Henkl; 8. nPri zibelki", zbor, uglasbil Kam. Mafiek; 4. ^L1 Ad-dio", duetto di G. Donizetti; 5, MFrUhlingsnahenM, Chor von C. Kreutzer; 6. flKobariska dolina", dvo-spev; 7. „Stille Nacht", Chor von Fr. Gruber; 8. Lucia: „Clu mi frena" sestetto con coro di G. Donizetti; 9. „Mlatifii«, zbor, uglasbil M. Vilhar.
V h o d u i n a 40 kr. — Ko bi bilo 11. julijfc ponO-ludne neugodno vreme, bode konceit v saboto 14. julija,
Mialimo, da nij breba posebno priporoCati na-Sim cltateljem, naj bi se v kolikor mogoce obilnem stevilu udelezili tega koncerta; dovolj vabe6 je uze mikavni program sam, katerega bodo izver&evale same kandidatinje vseh narodnostij, poleg tega pa je tudi namen blag. Nadejamo ae torej, da doprineae vsak, komur je le koiifikaj mogoce, svoj obolus 1: Se majheni zalogi v podporo marijivih, radostno ae u5e-Cih kandidatinj.
Koso je drago prodal te dni nek mesar iz ] Kanala na sledeci jako pametni nacin. Pripeljal je namred volovsko meso tihotapsko v Gorico, da bi ga tukaj prcdal, a ^dacarji" sogazasadili; plafiati je moral 45 gold, globe in meso sejedalomestnimubozeem* Doma ga nij hotel prodajati svojim rojakom sicer po nekoliko nizej ceni a z gotovim dobickom.
ISFak Kanalec je umerl [preSli teden v neki tukajsnji kavarni nagle smrti. Koraaj je bil zavzil nekoliko sladoleda, obSlagaje neka bolestin izdihnil je svojo duso, predno je dosla zdravnidka pomo'C.
Tombola dne sv. Petra in Pavla donesla je ubogirn, zapuSCeniui sirotam eelih 1040 gold. 30 kr. Lansko leto se je razprodalo 818 kartel ve5 nego }e-tos, kar spricuje, da so ljudje ali bolj varfini postal! ali pa je vece pomanjkanje denarja od lanskega leta.
V  Bozenu na Tirolskem obravnavala se je pravda zarad umora proti nekeinu Tourvillu, (Porot-niki spoznali so ga krivega zavratnega4 umora, vsled Cesar je bil obsojen na smrt.
Wliliniililiiili'iwi,
4
Trine sporocilo flrme Jos. Pipan et Comp. v Trstii due 3. julija 1877.
Vkljub vojski in velikim vsak hip preteCira zme-gnjavam evropskim je borsa skoro nepremakljiva; pa-pirji kupujejo se po Se preeej visokem,  stalnem kur-zu, valuta pada in razno blago   ostaja skoro bi rekli pri stabilnih cenah, katere se ne piemikajo ne nazaj, ne naprej.                                           .        ....
Gotovo cudna prikazen to, ker dozdaj srao bill vedno uavajeni na strasno brzo rastenje cen po vsa-ki sapici na politicnem horizontal, posebno od Casov Napoleoua III sera; a danes je postala menda tudi borsa treznejsa in se odteguje kolikor mogofc poh-ticnemu konjekturirauju. Mnenje je, da ostane voj-na lokalizirana, in da se bode dalo re&iti jntrovo pitanjo brez vesoljne vojne, to mnenje in pa nsua na dobro letino upliva tudi ninogo na naSo borso in sploh na stalnost in nepremahljivost cen.
Za naSe juine dezele torej je prav lopa nada, da bomo dosti bozje kapljice pridelali, pa dobro pro-dajali. Na Furlanskem edino je zadnja toia Skodo-vala tudi trti in mnogo zaroda uniiila.
Sviloprejke so se na lioriskcni in v Istri 8c preeej dobro sponeslc, ker se nij prikazala posebno mofina bolezen. Slabo pa je slo s teni pridclkom na juznem Tirolskcm.
Iz tega zanesljivega sporocila razvidimo torej, da v obfie letos v Avstriji ne bode slabc Mine, kar jc lc zeleti z ozirom na lansko siabo letina in na le-tosnjo straSno mi/eiijo.
Kava je po zadnjih drazbah v Amstcrdainu se trdnejSa postala in jc nij za dolgo casa nobene nado, da bi padle cenc tega blaga. Rio velja od gl 102 do gl. 115 po kakovosti, Bahia gl. 100 do gl. 107, Santos gl. US—gl. 120, St, Domingo gl. 112—gl. 120, Java gl. 124—gl. ISO, Malabar nat. 115—gl. 124, Malabar plant gl. 135—gL 156, Ceylon nat. gl. 100 —gl 122, Ceylon plant, gl 143-gl 160, Perl gl 162, Moka elekfc. gl. 138-gl 140.
01 j e oljkino je u2e sopet porastlo za 2% iu se prodaja po jako trdnih cenah.
Olje jedilno velja od si. 53l/2 do gl 58, naraiz-no St. Angelo od gl 68 do gl. 72. Pavoljnato gl 481/g, nizje vrste gl 47, ribje olje gl 80-gl. 85, laneno olje gl 45.
Sadj e—cene nekaterih vrsttega blaga, posebno roziCev so porastle,
Bozicr veljajo gl 111/4 <lo gl 12, fige v vencih gl. 11, limoni 1 zaboj gl. 9—gl. 12, pomeranCe gl 7 do 8l/2, mandlji gl 92—gl 95, rozine gl 25—gl 30, ElemS gl 20—26, Cism6 gl. 16 do gl. 17, groz-dice (uva passa) gl 25 do gl 26.
Kiz, tega blaga cene se nijso uze dolgo prav nie* premaknile, akopram se ga prav dosti prodaja.— Italijanski ri2 velja od gl 22 do gl 27 po kakovosti, Kangoon I gl 183/4, II gi. 17i/4, Siam gl. 16.15.
Masti in petrolij. Po masti in spehu je prav malo pra§anja, zarad tega prodaja se to blago po jako nizkih cenah, ki pa utegnejo v kratkem nekoliko poskoeiti. Speh amer. v zabojih velja gl 603/4 do gl 62, mast Bancroft gl 681/^—gl 69, Wilcox 1 gl 65l/2—gl 66. Petrolij je jako cudno blago; v Ameriki se menda sopet napravlja klika, ki bi rada cene tega blaga vzdignila, kakor lansko leto, a sever-nonemlki importerji v Bremenu, Hambuigu i.t.d. jim delajo nasproti in ce se tern nemSkim hi§aca posreci, dosti blaga po ceni vkupiti za sv. zaloge potem ne bomo imeli visokih cen in se bo to blago vedno dr-zalo pri sedanjih, morda za kak procent vi§ih ali niz-jih cenah. Fakticno je danes to, da Hamburg danes petrolij za kakih 20°/0 nizje notira, nego Trst. Tu-kaj se je v petroliju dosti naredilo za kasneje previ-denje v septembru, oktobru, novembra, decembru in so mnenja jako razdeljena glede bodocega preinika-»ja cen petrolija. Petrolij prompten v sodih velja denes gl 18, v zabojih gl 21, za previdenje v mesecih Beptember—december gl 19 (kasa brez odbitka).
D 0 mac i pridelki—mej temi posebno fezol popoMoma—zanemarjeni; nij je skoro nobene kupeije; edino prav lepo maslo je iskano blago, a ga skoro nij dobiti.
Fezol Cocks (cukrenec) gl 11—gl 12, bel gl I01/4—gl 11, lep rudec gl. 10 do gl lOt/i, rumen kanarcek gl. lll/2-gl 12, zelen dolg gl lQl/4, me-San gl 9, maslo gl 92—gl 96, konoplje gl 22— gl 34^ proso gl 10—gl 15.
m Zita—so na nasem trgu zadnji gas nekolikov ceni padla in vse ka2e, da bodo vkljub vojski §e pa-dala, kajti blaga sem §e zmerom dovolj navazajo in takajsnje 2itnice so tako napolnjene, da se prostori za zito plaaujejo po neza§li§anih cenah. Ker tudi letina skoro povsod dobro kaze in veliki konsum po-jenjava,se je nadejati, da cene zita §e nekoliko pade-jo. Koruza velja od gl 7.90 do gl.8.40 kvintal p§e-nica gl 13.75 do gl 15 kvintal, riz gl 8 do gl 9 ovesgl.9 do gl. 91/2 kvintal. Sploh se razumejo vse te cene za 100 KO; pri kolonijalih, olju, sadju na-vadno 3 mesece brez odbitka, pri drugem blagu posebno pri rizu, petroliju in 2itu; toenoplaeilo brez od-
bitka.
Xarodna krojacnica.
Podpisana naznanjata slavnenm ob-cinstvn, da sta odprla 1. junija t. 1. krojasko dclavnico yBobatisca st 12. Priporocata sc vseni, posebno pa slo-venskim narodnjakom, da bi jii pri tern poCetju izdatno podplrali. Vestna dolznostT InT prta skrl'^aSuT bode, *^a postrezeva g^ naro&nikom dobro, na-taiicno, po nixki ceni in po najnc*vfjsi modi. To nalogo popolnoma izvrSiti nama bode toliko laije, ker je najina delavnica obilno zaloiena z raznoTT-stiiim blagom, i siccr za vsako Se tako cle^antno obleko.
Nadejajc se, da najw bode poLa-stilo slavno obcinstvo z mnogimi na-rocili, se se spostovanjem podpisnjeva
Fajdiga & Korsic.
«^^^^^^^^^{%m^^^m^^h^
Oznanilo.
Naprava nove kuplc cerkvenega zvonika v St. Andrezi se odda po javni drazbi dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne.
DotiCni pogoji se zamorejo zvedeti v ob-iinski pisarnici.
Ilupanstvo v St. AndreM,
dm 5. julija 1877, ANT. BIAUUfilC, 2apan.
Yelika zaloga ofalek za gospode k .,rimskemu kralju"
Adolfa Wellischa
naliaja se seJaj
samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11,
gegen. dera Naschmarkte, (popreje Keller & Alt)
in priporoca najelegantneje obleke za gospode in deSke; na dalje za pomladaiisko dobo: Grave-lotte — sukwje po 12 gl, jeduobarvne cele obleke po 18 gld., po nizkih in stalnih cenah.
Osebe vseh staitov.
posebno pokojniki, uradniki vsake stroke, za-stopniki zavarovalnih drnStev, oskerbniki, knji-godrzei in osebe brez sluzbe vdobe trajen in dober zasluzek, kateri postane, ee ima dotiCnik Ie nekoliko sposobnosti, glaven zaslu2ek Ietnih 1000 do 1500 gold. — Pogoji: Dobra priporo-dla ali pa majliena kavcija. DopisK pod naslo-vom K. C. 2810 razpo§ilja RDie Annoncea-Ex-pedition von G. L. Daube & Co., Singerstrasse 8. Wientt.
m
*m
prve sorte iz Graskih, Puntfgamskih, Ljubljanskili pivovarnic in domace pivo Marzen in Lager pri
Mih. Spiegel,
pivovarju v Gorici. uliee Edling.
1
1
I
Franc Pichler,
sodar v Mariborn na Dravi, priporoca se za izdelanje sodov za vino in pivo iz najboljsega slavonskega lirasto-vega (dobbvega) lesii vsako vers tne ve-likosti od 25 litrov naprej — po naj-nizjih cenah.
fcastnik, izdavatelj in flredoikj Ymm Wimm — Tiskar; MAIUNa v Gorici.
I                                '       .1
,v
%
1
5'               trgovee v \j(lovSLiiii
X naznanja p. n. obcinstvu, da je odstopil %> svojo prodajaluico g. Augustii Boleneu, J kateri zadnji ne bo vec podpisoval „pr. pra. Aftgelj Casagrande", ampak »August Do-lenec" iu prosi p. n. obemstvo, da pre-nesc 0110 zaupanjc, katero je stavilo do-ydaj v njega, na omenjencga njegovega naslcdnika.

4piEI^@^3as^lieL}sliM^)
I   V iiiijcm
se oddaja v tolminskem okraji pri Sv. Lueiji 11a mostu v novi Kovaeld-evi
liisi I. nadstropju jako prijetno, po-letno stanovanje s tremi sobami, pro* storno sobano in kuhinjo, vse elegantno upravljeno. 2sa zahtevanje dobi se se k temu hlev in lep vert s krasnim razgledom. V nikaki daljini se zlivate skupaj bistra Soca in Idrijca, katcra daje izverstno, zdravo kopelj. In ko-liko veljajo pa sprehajalisca ob ro-mantienih, globokih prerovih Idrijcc in Soee in krasni izleti na vse strani ? Xa dalje se naliaja tam izverstna, zdrava studenfinica in kar je nepre-cenljive vrednosti, je Sv. Lucija v vsakdanji poStni zvezi z bliznjim Tol-minom.
Xataneneja pojasnila daje  ured-nistvo tega lista.
f.
jg           Podpisani prodaja  izboriia  vina,
¦i    bela in eerna, pridelana na Meranskih
f'    liribcekih   na Tirolskem.   po   nizkih
4     cenah. f                    G. G. STEECHEL.
I