F POLITIKA Politični botri napada na Mira Petka FINANCE Konkurenčnost Slovenije nizko na lestvici knjigarna DEMOKRACIJA JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. Janez Janša IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT JanP.Triska i v TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT m MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945 244 strani, 3.906 SIT JIED SVOBODO IN v RDEC0 ZVEZDO PREMIKI ■ A-■■■■ „ . .- .. ,. v ■• y MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT ag^uei ■ T -CA Ldtilbe- JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in n jene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT t Avitrijsko-francoiki vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju. VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SO Č A SVETA REKA JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT r ' _ TonitfBuonovič vzpon Bomiun PRED yrronon flVSTB0~0QteHE 4, l^š&el ' /A TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT S E M EN A RAZDORA DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Informbirojevci v jugoslovanskih komunističnih zaporih Stari Gradiški, na Golem otoku, Sv. Grgurju in drugje. 256 strani, 3.996 SIT DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO MALINA SCHMIDT-SNOJ JOSIP VOŠNJAK Avtobiografska pripoved iz Zdravnik, politik in književnik, časa druge svetovne vojne, predvsem pa rodoljub, ki je bil Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik 292 strani, 11.400 SIT PETRA SVOUSAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Knjige v spodnii vrsti lahko kupite tudi na obroke. Najnižji obrok je 3.000 SIT. paw.«* d t. mmim tretja stran « Nož v stare rane Še nedavno se je zdelo, da bo letošnje volilno poletje minilo brez velikih ideoloških tem in brez prerekanja o partizanih in domobrancih. Politiki iz vrst tranzicijske levice so namreč po osamosvojitvi dogodke iz časa druge svetovne vojne pogosto Izrabljali za svoje politične potrebe - za nabiranje volilnih glasov in tako vedno znova povzročali delitve na prave in neprave, s čimer so odpirali še ne povsem zaceljene rane slovenske polpreteklosti. V zadnjih letih so ideološke teme izgubile pomen, saj so bili vodilni politiki zaposleni z vprašanjem vključevanja Slovenije v Nato in EU, v zadnjem času pa predvsem z vprašanji tako imenovanih izbrisanih in naraščajočo korupcijo. Tega se je očitno zavedel nekdanji predsednik države Milan Kučan in presodil, da je spet treba obuditi stare delitve. S starimi ideološkimi temami naj bi obravnavo korupcije potisnili v drugi plan, kar bi koristilo predvsem vladajoči LDS, ki je v precejšnji meri vpeta vanjo s svojimi močnimi klientelističnimi povezavami. Za odgovore na realna vprašanja naše sedanjosti in prihodnosti bi zato zmanjkalo časa. Ker nekdanji predsednik države to dobro ve, je na partizanski prireditvi v Baški grapi v svojem bojnem govoru obujal stare delitve. Kot da se leta 1990 ne bi udeležil spravne slovesnosti v Kočevskem rogu... Odgovornost za neudeležbo slovenskih uradnih predstavnikov na obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji je pripisal delu slovenske politike. Pri tem je napadel opozicijo in jo povezal z do-mobranstvom. Po njegovem prepričanju Slovenci v Normandijo nismo bili povabljeni zaradi drže "vsaj dela slovenske politike, ki izničuje partizanstvo, opravičuje pa kolaboracijo in poudarja domoljubnost slovenskega domobranstva". "To je bilo vojaško In politično delovanje zoper slovenski narod v času, ko je bil razkosan in obsojen na iztrebljenje. Zato je pripisovati domoljubnost temu dejanju več kot zloraba te velike vrednote. Dvignjena roka zoper lastni narod je namreč greh, ki ga ni mogoče ne opravičiti in ne oprati, ne z besedami ne z dejanji... Danes je to del celovitejšega političnega koncepta, ki ga slovenskim državljankam In državljanom ponujajo nekatere opozicijske politične stranke kot izbiro na skorajšnjih parlamentarnih volitvah. Vedno bolj prepoznavno se v teh ponudbah izrisujeta dva zelo različna obraza prihodnje Slovenije... Zato so letošnje volitve pomembne. Ne bodo odločale le o tem, kakšna bo prihodnja podoba Slovenije in kdo jo bo oblikoval. Odločale bodo tudi o resnici in neresnici. Na neresnici pa ne more biti zgrajena prihodnost. Zato se je teh volitev potrebno udeležiti in se opredeliti... Kateremu obrazu bomo verjeli, ko govori o viziji prihodnosti? Jaz sem se odločil in izbral." Kučan je govoril samo o domobranstvu, nič pa o komunistični revoluciji. Zavestno je prezrl, da so bili vosovcl tisti, ki so po ukazu Komunistične partije Slovenije v drugi polovici leta 1941 začeli prvi brezobzirno pobijati Slovence, ki niso mislili tako kot oni. Med njimi je bilo le malo pravih izdajalcev, večinoma je šlo za narodnozavedne ljudi, ki se pač niso želeli podrediti diktatu Osvobodilne fronte in s tem komunistične partije. Kučanov govor je v medijh naletel na velik odmev. Zanimiv je bil odziv Spomenke Hribar, ki je bila še nedavno zelo blizu Kučanu. Po njeno je nesprejemljivo govorjenje, da se bo na jesenskih volitvah odločalo med drugim med resnico in neresnico. "Volitvam naprtiti nekaj takega, je zame fundamentallzem, kakor ga že dolgo nisem zasledila na levici. Na nobenih volitvah se še ni odločalo o resnici in neresnici, temveč le o moči (razširjenosti) političnih interesov in torej o tem, kakšna bo politična podoba Slovenije v prihodnje." Pri tem se je Hribarjeva dotaknila tudi Kučanovega obračuna z domobranci. "Po šestdesetih in več letih je takšno izključevanje dela naroda Iz njega samega anahronizem, zato bi bil čas, da se vprašamo, ali domobranci niso bili 'narod'. /.../ Kako je prišlo do te strašne shizme, da se je del 'naroda' bojeval zoper okupatorja, del pa skupaj z njim proti prvim! To je zavezujoče vprašanje, vse drugo je demagogija za dnevnopolitično rabo. Kakor je demagogija Kučanova izjava, da je kolaboracija 'greh, ki ga ni mogoče oprati ne z besedo ne z dejanji'. To je seveda res, za nazaj ni mogoče ničesar spremeniti, oprati, kakor da se ni zgodilo. Vendar kaj pomeni taka izjava ob tem, ko veš, da je bila večina kolaborantov po vojni likvidirana, in ob tem, ko agitirš za volitve? Ne gre le za zlorabo preteklosti za neposredno, dnevnopolitično rabo, temveč za neposredno podaljševanje preteklosti v prihodnost." Po njenem prepričanju je torej nesmiselno oživljati in podaljševati te delitve in jih prenašati na jutrišnje generacije. In o tem govori v intervjuju za našo revijo Janez Janša. "V ospredje moramo postavljati tisto, kar nas povezuje... Za zdravljenje še vedno odprtih ran preteklosti pa je potrebna sprava... Sprt narod namreč ne bo našel dovolj notranje energije za preboj v evropskem prostoru." Metod Berlec Demokracija • Četrtek. 15. julija 2004 © kazalo Nacionalna država EZ združuje države, ki so nacionalne, med njimi je tudi Slovenija. Bodo izginile v skupni anacionalni naddržavi? 11 Za enake možnosti 12 16 Politični botri Petkovega napada 18 22 24 31 Kdo so politični botri napada na novinarja Mira Petka, preiskovalni komisiji državnega zbora ni uspelo ugotoviti. V fazi, ko je končala z delom, komisija ugotavlja, da političnega ozadja ni mogoče dokazati, prav tako pa ga ni mogoče zavreči. 34 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Soper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa; dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Karikatura na naslovnici: Hotimir Gorazd Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Za čigave interese? Nekdanji predsednik države Milan Kučan se v zadnjem času zapleta v različne izjave in afere, ki zagotovo niso v korist slovenskemu nacionalnemu interesu. Je v ozadju domneva, da je, odkar je samo nekdanji predsednik, postal nekoliko nepremišljen, ali pa gre za globlje zakulisne interese članov njegovega foruma? Odločitev v ozkem kropu Konkurenčnost Slovenije pada Strožji tii zakon Obkoljena oaza demokracije Kako deluje demokracija v majhni državi, ki je skoraj nenehno zapletena v vojaške spopade, ki se stalno čuti ogroženo in ki jo hkrati mnogi drugi razumejo kot grožnjo regionalnemu in celo svetovnemu miru? Govorimo seveda o Izraelu, edini delujoči demokraciji na Bližnjem vzhodu in hkrati tudi eni od najbolj kontroverznih držav na tem območju. Otok brez milosti Teniška stagnacija Hišica iz kart, ki se je dograjevala celo desetletje (1992 -2002), se je v Džakarti porušila v pičlih treh igrah. Naše so razočarale. Pravzaprav potrebujemo dvojno zmago Pogovor z Janezom Janšo č1 Treba bo zmagati na državnozborskih volitvah. Pravzaprav potrebujemo dvojno zmago. SDS mora dobiti relativno večino, torej prvi rezultat med strankami. Le tako bomo dobili možnost za sestavo vlade. Pa tudi skupaj v koaliciji Slovenija, torej z NSi in morda še s kakšno manjšo stranko moramo dobiti več kot 46 glasov v DZ. Umiranje na obroke (Stran 8) DeSUS v službi liberalne demokracije (Stran 10) Keleminovo poročilo zavrnjeno (Stran 14) Na novi poti (Stran 15) Nepravilnosti vJP VO-KA (Stran 20) Stanovanjska iluzija (Stran 26) Nesrečno Posočje (Stran 27) Hrvaška policija svari (Stran 28) Projekt Dež (Stran 30) Vesele počitnice! (Stran 40) "Duhovne v četah vse ..." (Stran 42) V banko po denar (Stran 48) Nočemo stadiona (Stran 55) Armanijevih sedemdeset (Stran 60) Sokoli in turnarji (Stran 62) Tovariši in tovarišice (Stran 65) Krščanski socialisti in Dolomitska izjava (Stran 66) pogovor Nič se ne zgodi brez vpletanja politike Pogovarjali smo se z Bojanom B. Oblakom, predstavnikom Združenja upnikov HKS Sicura in predsednikom upniškega odbora HKS Sicura v stečaju Koliko možnosti imajo varčevalci HKS Sicura, da dobijo povrnjene svoje vloge? Izkušeni ljubljanski odvetnik Brane Gorše, ki mu je sodišče na predlog Banke Slovenije poverilo vodenje obeh stečajnih postopkov, vodi pa tudi stečaj novogoriške HKS Soča, je že na naroku za preizkus prijavljenih terjatev HKS Sicura napovedal, da se njeni upniki lahko nadejajo od 5 do 12 odstotkov poplačila. Doslej se je ta napoved izkazala za precej realno. Stečajna masa Sicure resnično zadošča le za dobrih 5 odstotkov poplačila prijavljenih terjatev, vse drugo je odvisno predvsem od tega, koliko bodo dobili iz Juliane. Sicer pa se upniki že od vsega začetka ne slepimo pretirano, da bi lahko iz tako obubožanih družb, kot sta HKS Sicura in Zadruga S, v rednem stečajnem postopku dobili svoje prihranke nazaj v celoti. Iskati jih bomo morali drugje, z drugačnimi sredstvi, zunaj uradnega stečajnega postopka. Strategija za dosego tega cilja je v grobem že pripravljena, jeseni bodo stekle prve naše aktivnosti. Naj poudarim, da se upniki s skromnim poplačilom, ki se nam obeta, nikakor ne bomo zadovoljili in bomo dosledno vztrajali pri popolnem poplačilu z obrestmi vred! Svoje pošteno privarčevane prihranke smo zaupali finanaii organizaciji, ki je za svoje poslovanje imela vsa dovoljenja in je bila deležna nadzora tudi tako stroge in strokovno podkovane institucije, kot je Banka Slovenije. Zato bomo račun nekomu pač morali izstaviti. Ali sodelujete tudi z nekdanjim direktorjem HKS Sicura Andrejem Severjem? Ko je Sever uradno še deloval v Juliani, kjer je bil direktor in kasneje svetovalec uprave, smo v upniški organizaciji imeli z njim redne stike. Tedaj je tudi kazal pripravljenost pomagati nam z informacijami in doku- mentacijo, ki smo jo potrebovali. V zadnjem letu je te pripravljenosti z njegove strani očitno zmanjkalo in z njim nimamo nikakršnih stikov več. Slišim pa, da z njim tesno sodelujejo nekateri posamični upniki, a to je že druga zgodba. Kam je po vašem mnenju izginil manjkajoči denar in koga krivite za to? V tej državi je vrsta služb in uradov, ki bi se po službeni dolžnosti morali ukvarjati s temi vprašanji. Koliko se dejansko ukvarjajo in kako uspešni so pri tem, bo pokazal čas. Po nam znanih podatkih se do dokončnih odgovorov nobena od pristojnih služb še ni dokopala ali pa odgovor skrbno skriva. Ključni akterji afere Sicura so še na prostosti. Celo več: zelo aktivni so in posegajo tudi v upniško organizacijo, saj jim naša dobra organiziranost predstavlja trn v peti, zato nas poskušajo z vsemi sredstvi onemogočiti. Dokončnega odgovora na vaše vprašanje še nimamo, prepričan pa sem, da ga bomo kmalu našli. Vse bolj se nam kaže slika dogajanja okrog Sicure na mozaiku, ki ga že dve leti skrbno sestavljamo. Nekateri podatki, s katerimi razpolagamo, so prav osupljivi. Kažejo ne samo način delovanja nekdanjih vodilnih predstavnikov Sicure, ampak tudi soodgovornost nekaterih državnih institucij, ki bi morale skrbeti za zakonitost delovanja, nadzor, opozarjanje, informiranje javnosti in sankcioniranje eventualnih kršitev, pa svoje naloge niso znale, mogle ali hotele opravljati. Zato ne nosijo nič manjše odgovornosti kot Andrej Sever, za katerega menimo, da ni deloval povsem samostojno. S tem pa afera Sicura, kot imenujemo ta čmi madež slovenske tranzicijske stvarnosti, dobiva širše razsežnosti. O njej se bo, tako smo prepričani, še veliko govorilo in pisalo. Menite, da je v primer vmešana tudi politika? V tej državi se domala nič ne zgodi brez vpletanja politike in politikov. Tako je tudi v našem primeru. Dokaze o tem še zbiramo, ko bo čas primeren, pa jih bomo predstavili javnosti. Vida Kocjan Opozicija kot ogledalo Ob neuspešnem glasovanju za podpredsednika državnega zbora je poslanec LDS Tone Anderlič poslanski skupini SDS očital aroganco in to, da je s podporo Ruplu dokazala, da ji ni za politično higieno. Glede na Anderličeve očitke opozicija opravlja vlogo ogledala, v katerega poslanci vladajoče opcije zelo radi mečejo očitke. Očitno ne poznajo ruskega pregovora: Ne obtožuj ogledala, če imaš grd obraz. Demokracija • Četrtek. 15. julija 2004 © Z DEMOKRACIJO NA MORJE diktafon Neodvisni Pretekli teden je tudi vsa slovenska javnost zvedela tisto, kar smo novinaiji vedeli že ves čas, a si nismo upali na glas izreči ali zapisati (saj veste, tožbe so lahko nadležna reč). To namreč, da je nekdanja neodvisna in politično hudo nepristranska generalna državna tožilka, nekoliko manj neodvisna, kot se dela ali kot bi si vsaj želela biti. Potrditev, da to drži, je prišla kar od nje same, saj je na tiskovni konferenci urbi et orbi razglasila, da bo na volitvah kandidirala za poslanko na listi liberalne demokracije. Ker je gospa, nekateri bi jo najraje klicali mama, seveda še vedno povsem predana svoji stroki, je na tiskovni konferenci liberalne demokracije dejala, da še ne vstopa v aktivno politiko in da bo zato na listi LDS nastopila kot nestrankarska kandidatka. Seveda smo ji verjeli, ker slednje pomeni, da Zdenka ne bo postala kakšna zakrizena strankarska aktivistka, ampak bo malo noter, malo pa zunaj. Če bo denimo na naslednjih volitvah zmagala LDS, bo rekla, da je bila ves čas notri in da ji mesto pravosodne ministrice pripada, če ne bo zmagala LDS, pa bo lahko rekla, da je bila v resnici bolj zunaj, in bo lahko odšla nazaj na državno tožilstvo. Slednje močno spominja na Slovensko ljudsko stranko, ki je bila, ko je bila Bajukova vlada, malo notri in malo zunaj. Ko so se delili ministrski stolčki, je bila notri, ko je šlo vladi slabo, pa je bila zunaj. Potem je bila spet malo notri, zdaj je spet malo zunaj, za naslednje volitve pa ji ankete napovedujejo, da bo na pogrebu. Svojem namreč. No, nekateri srčno upajo, da se slednje ne bo zgodilo in da se bo na pokopališču namesto nje znašla LDS. Resnici na ljubo ji za zdaj ne kaže dobro, zato ne preseneča, da so eldeesovi veljaki začeli upokojenstvo strašiti, da bo, če ne bodo volili njih, oblast znova prevzela Bajukova vlada, ki jim bo vzela pokojnine. Seveda ob tem upokojencem ne povedo, da jim tega ne more vzeti niti sam bog, kaj šele Janez Janša, a propaganda vseeno učinkuje. Upokojenci od-didejo domov in sveto prisežejo, da za nič na svetu ne bodo volili SDS. Konsolidacija, o kateri je nedavno govoril Rop, je končana. Ko smo že pri volilcih, kdo ve, kako bodo reagirali, ko bodo zvedeli, koliko je stal Fišerjev zavoženi proces Depala vas. Zloglasni in dolgoletni proces, na katerem smo izvedeli, da je menda na pol mrtvi Smolnikar (tako so ga želeli prikazati) v Kliničnem centru grabil tamkajšnje sestre, ni bil poceni. Reci in piši je stal deset milijonov tolarjev, ki jih bomo, kot se seveda spodobi, plačali davkoplačevalci. Razlika s socialističnimi časi je le v tem, da smo včasih plačevali kozlarije samopašnih partijskih veljakov, danes pa plačujemo kozlarije politično neodvisnih državnih tožilcev. Upokojenci bi se pravzaprav morali bati LDS in njenih tožilcev... Aleš Kocjan Demokracija tudi v hrvaških turističnih krajih Spoštovane bralke in bralci, obveščamo vas, da boste v času poletnih počitnic DEMOKRACIJO lahko kupovali tudi v hrvaških obmorskih krajih (Istra, Kvarner in Dalmacija). Uredništvo revije vam želi prijetno branje in lepe počitnice. imnr "Moja mama je bila prav takšna kot jaz. Pol ure se je zabavala, smejala in plesala, nato pa je planila v jok in globoko razmišljanje." (Pevec Stane Vidmar priznava, da je njegovo muhasto razpoloženje zakoreninjeno v genih.) "Nenadoma sem bil obdan z lepoticami, ki so se delale silno pomembne, in včasih sem moral kazati povsem butaste obleke." (Ashton Kutcher, zaročenec Demi Moore, se kot maneken ni vedno najbolje počutil.) "Mislim, da bi se nam smejale krave, če bi glasovali za Dimitrija Rupla." (Poslancu LDS in piscu komedij Tonetu Partljiču tokrat ni bilo do smeha.) "Nisem na vsak način hotela uspeti kot najstnica, ampak sem imela tako željo kot srečo, da počakam, da se izpopolnim, si naberem izkušnje." (Pevka Nuša Derenda je zelo potrpežljivo dekle.) "Slovenski narod je zelo delaven, razgledan in prilagodljiv. Ne poznam Slovenca, ki bi šel v tujino in tam ne bi uspel." (Direktor Leka Metod Dragonja še naprej prisega na stereotip o pridnih Slovencih.) "Običajno kuha Jake, jaz nabavim sestavine. Jake zna vse." (Igralka Kirsten Dunst ne izgublja časa za štedilnikom.) "Vprašanje časa je, kdaj bodo Janša in opozicija obtožili Ropa in koalicijo, da so vsaj posredno krivi za potres." (Kolumnist Vlado Miheljak je prepričan, da za vse katastrofe tega sveta ne more biti kriv slovenski predsednik vlade.) "Do nosilcev javnih funkcij moramo biti poslanci spoštljivi in ne žaljivi, še zlasti če smo plemeniti." (Novi predsednik državnega zbora Feri Horvat je prvič kot nosilec javne funkcije podkuril najbolj plemenitemu poslancu v Sloveniji.) "Naš 'bencin' so testenine, za večerjo pojemo tudi tri polne krožnike makaronov, potem pa še malo mesa s krompirjem in kakšne priloge, sladico ..." (Kolesar Tadej Valjavec prisega na "alternativne" vire energije.) "Kocka s Kocka klubom v Kranjski Gori, da se bodo imeli mladi kam dati." (Chrochyp iz skupine Kocka optimistično napoveduje, kaj se bo zgodilo z njegovo skupino čez pet let.) O Demokracija • 30/2004 4r zgodbe SIB opeharila tudi zdomce Nekateri zdomci, ki so se iz Nemčije vrnili domov in so želeli nadaljevati svojo pot kot samostojni podjetniki ali lastniki podjetij, so predstavili svojo žalostno zgodbo. I\la podlagi sporazuma med Slovenijo in Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicno vključevanje kvalificiranih delavcev so zdomci v letih po osamosvojitvi pri Slovenski investicijski banki (SIB) najeli t. i. eksistenčna posojila (SIB je iz tega vira prejela 750.000 mark), vendar pa jim zdaj Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je odkupila SIB, namesto denarja že vroča izvršbe. Zdomci - bilo naj bi jih 179 - so prepričani, da so posojila že zdavnaj vrnili, čeprav naj bi po nekaterih izračunih morali vrniti še velike vsote denarja. Do visokega zneska, ki ga morajo še plačati, naj bi prišlo zaradi stečaja banke in predvsem zaradi izjemno velikih obrestnih mer. Svojo agonijo so predsta- , uuumu , . . , vili na tiskovni konferenci, na kateri je sode- I "tomovma je zdomcem —/v,r iti postala mačeha meni Franc Pukšič. A loval tudi poslanec Franc Pukšič, ki je poudaril, da je bilo v sporazumu med Nemčijo in Slovenijo zapisano, da Slovenija zagotavlja vrnitev posojila v nemških markah, posojilojemalce pa oprošča tveganja zaradi sprememb tečaja. Vendar pa slovenska država te določbe iz sporazuma ne spoštuje. Zdomci menijo, da so se težave začele že veliko pred najetjem posojil, in sicer pri izdelavi Investicijskega načrta, ki je bil prvi pogoj, da so dobili ugodno eksistenčno posojilo. Zdomci o teh načrtih, ki jih je pripravila banka SIB, ki je posojila ponujala, niso nič vedeli, pozneje pa so pri podpisu pogodbe na sodišču dobili le nekaj sekund časa, da pogodbo pregledajo. Kot trdijo, jim je bila sprva obljubljena dveodstotna obrestna mera; na pogodbi, podpisani v naglici, pa so nevede podpisali šestodstotno obrestno mero. Kasneje so ugotovili, da ta obrestna mera nI ugodna, poleg tega pa se po dolgih letih ne da izračunati, po kakšni obrestni meri so dejansko dobili posojila. Do sedaj niso še našli bančnika, ki bi mu uspelo izračune "razvozlati" in jih razložiti. Prepričani so, da se jim je zgodila krivica, zato bodo pravico verjetno poiskali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. V. K. Milijoni za Fišerjevo avanturo Od konca procesa Depala vas, v katerem je državno tožilstvo štiri pripadnike MORS bremenilo odvzema prostosti takratnemu policijskemu vohunu Milanu Smolnikarju na grozovit način v znanih dogodkih leta 1994 v Depali vasi, je pred kratkim minilo tri mesece, kar pomeni, da so zdaj dokončno znani tudi vsi stroški, ki so nastali v tem procesu (po zakonu morajo vsi upravičenci stroške priglasiti v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe). Po podatkih, ki nam jih je posredovala tiskovna predstavnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Maša Kociper, je bilo do zdaj priglašenih okoli 10 milijonov tolarjev stroškov, za izplačilo pa do zdaj odobrenih 9,2 milijona tolarjev (od tega gre odvetnikom obtoženih nekaj več kot 9 milijonov tolarjev, pričam in sodnim izvedencem, ki so nastopili na procesu, pa dobrih 200.000 tolarjev kot pokritje potnih stroškov). Ker bodo najverjetneje odobreni tudi priglašeni stroški Roberta Suhadolnika in Darka Njavra (gre za okoli 700.000 tolarjev), bo celoten proces davkoplačevalce stal približno 10 milijonov tolarjev. Kot je znano, je višje sodišče aprila letos potrdilo sodbo okrajnega sodišča, da četverica pripadnikov MORS v Depali vasi Smolnikarju prostosti ni odvzela na grozovit način, kar ob dejstvu, da je proces začelo državno tožilstvo, pomeni, da gredo vsi stroški na račun proračuna. Mogoče pa bi bilo dobro, če bi vsaj enkrat omenjene stroške plačal državni tožilec Gorazd Fišer, ki je celoten proces sprožil. Če bi jih namreč moral Fišer plačati Civilna pobuda na Bovškem Od sobote je po javnih lokalih vsem občanom Bovškega na razpolago v podpis pobuda neformalne skupine anonimnih posameznikov. V njej so zapisani trije sklepi oziroma zahteve, ki so posledica nezadovoljstva občanov s po-potresno obnovo po velikonočnem potresu leta 1988. Skupina pobudnikov tako zahteva ugotovitev odgovornosti pri postavitvi koncepta in Izvedbe popotresne obnove po velikonočnem potresu leta 1998 In strokovni odgovor, zakaj sanirani objekti niso prestali novega potresnega sunka, kot so pri obnovi zagotavljali odgovorni, medtem ko so na novo zgrajeni objekti potresni sunek dobro zdržali. Pobudniki menijo, da bi morala država v tem primeru v celoti prevzeti obveznosti posameznikov, pri katerih je bila po-potresna obnova neuspešna. Skupina občanov nemočno sprejema tragedijo, da jim je potres že tretjič uničil domo- modrosti tedna "Ksenofobija je močno orožje za zaščito lastnih privilegijev, lobiji pa ga uporabljajo zato, ker s ksenofobijo tako dobro zavajajo sodržavljane in slovenske potrošnike, ki so prave žrtve sramotne zgodbe o nacionalnem interesu. Tako zavajanje je mogoče dolgo časa, ampak prihaja čas plačila. Naš pravi nacionalni interes je blagostanje našega potrošnika, ne pa dobiček lokalnega proizvajalca." (Ekonomist dr. Mico Mrkaic) • •• "Če pogledamo, da sledijo vsakemu mojemu koraku, ko grem v Maribor, v Ljubljano, me spremljajo ljudje, povezani z izvajalci in naročniki. Za vsak moj korak vedo. /.../ Primer, ko se je razkrilo, da mi sledijo: ko sem šel s Pogorevcem (nekdanjim direktorjem policije, o. p.) na kosilo v restavracijo Pri Čadu, so za to takoj vedeli. Kako bi to neki tip v Mariboru sicer vedel? Možno, da je bil v to konkretno sledenje vpleten nekdanji visoki funkcionar Udbe." (Novinar Miro Petek) V Bovcu so začeli zbirati podpise v podporo pobudi za ugotavljanje odgovornosti pri popotresni obnovi leta 1998. sam, bi naslednjič vsaj dvakrat premislil, preden bi sprožil proces, za katerega je na daleč jasno, da nima možnosti za uspeh. A. K. ve, da že tretjič plačujejo sanacijo, čeprav s pomočjo države, da pa kljub neuspešnim dosedanjim sanacijam na državni oblasti ostajajo isti ljudje. Kot je videti ob sedanjih ogledih, prihajajo k njim bolj ali manj isti strokovni, birokratski in politični obrazi, zato se ne čudimo želji skupine, da bi se občani nekoliko prebudili in zahtevali od najvišjih oblastnikov bolj zavezujoča poroštva, kot so obljube na tiskovnih konferencah. Občani, ki so tako rekoč ostali brez strehe nad glavo, v precejšnjem številu podpisujejo civilno pobudo, saj jim očitno ni vseeno, kdo in kako bo poskrbel za sanacijo njihovih domov. Kot kaže, si tistih, ki so jim obnavljali domove pred šestimi leti, ne želijo več. M. M. Demokracija • Četrtek. 15. julija 2004 © pro&contra Umiranje na obroke Slovenska rodnost je v primerjavi s 25 državami Evropske unije na predzadnjem mestu. Tako kažejo podatki Eurostata iz leta 2003, saj naj bi bilo v Sloveniji v povprečju rojenih le 8,7 otroka na tisoč prebivalcev, medtem ko je povprečje Evropske unije okrog deset otrok na tisoč prebivalcev. Podatki iz leta 2003 kažejo tudi, da ženske v Sloveniji rodijo v povprečju le 1,2 otroka. Poleg tega v Sloveniji na 100 rojstev pride kar 58 splavov, v 122 občinah pa je leta 2002 več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo. Kaj pomenijo ti statistični podatki? Morda bo kdo zamahnil z roko, češ, saj gre samo za številke, ki ne pomenijo veliko. Toda neizpodbitno dejstvo je, da pri sedanji stopnji rodnosti ni mogoče več zagotoviti ohranjanja števila prebivalcev, kaj šele da bi se to število povečevalo. Z drugimi besedami to pomeni, da Slovenija umira na obroke! Slovenska oblast bi se morala zamisliti vsaj nad dejstvom, da smo po rodnosti na predzadnjem mestu v Evropski uniji, če si je že doslej pridno umivala roke in se sklice- no varnost, potem prihodnost slovenskega naroda ni nič kaj svetla. In kaj je za izboljšanje položaja naredila naša oblastna elita? Glede na dosedanjo družinsko politiko lahko rečemo, da sedanja oblastna elita predstavlja nacionalni samomor na obroke. Nedavni zakon o dohodnini je v tem pogledu samo ! V Nekdanji predsednik države se gre s svojimi bogatimi člani ožjega vodstva Foruma 21 res čudno igro. Vsi namreč počenjajo stvari, za katere bi bilo veliko bolje, če bi jih prepustili zakonitostim tržnega gospodarstva. Kučan je v začetku julija novinarjem poslovnega dnevnika razkril, da o načinu ohra- Kaj se gre Kučan? noč obogatel za 22 milijonov tolarjev. Naključno ali pa tudi ne je bilo to v času, ko je jankovič svojemu sinu plačeval pregrešno drago tridnevno ohcet v mariborskem Habakuku. Vendar je Kučanove izjave treba razumeti tudi v luči informacij, naj bi se oba paradržavna sklada KAD in SOD ter DSU, ki je nasled- Milan Kučan je okrcal državne sklade, ker mečkajo pri prodaji deležev velikih podjetij izbrancem. vrh ledene gore, ki razgalja brezbrižnost oblastnikov do demografskih problemov. Iz vrst vladajočih strank smo lahko slišali celo tako skrajen cinizem, kot je na primer ta, da bi slovensko rodnost na lahek način rešili s priseljenci (tako postane bolj jasno, od kod politične igrice z izbrisanimi in džamijo). Pravtako želi vladajoča večina na vsak način vsiliti zakon, ki bi istospolna partnerstva izenačil z zakonsko zvezo hete-roseksualnih parov. Ni izključeno, da bo ta tema v predvolilnem času postala glavno kukavičje jajce, saj bodo hoteli vladajoči na vsak način znova podtakniti opoziciji očitek o nestrpnosti in nazadnjaštvu. Hete- njanja slovenskega lastništva v podjetjih ni razmišljal, ve pa, da so bile konkretne ponudbe za odkup nekaterih podjetij, pa jih niti Slovenska odškodninska družba (SOD) niti Kapitalska družba (KAD) nočeta prodati. Dejal je še, da so bile tudi ponudbe za najem podjetij, pri čemer je bil menedžment pripravljen z osebnim premoženjem jamčiti za dobiček in ga nekaj tudi rein-vestirati. Sklada pa kljub temu deležev nista hotela prodati. S tem je seveda okrcal obe državni družbi, v kateri so morala vsa podjetja v času lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja nameniti po 10 odstotkov premoženja. Če je že ome- Sedanja oblastna elita je brezbrižna do tega, da smo po rodnosti na predzadnjem mestu v EU. vala na dejstvo, da so težave z rodnostjo povsod po Evropi. Za nami je uvrščena le še Nemčija, s katero pa se Slovenija s slabima dvema milijonoma prebivalcev ne more primerjati. Stopnja rodnosti v Sloveniji je še toliko bolj zaskrbljiva, če bi statistično obdelali le Slovence brez priseljencev z juga, ki imajo bistveno višjo rodnost. Glede na statistične projekcije lahko torej ugotovimo, da bodo naši potomci sčasoma postali manjšina v lastni domovini. Če dodamo še veliko število samomorov in slabo promet- roseksualna družina naj bi bila po mnenju psevdoliberalcev samo družbeno dogovorjena oblika in ne nekaj naravnega, to pa tudi pomeni, da se "družbeni dogovor" lahko zamenja tako, da postanejo homoseksualni pari nekaj normalnega v primerjavi s heteroseksualnimi. To pa je že dovolj jasno znamenje, kakšne vrednote zastopa sedanja oblastna elita. Se torej lahko čudimo njenemu brezbrižnemu odnosu do družine in slovenske rodnosti? Gašper Blažič nil Iskrina podjetja, pa Mercatorja, kjer si vodstvo najbolj prizadeva za odkup deleža podjetja na način, kot ga omenja Kučan, javno iz javnosti razumljivih razlogov ni omenil. Šokantno je tudi, da je napovedal prodajo Krke in s tem naredil uslugo tistim mogotcem, ki imajo v lasti dovolj delnic, da so lahko s povišanjem njenega tečaja čez noč obogateli. Spomnimo se, kako je Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja, z velikim povečanjem delniškega tečaja sistema (v tej družbi ima svoje delnice tudi Kučan) čez niča Slovenske razvojne družbe, še letos odločili na hitro in povsem nepregledno prodati kapitalske deleže največjih in ključnih podjetij, med drugim Gorenja. Govori se tudi o prodaji Smelta, ki je zaradi svojih švicarskih delov še vedno finančno izredno močan. Državne deleže naj bi v skladu s tradicijo vladajoče elite po javno nepredvidljivi ceni na tiho kupil Bavčarjev Istrabenz. Na to je pred kratkim opozoril poslanec Andrej Bajuk in ugotovil, da pri napovedanih prodajah državnih deležev v gospodarskih družbah očitno ne gre samo za gospodarska merila, temveč tudi za politične cilje. Hkrati se je vprašal, zakaj se vladi prav zdaj tako mudi in ali ne gre pri vsem tem za dodatno prerazporejanje in koncentracijo lastnine v interesu politično vplivnih posameznikov ali skupin in na škodo države, to se pravi državljank in državljanov, ki so neposredni lastniki teh skladov. Na dlani je torej, da je Kučan dal zeleno luč takim prodajam in da zdaj tudi javno prihaja do izraza njegova moč. Resnici na ljubo ni bila v dest-letju po osamosvojitvi nič manjša, le skrival jo je kot kača noge. Vida Kocjan O Demokracija • 30/2004 kolumna Nacionalna država Evropska zveza združuje države, ki so - z izjemo Belgije in še katere - nacionalne, med njimi je tudi Slovenija. Bodo polagoma izginile v skupni anacionalni naddržavi? Ali pa se bodo v tej ohranile, čeprav v novih posebnih povezavah? In kaj mislijo o tem Slovenci? Slovenci mislijo o tem različno. Eden od uglednejših glasnikov skrajne "levice" je že razglasil, da morajo nacionalne države "odmreti", sicer z Evropo ne bo nič. Beseda o "odmrtju" spominja na komunistično geslo, da bo država s socializmom in še bolj s komunizmom "odmrla"; srbski komunisti so tik pred koncem Jugoslavije upali, da bodo "odmrle" jugoslovanske nacionalne "republike". Kar je bilo nekoč komunistična utopija, je zdaj evropska anarhistična vizija. Po starem izreku se skrajnosti stikajo. Kar terjajo od Evrope levičarji in anarhisti, je pred sto leti in več razglasil njihov veliki zaničevalec Nietzsche. S svojimi mislimi o tem, kakšna naj bo enotna Evropa, ostaja najpro-dornejši, pa tudi najnevarnejši vizi-onar, aktualen prav za ta čas. Na primer z mislijo, da je "demokratično gibanje" v Evropi prevzelo "dediščino krščanskega". To pozabljajo tisti, ki ne marajo omembe krščanstva v evropski ustavi; Nietzsche bi jih imel upravičeno za hipokrite. Toda tu so še druge njegove misli, posebej zanimive za Slovence. Po Nietzscheju mora Evropa "dobiti enotno voljo", končati se mora "komedija njene malodržavnosti", njena "demokratična večhotenjskost". In čemu vse to? "Čas male politike je minil: že prihodnje stoletje prinese boj za svetovno gospostvo - primoranost k veliki politiki." Evropa mora premagati "atavistične napade domovinstva in visenja na rodni grudi", evropskega človeka čaka "uničenje narodov". O tem govori Nietzsche v skrajno modernem jeziku: "Trgovina in industrija, razpečevanje knjig in dopisovanje, skupne poteze vse višje kulture, hitro spreminjanje krajev in pokrajine, današnje nomadsko življenje vseh, ki niso zemljiški posest- niki - te okoliščine s seboj nujno prinašajo šibitev in nazadnje uničenje narodov, vsaj evropskih: tako da mora iz njih vseh - kot posledica nenehnih križanj - nastati mešana rasa, rasa evropskega človeka." Nietz-sche si predstavlja Evropo po zgledu ameriškega "talilnega lonca", Evropa naj se uveljavi v tekmi z Ameriko, zato z obžalovanjem ugotavlja, da se "Amerikancem prebivalci celotne Evrope kažejo kot miroljubna in uživajoča bitja, medtem ko oni rojijo vsevprek kot čebele in ose". Morda po Afganistanu ali vlra-ku? Prav zato mora postati Evropa "eno", postati mora "politična in gospodarska enota s ciljem vladanja Zemlji". Skratka, združena Evropa brez nacionalnih držav naj bo utelešenje "nadčloveka", "volje do moči" in "svetovnega gospostva". Nietzschejeva misel o Evropi je morda misel skrajne "desnice", toda to, kar govori, je enako mislim skrajne "levice". In takšna vizija Ev- rope je grožnja malim evropskim narodom, njihovim nacionalnim državam, najbolj morda slovenski. Z drugimi malimi narodi je ravno slovenski pravo utelešenje antiniče-janstva. Slovenci nikoli nismo bili nosilci "volje do moči". Ko smo več kot tisoč let živeli v okvirih večnarodnih držav, od Svetega rimskega cesarstva nemške nacije prek avstrijskega in av-stro-ogrskega cesarstva do prve in druge Jugoslavije, nam je bilo predvsem do varnosti in blaginje, prav malo pa do svetovne moči teh državnih tvorb. Varnosti in blaginji se je polagoma pridružila želja, da bi znotraj teh držav ohranjali svoje narodno ozemlje, jezik in kulturo, s tem upanjem smo prehajali iz ene države v drugo, nazadnje smo se znašli kot nacionalna država znotraj Evropske zveze. Nam bo zdaj kaj več do svetovne moči take zveze, čeprav samo v obliki njene gospodarske nadmo-či? Bomo temu žrtvovali svojo nacionalno državo, jezik, kulturo in narodnost? Bomo po mnogih mučnih, pa tudi zaslužnih stoletjih uprizorili častivreden narodni samomor? V igri ni samo slovenska nacionalna država kot končno poroštvo narodnega obstoja, jezika in kulture. Ta država bo glavno poroštvo demokracije na Slovenskem. Z uničenjem evropskih narodov je Ni-etzsche mislil na uničenje demokracije v Evropi. In res, evropska demokracija bo preživela samo, če se bodo njene nacionalne države ohranile navkljub pritiskom vseev-ropskega uradniškega centralizma. V velikih evropskih državah, ki so po svojem izročilu centralistične, ostaja demokracija pogosto samo formalna, abstraktna, neučinkovita; če naj se izognejo krizi demokracije, se morajo decentralizirati; to se bo gotovo dogajalo v Španiji, Italiji, Franciji in še kje. Malim državam je bolj dano, da s svojimi strankami, parlamenti, večinskim volilnim sistemom, referendumi, lokalno samoupravo razvijejo bolj živo, nepo-srednejšo, konkretno obliko demokratičnega življenja. Slovenija je ena takšnih državic. Če naj postane zares demokratična, mora stati in obstati kot nacionalna država. Z uničenjem evropskih narodov je Nietzsche mislil na uničenje demokracije v Evropi. In res, evropska demokracija bo preživela samo, če se bodo njene nacionalne države ohranile navkljub pritiskom vseevropskega uradniškega centralizma. Dr. Janko Kos Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 O dogodki DeSUS v službi liberalne demokracije Minuli petek je Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) v Ljubljani organizirala posvet stranke. Očitno so že začeli s predvolilnimi aktivnostmi, saj so z evidentiranjem kandidatov za volitve v državni zbor že predstavili izvajanje predvolilnih dejavnosti. Seveda sta k posvetu spadala tudi pregled in ocena aktualnega političnega dogajanja in ocena položaja stranke v slovenskem političnem prostoru. Po pričakovanjih bo stranka na letošnjih državnozborskih volitvah največji poudarek namenila upokojencem, pokojninam in reformi zdravstvenega sistema. Nič novega torej v programu DeSUS. Skrb za upokojence je bilo In bo ostalo njihovo temeljno predvolilno geslo, s katerim jim je do sedaj uspelo prepričati zadosten odstotek starejših in upokojencev. Kar pa zadeva letošnje volitve, je lahko vodstvo stranke v skrbeh. Vse bo odvisno od tega, kako dobro bodo prepričali potencialne volivce oziroma kaj vse jim bodo obljubili, da bodo postorili v prihodnje. Kajti s tistim, kar so naredili v zadnjem mandatu državnega zbora, se ne morejo pohvaliti. Vse, kar je, je to, da so padli v objem LDS in delali tisto, kar so morali, in ne tistega, kar bi bilo najbolje za slovenske upokojence. Poslanci iz DeSUS so se dobesedno zlili s poslanci največje vladne stranke in jih pri glasovanju v državnemu zboru pridno poslušali. Ob menjavi predsednika vlade so bili za to tudi nagrajeni; končno so dobili ministrski stolček, če temu lahko tako rečemo. Na njihov predlog je bila na mesto ministrice brez listnice za regionalni razvoj imenovana Zdenka Kovač. Nada- lje jim je uspelo doseči, da so na evropskih volitvah nastopili skupaj z LDS, kar pa jim ni prineslo uspeha; vse, kar so s tem naredili dobrega (vsaj mislili so, da bodo), je to, da so prinesli kakšen glas več kandidatom LDS. Neverjetno glasno pa so se v upokojenski stranki odzvali na napovedi Vzajemne o dvigu zavarovalne premije za starejše zavarovance. S starejšimi zavarovanci se tako ne dela, je bilo slišati iz vrha stranke. Kako se znajo potegniti za upokojence, so želeli doka- DeSUS je v tem mandatu deloval kot podaljšana roke LDS. Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta se prišla stranki zahvalit za pomoč na evropskih volitvah. zati z izjavo, da bodo, če bo prišlo do dviga zavarovalne premije, izstopili iz vladne koalicije. Takšno napoved bi lahko jemali resno, če bi bili kje na začetku ali sredi mandata, ne pa ob koncu. Izjave, da bo stranka s 1. avgustom 2004 izstopila iz vladne koalicije, če vlada RS ne bo preprečila dviga zavarovalne premije, kot je zagotovil Anton Rop na srečanju upokojencev 24.6. 2004 v Slovenj Gradcu, ne moremo jemati kot grožnje vladajoči koaliciji ob njenem izteku mandata, temveč kot predvolilno potezo DeSUS. Sicer pa ne smemo izkjučevati možnosti, da je bila celotna poteza Vzajemne voda na mlin vladnim strankam pred volitvami, ki se bodo lahko hvalile, kako so "pritisnile" na Vzajemno in dosegle umik povišanja premij. Vsaj za zdaj, pred volitvami. Nimamo pa zagotovila, da do povišanja premij ne bo prišlo po volitvah. Bomo videli, kako se bo takrat odzvala stranka upokojencev, če ji bo seveda sploh uspelo priti v državni zbor. Ne nazadnje si upokojenci zaslužijo, da imajo v državnem zboru nekoga, ki bo znal skrbeti za njihove pridobljene pravice, se postaviti zanje in se odločno upreti neprimernim in nepravičnim potezam vladajoče elite. Tega DeSUS na žalost doslej ni zmogel. M. P. Lastniki zamenjali Jureta Apiha V osrednjem slovenskem dnevniku Delo se je pretekli teden uresničilo tisto, kar so v novinarskih krogih napovedovali že dlje časa. Člani nadzornega sveta časopisnega in založniškega podjetja Delo so na zadnji seji zamenjali dosedanjega predsednika uprave Jureta Apiha in na njegovo mesto imenovali Tomaža Peroviča s POP TV. Bolj ali manj glasna ugibanja o morebitni Apihovi zamenjavi, ki bi se mu mandat iztekel šele čez dve leti, so med novinarji krožila že vsaj leto dni. Čeprav so kot razlog za zamenjavo v nadzornem svetu navedli potrebo po novem vodstvu, ki naj bi jo narekovala Čedalje večja dinamika na trgu in tudi konkurenca, je slišati, da se je moral Apih v resnici posloviti zato, ker naj bi bil nekoliko preveč svojeglav in ker naj bi se bil upiral želji delničarjev po zmanjševanju plač, honorarjev in drugih z zaposlenimi povezanih stroškov. Slišati je namreč, naj bi si člani nadzornega sveta želeli predvsem višje dobičke, zaradi česar naj bi v Delu kmalu začeli zmanjševati stroške iz dela. Tako naj bi v prihodnjih tednih ali mesecih uprava znižala plače zaposlenih in zmanjšala honorarje za notranje in zunanje pogodbene sodelavce, prav tako pa naj bi v želji po zvišanju dobička v prihodnjih tednih in mesecih začela zmanjševati nekatere druge tekoče stroške. Zamenjava na čelu uprave torej po- meni, da je to bolj kot kaj drugega narekovala želja kapitala po večjih dobičkih. Na slednje najbolje kaže odločitev nadzornega sveta, da za Apihovega naslednika imenuje dosedanjega direktorja informativnih in športnih programov na POP TV in Kanalu A Tomaža Peroviča (svoje delo naj bi prevzel v začetku septembra). Perovič, ki je svojo poklicno pot začel kot novinar in Nadzorni svet Dela je sklenil, da bo septembra uprave Dela Jureta Apiha (na sliki desno zgoraj) zamenjal a predsednika "omaž Perovič. urednik na nacionalni RTV, potem pa presedlal v Pro Plus, ki ima danes pod svojim okriljem POP TV In Kanal A, je bolj kot po novinarskem delu znan po svojih poslovnih potezah. Tako poznavalci dogajanja na področju televizijskih medijev prav njemu pripisujejo največ zaslug za to, da je POP TV pred leti prevzela Kanal A, prav tako pa mu pripisujejo pomembno vlogo pri nedavnem nakupu, v katerem je večinska lastnica POP TV in Kanala A kupila hrvaško komercialno televizijo Nova TV, s tem pa tudi slovensko TV 3, ki jo je Nova TV kupila že pred časom. Ali glede na to lahko pričakujemo, da bo Delo pod Perovičevim vodstvom začelo počasi kupovati tudi svoje tekmece? Postavlja pa se vprašanje, ali bo sprememba na vodstvenem položaju Dela vplivala na njegovo uredniško politiko in ali bo sedanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir obdržal svoj položaj. Poznavalci so prepričani, da večjih sprememb ne bo in da bo največja slovenska časopisna hiša še naprej ostala blizu sedanji vladajoči garnituri. A. K. © Demokracija • 30/2004 naslovna zgodba Za enake možnosti V sredo, 14. julija, se je znova sešel Zbor za republiko, katerega ustanovno zasedanje je vzbudilo veliko zanimanje javnosti. Tokrat je zasedal v največji kinodvorani novozgrajenega mariborskega Koloseja, in sicer s temo Za Slovenijo enakih možnosti. Zbora so se udeležili vsi trije predsedniki pomladnih strank Janez Janša, Janez Podobnik in Andrej Bajuk, večina podpisnikov pobude za ustanovitev Zbora za republiko, vključno z odstavljenim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in povezovalcem javne tribune dr. Petrom Jambrekom, udeležili pa so se ga tudi nekateri poslanci državnega zbora, predvsem iz štajerske regije. "Nova runda" slovenske politike Povezovalec javne tribune dr. Peter Jambrek je v svojem uvodnem nagovoru Izpostavil problem ravnotežja med temeljnim narodnim poslanstvom Republike Slovenije kot nacionalne države ter vsakršnimi drugimi kolektivnimi In posameznimi Interesi. Če po njegovem oblast tega ravnotežja ne Išče In smatra upoštevanje nacionalnega interesa za izraz kse-nofoblje, šovinizma in netolerance, potem je taka oblast v velikih težavah, ker ne razume in ne upošteva temeljnega načela demokratičnosti slovenske republike. Dr. Jambrek si je pri tem postavil tudi vprašanje, ali je bolj legitimno ljudstvo aH njegova oblast, in brez pomišljanja odgovoril, da ima vedno prav ljudstvo oz. narod. V uvodnem delu razprave je nastopil tudi dr. Dimitrij Rupel in vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato označil za začetek "nove runde", saj nas čakajo novi izzivi in naloge, kljub temu pa je v slovenskem političnem (oblastnem) prostoru po vstopu Slovenije v evroatlantske povezave ostala praznina. Vezivo Evropske unije je po njegovem mnenju različnost, zato vstop v omenjeno skupnost ne pomeni konca nacionalne države. Nova runda slovenske politike bo morala temeljiti na novih vsebinah, kot so demokracija, ravnovesje, uporaba vseh človeških in strokovnih potencialov, sodelovanje, vključevanje in multilaterizem, odpovedati Na tokratni javni tribum Zbora za republiko je bilo izrečenih pa se bo treba kulturnemu boju, izključevanju in kadrovski politiki v skladu z ozkimi političnimi interesi. ~ ' ~....."" *"'" veliko kritik na račun oblasti zaradi njenega centralizma. O problematičnem centralizmu in šolstvu Na javni tribuni je govoril tudi novinar Miro Petek in odkrito napovedal slovo od novinarstva, saj bo na jesenskih državnozborsklh volitvah kot neodvisni kandidat kandidiral na listi SDS na Koroškem. Ta predstavlja od oblastne elite povsem pozabljeno regijo, ki je za ljubljansko oblast zanimiva le tedaj, ko gre za afere, kot je bila npr. afera Vič-Holmec. Petek je bil zelo kritičen do neučinkovitosti pravne države, kjer so bolj varovani storilci kaznivih dejanj kot žrtve, s tem pa se teror nad posameznikom nadaljuje. Oblastni centralizem je kritiziral tudi pesnik in urednik Andrej Brvar, ki je opozoril na visoko stopnjo brezposelnosti v Mariboru, naraščanje razlik med revnimi in bogatimi in na dejstvo, da se v slovenski metropoli obrača že 70 odstotkov nacionalnega kapitala. Precejšen del javne tribune je bil namenjen šolstvu, ki ga je na prvem zasedanju akademik dr. Janko Kos označil za zelo pomembno področje tako za človeka kot za državo. Dr. Jure Zupan je v svojem referatu z naslovom Trop brez zvoncev opozoril na problematiko ogromnega števila informacij, med katerimi pa je treba znati izbrati uporabne. Pisatelj in ravnatelj ene od osnovnih šol Dušan Mere je izrekel ostro kritiko na račun na novo uvedenega nivojskega pouka v novi devetletni osnovni šoli. Po njegovo je slovensko šolstvo poligon za ozke politične interese, v šolah je čedalje več nasilja, čedalje več je tudi učenja velike množine podatkov na pamet, pojmi, kot so narod, nacija in država, pa so izginili iz šolskih učnih načrtov. Dr. Alenka Šverc je opozorila, da je v slovenskih šolah veliko premalo poudarka na uporabnem znanju in upoštevanja vzgojne naravnanosti staršev otrok, pri tem pa je izrekla ostre kritike na račun ministra za šolstvo Slavka Gabra, češ da si zatiska oči pred problemi. Vrnitev oblasti na izhodiščno točko Na javni tribuni so poleg še nekaterih znanih imen (dr. Vaško Slmoniti, dr. Gregor Virant, Jože Wako-unig, Aleksander Zorn, dr. Anton Jurgetz itd.) nastopili tudi prvaki pomladnih strank Janša, Podobnik in Bajuk. Janša je tako dejal, da se je oblastna elita z izključitvijo zadnjega člana, ki je še sodeloval v osamosvojitvenih procesih, vrnila na izhodiščno točko pred prvimi demokratičnimi volitvami, kar dokazuje tudi to, da je kot kandidata za generalnega državnega tožilca predlagala človeka, ki je nekoč preganjal svobodo tiska, še zlasti tistih publikacij, ki so se zavzemale za osamosvojitev. Bajuk je opozoril zlasti na hitenje oblastne elite z razprodajo državnega premoženja za hrbtom javnosti, s čimer bi se kapital na nepregleden način razporedil na škodo države in v korist ozkega kroga posameznikov. Podobnik je pozval k spravi in skupni graditvi prihodnosti potomcev tako partizanov kot domobrancev, pri tem pa opozoril, da je Maribor "drugo oko" Slovenije. Po zadnjem delu javne tribune, kjer so nastopili zlasti Štajerci, je predsedstvo Zbora za republiko sklenilo, da bo naslednje zasedanje 19. avgusta v Kopru. Gašper Blažič Oblastna elita se je (po mnenju Janeza Janše) z izključitvijo zadnjega člana, ki je še sodeloval v osamosvojitvenih procesih, vrnila na izhodiščno točko pred prvimi demokratičnimi volitvami, kar dokazuje tudi to, da je kot kandidata za generalnega državnega tožilca predlagala človeka, ki je nekoč preganjal svobodo tiska, še zlasti tistih publikacij, ki so se zavzemale za osamosvojitev. Demokracija • Četrtek. 15. julija 2004 © politika Za čigave interese? ha ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato ni več relevantno in da bi bil čas, da se Slovenska vojska počasi umakne iz tamkajšnje vojašnice. Izjava, ki jo je v začetku tega meseca ponovil za hrvaški Večernji list (dejal je, da je čas, da Slovenska vojska izprazni svoje oporišče na Trdinovem vrhu), je v javnosti naletela na veliko razburjenja. Zlasti v opozicijskih strankah so bili mnenja, da je s tem Kučan v najbolj občutljivem trenutku (ko so namreč še vedno potekala pogajanja o uveljavitvi sporazuma med Drnovškom in Račanom) škodil slovenskim nacionalnim interesom. Pomoč "človeku v stiski" Naslednji "zunanjepolitični spodrsljaj" se je Kučanu zgodil marca letos, ko so nekateri hrvaški mediji objavili besede hrvaškega ekscentričnega politika Slavena Le-tice (slovenska javnost se ga najbolj spomni po njegovem konjeniškem prihodu v slogu bana Jelačiča na Trdinov vrh pred zadnjimi hrvaškimi državnozborskimi volitvami), ki jih je le-ta izrekel na seji odbora za pravne zadeve in človekove pravice Sveta Evrope v Parizu. Letica je takrat dejal, da mu je Milan Kučan leta 1999 pomagal pri izplačilu okoli 2.800 ameriških dolarjev prihrankov, kiji je imel v Ljubljanski banki v Zagrebu. Zadeva je postala zanimiva zlasti zato, ker je Kučan sploh ni zanikal, ampak je celo priznal, da je v tistem času prek Ci -rila Ribičiča res poklical odgovorne v NLB in jih "poprosil", naj Le-tici izplačajo zadržane prihranke. Kot je svoje dejanje opravičeval Ku- čan, naj bi šlo pri njegovem posredovanju samo za pomoč človeku v stiski (čeprav Letica, kot smo pred časom pisali v Demokraciji, ni nikakršen revež), pri tem pa niti ne ve, ali je posredovanje sploh imelo učinek. Ker to v konkretnem primeru sploh ni pomembno (dovolj je, da je poskusil posredovati), so v protikorupcijskem uradu pod vodstvom Boštjana Penka to Kučanovo "prijateljsko" gesto označili kot poskus korupcije in zlorabo položaja, v opoziciji pa so jo pospremili z ugotovitvijo, daje Ku- Nekdanji predsednik države Milan Kučan se v zadnjem času zapleta v različne izjave in afere, ki zagotovo niso v korist slovenskemu nacionalnemu interesu. Je v ozadju domneva, da je, odkar je samo nekdanji predsednik, postal nekoliko nepremišljen, ali pa gre za globlje zakulisne interese članov njegovega foruma. Prvo izjavo, ki bi jo lahko označili kot izdajo slovenskih nacionalnih interesov, si je Kučan privoščil kmalu po tistem, ko je svoj predsedniški stolček prepustil Janezu Drnovšku. Takrat je Kučan za hrvaško nacionalno televizijo dejal, da vprašanje Trdinovega vr- Ali nekdanji predsednik izgublja občutek za to, kaj sme in česa Hrvaška politika v pogajanjih s Slovenijo primer Letica Je Kučanova izjava, da Krka dolgoročno ne mo-ne sme reči v javnosti, ali pa so v ozadju interesi članov njego- in Kučanovo zlorabo položaja s pridom izkorišča v po- re ostati slovenska, napoved prodaje še zad-vega foruma po hitrem zaslužku z borznimi špekulacijami? gajanjih o dolgu Ljubljanske banke hrvaškim varčevalecem. njega slovenskega farmacevtskega podjetja? © Demokracija • 30/2004 politika m omenka Hribar o Forumu 21 čan škodil slovenskim nacionalnim interesom, ker je s tem Hrvatom razkril možnost, kako bi se lahko reševalo vprašanje dolga nekdanje LB do hrvaških varčevalcev (to tezo so pozneje nekateri hrvaški pogajalci res zagovarjali kot vzorčen primer reševanja dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev). Zelena luč za prodajo Krke? Najnovejši škandal, ki si ga je na škodo slovenskih nacionalnih interesov privoščil Kučan, se je zgodil pretekli teden, ko je Kučan v svojem pojasnjevanju, katera podjetja naj ostanejo slovenska, za poslovni dnevnik Finance dejal: "Krka dolgoročno ne more ostati slovenska, sicer bo hočeš nočeš propadla." Kučanu je že v naslednji številki odgovoril predsednik uprave Krke Miloš Kovačič. Dejal je: "Sem član foruma, a se četrtkovega sestanka nisem mogel udeležiti, ker sem bil službeno v Miinchnu. Na sestanku niso razpravljali kakšni veliki strokovnjaki za farmacijo. Gotovo nimajo prav veliko tovrstnih informacij. Presenečen sem, da so razpravljali brez nas, a to se pogosto dogaja. Pred nedavnim sem že povedal, da bo v evropski farmaciji srednjeročno predvidoma prišlo do kapitalskih povezav, ki se jim lahko pridruži tudi Krka. Uprava bo sicer vedno proti temu, da Krko prevzame drug farmacevt. Ali se nam bo uspelo dogovoriti s kom o združitvi ali pa bo Krka prevzela kakšnega farmacevta, je vprašanje pra- Ne sodi v ta čas Kučanov forum 21 je v zadnjem času potegnil nekatere tako slabo prikrite zakulisne poteze, da so ga začeli kritizirati celo nekateri, ki so dolga leta veljali za Kučanove ljudi. Tako je Spomenka Hribar, ki je svojčas ustavljala levico, njegov forum v zadnji Sobotni prilogi Dela pospremila z besedami. "Zdaj, ko imamo demokracijo in svojo državo, mislim, da so takšni zbori in gibanja (Forum 21 je nekakšen posnetek partije v malem), ki naj bi angažirala in revolucionirala ljudstvo ter povzročila ne vem kaj vse, neki fundamentalizem, ki ne sodi v ta čas." ve priložnosti in cene, predvsem pa tega, ali nam bo uspelo zagotoviti, da bi bilo Krki in njenim delničarjem zaradi povezave bolje. Bi imeli torej zaradi povezave večji trg, večjo dobičkonosnost in višje dividende? Zdaj ne more nihče z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo s farmacijo v prihodnjih letih." Čeprav je Kovačič okrcal Kučana, češ da nima pojma o farmaciji, in še enkrat potrdil, da prevzema Krke ne bo, dokler bo on v Krki, je Kučanova izjava kljub temu spodbudila večje premike na borznem trgu. Tako se je tečaj Krkine delnice, ki se je v dneh pred Kučanovim intervjujem z občasnimi manjšimi nihanji gibal okoli 68.500 tolarjev, v samo nekaj dneh dvignil za celih 3.000 tolarjev, na 71.500 tolarjev (več kot prej v celem mesecu). Se pripravlja prevzem Krke? Čeprav se je tečaj zdaj nekoliko umiril in verjetno ne bo imel večjih posledic na sicer umirjeno dogajanje na ljubljanski borzi, se postavlja vprašanje, komu je bila namenjena Kučanova izjava. Ena od možnosti bi lahko bila, da je Kučan pod vplivom Foruma 21, kjer sedijo mnogi, ki trgujejo z delnicami, želel z namigovanjem o morebitnem prevzemu Krke vzpodbuditi rast njenih delnic, da bi jih lahko nato nekdo iz njegovega foruma drago prodal (največ delnic-2.731 -je v tem času pro- macije; prav mogoče pa je, da je besede izrekel kar tako, kot svoje osebno mnenje. A to je še najmanj verjetno, saj je znano, da Kučan ničesar ne reče kar tako in da točno ve, da bodo njegove besede imele določen učinek. Tako je še najverjetneje, da za Kučanovimi izjavami stojijo interesi posameznikov iz njegovega foruma. Omenja se celo, naj bi želel Kučanov forum s prodajo Krke pridobiti denar za financiranje svoje zakulisne mreže, s katero je vsa leta ohranjal oblast in jo želi tudi v prihodnje. Kar koli je že v ozadju Kučanovih izjav (za kaj gre, se bo verjetno T2500 T&000 i I500_ TtOOO TOS« roooo MSOO MOOO 6S500 WK trtOC tfOOO Graf gibanja ti Krkine delnice T<0| 11 1 1' SfT 11.Ž004 dala Aktiva Invest in s tem v samo nekaj dneh zaslužila dobrih 8 milijonov tolarjev). Če je želel slednje, se mu načrt ni posrečil, saj rast delnic navsezadnje ni bila tolikšna, da bi se dalo z njo veliko zaslužiti. Ena od možnosti je, da se v resnici pripravlja prevzem Krke (nekateri možnost za to vidijo predvsem v dejstvu, da so njene delnice zrasle že nad vrednost, ki jo je imel ob prevzemu Lek) in da je želel Kučan javnost počasi privaditi na to, da se bo morala odreči še enemu paradnemu konju slovenske far- kmalu pokazalo), je dejstvo, da take Kučanove izjave ne koristijo slovenskemu nacionalnemu interesu, sploh pa ne Kučanovemu osebnemu ugledu. Kot nekdanji predsednik države bi moral v prvi vrsti zagovarjati slovensko industrijo in s tem slovenski nacionalni interes. V nasprotnem primeru se nam utegne zgoditi tako kot Čehom, ki so tudi po zaslugi svoje politike izgubili vse svoje paradne konje in so zdaj lastniki samo še manjših in za Čehe kot nacijo nepomembnih obratov. Kučanove izjave, da bi se morala Slovenska vojska že zdavnaj umakniti s Trdinovega vrha, zagotovo ne morejo biti v slovenskem nacionalnem interesu. Prvi človek novomeške Krke Miloš Kovačič je zanikal govorice o prevzemu dolenjske tovarne zdravil, a škoda je že narejena. Izjave, ki jih v zadnjem času daje Kučan, so očitno preveč tudi za nekatere, ki so veljali za njegove najzvestejše zagovornike. V zadnji Oelovi Sobotni prilogi je Spomenka Hribar do Kučana zelo kritična. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 periskop V Kelemii ovo poro ilo ^uurnjeno Predsednik komisije državnega zbora za ugotovitev odgovornosti oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje električne energije Branko Kele-mina je minuli teden vložil tri kazenske ovadbe zoper nekatere vpletene v prodajo viškov električne energije iz Jedrske elektrarne Krško (JEK) po odklopu elektrike Hrvaški poleti 1998. Kdo so ovadeni? Tedanji direktor Elesa in predsednik poslovnega odbora JEK Ivo Bank, ki naj bi bil odgovoren za to, da je prišlo do odklopa elektrike Hrvaški. S svojim delovanjem naj bi bil po Keleminovem mnenju ostro nastopal proti hrvaškim predstavnikom poslovnega odbora JEK in pripomogel k temu, da je Hrvaška prenehala plačevati račune za dobavljeno elektriko. Drugi ovadeni je nekdanji v. d. direktorja Elesa Vekoslav Korošec. Slednjemu Kelemina očita, da ni storil ničesar, da bi spremenil nekatere obstoječe škodljive pogodbe, čeprav je bil seznanjen, daje nujno treba začeti nova pogajanja. Prav tako se po Keleminovem mnenju ni odzval na pozive tedanje ministrice za gospodarstvo Tee Petrin, naj se začnejo pripravljati dolgoročne pogodbe za prodajo viškov energije, temveč je dosegel,da so setransportne poti prek Slovenije oddale tujim distributeijem, kar je naši državi onemogočilo sklepanje vsakršnih dolgoročnih pogodb. Tretji ovadeni je nekdanji državni sekretar za energetiko Robert Golob. Proti slednjemu je Kelemina vložil ovadbo zato, ker je bil tedaj državni sekretar za energetiko in predsednik nadzornega sveta Elesa in je dobro poznal razmere na trgu električne energije in tako vedel, kaj se je dogajalo, pa ni ukrepal. Za povrh je bil prav Golob tisti, ki je leta 2000 pripravil vladno uredbo, ki je Elesu prepovedala trgovanje z električno energijo. Sicer pa je Keleminova preiskovalna komisija minuli teden poslancem in poslankam predstavila dopolnjeno poročilo h končnemu poročilu komisije. Državnemu zboru so v sprejetje predložili tri sklepe, s katerimi naj bi državni zbor ocenil, da so za povzročeno škodo odgovorni takratni predsednik vlade Janez Drnovšek, takratni finančni minister Anton Rop, takratna ministra za gospodarstvo Metod Dragonja in Tea Petrin, takratni državni sekretar za energetiko Robert Golob, direktor Elesa v letih 1998 do 2000 Ivo Banič in njegov naslednik Vekoslav Korošec ter direktor Jedrske elektrarne Krško Stane Rožman. Predlagani sklepi komisije niso dobili zadostne podpore. Komi-sija je pravtako predlagala, da se sprejmejo sklepi, s katerimi naj se ugotovi, da so navedeni funkcionarji vlade v času od 27. 2.1997 do 7.6.2000 kršili ustavo, saj niso delovali za blaginjo Slovenije. Tudi ta sklep je bil zavržen, in sicer s 14 glasovi za in 44 proti. Prav tako je komisija predlagala, da držav- ni zbor predlaga državnim institucijam, kivarujejo pravni red države in njeno premoženje, da v okviru zakonov in pooblastil ustrezno ukrepajo proti odgovornim nosilcem javnih pooblasti, vendar sklep ni bil izglasovan. Kelemina je klub zavrnitvi sklepov komisije (k poročilu je bilo dodanih nekaj ločenih mnenj) zadovoljen s poročilom in meni, da je le-to dobro pripravljeno in podkrepljeno z argumenti, medtem ko mu vlada in poslanci iz vrst vladnih strank očitajo, da je dopolnjeno poročilo polno neresničnih in napačnih navedb. Podaljšanje roka je trik LDS pred volitvami Eden ključnih akterjev v zgodbi o vračanju čezmerno vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje je poslanec SDS Franc Pukšič. Slednji je pred napovedano sejo državnega zbora, na kateri so obravnavali vladni predlog zakona o vračanju v telekomunikacijsko omrežje, v katerem je predlagano podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov (le-tega so prestavili na 7. december) , komentiral, kaj pomeni takšna poteza vlade. Kot je dejal, v SDS v bistvu podaljšanju roka ne nasprotujejo, opozoril pa je, da tisti, ki so vlagali vtelekomunikacijsko omrežje, od podaljšanja roka ne bodo imeli nobene koristi, saj večina nima več zahtevanih pogodb. V 8. členu zakona namreč piše, da lahko vlagatelji upravičijo vračilo le z uveljavljanjem pogodb. V SDS so zato predlagali dopolnilo k temu členu. Glede na to, da je minister za telekomunikacijsko družbo Pavle Gantar na poslansko vprašanje odgovoril, da je predlog za podaljšanje v oteženem iskanju pogodb, so v SDS pričakovali, da bo njihov predlog, ki poleg pogodb zahteva priznavanje tudi drugih verodostojnih javnih listin, upoštevan. Zal se to ni zgodilo in Pukšič vidi potezo podaljšanja roka za vlaganje zahtevkov le kot politični trik LDS pred volitvami. LDS porabila največ denarja za evropske volitve Volilna kampanja za volitve v evropski parlament je politične stranke kar precej udarila po žepu. Največ je stala liberalno demokracijo (LDS), ki je porabila kar 77 milijonov tolarjev, sledi ji Slovenska demokratska stranka, ki je porabila 54 milijonov tolarjev, in združena lista (ZL), ki je porabila 43,7 milijona tolarjev. Nova Slovenija (NSi) je porabila 23 milijonov tolarjev, Slovenska ljudska stranka (SLS) 34,2 milijona, stranka mladih (SMS) 19,6 milijona, Slovenska nacionalna stranka (SNS) pa 695.000 tolarjev. Med zunajparlamentamimi strankami je največ finančnih sredstev porabila Popovičeva stranka Slovenija je naša, in sicer21,2milijonatolarjev, stranka Glas žensk je porabila 1,3 milijona tolarjev, Nacionalna stranka dela (NSD) pa le 383.000 tolaijev. Z oddajo sklepnega finančnega poročila pa je zamudila Stranka slovenskega naroda (SSN). Ker naj bi bili v stranki preobremenjeni z drugim delom, bodo poročilo pripravili v bližnji prihodnosti. Mihaela Praprotnik O Demokracija • 30/2004 trakovni svet Slovenske demokratske stranke (SDS) je v četrtek, 15. julija, na javni tribuni v Kosovelovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu javnosti prvič predstavil svoj celotni program. Program za prihodnost, ki gaje predstavil strokovni svet SDS, bo nosil naslov Slovenija na novi poti. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik strokovnega sveta SDS Janez Janša, sta temeljna poudarka mandatnega programa od 2004 do 2008 vlaganje v znanje in ohranitev zdravega življenjskega okolja, za oboje pa je treba zagotoviti pospešeno dolgoročno gospodarsko rast. Janša je poleg tega na- Slovenija na novi poti povedal, da bo SDS v primeru zmage na jesenskih volitvah pospešeno dolgoročno gospodarsko rast zagotovila z izboljšanjem kakovosti izobraževanja, zmanjšanjem prevelikega deleža javnih financ v bruto domačem proizvodu in zagotovit -vila stabilen sistem zdravstvenega in pokojninskega varstva s konkurenčno ponudbo zdravstvenih zavarovanj. V svojem nagovoru je med drugim okrcal predstavnike vlade, ki se javne tribune strokovnega sveta kljub povabilu niso udeležili. Petnajst področnih resorjev Po Janševem uvodnem nagovoru in nagovoru dr. Petra Jambreka, podpredsednika strokovnega sveta SDS, je sledila predstavitev povzetkov programa po petnajstih področjih, ki se pokrivajo z ministrskimi resorji. Novost glede na zdajšnjo I slovensko vlado je predvsem samostojni resor za javno upravo in lokalno samoupravo, ki v primeru zmage SDS na volitvah ne bi bil več del ministrstva za notranje zadeve. Ministrstvi za zunanje in za evropske zadeve naj bi se združili, združili pa naj bi se tudi ministrstvi za promet in za informacijsko družbo. K ministrstvu za okolje in prostor naj bi sodila tudi energetika, na novo pa naj bi bilo uvedeno ministrstvo za regionalni razvoj (v sedanji vladi je za regionalni razvoj odgovorna ministrica brez listnice Zdenka Kovač). Med udeleženci tudi Rupel Programe posameznih resorjev so predstavili predsedniki posameznih odborov, potem ko so člani vseh komisij pripravili gradiva za posamezna področja. Tako je za področje šolstva, znanosti in športa pro- gram predstavil dr. Milan Zver, za javno upravo dr. Gregor Virant, za gospodarstvo Tomaž Toplak, za finance Domen Zavrl, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lu-kančič, za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, za zdravje Andrej Bručan, za obrambo Jože Jurša (ki je nadomestil odsotnega Matjaža Šinkovca, slovenskega veleposlanika pri zvezi Nato), za notranje zadeve Dimitrij Kovačič, za okolje, prostor in energijo dr. Milan Orožen Adamič, za promet in informacijsko družbo Peter Verlič, za kulturo Vaško Simoniti, za regionalni razvoj Anton Štihec in za pravosodje Polonca Dobrajc. Zagotovo pa je bil najzanimivejši nastop pred nedavnim odstavljenega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je predstavil prednostne naloge Slovenije na področju zunanje in evropske politike (predsednik omenjenega odbora Miha Brejc je bil zaradi službenih obveznosti odsoten). Najostrejša kritika na račun vladne politike pa je bila izrečena na področju šolstva, ki ga imata tako strokovni svet SDS kot Zbor za republiko za daleč najpomembnejše področje, saj gre za dolgoročno oblikovanje omike novih rodov Slovencev. Predsednik odbora za šolstvo dr. Milan Zver je pri tem dejal, da je vladajoča politika eliminirala vzgojo v javnem šolstvu, pri čemer je v šolah ostalo veliko faktografskega učenja in malo možnosti za medosebne odnose. Zaradi časovne stiske pri plenarni seji strokovnega sveta SDS je bila javna razprava preložena na naslednji termin, vsebina samega programa pa je dostopna na spletni strani http://strokovnisvet.sds.si. Gašper Blažič Dr. Peter Jambrek je poudaril pomen skrbi za narodno substanco in opredelitev slovenskega nacionalnega interesa. : Janez Janša: "S Programom za prihodnost želimo iz let, ki so pred nami, oblikovati zlato dobo razvoja Slovencev." venskih šolah večji poudarek vrednotam in vzgoji. Demokracija • Četrtek. 15. julija 2004 © politika Kdo so politični botri napada na novinarja Mira Petka, preiskovalni komisiji državnega zbora ni uspelo ugotoviti. V fazi, ko je končala z delom, komisija ugotavlja. da političnega ozadja ni mogoče dokazati, prav tako pa ga ni mogoče zavreči. "Dokler ne bo znan naročnik, komisija ne more natančneje raziskati morebitne politične vpletenosti nosilcev javnih funkcij," je mogoče prebrati v končnem poročilu. V končnem poročilu preiskovalne komisije je zapisano veliko in nič. Veliko zato, ker se da iz prebranega razbrati, da je komisija v treh letih svojega delovanja opravila veliko dela, saj je s svojim opozarjanjem, s številnimi zaslišanji in z drugimi posegi dosegla, da seje razčistila marsikatera zadeva, povezana s primerom Petek, in da so se pristojni organi lotili dela aktivneje in temeljiteje, kot so se ga sprva. Po drugi strani pa iz poročila ne izvemo praktično nič novega, česar ne bi vedeli že iz sprotnega poročanja o delu komisije. Zakaj je tako, predsednik komisije Mirko Zamernik odgo-vaija, da so iz končnega poročila izpustili vse, kar bi lahko povzročilo, da bi morali poslanci in poslanke poročilo sprejemati na zaprti seji. To je bilo sprva res predvideno, saj je poročilo nosilo oznako zaupno, ker je obstajala verjetnost, da so v poročilu tudi navedbe, ki bi jih lahko kdo uporabil ali zlorabil na sodnem procesu, ki teče na sodišču v Murski Soboti. In šele ko so se opravila najbolj občutljiva pričanja, so se člani komisije odločili, da oznako zaupno umaknejo. ugotovitve preiskovalne komisije. Ena od ugotovitev preiskave je, da je bil novinar Miro Petek napaden in pretepen zaradi svojega novinarskega dela, pri katerem je javno opozarjal na nepravilnosti v koroških podjetjih. Do te ugotovitve je komisija prišla na podlagi zaslišanj prič, pogovorov s predstavniki državnih organov in po pregledu dokumentacije. Po mnenju komisije to dejstvo zelo oži krog mogočih naročnikov, vendar teh ni mogoče navesti, preden pristojni organi ne bodo predstavili zadostnih dokazov. Pri tem komisija v poročilu dodaja, da dokler ne bo znan naročnik, ne morejo natančneje raziskovati morebitne politične vpletenosti nosilcevjavnih funkcij. Kot druga pomembna ugotovitev komisije v poročilu je, da v tej fazi preiskave ni mogoče potrditi suma vpletenosti nosilcev javnih funkcij, prav tako pa ga ni mogoče izključiti. Kot smo omenili, prav dejstvo, da naročniki še niso znani, po mnenju komisije onemogoča preiskavo političnega ozadja. "Okoliščine napada in dogodki po njem kažejo, daje naročnik zelo vplivna oseba. Vse kaže na to, da gre za osebo (ali več oseb), ld ima na voljo zelo veliko denarja in zato tudi zelo velik vpliv v lokalnem okolju, če ne tudi širše," je zapisano v končnem poročilu, ki pa seveda imen ne omenja. Omenja pa izjavo nekdanjega direktorja kri- Kaj imata skupnega NKBM in primer Petek? Tretja ugotovitev komisije se veže na poslovanje Nove Kreditne banke Maribor v Dravogradu, kjer zadeva s pologi denarja na podružnici še vedno ni končana. Komisija je ugotovila, da je prihajalo do nepravilnosti pri obveščanju Urada za preprečevanje pranja denarja s strani odgovornih v banki in za to, očitno namerno prikrivanje velikih pologov gotovine ni nihče odgovarjal. Pri tem se komisiji zdi nenavadno, da je državno tožilstvo sprožilo postopke zoper zaposlenega Bogdana Ribiča, ki je nepravilnosti prijavil pristojnim organom. Ribič je kot nekdanji bančni uslužbenec nastopil tudi pred komisijo. Zanimivo je, daje policija sumila, da je novinarju Miru Petku izdal poslovno skrivnost. Policija in tožilstvo sta ga torej preganjala zaradi suma kaznivega dejanja izdaje poslovne skrivnosti in primer se je znašel v preiskavi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu. To ni ugotovilo, da bi Ribič izdal poslovno skrivnost, zato je morala tožilka Branka Čas ovadbo zavreči. Ribiča se je na svoj način lotila tudi žena Andreja Skutnika (le-ta je bil direktor Ko te delo lahko pokonča ... Pa poglejmo, katere so bistvene "Nemogoče je reči in eksplicitno izključiti, da vpletenosti politike ni." V poročilu komisije je jasno zapisano, da je bil novinar Miro Petek pretepen zaradi svojega novinarskega pisanja. minalistične policije Dušana Mohor-ka, ki precej pove: "Če so naročniki bogati pod palcem, je popolnoma jasno, da nekateri to že sedaj vedo in si vsaj intimno želijo, da ne bi prišlo do raziskave, kajti če pride do tega, bo naročnik javno znan, njegove povezave, druženja s takšnimi in drugačnimi političnimi in gospodarskimi krogi bodo javno znana in novinarji bodo to pisali." To je ena od izjav, zaradi katere komisija ni mogla izkl jučiti možnosti vpletenosti politike. © Demokracija • 30/2004 politika NKBM Dravograd v času, ko je Ribič opozarjal na napake in ko je potem tudi izgubil službo) in vložila kazensko ovadbo, da je Ribič z avtomobilom ogrožal njeno varnost. Tudi za to je okrajni sodnik v Slovenj Gradcu razsodil, da ni šlo za ogrožanje varnosti in Ribiča oprostil, toda tožilka Silva Cepec se je pritožila in vrhovnemu sodišču predlagala, da sodbo razveljavi. S tem pa Ribičevih težav še ni bilo konec. Milan Pant-ner, šofer tovornjaka kooperanta Janka Zakeršnika, v kazenski zadevi bremeni Ribiča, da mu je moral za najeto posojilo dati podkupnino, v ta spis pa je priložil odškodninsko tožbo tudi nekdanji direktor NKBM Dravograd Andrej Skutnik, ki terja od Ribiča 2,1 milijona tolarjev in trdi, daje prav zaradi njega izgubil službo (kot razlog za Skutnikovo izgubo službe je predsednik uprave NKMB Jože Glogovšek pred preiskovalno komisijo navedel Skutnikovo "šlam-pasto delo" in več manjših napak). Napake državnih organov Komisija je že v vmesnem poročilu zapisala, da se je v postopku preiskave in sodelovanja državnih organov s komisijo pojavilo nekaj napak in nejasnosti. V končnem poročilu pa je zapisala, da je naletela še na nove nejasnosti. Med njimi navaja posredovanje neresničnih podatkov komisiji s strani policije in ministrstva za notranje zadeve, povezanih s poligrafskim testiranjem Mira Petka. Drugi zaplet je financiranje policijskih piknikov s strani nekaterih koroških podjetnikov. Precej zanimanja je povzročil zaplet s pluženjem ceste. Delavec, ki je po pogodbi zadolžen za pluženje ceste, ki vodi do hiše Mira Petka, je izjavil, da te ceste ni plužil, ker je bila že splužena, kar se mu je zdelo nenavadno. Meni, da bi "njegovo" cesto lahko splužilo le KP Prevalje, da pa zanesljivo tega ni storil nihče od drugih kooperantov. V poročilu Policijske uprave Slovenj Gradec pa je navedeno, da je cesto splužil prav ta delavec, kar ne ustreza njegovim izjavam. Zanimivo pri tem je, da se je leto dni po napadu na novinarja isti delavec nenavadno spomnil, da je cesto splužil sam. Komisiji se postavlja vprašanje, zakaj dežurna državna tožilka in pre- Komisiji se še vedno postavlja vprašanje, zakaj takratna generalna državna tožilka Zdenka Cerar ni prenesla Zadeve na posebno skupino tožilcev. iskovalni sodnik nista odšla na kraj dogodka, čeprav sta bila o njem obveščena. Prav odsotnost preiskovalnega sodnika in dežurne tožilke kaže na to, da primer od začetka ni bil obravnavan tako resno, kot bi moral biti. Komisija se sprašuje, zakaj se je sledenje s službenim psom opravilo šele dve uri po prihodu vodnika s psom. Na laž postavljena poročila Bohinčevega ministrstva Komisija v poročilu očita tudi dve nejasnosti ministra Rada Bohinca. Slednji je komisiji pisno odgovoril, da noben kriminalist, kije sodeloval vpre-iskavi, ni v sorodu s katerim od mogočih osumljencev. To je dokazana netočnost, ki sta jo med preiskavo odkrili dve priči, kriminalist Pečolar in eden od mogočih osumljencev Rudolf Koj-zek, ko sta pred komisijo potrdila, da sta bratranca. Druga nejasnost, ki jo je mogoče očitati Bohincu, pa je odgo- Ločeno mnenie Nekdanji generalni direktor policije Marko Pogorevc je bil deležen številnih kritik na račun neso-delovanja policije s komisijo. Minister Rado Bohinc je pisno odgovoril komisiji, da noben kriminalist, ki je sodeloval v preiskavi, ni v sorodu s katerim od mogočih osumljencev, kar se je izkazalo za neresnično. vor na vprašanje, ali je kaseta, na kateri staverjetno glasova Draga Kosa in Vlada Kuna (slednji jebil zaslišan pred komisijo), povezana s primerom Petek Komisija je dobila odgovor, da gotovo ni. Ob tem pa bode v oči dejstvo, da je bil ta podatek posredovan komisiji, ne da bi kdor koli zahteval kaseto in j o po-slušal (ta kaseta je še danes v šefu, kjer komisija hrani zaupne dokumente). Komisija je nezadovoljna tudi z ravnanjem nekdanje generalne državne tožilke, ki ni dovolila prenosa primera Petek na posebno skupino tožilcev, kajti kot kaže, gre v primeru za organiziran kriminal. Kotje pokazala preiskava, je policija Ceraijevi kar dvakrat predlagala, naj zadevo prenese na posebno skupino tožilcev, a tega ni naredila. Ob vsem navedenem je v poročilu komisije omenjena tudi napačna opredelitev stopnje poškodbe, kar bi lahko zelo škodovalo raziskavi primera, saj bi se lahko zgodilo, da neka- Podpredsednik komisije Leopold Kremžar (LDS, drugi z leve) je podal ločeno mnenje h končnemu poročilu komisije. Ne strinja se z zapisom, da bi bilo mogoče reči, da je v napad posredno vključen kdo od nosilcevjavnih funkcij, ne strinja se z ugotovitvami komisije glede prenosa primera na posebno tožilsko skupino, prav tako se ne strinja z zapisom, da so si državni organi, ki so bili zaprošeni za podatke, vzeli diskrecijsko pravico, da presojajo, kaj lahko posredujejo in česa ne, in da so s tem onemogočali učinkovito preiskavo. Kremžar se ne strinja s poročilom v tistem delu, ki govori, da je napad posledica novinarjevega pisanja in da to oži krog mogočih naročnikov na ljudi iz gospodarstva in bančništva. Kremžar se ne strinja niti z zapisom, da se vseskozi pojavlja nezadovoljstvo, kar zadeva nadzor nad delom policije in tožilstva. terih dokazov na sodišču ne bi mogli uporabiti (za ustrezno opredelitev je kasneje poskrbelo tožilstvo v Mariboru) . Prav tako komisija ugotavlja, da dejanski razlog zaprestavitev zadeve izSlo-venj Gradca v Maribor niso bile grožnje, temveč neki drug razlog, verjetno nesposobnost slovenjgraškega tožilstva, da razišče primer. Pri pregledu dokumentacije namreč nikoli ni bil ugotovljen niti en primer fizičnih groženj tožilcem, ugotovljeni so bili samo pritiski javnosti, ld pa so navzoči pri vseh medijsko odmevnih primerih. Ob koncu poročila komisija navaja tudi nesodelovanje ministrstva za promet, ki kljub pozivu k sodelovanju komisiji še zmeraj ni posredovalo vseh zahtevanih podatkov. Gre predvsem za podatke o merilih in načinu podeljevala dovolilnic in eko-točk. Izgovori, ki jih navaja ministrstvo, so, da je zahtevano dokumentacijo zasegla policija (od slednje se sedaj pričakujejo rezultati, kaj so ugotovili iz zaseženih dokumentov). Obsodba naročnikov je nujna Ob vsem zapisanem v poročilu je skrb zbujajoče dejstvo, da je komisija ugotovila sistemske pomanjkljivosti v našem pravosodnem sistemu ter nedoslednosti in pomanjkljivosti pri preiskavi primera s strani pravosodnih organov in policije. In kaj lahko to pomeni? Navajamo besede predsednika komisije Mirka Zamer-nika, ki jih je izrekel pri predstavitvi poročila: "Brez učinkovitega pravosodnega sistema se lahko takšen napad konec koncev še kdaj ponovi." Strinjamo se z zapisanim v poročilu, da je obsodba naročnikov nujna. Kolikor naročniki ne bodo odkriti in obsojeni, je novinarska svoboda v Sloveniji resno ogrožena in bo to jasno sporočilo, da se splača ustrahovati novinarje, saj za takšna dejanja ni nihče kaznovan. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 gospodarstvo Na tej lokaciji naj bi stala nova poslovna stavba Generalne policijske uprave, katere vrednost presega 10 milijard tolarjev, površinsko pa 2 hektarja. Ugotovili smo, da je notranji minister Rado Bohinc pri izbiri izvajalca graditve poslovne stavbe Generalne policijske uprave, vredne več kot 10 milijard tolarjev, kršil več zakonskih določil. Čeprav na MNZ zatrjujejo, da je graditev odobril kolegij ministra, nekateri člani o tem ne vedo nič. 0 Demokracija • 30/2004 Odločitev v ozkem Že pretekli teden smo pisali o nameravani graditvi nove poslovne stavbe za potrebe Generalne policijske uprave, katere vrednost presega 10 milijard tolarjev, ministrstvo za notranje zadeve oz. policija v njegovi sestavi (Darko Anželj, generalni direktor policije) pa se je že podpisal pod sklep o izbiri ponudnika - družbe Sava IP iz Ljubljane. Drugi ponudnik, IMOS, d. d., se je na izbiro pritožil, zdaj pa vse skupaj rešuje Državna revizijska komisija. To od prejšnjega četrtka vodi Aleksij Mužina, saj je vladajoča koalicija na zadnji parlamentarni seji letos pet mesecev pred iztekom mandata na tem mestu zamenjala Marijo Bukovec Marovt. Poleg nje je vlada zamenjala tudi člane komisije. Za nove člane je imenovala Vesno Cuk-rov, zdaj že nekdanjo voditeljico sektorja za logistiko pravosodnih organov na pravosodnem ministrstvu, Metko Cerar, nekdanjo svetovalko predsednika republike za socialne zadeve, in Jožefa Kocuvana, direktorja občinske uprave Sveti Andraž v Slovenskih goricah. govoril le direktor izbrane družbe Sava IP. Mojca Dolžan, direktorica eko-nomskoupravnega oddelka pri družbi IMOS, d. d., nam je pretekli teden pojasnila: "Zahtevek smo vložili, ker menimo, da je odločitev o izboru naj -boljšega ponudnika nepravilna. Poleg tega smo ocenili, da je naročnik (to je ministrstvo za notranje zadeve, op. av.) ves čas postopka kršil določbe zakona o javnih naročilih. Ker je postopek še v teku, nadaljnjih podrobnosti ne želimo pojasnjevati." Imosove ugotovitve so točne Tudi sami smo preverili nekatere navedbe, ki nam jih je že v začetku julija po več zapletih in preigra-vanjih, kdo na policiji ali ministrstvu za notranje zadeve je pristojen odgovoriti na naša vprašanja, o čemer smo že podrobno pisali, poslala tiskovna predstavnica policije Tadeja Kuhar. Skladno z dogovorom s Štefko Korade Purg, sekretarko kabineta Rada Bohinca, je 8. julija letos sporočila, daje "naročnik (toje ministrstvo za notranje zadeve) dne 15. maja 2003 na podlagi 2. odstavka 78. člena zakona o javnih naročilih (ZJN-1) izdal sklep, da javni razpis zaradi neprimernosti ponudb v skladu s 1. odstavkom 76. člena ZJN-1 ni uspel". Ko smo pregledali omenjeni zakon, smo ugotovili, da v 1. odstavku 76. člena zakona o javnih naročilih piše naslednje: Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je Imos očita kršenje zakona Pretekli teden smo iskali mnenja obeh ponudnikov za graditev stavbe, do oddaje članka pa nam je od- Rado Bohinc in Darko Anželj sta se odločila za družbo Sava IP, ki se ukvarja s posredništvom in deluje v isti stavbi kot Državna revizijska komisija. krogu pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljavsko nepovezanih ponudnikov ...; 2. odstavek 78. člena pa pravi: Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Kuharjeva je še zapisala, da je "naročnik, v tem primeru je bilo to ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), izvedbo javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu z 20. členom ZJN-1, in sicer tako, daje izvedel tri kroge pogajanj. K oddaji ponudb so bili povabljeni vsi navedeni ponudniki". Bili so trije, in sicer Imos inženiring, d. d., GPG, d. d., in Hypo Leasing, d. o. o. Notranji minister Rado Bohinc se kljub ugodnejši ceni ni odločil za Imos, kapitalsko in kadrovsko ustreznejšega izvajalca. Očitno vodstvo ni iz pravega testa. gospodarstvo Pod sklep o izbiri izvajalca se je podpisal Darko Anželj, generalni direktor policije. To je bilo eno njegovih pomembnejših opravil po imenovanju. (oddala sta skupno ponudbo) ter Sava IP, d. o. o.. Ko smo pregledali, kaj določa 20. člen zakona o javnih naročilih, smo ugotovili, da ta člen določa oddajo naročila po postopku s pogajanjibrez poprejšnje objave in po poprejšnji objavi. V njem pa je določeno, da sme naročnik oddati naročilo po postopku s pogajanji, če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne, in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo. Na MNZ so nam na vprašanje, zakaj so se odločili za nadaljevanje javnega naročila za pogajanja, odvrnili, da zato, "ker so bili v skladu z 20. členom ZJN-1 podani zakonski pogoji za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji ter zaradi pozitivnih izkušenj s tem postopkom v smislu doseganja nižjih cen v primerjavi z odprtim postopkom, kar se je v konkretnem primeru tudi potrdilo". Nekatere odgovore objavljamo posebej. Dlani kolegija ne vedo nič MNZ smo tudi vprašali, ali je kolegij ministra kadar koli doslej obravnaval graditev in kdaj. Odgovorili so nam, da "kolegij ministra za notranje zadeve obravnava letne načrte dela policije. Za leto 2004 ga je obravnaval in potrdil 5. januarja 2004. V tem načrtu so med drugim opredeljeni investicijski izdatki". Na naše drugo vprašanje, kateri drug organ je na ministrstvu ali okviru generalne policijske uprave to problematiko obravnaval (kdaj in kdo), pa so nam odvirnili: "V skladu z zakonom Marijo Marovt Bukovec, predsednico Državne revizijske komisije, je vladajoča koalicija pretekli teden pet mesecev pred iztekom mandata zamenjala. o javnih financah Policija na osnovi prejetega proračuna pripravi interni finančni načrt, v okviru katerega so zagotovljena tudi sredstva za novogradnjo Generalne policijske uprave. Ker gre v primeru novogradnje za investicijski izdatek, se le-ta posebej izkazuje tudi v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna in ga za prihodnja štiri leta na predlog vlade RS sprejeme državni zbor. Novogradnjo Generalne policijske uprave je v okviru internega finančnega načrta za leto 2004 obravnaval in potrdil ožji kolegij generalnega direktorja Policije dne 27. januarja 2004. V skladu s 26. členom navodila o finančnem poslovanju in izvajanju javnih naročil v MNZ vsak predlog internega finančnega načrta Policije potrdi tudi minister. Novogradnja GPU je bila v načrtu razvojnih programov prvič sprejeta in potrjena s strani državnega zbora RS že v letu 2002. O tem projektu novogradnje je Policija maja 2001 izdelala tudi Dokument identifikacije investicijskega projekta, ki gaje 10. julija 2001 odobril minister za notranje zadeve." Nekateri člani kolegija o tem ne vedo nič Ali to drži, smo poskušali izvedeti tudi od nekaterih članov kolegija ministra Bohinca. Eden izmed njih je zatrdil, da v tej sestavi kolegij ministrstva te tematike nikoli ni obravnaval. To pomeni, da kolegij ministra od decembra 2000 do danes nameravane graditve poslovne stavbe nikoli ni obravnaval niti z njo ni bil seznanjen. Predstavnik ministrstva (in član kolegija ministra) nam je še Objavljamo nekatera vprašanja, ki smo jih poslali na ministrstvo za notranje zadeve, in odgovore: Zakaj se je MNZ oz. policija kot naročnik poslovne stavbe odločila za to, da je izvedbo javnega naročila nadaljevala po postopku s pogajanji brez poprejšnje objave? Naročnik je nadaljeval postopek s pogajanji glede na to, da so bili v skladu z 20. členom ZJN-1 podani zakonski pogoji za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji ter zaradi pozitivnih izkušenj s tem postopkom v smislu doseganja nižjih cen v primerjavi z odprtim postopkom, kar se je v konkretnem primeru tudi potrdilo. Na podlagi katerih kriterijev je naročnik dne 15. 5. 2003 izdal sklep, da javni razpis zaradi neprimernosti ponudb ni uspel, in je izvedbo javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji brez poprejšnje objave (s pogajanji)? Ali menite, da je bilo to skladno z zakonom o javnih naročilih? Ponudbe vseh ponudnikov so bile v odprtem postopku izločene zaradi njihovih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti z zahtevami iz raz-. pisne dokumentacije, in sicer: • Ponudba ponudnika IMOS INŽENIRING, d. d.: ponudnik v svoji ponudbi ni upošteval nivoja pritličja, dvignjenega od okolice, in sicer vsaj za 3 stopnice, ter v ponudbi ni ponudil ustreznih pregradnih montažnih sten v sanitarijah. • Ponudba ponudnikov GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE, d. d., in HYPOLEASlNG, d. o. o.: ponudba ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede najkasnejšega roka za začetek najema z možnostjo vselitve v poslovne prostore in primopredaje, poleg tega je ponudnik v odgovoru na zahtevo po dodatnih pojasnilih navedel, da se z vsemi zahtevami načeloma strinja razen nekaterih. • Ponudba ponudnika SAVA IP, d. o. o.: ponudnik ni ponudil zahtevane konstrukcije strehe, ni ponudil ustrezne osvedjenosti delovnih mest in ni ponudil ustrezne opremljenosti posameznega delovnega mesta z vtičnicami. Zaradi zgoraj navedenega so bile vse ponudbe neprimerne, zato so bile izločene. Glede na navedeno se je postopek oddaje javnega naročila nadaljeval po postopku s pogajanji, kar je v skladu z zakonom o javnih naročilih. Ali je MNZ lani na Urad za javna naročila naslovil vlogo za izdajo mnenja za nadaljevanje izbire najugodnejšega ponudnika s pogajanji (20. člen ZJN-1), kdaj je urad izdal mnenje in kakšno je bilo? Naročnik je izvedel postopek s pogajanji v skladu s 1. točko 2. odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. list št. 39/00,102/00) in ne na podlagi 2. ali 3. točke 1. odstavka 20. člena omenjenega zakona, zato ni bilo potrebno predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila in le-tega naročnik tudi ni pridobil. zatrdil, da o graditvi ne ve nič, kar nam daje posebej misliti. Graditi stavbo, ki je vredna vsaj toliko kot 400 stanovanjskih hiš, pri tem pa izbrati bistveno dražjega ponudnika (njegova cena je bila višja za 137 milijonov tolarjev) je več kot škandal. Izbran prekupčevalec in strokovnjak Medtem ko so v družbi Sava IP seveda zadovoljni z Bohinčevo izbiro, smo preverili njihove podatke o poslovanju. Ugotovili smo, da se družba ukvarja predvsem s poslovanjem z lastnimi nepremičninami. Deluje na Slovenski 56 (v isti stavbi kot Državna revizijska komisija), ima 16 zaposlenih in letno doseže okrog 2 milijardi tolarjev celotnega prihodka. Družba Imos deluje na Dunajski cesti 56. Letni prihodek presega 7,2 milijarde tolaijev, v njej pa je 55 zaposlenih. Vse to kaže, da gre za zelo različni družbi. Dejavnost Imosa je prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje. Tudi vsi drugi bilančni podatki kažejo, da je Imos kapitalsko in kadrovsko ustreznejši od Save IP. Ker je Imos ponudil bistveno nižjo ceno, je na dlani, da se je minister Bohinc odločil predvsem na podlagi političnih (in morda še kakšnih drugih) meril. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © gospodarstvo Nepravilnosti v Ljubljana, številnih negativnih mnenjih računskega sodišča o poslovanju ljubljanskih javnih podjetjih pa tudi mestne občine same je pretekli teden računsko sodišče objavilo podatke o reviziji pravilnosti in smotrnosti poslovanja Javnega podjetja Vodovod-Kanali-zacija, d. o. o., Ljubljana. JP VO-KA Stvari v mestni občini Ljubljana se že leta ne odvijajo tako, da bi bile v korist vseh prebivalcev slovenske prestolnice. Po vseh zapletih okrog banke SIB, zadnjega lastninjenja Termoelektrarne toplarne Revizoiji so pregledali poslovanje družbe v letih 2001 in 2001 in ugotovili številne nepravilnosti. Javno podjetje Vodovod-Kana-lizacija (VO-KA) je zadolženo za preskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Gospodari s komunalnim omrežjem, ki obsega okoli 1.116 kilometrov vodovodov in 976 kilometrov kanalov na območju Ljubljane in primestnih občin. Podjetje je maja leta 1994 ustanovilo mesto Ljubljana, od 23. 6.1998 paje ustanovitelj podjetja Holding Ljubljana, družbe za upravljanje in gospodarjenje z javnimi podjetji. V družbi je zaposlenih nekaj več kot 400 ljudi, letni prihodek pa presega 5 milijard tolarjev. Podjetje vsa leta posluje z večjimi izgubami. V letu 2002 jih je bilo v višini več kot 1,5 milijarde tolaijev. ranju, načrtovanju in izvajanju vlaganj v osnovna sredstva. Računsko sodišče je VO-KA izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v letih 2001 in 2002, ker je ugotovilo, daje podjetje v pomembnem pogledu ravnalo v nasprotju s predpisi. Največje nepravilnosti so ugotovili pri zbranih sredstvih amortizacije za dejavnost kanalizacija, saj je podjetje ta denar v višini več kot milijarde tolarjev porabilo nenamensko. Namesto za dejavnost kanalizacije so denar porabili za vlaganja v vodovodne sisteme. Revizorji so tudi ugotovili, da podjetje kar za 701 milijon tolarjev naročil ni oddalo z objavo javnega razpisa, ampak "po domače". Poleg tega so za graditev platoja za črpalno vrtino izbrali izvajalca in z njim sklenili pogodbo, šele ko so bila dela za 14,6 milijona tolarjev že izvedena. Postopek javnega naročanja za graditev druge faze centralne čistilne naprave za 9,7 milijarde tolarjev je podjetje začelo, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji, ker investicijski program pred tem ni bil dopolnjen in izdelan v skladu s predpisano metodologijo za sestavo programov za javna naročila in- vesticijske narave. V letu 2001 je VO-KA začel z drugo fazo postopka oddaje javnega naročila za drugo fazo čistilne naprave, čeprav investicijskega programa ni obravnaval in potrdil mestni svet mestne občine Ljubljana. V letu 2002 je v nasprotju s pogodbo avansiral graditev druge faze naprave za 974 milijonov tolarjev, prav tako podjetje ni pridobilo gradbenih pravic pred začetkom graditve nekaterih objektov čistilne naprave. Poleg nepravilnosti, ki so vplivale na izrek mnenja, so bile med revizijo ugotovljene tudi druge nepravilnosti pri poslovanju VO-KA. Glavne nepravilnosti Predmet revizije je bilo poslovanje VO-KA v letih 2001 in 2002, po- Holding Ljubljana, kije lastnik sedmih javnih ljubljanskih podjetij, sam udarek revizije pa je bil na financi- P9 Je v mestne občine Ljubljana, že leta dopušča nepravilnosti. 0 Demokracija • 30/2004 gospodarstvo Podjetje uporabnikom v letih 2001 in 2002 ni posebej zaračunalo stroškov vzdrževanja vodomerov in vodovodnih priključkov, ki so znašali 210,8 milijona tolarjev v letu 2001 in 184,9 milijona tolarjev v letu 2002. Te stroške je neupravičeno krilo s ceno storitev preskrbe s pitno vodo. Za izplačilo božičnice, skupaj 25 milijonov tolarjev za leto 2001 in 100,4 milijona tolarjev za leto 2002, ni izpolnjevalo pogojev iz panožne kolektivne pogodbe, saj ni izkazalo dobička. Pogodbe o brezplačnem prevzemu komunalnih sistemov je sklepalo s fizičnimi in pravnimi osebami (samo v letu 2002 za 988 mi-lijonovtolarjev), čeprav so za to pristojne lokalne skupnosti po zakonu o varstvu okolja, ki morajo brezplačno prevzeto infrastrukturo prenesti izvajalcu javne službe na podlagi posebne pogodbe in zagotoviti finančna sredstva za njeno vzdrževanje in razvoj. Podjetje VO-KA ni poskrbelo, da bi bila izvedba pripravljalnih del za graditev druge faze centralne čistilne naprave za 297,4 milijona tolarjev (predobtež-beni nasipi) evidentirana v poslovnih knjigah za leto 2000, ko je graditev potekala in bila končana. Podjetje je začelo graditi tudi novo poslovno stavbo, čeprav zanjo ni imelo zagotovljenih zadostnih lastnih virov financiranja. Za graditev nove poslovne stavbe je v letu 2001 porabilo okoli 578 milijonov tolarjev iz sredstev amortizacije, ki jih je v glavnem zagotovila dejavnost ka- nalizacije (552 milijonov tolarjev) na račun nižjih vlaganj v kanalizacijske sisteme; poleg tega je porabilo 104 milijone tolarjev iz drugih sredstev, ki za graditev nove poslovne stavbe niso bila načrtovana. Vodilnim neupravičene ugodnosti Po mnenju računskega sodišča je podjetje VO-KA povzročalo tudi čezmerne stroške poslovanja, ker je nekaterim vodilnim delavcem omogočalo ugodnosti. Ugotovili so, da je glavni direktor v letih od 1993 do 1999 sklenil štiri individualne pogodbe z vodji nekaterih služb, katerih delovna mesta v veljavnem internem aktu niso določena kot delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Poleg tega je podjetje za vodilne plačalo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem in jim obračunalo boniteto. V letu 2001 je bilo tega v višini 2,4 milijona tolarjev, v letu 2002 pa 2,2 milijona tolarjev. Zavarovalne police so bile sklenjene že v letu 1992 in letu 1995 pri Zavarovalnici Maribor za dobo 15 let. Upravičenci po zavarovalnih policah so bili delavci oziroma njihovi zakoniti dediči in ne podjetje VO-KA, ki je plačevalo te premije. Po individualnih pogodbah z delavci je, če bi jim prenehalo delovno razmerje pred potekom zavarovalne dobe, določena pravica delavca, da nadaljuje z zavarovanjem kot sklenitelj in zavarovanec, že plačanih premij pa mu ni treba vračati. Revizorji so Malo upanja je, da bo Zdenka Grozde, nova direktorica Holdinga Ljubljana, družbo vodila tako, kot je treba, to je v korist vseh ljubljanskih gospodinjstev. presodili, da poraba javnih sredstev za premije življenjskega zavarovanja z dodatnim nezgodnim ni bila upravičena in smotrna. Poleg tega je glavni direktor vodji službe za informatiko v individualni pogodbi določil posebno obliko stimulacije: plačilo letnega obveznega in kasko zavarovanja za njegov osebni avtomobil. Javno podjetje je delavcu v letu 2001 povrnilo stroške avtomobilskega zavarovanja in obračunalo boniteto v znesku 152 tisoč tolarjev, leto pozneje pa še 288 tisoč tolarjev. Revizorji menijo, da tudi v tem primeru poraba javnih sredstev za plačilo stroškov avtomobilskega zavarovanje za vozilo, ki je v lasti delavca, ni bila upravičena in smotrna, saj povračilo stroškov za obvezno in kasko zavarovanje delavcu niso stroški, ki bi bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti podjetja. Tudi pri določanju Člani nadzornega sveta do 12. 7. 2001: Meta Klemenčič, predsednica, Pavel Klavs in Samo Grošelj Od 12. 7. 2001 so bili člani nadzornega sveta naslednji: Mojca Boh, predsednica, Borut Lenardič (namestni predsednice in član nadzornega sveta do 20. 6.2003, ko je bil imenovan za direktorja), Miloš Pavlica, Gorazd Teppey, Ciril Hočevar in Janez Miklič. Družbo je do 21. junija 2003 vodil Anton Kranjc, nato pa Borut Lenardič. Borut Lenardič je lani postal direktor JP VO-KA. Poznavalci pravijo, da je bil s tem imenovanjem nagrajen za nekatere stvari, ki jih je v preteklosti naredil v korist mestne (in državne) vladajoče koalicije. Nekatere nepravilnosti je odobril tudi Miloš Pavlica, podpredsendik ZLSD in član nadzornega sveta JP VO-KA. dodatkov za delovno uspešnost javno podjetje ni ravnalo v duhu skrbnega gospodarja, za to niso imeli ustreznih meril, ampak so pri tem ravnali po individualni presoji vodilnih. Izplačali so si tudi trinajsto plačo oziroma božičnico, ki jim jo je odobril nadzorni svet, čeprav za to ni imel nobene pravne podlage. Vrsta popravljalnih ukrepov Računsko sodišče je za odpravo pomembnih nepravilnosti oz. nesmotrnosti zahtevalo od podjetja VO-KA izkaz o popravljalnih ukrepih v odzivnem poročilu. VO-KA mora začeti postopke za novo pravno ureditev področja preskrbe z vodo in preoblikovati zaračunavanje stroškov (priključne moči) za izboljšanje kontrolnega okolja, sprejeti mora interne akte za področje plač in drugih prejemkov zaposlenih, za uskladitev individualnih pogodb o zaposlitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in izkazati, da plačuje nezgodno zavarovanje za zaposlene le pri opravljanju poklica. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © finance H 3 Konkurenčnost Slovenije nezadržno pada. Vlada pa, namesto da bi pri sebi poiskala in odpravita resnične razloge težav, išče dežurne krivce pri menedžerjih in strokovnjakih, ki merijo konkurenčnost (■¡■¡I Dejstvo, da se Slovenija zadnja leta sooča z vztrajnim padcem konkurenčnosti, kažejo poročila inštituta IMD in poročila Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Tudi letos je Mednarodni inštitut za razvoj me-nedžmenta (IMD) iz švicarske Lo-zane objavil poročilo o svetovni konkurenčnosti za leto 2004. Filozofija raziskave je predvsem usmerjena v ugotavljanje privlačnosti neke države za investitorje iz tujine. Podatki o mednarodni konkurenčnosti so objavljeni povsod po svetu, kar posledično vpliva na boniteto države, o kateri je bila narejena raziskava. Poročilo o raziskavi so izpopolnili raziskovalni inštituti iz številnih držav, ki so hkrati udeleženke raziskave. Iz Slovenije sodelujeta pri izdelavi lestvice Inštitut za ekonomske raziskave (IER) in ekonomska fakulteta, ki zbirata podatke. Raziskava IMD zajema 323 kriterijev in nam pokaže objektivno sliko, kako uspešne so države v mednarodnem gospodarstvu in kakšno oko-lje za poslovanje ponujajo. Indeks mednarodne konkurenčnosti IMD sestavljajo štiri večje skupine: gospodarska uspešnost države, učinkovitost vlade in podjetništva ter inffas- Premier Anton Rop in Janez Bohorič kažeta na napačne krivce za nekonkurenčnost Slovenije. truktura. Med temi se je uvrstitev Slovenije letos glede na prejšnja leta najbolj poslabšala na področju poslovne učinkovitosti. Uvrstitev Slovenije na lestvici najbolj konkurenčnih držav je bila zelo slaba, saj smo pristali šele na 45. mestu izmed šestdesetih držav. Raziskava nas je uvrstila med najmanj konkurenčne države EU. Za Slovenijo so se uvrstile še gospodarsko najmanj razvite države Srednje in Južne Amerike ter manj razvite evropske države, ki še niso članice EU. Na seznamu so se pred Slovenijo uvrstile Češka, Slovaška, Estonija, Grčija in Indija. Rezultat naše države po raziskavi inštituta IMD je v slovenski poslovni prostor vnesel veliko razočaranja in negodovanja. Za Slovenijo je to že drugi padec na lestvici zapored, in sicer smo se lani uvrstili na 40. mesto, letos pa smo zdrsnili še za pet mest. K zdrsu s 40. na 45. mesto je botrovalo močno poslabšanje podjetniške učinkovitosti. Primerjava z lansko raziskavo razkriva, da se je naša država pri podjetniški učinkovitosti zdaj odrezala še slabše kot v lanskem letu. Za izrazito šibko točko podjetniške učinkovitosti se je znova izkazala šibka kredibilnost menedžerjev v gospodarstvu. Po kriterijih podjetniške učinkovitosti smo v zadnjih dveh letih zdrsnili z 32. na 51. mesto, kar predstavlja izjemno globok padec. Takemu rezultatu naj bi botrovala zaprtost družbe in gospodarstva pred globalizacijo in tujo konkurenco ter tujim kapitalom. V odgovorih iz ankete je lahko prepoznati predvsem še pomanjkanje sposobnih menedžerjev in odsotnost strokovnjakov iz tujine. Pri učinkovitosti vlade smo ohranili enako slabo pozicijo kot lani, in sicer 47. mesto. Pri infrastrukturi smo zdrsnili za eno mesto, in sicer s 37. na 38. mesto, hkrati pa smo se po gospodarski uspešnosti povzpeli z 41. na 33. mes- Demokracija • 30/2004 finance to. Najbolj se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala prav uvrstitev na področju ekonomske učinkovitosti. Užaljen odziv politike Drastičen padec na mednarodni lestvici konkurenčnosti je pri nas sprožil burne odzive. Mnenji predsednika vlade Antona Ropa in predsednika skupščine GZS Janeza Bohoriča sta bili enotni, in sicer, naj bi bil zdrs Slovenije na lestvici posledica pretirane samokritičnosti naših menedžerjev, neustreznost meril inštituta IMD in sama izvedba raziskave. Rop je menedžerje obtožil pretiranega pesimizma pri vprašanjih o našem poslovnem okolju in jim svetoval, naj v prihodnje bolj metodološko sodelujejo v raziskavi IMD, saj s svojo navzočnostjo in odgovori škodujejo ugledu Slovenije. Se burneje kakor Rop se je na poročilo raziskave odzval Janez Bohorič, ki je zaradi pogostega uvrščanja Slovenije na konec lestvice raziskave IMD v zadnjih letih dejal, da obstaja celo možnost, da gre lahko v vsej tej zadevi za "statistično laž". Menedžeiji pa so za glavne "krivce" označili zaprtost nacionalne kulture za tuje ideje, neučinkovito delovanje nadzornih svetov nad me-nedžerji, pomanjkanje ustreznih kadrov, negativen odnos do globali-zacije, nizko kredibilnost menedžerjev, pomanjkanje vrhunskih menedžerjev in neučinkovito trženje. Rešitve In kakšne so rešitve? Res je, da preprostih rešitev ne bo in bo treba za izboljšanje na slovenskem parketu konkurenčnosti še marsikaj postoriti. Z ureditvijo kritičnih dejavnikov, zaradi katerih zaostajamo za drugimi državami, se lahko "sesuti" konkurenčni položaj Slovenije nazadnje očitno izboljša. Iz raziskave IMD je namreč razvidno, da Slovenija ne zagotavlja ustreznih naložbenih spodbud za privabljanje tujih vlagateljev. Druga izboljšava bi nastopila, če bi država delo manj obdavčila in bi zato slovenska podjetja laže vlagala denar v svoj razvoj - nove obrate in proizvodno opremo. Izboljšanje zdajšnjega pesimističnega stanja bi lahko dosegli tudi s tem, da bi ustavili rast Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 brezposelnosti, in sicer z ustvarjanjem novih zaposlitvenih možnosti z odpiranjem novih delovnih mest. Za uspešno konkurenčnost bi morali izboljšati svoje delovanje na področjih velikih vlaganj v raziskave in razvoj, izboljšati bi morali še področje dinamičnega podjetništva in izobraženost delovne sile. Poleg tega je treba vzdrževati ravnotežje med rastjo produktivnosti in stroškov dela. Ustvariti bi morali tudi več konkurence, saj se zmanjšanje konkurenčnosti v Sloveniji v zadnjih letih ujema s pojavom politične monopolizacije. Profesor Peter Kraljic je na mar-ketinški konferenci v Portorožu letos dejal, da se bo Slovenija v desetih letih uvrstila med deset najkonku-renčnejših držav na svetu. Zdajšnje stanje pa je pomilovanja vredno. Poslovneži njegovo trditev vidijo kot nerealno in nesmiselno, saj glede na naše sedanje stanje ni pričakovati tako velikih in drastičnih sprememb na področju konkurenčnosti Slovenije. Predsednik vlade Anton Rop po odzivih sodeč ne razume, kaj pravzaprav rezultat raziskave pomeni; namen raziskave ni graja in ustvarjanje nekakšnega "mednarodnega linča", vseeno pa lahko slaba uvrstitev države slabo vpliva na njeno boniteto. Namen raziskave je prikazati šibke točke neke države in v primerjavi s tekmicami prikazati, kako jih lahko izboljša. Osrednje vprašanje, ki si ga raziskovalci postavijo pri vsakoletnem sestavljanju lestvice IMD, je: katera država ponuja najugodnejše investicijske priložnosti za poslovni uspeh podjetja? Dejstvo je, da se bo potencialni vlagatelj, če država ne poskrbi za svojo lastno konkurenčnost, obrnil drugam, in sicer tja, kjer mu bodo ponudili ugodnejše, boljše in donosnejše. Prav bi bilo, da bi premier Rop izsledke raziskave uporabil v prid države in zdajšnji rezultat IMD skušal izboljšati s tem, da bi določil in analiziral šibke točke in jih v tekočem letu skušal izboljšati. Namesto tega je skupaj z Bohoričem, predsednikom skupščine GZS, ugovarjal nekaterim očitnim razlogom za slabo uvrstitev Slovenije, zatem je Bohorič raziskavo skoraj označil za "statistično laž", sledilo je obtoževanje menedžerjev in ostre kritike navzočih. Kljub temu še vedno ostaja upanje, da bo vlada izsledke raziskave IMD vzela v roke in jih temeljito preučila. Prav iz njih lahko država potegne izboljšave, ki si jih želi, in se naslednje leto uvrsti više na lestvici. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma Po raziskavi Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) o globalni konkurenčnosti pa smo se uvrstili na 31. mesto. V primerjavi s poročilom iz leta 2002 se je položaj Slovenije na lestvici poslabšal za pet mest. WEF se v poročilu oklepa konkurenčnosti posameznega gospodarstva na podlagi razvitosti tehnologije, kakovosti javnih institucij in makroekonomskega okolja. Izsledki te raziskave v 80 odstotkih temeljijo na anketah, kijih izpolnijo menedžerji iz posamezne države, o kateri se pripravlja raziskava. Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma vidi največje probleme države v visoki inflaciji, slabi infrastrukturi, neučinkovitosti birokracije, poleg tega pa še v restriktivni delovni in splošni davčni zakonodaji. Inflacija kot eden izmed dejavnikov, ki je požel največ kritik, lahko iz sprejemljivega stanja zaradi visokih in še vedno neukroče-nih cen nafte postane grožnja. Konkurenčnost Slovenije pada, to ni več nikakršna skrivnost. Lestvica IMD in lestvica Svetovnega gospodarskega foruma sta nam pokazali realno podobo našega gospodarstva. Obe kažeta popolnoma realno sliko: v slovenskem gospodarstvu bo treba spremeniti še marsikaj, da bomo dosegli raven svojih tekmic. In če bomo v tekočem letu izvedli kakšne izboljšave na teh področjih, lahko pričakujemo višjo uvrstitev in s tem tudi lepšo sliko našega gospodarstva, ki bo zagotovo pritegnila tudi več kapitala iz tujine. Denis Vengust Stephane Garelli, vodja raziskave o konkurenčnosti Kljub brezposelnosti manjkajo mnogi pomembni kadri. Davki so odločno previsoki, kar zavira gospodarsko rast. Slovenija O potrebnosti novega zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP) se praktično vsi strinjamo. Razlogi so na dlani: veliko število mrtvih na cestah, nizka prometna kultura prebivalstva, kritično stanje infrastrukture. Mnenja o tem, kako izboljšati stanje, pa so deljena in zakon, ki ga je pred dnevi sprejel državni zbor (DZ), je doživel marsikatero pripombo. Ne nazadnje je državni svet (DS) po prvotnem glasovanju v DZ postavil veto in parlamentarcem predložil dvanajst dopolnil, s katerimi bi izboljšali vladni predlog. Kritika to- rej ni prišla le iz opozicijskih vrst, kar bi lahko bil očitek vlade, ampak je bila precej širša. Kljub temu je ZVCP na vnovičnem glasovanju prišel skozi parlamentarno sito in bo s prvim januarjem 2005 začel veljati. Pa si poglejmo, kaj novi zakon predvideva. Pripravite denarnice! Najstrožje bodo kazni za prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola. Za prekoračitev hitrosti v naselju do 10 km/h bo kazen 10 tisoč tolarjev, od 10 do 20 km/h pa 30 tisoč. Če bo hitrost prekoračena za 20 do 30 km/h, bo kazen 60 tisoč tolarjev. Za vožnjo, ki bo za 50 km na uro ali več presegala omejitev, boste deležni kazni najmanj 120 tisoč tolarjev in 18 kazenskih točk oziroma odvzema izpita. Če bo alkotest pokazal do 0,5 promila alkohola in bo voznik po presoji policista kazal znake omame, ga čaka kazen 30 tisoč tolarjev in 3 kazenske točke. Za 0,5 do 0,8 promila bo kazen 40 tisoč in 4 kazenske točke, od 0,8 do 1,1 promila 60 tisoč in 5 kazenskih točk, nad 1,1 promila pa bo kazen 120 tisoč tolarjev in 10 kazenskih točk. Za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila je predviden odvzem vozniškega. Strožje so tudi naslednje kazni: neupoštevanje pešcev na prehodu (50 tisoč to- larjev), neustrezno razvrščanje v križišču in prepočasna vožnja, ki povzroča zastoje (če počasni voznik kolone nebo spustil mimo). Precej drago bo tudi nepravilno prehitevanje in neupoštevanje prometne signalizacije. Višje sankcije so predpisane tudi za povzročitelje prometnih nesreč. S 16. letom za volan Med novosti sodijo začetek priprave za voznika motornih vozil s 16 leti in pol, po 17. letu vožnja s spremljevalcem, z 18 leti pa bo voznik pridobil vozniško dovoljenje z veljavnostjo dveh let oz. do dopolnjenega 21. leta starosti, poleg tega je predviden dodatni program varne vožnje in skupinske delavnice s področja odnosovvprometu. Med drugim so v zakonu razširili pooblastila občinskih redarjev, ki naj bi po novem izvajali tudi nadzor na območju umirjenega prometa in območju za pešce ter odkrivali kršitve, ki se nanašajo na varstvo cest in okolja. Med kategorijami voznikov, ki ne smejo imeti alkohola v organizmu, so na novo določeni vozniki motornih vozil, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali v vozniškem dovoljenju nimajo vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozijo, vozniki, ki jim je vožnja prepovedana ali jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, in tisti, ki vozijo skupine otrok. Pomembna je tudi razširjena pristojnost inšpektorja prometnega inšpektorata RS, da lahko ob ugotovljeni kršitvi voznika kaznuje na kraju. Spremembe so tu- di na področju tehničnih pregledov in izvajanja dejavnosti avtošol. Za izvajanje le-teh bo država s pooblaščenimi organizacijami sklenila koncesijo. Enaka rešitev je predvidena za izvajanje vadbe varne vožnje in skupinskih delavnic, le da bo tu konce-sionar javna agencija. Storitve, povezane z registracijo vozila, se bodo tako prenesle na najširši krog pooblaščenih oseb, kar bo razbremenilo porabnike, ki bodo vse postopke lahko opravili na enem mestu. Registracijo vozil bodo po novem opravljale upravne enote in organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov, pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s prodajo vozil; vozilo bo mogoče registrirati kjer koli ne Notranji minister Rado Bohinc je v ZVCP dal poudarek povišanju kazni za prekrške. Za mnoge kritike zakon preveč poudarja kazni, premalo pa druge vidike varnosti na cestah. Predsednik državnega sveta Janez SuSnik (v sredini): kljub vetu državnega sveta so poslanci tudi v drugo večinsko glasovali za vladni predlog zakona. © Demokracija • 30/2004 Kakšne kazni nas čaka mmam glede na stalno prebivališče. Zaradi odprave krajevne pristojnosti registracije bodo spremenili tudi registrske tablice. Na njih naj ne bi bilo več občinskega, ampak samo državni grb. Hkrati bodo v veljavi tudi sedanje registrske tablice, tako tiste z modrim logom EU kot starejše. Spremembe so predvidene tudi na področju tehničnih pregledov. Za nova vozila bo prvi pregled tri leta po prvi registraciji, drugi in tretji pa po dveh letih. Po uveljavitvi novega zakona zelena luč na semaforju ne bo več utripala, ampak se bo po zeleni takoj prižgala rumena luč. Veto zaradi neregistriranih vozil Državni svetniki so pred izglasovanjem veta opozorili na številne nedorečenosti v zakonu in na medsebojno neusklajenost zakonskih in podzakonskih besedil. DS je vložil kar dvanajst dopolnil k ZVCP. Svetniki so menili, da bi višje kazni vplivale le na najšibkejše sloje. Zato bi bi- Prekoračitev hitrosti v naselju do + 10 km/h . 10.000 SIT + 10/ + 20 km/h .... 30.000 SIT + 20/ + 30 km/h .... 60.000 SIT + 50 km/h .... najmanj 120.000 SIT in 18 kazenskih točk oz. odvzem vozniškega dovoljenja Promili do 0,5 (z znaki omame) .... 30.000 SIT + 3 kazenske točke 0,5 do 0,8 .... 40.000 SIT + 4 kazenske točke 0,8 do 1,1 .... 60.000 SIT + 5 kazenskih točk 1,1 do 1,5 .... 120.000 SIT + 10 kazenskih točk nad 1,5 .... odvzem vozniškega dovoljenja Visoke kazni niso rešitev Poslanec Nove Slovenije (NSi) Alojz Sok je dejal, da se mu zdi zgrešeno, da misli vlada samo z zvišanjem denarnih kazni odpraviti slabe prometne razmere. Zagrožene kazni naj bi bile višje kot drugod po Evropi, česar si marsikateri državljan z minimalno plačo ne bo mogel privoščiti. Z večanjem kazni pa so v NSi prepričani, da "ni mogoče doseči drugega, kot napolniti vedno prazen državni proračun". Policijske patrulje stalno prežijo na cestah, kar potr- Za Franca Sušnika (desno) pomeni zakon kljub mnogim pomanjkljivostim korak naprej, zato so vladni predlog podprli. lo treba, je menil predsednik DS Janez Sušnik, glede na socialni položaj in plače v Sloveniji biti pri kaznih opreznejši in primerljiv z državami, kjer so plače neprimerno višje. Glavni očitek se je nanašal na dejstvo, da državni zbor ni upošteval predloga DS glede zasega neregistriranih vozil (teh naj bi bilo okoli 15.000), ki predstavljajo veliko nevarnost v prometu. "Neregistrirana vozila nimajo zavarovanja in tehničnih pregledov, gre torej za neusposobljeno tehnično vozilo, najhujše pa je, da vozilo ni zavarovano proti tretji osebi." Poleg tega so za Sušnika kazni samo eden od ukrepov. Sušnikvmedijih ni izključil podpore državnega sveta Stranki mladih Slovenije (SMS), ki je v primeru preglasovanja veta s strani državnega zbora napovedala referendum. manjše na dogajanje na cesti. Majda Zupan, prav tako poslanka NSi, je opozorila na problem neizterjanih denarnih kazni (teh je kar 40 od-stoptkov), ki kaže, da kaznovani v veliki meri niso sposobni plačati kazni. Prav zato bi bilo smiselneje narediti več na področju urejanja lokalnih cest, kjer se zgodi največ nesreč. Kljub pomanjkljivostim korak naprej Stališče Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je ZVCP podprla, jujejo podatki o 600 do 700 tisočih izdanih kazenskih ukrepih, vendar taka politika očitno ni prinesla želenih sadov. Pomembneje bi bilo izboljšati razmere na cestah, je prepričan Sok, dokaz za to pa je manjše število nesreč na avtocestah. Pri tem je dodal potrebo po racionalnejši porabi sredstev v ta namen. V NSi so prepričani, da se je bistveno premalo naredilo pri vzgoji mladih voznikov, pri katerih se smrtnost v prometu ni zmanjšala v primerjavi z drugimi starostnimi kategorijami. Iz teh razlogov so podprli veto DS, čeprav se zavedajo, daje nov zakon zaradi direktiv EU potreben. Tako zaostrena kaznovalna politika, kot jo predvideva ZVCP, ima lahko obraten učinek, menijo v NSi, zaradi večje pozornosti na merilnike hitrosti in je predstavil Franc Sušnik, ki je najprej ugotovil zastrašujoče stanje, saj nas krvni davek na načih cestah uvršča v sam evropski vrh (lani je bilo 259 smrtnih žrtev in več kot 17.000 laže in teže poškodovanih). V SDS ugotavljajo, da vlada v zadnjem mandatu ni naredila omembe vrednih ko-rakovza izboljšanje stanja. V zadnjem letu je število smrtnih žrtev celo naraslo za 10 odstotkov. V Sloveniji je še zmeraj več kot 130 mrtvih v cestnem prometu na milijon prebivalcev letno, medtem ko je teh v drugih državah EU med 55 in 60. Sušnik je spomnil, da je SDS že leta 2002 kljub pomislekom podprla nacionalni program za področje prometa, a so se pričakovanja izkazala za prevelika. Novi zakon je v nasprotju s prakso drugih evropskih držav znova na- Slovenija pisalo ministrstvo za notranje zadeve, zato je le-ta, kot je ugotovil Sušnik, "preveč represivno naravnan". V SDS je na koncu prevladalo stališče, da ZVCP kljub pomislekom podprejo, ker prinaša vsaj delne rešitve. Zato pa poudarjajo enostransko obravnavo te pomembne tematike, kajti zakon zanemarja infrastrukturo, prometna sredstva in ureditev le-teh, kar je pogoj za zagotavljanje celovite prometne varnosti. Zaradi zapostavljanja financiranja občin lokalne in regionalne ceste propadajo. V SDS tudi menijo, da so bili pri usposabljanju mladih voznikov in omejevanju hitrosti in alkohola narejeni koraki naprej. Razlog, ki ga je DS navedel za izglasovanje veta, Sušnika ni prepričal, saj naj bi z uvrstitvijo člena, ki bi uzakonil odvzem neregistriranega vozila, uzakonili kršenje ustavnega načela sorazmernosti, na drugi strani pa je nedopustno, da lahko uradna oseba na kraju samem odredi zaplembo vozila. Bohinc zavrača očitke Notranji minister Rado Bohinc je zavrnil očitke o kazenski naravnanosti ZVCP. Po njegovo obstajajo predvsem druga orodja na področju preventive in vzgoje, poenostavljeni bodo registracijski postopki itd. Višina kazni naj bi motila kršilce, kazni pa bi imele preventivni učinek. Minister zavrača tudi podatek, da bodo nove kazni višje od kazni v drugih državah EU. Ministrstvo ni predlagalo povečanja kazni zaradi približevanja "evropskim", ampak zaradi ocene stroke, da je "tam, kjer so najbolj pogosti vzroki za nesreče (hitrost in alkohol), kazni treba povečati in na ta način vplivati na ljudi". O vetu DS pa je Bohinc dejal, da je nesmiselno zaradi enega člena razveljaviti zakon. N.Si Nova Slove KritansM ljudska l Alojz Sok je prepričan, da bo zviševanje denarnih kazni pripomoglo le k polnjenju državnega proračuna. Voznike, ki bodo pregloboko pogledali v kozarec, čakajo visoke kazni. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © Slovenija V začetku julija se je iztekla prva petletna varčevalna stanovanjska shema, s katero naj bi država tistim, ki še nimajo rešene stanovanjske problematike, pomagala pri nakupu ali obnovi stanovanja. Zapletlo se je že po tednu dni. Temeljna ideja stanovanjski^ varčevalne sheme je, da varčevalec z eno izmed bank, ki sodelujejo v shemi (v prvo varčevalno shemo so bile vključene Nova Ljubljanski banka, banka SKB, Banka Koper, Banka Celje, Abanka, Dolenjska banka, Gorenjska banka, Poštna banka Slovenije, Pomurska banka, Slovenska zadružna kmetijska banka, Banka Vipava, Banka Domžale, Koroška banka, Banka Velenje in Banka Zasavje) sklene pogodbo, s katero se obveže, da bo na poseben račun naslednjih pet ali deset let (kakor si je kdo izbral) vsak mesec nakazal določen znesek (najnižji znesek je bil 11.000 tolarjev). Na koncu vsakega leta banka tako privarčevanemu znesku prišteje še obresti, en obrok pa mu dodatno kot nekakšno stimulacijo za varčevanje nakaže država. Po izteku petih ali desetih let lahko varčevalec denar dvigne in ga porabi za tisto, kar najbolj potrebuje, ali pa pri banki na podlagi privarčevanih sredstev zaprosi za dolgoročno stanovanjsko posojilo (do višine trikratnega količnika privarčevanih sredstev) in si nato z njim obnovi ali kupi stanovanje ali hišo. No, kmalu potem ko se je pred kratkim iztekla prva varčevalna shema (za tiste, ki so varčevali pet let), so se že pojavile tudi prve težave. Nekateri varčevalci namreč trdijo, da jih je država izigrala, saj naj jim na banki ob sklenitvi pogodbe ne bi bili povedali, da privarčevanega denarja ne smejo porabiti za kar koli, ampak ga lahko porabijo le za adaptacijo ali nakup stanovanja ali hiše. Na Stanovanjskem skladu, ki skrbi za varčevalno shemo, pravijo, da pravil igre med samim Stanovanjska iluzija varčevanjem niso spreminjali, hkrati pa zanikajo navedbe, da mora varčevalec privarčevani denar porabiti samo za adaptacijo ali nakup stanovanja ali hiše. Pravijo, da lahko varčevalec po koncu varčevanja privarčevani denar dvigne in porabi za tisto, kar si želi, vendar pa to ne velja za denar, ki ga dobi v obliki posojila. Pri slednjem naj bi šlo namreč za klasično stanovanjsko posojilo (pod nekoliko ugodnejšimi pogoji, kot so običajna stanovanjska posojila), ki je strogo namensko in ga je torej treba porabiti za tisto, za kar ga je varčevalec najel. Nekateri varčevalci pa se kljub temu čutijo opeharjene, saj naj jih na to ne v banki ne na Stanovanjskem skladu ne bi bili opozorili. Zadeve seveda ni mogoče preveriti, saj gre za besedo banke proti besedi varčevalca, res pa je, da bi lahko na Stanovanjskem skladu varčevalce natančneje obvestili, kako je z dvigom privarčevanega denarja. Dejstvo namreč je, da v zadnjih letih nismo zasledili niti enega sporočila za javnost, v katerem bi sklad natančneje pojasnil, kako je z dvigom privarčevanega denarja. Ali se izplača? Sicer pa so želje varčevalcev, da privarčevani denar skupaj z denarjem iz posojila dvignejo in porabijo za kaj drugega, nekako pričakovane, saj je dejstvo, da varčevanje v stanovanjski shemi še zdaleč ne pomeni rešitve posameznikovega stanovanjskega problema. Le-ta s tako privarčevanim denarjem le stežka kupi kakšno kolikor toliko spodobno stanovanje. Poglejmo primer. Če mesečno v shemo plačujete 30.0000 tolarjev (kar je glede na povprečeno slovensko plačo maksimalni znesek, ki si ga nekdo lahko privošči), to po- meni, da po petih letih privarčujete 1,8 milijona tolarjev. Če na ta privarčevani znesek dobite trikrat toliko posojila, imate 5,4 milijona tolarjev, s čimer pa si (ob dejstvu, da ste poleg tega še zadolženi za 10 let) ne morete kupiti niti ene manjše garsonjere v Ljubljani. Glede na to bo morala država, če bo hotela zadovoljivo rešiti stanovanjsko stisko, ta pa je ob dejstvu, da je vsak razpis stanovanjske varčevalne sheme dobesedno razgrabljen, zares žgoča, svojim državljanom ponuditi še dodatno varčevanje, s katerim bo imel povrečen državljan boljše, predvsem pa realnejše možnosti, da si po koncu varčevanja zares lahko kupi kolikor toliko primerno stanovanje. Za začetek bi veljalo razmisliti o kakšni obliki zakupa stanovanj, pri čemer bi se najemnina štela kot obrok za odkup stanovanja. Na Stanovanjskem skladu zanikajo, da bi med varčevalno shemo spreminjali pravita igre. Kljub temu je dejstvo, da za natančnejše informiranje varčevalcev niso poskrbeli. Sedanja stanovanjska varčevalna shema je $e daleč od tega, da bi si po njenem izteku povprečen varčevalec lahko kupil kolikor toliko primerno stanovanje. © Demokracija • 30/2004 Slovenija Dvanajstega julija nekaj minut čez petnajsto uro se je v Posočju spet zatreslo, in sicer z močjo 4,9 stopnje po Richter-jevi lestvici. V občinah Bovec in Kobarid je močno poškodovanih objektov skoraj prav toliko kot po potresu leta 1998. ' K ■ H _ 'p MpČf IHK : : ^^^^^^^■IPaH » An1 a f f® «¿¿fvH Cerkev Device Marije v Polju pri Bovcu je bila po zadnjem potresu obnovljena, zdaj pa se je porušil njen zvonik. m Med njimi je izjemno veliko stavb, ki so bile obnovljene. Kaže, da je ta potres postavil ogledalo vsem tistim, ki so pritožbe in interpelacije zoper odgovorne birokrate in oblastnike označili kot volilno propagando, in jih postavil na laž. Velika škoda Po podatkih do 16. julija so v Bovcu, Kobaridu in Tolminu pregledali 1.150 objektov. Od teh je uporabnih tisoč, začasno neuporabnih pa 135. Izseljenih stanovalcev iz teh objektov je 160. Štiri objekte, ki so ogrožali varnost, so porušili, nekaj so jih le preventivno podprli. Pričakovati pa je, da bodo te številke še znatno narasle. Čeprav so sprva menili, da so popolnoma vzdržale le novogradnje iz obdobja po zadnjem potresu, so že ugotovili, da niti te niso brez poškodb. Ni pa med njimi nobene, ki bi jo ocenili kot začasno neuporabno. Novogradnje izpred leta 1998 so prav tako poškodovane, saj projektantov in gradbeno-nadzornih organov ni dovolj streznil potres leta 1976. Najnevarnejši v naši državi pa za ljudi niso potresi, ampak ponavljanje iste oblasti, ki srka narodu najvitalnejše sokove in voljo do življenja. Pri tem mislijo povezave med politiki, izvajalci sanacije in nadzornimi organi, ki se vrtijo v istem krogu. Zakaj npr. ni bilo razpisov za večje sanacije, kjer bi izvajalci konkurirali med seboj za najnižjo ceno in najkvalitetnejšo izvedbo?! Tako bi preprečili korupcijo in zagotovili kakovostno obnovo. Kako je mogoče, da so nadzorni organi dopustili podizvajalce, ki niso kakovostno opravili svojih del? Zakaj jih zaradi slabe izvedbe niso poklicali na odgovornost? Tako pravijo ljudje, ki so se v sanirane hiše že vselili, sedaj pa so morali spet reševati življenje in bežati iz njih. Znano je tudi, da so bile v Posočju za kakih dvajset in več odstotkov nižje cene gradbenih storitev. Zakaj taka širokogrudnost do izvajalcev del? Človeške usode Kar nekaj ljudem sta Civilna zaščita pa tudi Karitas omogočili, da so prvo noč po potresu prespali zunaj svojih ogroženih domov. Denar za pomoč prizadetim zbira Rdeči križ Slovenije, ukrepe za obnovo prizadetega območja pa je napovedala tudi slovenska vlada. Kot je znano, so po prejšnjem potresu predstavniki oblasti iste barve obljubljali vse najlepše ... Zato sem bovškega župana Danijela Krivca vprašal, kaj meni o obljubah. Menil je, da se mu zdijo dosedanji predlogi zelo pozitivni. Izrazil je upanje, da bodo vsi predstav- niki vlade, ki so doslej obiskali prizadete kraje, te obljube držali. Govoril sem tudi z nekaterimi prizadetimi občani. Bruno Kravanja je podnevi kar pred hišo, kamor je prinesel mizo, kavč in stole. Doslej je z družino doživel že tretji potres in dve sanaciji na isti hiši. A se je spet pokazalo, da ni vse skupaj nič pomagalo. Če pri sanaciji ni sodeloval, je vse potekalo narobe ... Zidov njihove hiše niso podbetonirali, čeprav hiša skoraj nima temeljev. Vse te hiše imajo spodaj le malo širše zidove in ne temeljev. Čeprav so kamnite stene debele in inicirane, so spet popokale in v hiši ni varno spati. Nekaj hiš naprej stanuje s svojo družino gospa Pavlina. Njihova hiša nima temeljev. Pričakovali so, da jih bodo naredili. Namesto tega so izvajalci del inicirali kamnito podlago pod zidovi. Stanovalci so jim je dejali, da to ne bo nič zaleglo; naj izkopljejo in zabetonirajo armiranobetonske temelje ali vsaj neke povezave. Odgovorili so, da strokovnjaki že vedo, kaj delajo. Če jim naredijo to, je dejal izvajalec, potem bo zmanj- Potres je nekatere zgradbe tako prizadel, da so se sesule kot hišice iz kart. To je bil po letu 1976 že tretji potres. Hiša Bruna Kravanje je bila po letu 1998 sanirana, sedaj pa je zaradi slabe obnove močno poškodovana. kalo denarja za druge stvari... V njihovi hiši stanujeta dve družini. Stari del hiše je ves razpokan, čeprav je bila sanirana. Ponoči se z možem stisneta v pritličju, kjer ni toliko razpok, sin s svojo družino pa v nadstropju, kjer je del prizidka, ki ni poškodovan. To kaže, da teren ni slab, saj je novi del hiše obstal; vprašljiva je torej kakovost sanacije. To je izvajalo nekaj podjetij, ki so imeli kooperante od drugod, nadzorni pa je bil nekakšen upokojenec... Dobili so sicer veliko nepovratnih sredstev, v sanacijo pa so vložili tudi prihranke in obremenili plače in pokojnine s posojili. "Veste, tukaj se človek mladim ne čudi, če nimajo več toliko otrok, saj se morajo kar naprej bati za njihovo življenje. Ne gre za življenjske stroške, kot se nekateri izgovarjajo," pravi gospa Pavlina. Antonu Predavku v Cezsoči je že prejšnji potres močno zdelal hišo, toda na smrt bolni oče ni hotel iti stanovat drugam. Potem je živel in trpel še kar nekaj časa, medtem pa je sin podpisal, da hiše ne bo še saniral, ker pač ne more. Po očetovi smrti so se stvari zavlekle in tako je razpokano hišo razmajal nov potres. Sedaj bo sanacijo prijavil, vendar pa je vprašanje, ali bo kreditno sposoben stavbo popraviti, saj ima skromen dohodek. Zato mu ne preostane drugega, kot da verjame obljubam predsednika vlade. Janko s Kobariškega meni, da so pri tem vsi prizadeti izpostavljeni nemilosti poslovno-političnih povezav tistih, od katerih je odvisna sanacija. Dokler bo ta oblast, za sanacijo in za Slovenijo ni upanja. Miran Mihelič Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © globus Aretirani kapitan Italijanske oblasti so aretirale dva Nemca, predstavnika nemške humanitarne organizacije Cap Anamur, ki sta z ladjo na Sicilijo pripeljala 37 pri-bežnikov iz Afrike. Aretirana sta bila kapitan ladje Štefan Schmidt in vodja organizacije Elias Bierdel, in sicer zaradi dajanjapomoči pri nezakonitem vstopu na italijansko ozemlje. Na ladji v lasti istoimenske nemške humanitarne organizacije je bilo 37 af- riških prebežnikov, ki pa niso bili samo Sudanci, temveč jih je večina prišla iz Gane in Nigerije. Pribežnike so odvedli v begunski center v bližini Empedocleja, kjer naj bi čakali na odgovor na njihovo prošnjo za azil v Nemčiji, kar pa so nemške oblasti že zavrnile. Nemška ladja je afriške pribežnike vzela na krov 20. junija, vendar je obtičala v mednarodnih vodah, saj je italijanske oblasti najprej niso želele sprejeti v svoje teritorialne vode in ji omogočiti vstopa v pristanišče Empedocle na jugu Sicilije, nato pa so popustile pod pritiski. Virus ptičje gripe V tajski pokrajini Pathum Tha-ni v bližini Bangkoka se je virus ptičje gripe s piščancev razširil še na race. Virus ptičje gripe so namreč Srečanje civilizacij Poroka hčerke turškega predsednika vlade Re^epa Tayyipa Erdoga-na - Esre in Berata Albayraka, sina turškega novinarja Sadika Albayra-ka, ki so jo pripravili v carigrajskem Kongresnem centru, je bila mednarodno politično zaznamovana. Na srečanju so se zbrali voditelji muslimanskih in krščanskih držav, kar je turški premier označil kot srečanje civilizacij. Na poroki je bilo navzočih približno 7.000 gostov. Med povabljenimi so bili jordanski kralj Abdulah II., pakistanski predsednik, general Pervez Mušaraf, romunski predsednik vlade Adrian Nastase in grški premier Kostas Karamanlis. Prireditev je bila izjemno strogo varovana, saj je še vedno živ spomin na novembrske samomorilske napade v Carigradu, ko je umrlo več kot 60 ljudi. Poroko in poporočno slavje je varovalo okoli 5.000 policistov, med njimi ostrostrelci. Stalno navzoča je bila helikopterska enota, zaprli pa so tudi ceste v bližini Kongresnega centra. © Demokracija • 30/2004 odkrili pri manjšem številu rac, niso pa ga še odkrili v Bangkoku. Virus je za zdaj prizadel pet tajskih pokrajin na severu in v osrednjem delu države in samo minulo zimo v Aziji zahteval 24 smrtnih žrtev pri ljudeh, od tega osem na Tajskem. Dunajska razstava Po razstavi Rembrandta in pred jesensko razstavo Rubensa dunajski muzej Albertina v poletnih mesecih razstavlja umetniška dela Michelangela (1475-1564), Leonarda da Vincija (1452-1519), Rafaela (1483-1520) in njihovih sodobnikov v času italijanske pozne renesanse, kije na novo odkrila človeško telo. Razstavo Michelangelo in njegov čas - grafična zbirka je odprla avstrijska ministrica za znanost, kulturo in izobraževanje Elizabeth Gehrer. Michelangelo, Leonardo da Vinci in Rafael so imeli velik vpliv na umetniške smeri manierizma in baroka. Na razstavi je na ogled 100 risb, grafik, lesorezov in bakrorezov. V središču razstave je moški akt in portreti, ki ne prikazujejo le človeškega telesa, ampak tudi trzljaj vsake mišice, kar je še posebej vidno na Michelangelovih risbah. Razstava je bila doslej na ogled v Benetkah, decembra bo gostovala v muzeju Guggenheim v španskem Bilbau, prihodnje leto pa se seli še v londonski Royal Academy. Na Dunaju bo na ogled do 26. oktobra. Srečneža Upokojena čistilka Geraldine Williams iz ameriške zvezne države Massachusetts je doživela največje presenečenje v življenju, ko je na loteriji zadela 294 milijonov dolarjev. Gre za drugi največji dobitek, ki ga je v Severni Ameriki dobil kakšen posameznik 68-letna Williamsova se je odločila za enkratno izplačilo, po plačilu davka pa ji bo ostalo 117,6 milijona dolarjev. Ob prevzemu dobitka je dejala, da bo del denarja dala svojim trem otrokom, del človekoljubnim organizacijam, zase pa načrtuje potovanja. Kot je dodala, še tedne po tem, ko so bile izvlečene njene številke, ni mogla verjeti svoji sreči. Njene zmagovite številke so bile 10, 25, 38, 50 in 12. Sreča ne počiva niti v Ukrajini, kjer je neimenovani srečnež iz pokrajine Černivci v zadnjih devetih mesecih kar dvakrat zadel glavni dobitek na ukrajinskem superlotu. Zdravilne gobe Znanstveniki ugotavljajo, da eks-trakt iz nekaterih vrst gob zmanjšuje tveganje za nastanek raka in preprečuje rast rakastih celic, hkrati pa spodbuja rast zdravih celic. Izsledki večletnih raziskav znanstvenikov so pokazali, da ekstrakti gob shitake (len- tinus edodes) in velike zraščenke (grifóla frondosa) kot tudi preparati len-tifom in lentram v veliki meri zavirajo rast rakastih celic. Gre za najagre-sivnejše mišje tumorje, kot sta fibro-sarkom in melanom. Strokovnjaki so ugotovili, da miši z rakastim tumorjem dlje preživijo, če dobijo določene ekstrakte iz zdravilnih gob. Izsledke omenjene raziskave je objavil International Journal of Medicinal Mushrooms, edini svetovni znanstveni časopis o zdravilnih gobah. Rekordna kazen Neka premožna norveška podjetnica, katere identitete norveške oblasti niso izdale, mora za vožnjo pod vplivom alkohola plačati rekor- globus dnih pol milijona norveških kron, kar znaša dobrih 71.000 dolarjev. Tako visoka denarna kazen za vožnjo v opitem stanju je na Norveškem značilna in ustreza letni plači prestopnice - šest milijonov kron (860.000 dolarjev). Žensko so ustavili v središču Osla avgusta lani, potem ko se je zaletela v tri parkirane avtomobile. Policisti so ugotovili, da je imela v krvi kar desetkrat več alkohola od zakonsko dovolje- ne količine. Ženska sije prislužila tudi 25-dnevno zaporno kazen, ki je spremenjena v pogojno pod pogojem, da poišče zdravniško pomoč. Časnik je še zapisal, daje podjetnica spila enajst kozarcev vina, preden je sedla za volan in po kakih sto metrih vožnje treščila v parkirane avtomobile. Škodljivi teflon Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) zahteva več milijonov dolarjev od kemičnega velikana Du-Pont, obtoženega, da jih ni obvestil o morebitnih škodljivih sestavinah teflona, predvsem kisline, znane tudi pod oznako C-8. Ameriška agencija za varstvo okolja je sprožila postopek po prijavi prebivalcev v okolici tovarne DuPont v Parkersbur- toževali, da je razlitje kisline PFOA, znane tudi kot C-8, onesnažilo okoliško zemljo in vodo, kar je pri prebivalcih povzročilo težave z dihanjem in raka. C-8 uporabljalo pri izdelavi površin in materialov proti madežem in proti sprijemanju. Tožba, ki jo je vložila EPA, sloni na študiji, ki jo je leta 1981 pripravila kemična družba. Ta je nakazovala, da bi bila lahko kislina C-8 povezana s prirojenimi anomalijami pri živalih. Zdaj sta dve ženski, ki živita na območju blizu tovarne, rodili otroka s prirojenimi napakami. Kazen v višini več sto milijonov dolarjev bi bila za okoljski prekršek najvišja doslej. Hrvaška policija svari Hrvaška policija opozarja turiste, naj bodo pozorni na tatove, ki jih na hrvaških avtocestah opozorijo, daje z njihovim vozilom nekaj narobe. Ko turisti ustavijo, jim eden od tistih, ki so jih opozorili na napako, pokaže, kje je opazil okvaro, drugi pa medtem iz avta ukradejo denar ali vrednejše predmete. Takšnih ropov je bilo že več deset, žrtve tatov pa so večinoma tuji turisti na poti na moije. Tatvine so se v večini primerov zgodile blizu cestninskih postaj na avtocestah v bližini Zagreba, pogoste pa so tudi na državni cesti Dl, ki prek Karlovca vodi proti Dalmaciji. V nasprotju s tatovi na avtocestah tisti ob cesti D1 svoje žrtve najdejo na obcestnih počivališčih, bencinskih postajah in parkiriščih restavracij ob cesti. n 1 Živel kot piščanec Socialni delavci na otoku Fiji poskušajo rehabilitirati 32 let starega moškega, ki naj bi ga bile vzgojile kokoši. Moškega je dedek v zgodnjih otroških letih po smrti staršev zaprl v kurnik, kjer je preživel večji del svojega otroštva. Z ljudmi je imel le malo stikov, zato se je povsem navzel navad kokoši. Ko mu je po nekaj letih Previdni Francozi končno uspelo pobegniti iz kurnika, Francoski parlament je dokonč-so ga nastanili v krajevni bolnišnici, no sprejel zakon o bioetiki, ki pre-Ker nihče ni vedel, kakšna naj bi bila poveduje kloniranje človeka. Poleg tega je zakon za pet let zamrznil prepoved raziskav na zarodkih. Besedilo novega francoskega zakona je povsem drugačno od besedila, ki ga j e socialistična vlada Lionela Jospina v parlamentu prvič predstavila januarja 2002. Po zanj primerna oblika zdravljenja, ga mnenju levice končni zakon pred-je bolnišnično osebje za več kot dvaj- stavlja velik kompromis glede na pr-set let v majhni sobici privezalo na po- votno besedilo, ki je predvide-steljo. Šele zdaj pa so se zdravniki od- valo veliko bolj daljnosežna ločili zdraviti žrtev, ki nima nikakrš- bioetična načela, medtem ko nih mentalnih okvar, temveč je nje- za desnico zakon predstavlja no stanjele posledica dolgoletnih zlo- sprejemljivo ravnotežje. Dose-rab. Zdravniki so poročali, da je žen je bil dogovor, da je kloni-človek, ki kljuva hrano, maha z ranje s ciljem reprodukcije rokami, poskakujekotkokošinko- človeških bitij prepovedano, kodaka, že v prvih dneh zdravljenja pri čemer zakon uveljavlja nov neverjetno napredoval in upajo, da prekršek - zločin proti človeš-si bo, vsaj kar se obnašanja tiče, kim bitjem. Prepovedano je popolnoma opomogel. O tem, tudi terapevtsko kloniranje, s kate-kakšne psihične težave bo na njem rim bi ustvarili zarodne celice, ki bi pustilo dolgoletno zlorabljanje, pa nadomestile poškodovane organe jesedaj še prehitro govoriti. in tkiva pri boleznih, kakršna je Alz- gu v zahodni Virginiji, ki so se pri- heimeijeva bolezen. Zakon še razširja seznam ljudi, ki lahko podarijo svoje organe, ko so še živi, in omogoča odvzem organov umrlim, "ki, ko so bili še živi, niso izrazili svojega nasprotovanja darovanju organov". Banane, ki to niso Ameriško živilsko podjetje Chiquita International se je odločilo, da bo trgu ponudilo banane z okusom jagode. V podjetju so se za nov tržni izdelek odločili, ker menijo, da so se ljudje naveličali okusa banan. Zdaj upajo, da bodo kupci nad bananami različnih okusov navdu- šeni. Podjetje sicer ne želi razkriti, kako bodo vzgajali nenavadne banane, zatrjujejo pa, da te ne bodo genetsko spremenjene. Demokracija • Četrtek, 22, julija 2004 K LA STAMPA Projekt Dež Prvič v zgodovini človeštva je postal skoraj čisto realen zares revolucionaren projekt z imenom Geshem - Dež. Gre za sistem, ki lahko naredi umetne padavine v puščavah ali sušnih predelih ne glede na oddaljenost od morja; razdalja je lahko dolga do 150 kilometrov. Sredi puščavskega peska postavijo velikanske zbiralnike sončnih žarkov, ki bodo z veliko hitrostjo zbirali v zraku paro in tako povzročili kopičenje oblakov in dež. Projekt Dež so oblikovali na izraelski univerzi s pomočjo bruseljske univerze in ameriške agencije NASA. Ne gre za kakšen fantazijski projekt, ampak za realnega; napravo bodo preizkusili na ozemlju Izraela. Projekt Dež bi moral po izračunih delovati izključno pozitivno, saj naj bi omogočal nadzorovanje celega cikla: izhlapevanje, oblak in dež. Pričakovanja so seveda velika, saj bi, če bi bil projekt uspešen, prinesel pravo revolucijo v poljedelstvu v sušnih predelih. Omogočil bi praktično normalno življenje v puščavi. _ DAILY TELEGRAPH Odkrivanje skrivnosti Usoda ruske carske družine je znova postala jabolko spora, ker so ameriški znanstveniki podvomili o izsledkih britanske analize DNK kosti, ki so jih našli v skupnem grobu. Ta zgodba je bila ena najbolj razburljivih detektivskih zgodb prejšnjega stoletja, ki se je končala leta 1998, ko je ruska vlada uradno razglasila, da kosti pripadajo Romanovim, ki so jih ustrelili leta 1918. Sod-nomedicinski strokovnjaki so naredili genetsko analizo in pri tem uporabili vzorce krvi princa Filipa in drugih sorodnikov Romanovih ter leta 1993 zatrdili, daje praktično nedvomno dokazano, da so kosti, ki so jih julija 1991 našli pri Jekaterin-burgu ostanki carja Nikolaja II. in članov njegove družine. Ostanke je v Britanijo pripeljal Pavel Ivanov, član Ruske akademije znanosti. Toda Alec Knight, ki je vodil raziskavo, je dejal, da ima njihova skupina podatke, ki niso v skladu s trditvami o carski družini. Naredili so neodvisno raziskavo DNK tkiva kneginje Elizabete, sestre carice Aleksandre, in DNK se ne sklada. LOS ANGELES TIMES Nesoglasja zaradi dediščine Na meji med Kitajsko in Korejo je bila nekdaj visoko razvita stara država Kogurjo. Lepo okrašene grobnice iz tistega časa so postale sporne za obe državi. Letos so bile vključene v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Grobnice so sedaj na ozemlju Kitajske, kljub temu pa bi Korejci radi videli, da bi bilo uradno zapisano, da so na Korejskem polotoku. Da bi grobnice postale del svetovne kulturne dediščine, se je zelo trudila tudi Japonska in različni umetniki, ki so menili, da bo to prineslo Severni Koreji vsaj malo odprtosti navzven. Kakor trdijo znanstveniki, je največja od grobnic, okrašena s freskami, pripadala kitajskemu vladarju, ki se je v deželo zatekel kot politični ubežnik leta 336. Velikost grobnice priča o tem, da je zasedal zelo visoko mesto. Država Kogurjo je imela velik vpliv na Japonsko, saj so tudi na njenem ozemlju grobnice, ki so podobno okrašene. THE TIMES Zaradi dolgov V šestih mesecih je v eni od indijskih držav kar tri tisoč kmetov naredilo samomor zaradi dolgov, ki jih zaradi suše niso mogli povrniti. Vlada je nadaljevala z vlaganjem sredstev v informacijsko tehnologijo in ignorirala revščino kmetov, ki so se bojevali za preživetje. Toda olajšati njihovo trpljenje je zelo težka naloga, ki si jo je zadala nova indijska vlada. Ustanovili so brezplačne telefonske linije zaupanja, ki ponujajo gmotno pomoč tistim, ki pokličejo v stiski in grozijo s samomorom. V kratkem času so našteli kar 2.400 takšnih klicev; morda so rešili vsaj katerega od nesrečnikov, katerih dolgovi so rasli iz leta v leto. Na zadolženem imetju nesrečnih kmetov, ki so naredili samomor, ostajajo njihove družine, ki se ponavadi še naprej trudijo, da bi se rešile dolgov, toda mnogokrat se zgodi, da morajo prodati posest in živeti v še večji bedi. Novi indijski premier je pred nedavnim obiskal eno od indijskih vasi in ji ponudil pomoč v višini 150 tisoč rupij. Hkrati se je zavezal, da bo država investirala v kmetijstvo. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. Mfijjii -JJMJ mmm - m m« miymm Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: i kraj, poštna št.: i Oavčni zavezanec: □da □ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki g; i imate: □upokojenec □invalid □brezposeln □ študent ali dijak cena: 550 SIT Demokracija • 30/2004 tujina Obkoljena oaza demokracije Kako deluje demokracija v majhni državi, ki je skoraj nenehno zapletena v vojaške spopade, ki se stalno čuti ogroženo in ki jo hkrati mnogi drugi razumejo kot grožnjo regionalnemu in celo svetovnemu miru? Govorimo seveda o Izraelu, edini delujoči demokraciji na Bližnjem vzhodu in hkrati tudi eni od najbolj kontroverznih držav na tem območju. Demokracija in stalen vojaški konflikt nista prav običajna kombinacija. ZDA kot nesporno demokratična država so sicer zapletene v številne vojaške konflikte, vendar ti z izjemo terorističnega napada 11. septembra 2001 že več kot stoletje potekajo daleč stran od ameriške celine. Z Izraelom je drugače. Odkar je bila ta država ustanovljena, so si vsi njeni arabski sosedi želeli, daje ne bi bilo, in so bili za to pripravljeni poseči tudi po vojaški sili. Mnogi si to želijo še danes. Čeprav Izrael že dolgo ni več v neposredni vojni z nobeno drugo državo, je ostal s krajšimi mirnejšimi obdobji zapleten v oborožen spor s Palestinci, in to predvsem na ozemljih, ki jih je leta 1967 zasedel v Gazi in na Zahodnem bregu. Politična raznolikost O kakršni koli izraelski demokraciji je mogoče govoriti le znotraj mednarodno priznanih izraelskih meja, torej tistih pred letom 1967. V teh okvirih lahko izraelski državljani ne glede na to, ali so po rodu Judje ali Arabci, podobno kot v kateri koli drugi demokraciji na svetu svobodno izbirajo, katero politično stranko bodo volili. In izbira ni skromna. Ker ima Iz- rael čisti proporcionalni volilni sistem, njegovi državljani pa med seboj zelo različne politične okuse, lahko v parlamentu vedno najdemo zelo raznoliko zbirko strank. Čeprav so vse vlade zadnjih desedetjih vodili člani Likuda ali člani Laburistične stranke, sta morali ti dve največji stranki vedno graditi raznovrstne koalicije z manjšimi strankami - skrajno religioznimi in skrajno laičnimi ali celo antireligioznimi, skrajno levimi in skrajno desnimi. In seveda še celim spektrom različnih strank med njimi. Čeprav se to prav zaradi konfliktov s sosedi večinoma ne opazi, je Izrael notranje zelo raznolika in včasih celo globoko razdeljena družba. Izraelski premier Ariel Saron ima ta čas probleme, ki jih njegovi avtokratski arabski sosedje praktično ne poznajo. Zaradi delitev v vladajoči koaliciji, še posebno pa v njegovi lastni stranki, se je Šaronova vlada znašla v resni krizi. Saron, ki tradicionalno velja za zagovornika trde roke, kadar gre za odnos do Palestincev, je v zadnjih mesecih postal preveč "mirovniški" za okus velikega dela svojih kolegov vstranki Likud. Vzrok je njegova odločitev za enostranski umik izraelskih varnostnih sil in vseh izraelskih naseljencev - kakšnih 8.000 jih je-iz Gaze. Šaronov "enostranski umik" Stranka Likud je tradicionalno zagovarjala ne le ohranitev, ampak celo širitev judovskih naselij na zasedenih ozemljih. Prav to je bil tudi glavni razlog za zlom prejšnje velike koalicije, ki je med letoma 2001 in 2003 povezala Likud in laburiste, saj laburisti v ši- Zid na Zahodnem bregu: Izraelci se hočejo ločiti od Palestincev, tudi sami pa so politično razdeljeni. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © tujina ritev naselij niso privolili, Šaronov Li-kud pa je pri tem vztrajal. Kot je pokazal nedavni referendum med člani te stranke, Saronu svojih strankarskih kolegov ni uspelo prepričati v spremembo politike, ki je povezana tako z varnostnimi premisleki kot z določenim zunanjim pritiskom. Vztrajanje pri naseljevanju zasedenih ozemelj je namreč v nasprotju z mirovnim načrtom, za katerim stojijo med drugim ZDA kot najpomembnejši izraelski zaveznik. Saron se je odločil, da vztraja pri svojem načrtu enostranskega umika iz Gaze, vendar mora v ta namen iskati nova zavezništva. Po zadnjem glasovanju o podpori vladi je dobil zaupnico s komaj enim glasom večine. Tako skromna parlamentarna podpora pa ne omogoča uresničitve tako daljnosežnega načrta, kot ga zagovarja Saron. Saron bi lahko naravnega zaveznika v projektu umika iz Gaze našel prav v svojem glavnem notranjepolitičnem nasprotniku: opozicijski Laburistični stranki pod vodstvom Simona Pereza. Načeloma imata stranki malo skupnega in tudi njuni dosedanji poskusi sodelovanja so klavrno propadli. Mir ali veliki Izrael Medtem ko Benjamin Netanja-hu kot Likudov finančni minister uresničuje izrazito neoliberalno gospodarsko politiko, so laburistom bliže bolj levičarsko usmerjeni socialni in gospodarski ukrepi. V nasprotju z na primer britanskimi laburisti je med izraelskimi še vedno močno navzoča težnja k bolj "socialističnemu" pristopu h gospodarstvu, zaradi česar je združljivost z gospodarsko in finančno politiko Likuda še toliko manjša. Seveda je varnost Izraela in njegovih državljanov za obe stranki prednostni cilj, vendar so se v tem, Demokracija • 30/2004 • Posledice samomorilskega terorističnega napada v Izraelu: Šaronova politika Izraelu ni prinesla varnosti. Zid med Izraelom in zasedenimi ozemlji bi bil veliko manj sporen, če bi potekal po priznani meji izpred leta 19E7. kako to varnost zagotoviti na daljši rok, skoraj vedno razlikovali. Za laburiste je bil edini način za doseganje dolgoročne varnosti vzpostavitev miru, pri čemer so sprejeli stališče, da se mora Izrael za doseganje tega cilja tudi čemu odpovedati. Mirovni proces je bil praviloma najintenzivnejši v času laburističnih vlad. Za enega od glavnih dosežkov so štele mirovni sporazum iz Osla med nekdanjim premierjem Rabinom in palestinskim voditeljem Arafatom. Značilna formula naj bi bila "zemlja za mir", pri čemer bi se Izrael odrekel Gazi in Zahodnemu bregu, kjer bi lahko nastala palestinska država, obe državi pa bi druga drugi priznavali pravico do obstoja v dogovorjenih mejah. Naj-konkretnejši poskus izvajanja politike zemlja za mir je poskušal izvesti zadnji laburistični premier Barak. Vendar njegovega predloga za delitev Jeruzalema niso sprejeli niti Palestinci niti izraelski volivci, ki so na zadnjih volitvah poslali laburiste v opozicijo. Poraz je bil najhujši v zgodovini te stranke, saj je bila skrčena na komaj 19 poslancev. Za primerjavo: Likud jih je dobil 40. Tradicionalni cilj Likuda pa je bil veliki Izrael. Ker je ta stranka zagovarjala naseljevanje Judov na Zahodnem bregu in v Gazi, teh ozemelj ni hotela prepustiti predvideni palestinski državi. Čeprav Likud danes načeloma sprejema ustanovitev palestinske države, pa ji prav gotovo ne bi prepustil glavnine judovskih naselij. Ozemlje take države bi bilo precej skrčeno in razdrobljeno, suverenost pa verjetno omejena. Poraz laburističnih mirovnih načrtov je med izraelskimi volivci sicer povečal podporo politiki trde roke, vendar njeni učinki niso ravno navdušujoči. Politika Likuda je izzvala novo palestinsko vstajo, ki vključuje tudi krepitev terorizma. Čeprav je Izrael s svojo konvencionalno in po vsej verjetnosti tudi jedrsko oborožitvijo danes na Bližnjem vzhodu praktično brez tekmeca in ga v neposrednem vojaškem spopadu ne morejo več ogroziti niti palestinski uporniki niti kakšna arabska država, se izraelski državljani zaradi stalne teroristične grožnje vendarle ne morejo počutiti varne. Poraz obeh utopij Zdi se, da se tako Saron kot Pe-rez danes zavedata, da so bili njuni prvotni cilji - tako veliki Izrael kot mirno sožitje s Palestinci - precej utopični. Veliki Izrael, ki vključuje Gazo in Zahodni breg, je vojaško sicer uresničljiv, ne bi pa zagotavljal varnosti. Največji dolgoročni poraženec takega Izraela bi bili sami Jud- je, ki bi zaradi vključitve tako velike arabske populacije in nižje lastne na-talitete kmalu postali manjšina v lastni državi. Ostali bi jim le dve možnosti: odreči se demokraciji in vzpostaviti novo različico apartheida ali pa prepustiti glavno besedo v svoji državi večini, torej Arabcem. Tudi mirovniška vizija laburistov seje za zdaj izkazala za neuresničljivo. Arafat je šele s sporazumom v Oslu, ko jebil močno oslabljen, ker jevprej-šnji zalivski vojni podprl napačno stran, priznal pravico Izraela do obstoja. Skrajnejša, vendar vplivna palestinska gibanja, kot je Hamas, te pravice ne priznavajo niti danes. Njihov cilj ni samo palestinska država, ampak tudi uničenje judovske države, temu primerno težko dosegljivo pa bi bilo mirno sožitje. Zato so tudi izraelski laburisti spremenili svojo prvotno idejo mirne koeksistence v politiko čim bolj trdne ločitve med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Sedanja Šaronova politika, ki temelji na graditvi zidu oziroma pregrade na Zahodnem bregu in predlaganem umiku iz Gaze, do neke mere izhaja prav iz spoznanj o utopičnosti prvotnih ciljev. In čeprav je graditev zidu v svetu deležna številnih kritik in je o njej izreklo negativno (vendar ne-zavezujoče) mnenje tudi Mednarodno sodišče Združenih narodov, je lah- tujina ko sedanja Šaronova politika pravzaprav blizu Perezovim načrtom. Zid in umik kot politika ločitve V obeh ukrepih - zidu in umiku iz Gaze - namreč vodstvo labu-ristov vsaj deloma prepoznava uresničevanje svojih lastnih ciljev. Labu-risti so bili tisti, ki so že pred Saro-nom zagovarjali umik z zasedenih ozemelj in jasno ločitev med Izraelom in zasedenimi ozemlji (oziroma prihodnjo palestinsko državo), ki naj bi jo zagotavljal zid. Vsaj glede Gaze bi lahko Šaron in Perez verjetno našla skupni jezik, saj se tu razlikujeta "samo" glede odnosa do palestinskih oblasti. Šaron bi se iz Gaze umaknil enostransko in za seboj pustil praznino, ki jo lahko zapolni, kdor koli hoče (podob- izraelske oblasti trdijo, daje zid začasen in je nemenjen izključno varnosti, predvsem zavarovanju pred samomorilskimi teroristi, se s tem vendarle - čeprav Izrael tega uradno ne priznava - ustvarja najverjetnejša nova meja. Zid bi bil praktično nesporen, če bi stal na mejah iz leta 1967, vendar to spet ne bi bilo sprejemljivo za Šaronov Likud, saj bi judovska naselja na Zahodnem bregu tako ostala brez njegovega varstva, zelo verjetno pa tudi zunaj prihodnjih meja med izraelsko in prihodnjo palestinsko državo. V praksi bi to pomenilo, da bi morali naselja najverjetneje evakuirati. Zid tako ne deli Zahodnega brega od Izraela, ampak ustvarja de- ko bi se načrtovani zid tudi bolj približal načrtom laburistov in olajšal nastanek nove koalicije, ki bi dejansko imela en sam bistven cilj: umakniti se vsaj z dela zasedenih palestinskih ozemelj in se od njih čim bolj ločiti. Jedrsko orožje In še vsaj glede enega politično-varnostnega vprašanja bosta Šaron in Perez zlahka našla skupni jezik. To jedrskega orožja, kot predlaga voditelj Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed Elbaradej, pa ima samo simboličen pomen. Pogojena je namreč z varnostnimi poroštvi za trajni mir na Bližnjem vzhodu, kar pa zveni popolnoma utopično. Če bosta torej Perez in Šaron našla dogovor o varnostnih in drugih "velikih" vprašanjih, pa ovire za veliko koalicijo še ne bodo vse odpravljene. Ostali bodo problemi, značilni za praktično vse demokracije: nešteta manjša programska in končno tudi osebna nesoglasja. La-buristi bodo zahtevali določen vpliv v vladi in s tem tudi ključna ministrstva. To pa bi lahko pomenilo, da bi se morali od svojih položajev po- Šimon Perez: lahko najde s Šaro-nom skupni jezik glede umika iz Gaze in zidu na Zahodnem bregu? Benjamin Netanjahu, finančni minister in nekdanji premier, ni navdušen nad morebitnim vstopom laburistov v vlado. Nekdanji premier Rabin: od njego vih mirovnih dosežkov s sporazumom v Oslu je ostalo bore malo. Nekdanji primer Barak: njegovo ponudbo zemlje za mir so zavrnili tako Palestinci kot izraelski volivci. no kot pred tem pri umiku iz Libanona), Perez pa bi se ob tem raje dogovarjal s palestinskimi oblastmi. Tudi graditev zidu za Pereza sama po sebi ni sporna, ampak bi jo lahko celo odobraval. Bolj vprašljivo je, kako daleč na palestinska ozemlja bi zid smel segati. Čeprav litve na samem Zahodnem bregu. Vendar je ob tem navzoč še en dejavnik: izraelsko vrhovno sodišče, ki se je doslej izkazalo za precej neodvisno. Prejšnji mesec je presodilo, da je približno 30 kilometrov dolg del zidu severozahodno od Jeruzalema neupravičeno povzročil trpljenje Palestincev in s tem prekršil n jihove člove-RADIO kove pravice. Zato bodo morale izraelske oblasti ta del zidu je (domnevno) izraelsko jedrsko orožje, ki so ga zelo verjetno razvijale vse izraelske vlade ne glede na svojo politično barvo od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje, nobena od njih pa ni njegovega obstoja niti priznala niti zanikala. Šaronova vlada to prakso le nadaljuje. Njena pripravljenost za oblikovanje Bližnjega vzhoda kot območja brez sloviti nekateri zelo vplivni člani vlade, kot sta finančni minister Benjamin Netanjahu ali zunanji minister Silvan Šalom. Iskanje stabilnejše vlade bo tako zahtevalo številne kompromise v vladajoči stranki in z drugimi strankami, v tem pa je Izrael kljub svojim posebnostim vendarle precej normalna demokracija. Gjyle Vishaj U NIV 0 X 1ielih Šestnajstih dneh. Si predstavljate? Pošljite SMS EFna1919 Pošlj UNIČI in podarite 230 SIT za nakup zaščitnih mrež! + www.raplus.com RAPIO àBSBIBjQ Demokracija • 30/2004 oglasi Nekdo je dejal: "Za Justina je pomembno, da se govori o njegovi knjigi. Konec koncev ima Justin povedati dolgo in zanimivo zgodbo." Odgovorni za stike z javnostjo so dejali, da je bil Justin doslej zaposlen s snemanjem filmov in drugim. Knjiga bo po novem izšla v začetku leta 2005. Alya na MTV Energična, eksplozivna in vedno navdušujoča Alya je s svojim neobičajnim stilom in predvsem glasom očarala pravzaprav že vsakogar. Njene glasbene dosežke, uspešnico Alya, njen istoimenski prvenec in video-spot večina opisuje le s superlativi. Sedaj pa je videospot za omenjeno skladbo na svojo prihajajočo lestvico MTV World Chart Express uvrstila tudi angleška glasbena televizija MTV Europe. Tako si jo bo zdaj lahko ogledal ves svet. Za tiste, ki jih ob tem zanima, kdaj je oddaja na sporedu: ogledate si jo lahko vsako soboto, nedeljo in ponedeljek. Victoria in David na obletnici poroke Na počitnicah v Maroku brez svojih dveh sinov želita glasbenica Victoria Becham in njen mož, no- horosko msc gometaš David, praznovati peto obletnico poroke in po stresu v zadnjih mesecih začeti na novo. Kot je poročal britanski dnevnik Daily Mail, si je par v luksuznem hotelu v Marakešu najel sobo, za kar bo odštel skoraj 10 milijonov tolarjev, saj bosta za eno noč odštela okoli 714.000 tolarjev. 5-letni sin Brooklyn in 22-mesečni Romeo bosta dvotedenske počitnice preživela pri Victoriini materi. Na počitnicah zakonca ne bosta obnovila svojih poročnih zaobljub, ki sta si jih dala 4. julija 1999. 30-letna PoshSpiceje to sicer želela, vendar je David nasprotoval, saj ne želi s tem vzbujati vtisa, da je njun zakon v krizi. m ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 ISO fax: 0} 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Lev (22. julij - 21. avgust) Sprašujete se, kaj neki se dogaja ta trenutek z vašim šefom. Poskusite brzdati svojo kritičnost, da vam ne bo škodila. Natančno preglejte svoje račune, da ne bo ostal kateri od njih neplačan. Poskrbite za dober spanec. Devica (22. avgust - 21. september) Natančno veste, da znate dobro razmišljati, zato se ne vdajajte v usodo, ampak jo poskušajte še naprej premagovati. Ne bodite zaskrbljeni in se ne skrivajte v svojo polžjo hišico, kadar gre za kakovost medsebojnih odnosov. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Uh, kako lep dan, škoda, da ne morete zaplesati kar na ulici. Tekoči delovni projekti gredo kot po maslu in načrti so obetavni. Popazite nekoliko, da vam bo šlo tudi na osebni ravni enako dobro. Nekdo se počuti zanemarjenega. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Nekoliko bolj vztrajno in dolgotrajno bo moralo biti vaše delo, če želite, da boste zmogli vse, kakor ste si zamislili. Poskusite s taktiko. Počitnice vas bodo konec tedna le privabile in si boste privoščili podaljšan konec tedna. Strelec (22. november - 20. december) Počutite se kot komunikacijski satelit; kar naprej oddajate in prejemate neke zaupne informacije, kijih nihče nepooblaščen ne sme izvedeti. Zadeva zna biti zelo naporna, včasih pa še izjemno nehvaležna. Kozorog (21. december - 19. januar) Če ste se te dni zaljubili, ste se zares in za dolgo. Nova romantika vam je dala ogromno energije, s pomočjo katere boste res veliko naredili. Zajemite sapo in prenesite nekatere pripombe dovolj dobro. Vodnar (20. januar - 18. februar) Čudno, ampak prav vsi sorodniki se spomnijo na vas, kadar imajo težave, ne pa kadar jih potrebujete vi sami. No, izkoristite njihove obiske in zahtevajte tudi kaj v zameno za svoje usluge. Konec tedna bo razburljiv zaradi nepričakovanega ugodnega nakupa. Ribi (19.februar - 20. marec) Morda je čas, da zapišete vse, kar se vam dogaja. Imeli boste nekaj pomembne pošte in dela vam ne bo manjkalo. Odštevali boste dneve do dopusta. Prijetno se boste počutili, ko vam bodo povedali, da ste napredovali. Oven (21. marec - 20. april) Premislite do naslednjega dne, če se vam zdi vaša naloga pretežka. Verjemite, da bo postala veliko lažja. Konec tedna bo na vas močno vplivala družina, v nedeljo pa boste imeli veliko možnosti za romantiko. Bik (21. april - 21. maj) Ponedeljek bo dan, ko se vam bo zdelo, da ste zadeli milijon dolarjev. Bodite prepričam, da vam bo uspelo, in vam bo res. Odločite se za prijazen korak in vse najboljše se vam bo povrnilo z obrestmi. Imeli boste lep konec tedna. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Počutite se kakor miš poleg pasti, ki voha sir, pa ne more do njega. Prijatelji so vam pomagali že dostikrat, zato se boste tudi tokrat zanesli nanje, in to upravičeno. Prenekateri napor vam bo prihranjen in vse se bo prav lepo uredilo. Rak (22. junij - 21. julij) Prepričani ste, da veste, kako jih boste presenetili. Menite, da bodo vsi spustili svoje delo iz rok, če boste omenili, da bi radi imeli zvečer zabavo. Pazite, lahko se zgodi, da boste nemalo presenečeni. Raje najprej povprašajte. Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © moda Giorgio Armani je leta 1975 osnoval malo modno etiketo, ki ga je skozi leta pripeljala do imperija, vrednega več kot dve milijardi dolarjev. In Giorgio še ne kaže znakov utrujenosti. Ta "mednarodni princ mode" je enajstega julija dopolnil 70 let. "Pri sedemdesetih letih mi rojstni dan predstavlja dejstvo, da sem še vedno sam in brez človeka, ki bi me držal za roko," je dejal Armani. Rodil se je v Piacenzi kot eden izmed treh otrok. Oblikoval seje v letih med drugo svetovno vojno in po njej, koso mu zatočišče pred ne lepo stvarnostjo ponudili ameriški filmi in idoli, kot je bil Huphrey Bo-gart. Zlata doba Hollywooda iz 40. let je pustila sled z ikonografijo preproste klasične elegance, ki je postala njegov zaščitni znak. Kot mladenič je želel postati zdravnik, vendar je kmalu ugotovil, da nima že- Giuryíu Armani pud svnju blagovno znamko prodaja tudi puhištvu. k \ H £ Bleščeče zabave ob kreatoi letnici so se udeležile mnoi neje očala. Leta 1991 je odprl prve trgovine iz verige A/X Armani Exchange, 1995 pa seje lotil opreme za golf. Pred kratkim je oblikoval drese za italijansko in britansko nogometno reprezentanco in celo model mer-cedesa (CLK Giorgio Armani). V zadnjih dveh desetletjih je osvojil najuglednejše strokovne nagrade in priznanja v Italiji. Njegovo multinaci-onalno podjetje vključuje več kot dva tisoč trgovin po svetu in zaposluje več kot pet tisoč ljudi. Čeprav je bil za zgodnji uspeh najzaslužnejši karizma-tični Galeotti, od njegove prezgodnje smrti leta 1985 Armani sam predseduje podjetju, ki letno ustvari 1,3 milijarde evrov prometa. Medtem ko se tekmeci iz modne industrije združujejo, Armani ostaja neodvisen, saj je prepričan, da takšni sodelavci postanejo tekmeci, takšne modne hiše pa propadajo. Sodelavci ga opisujejo kot zahtevnega, pogosto arogantnega perfekcion ista, vendar mu v isti sapi izrekajo spoštovanje za neutrudno delo in enkraten občutek za mod- Armanijevil sedemdeset lodca za vaje iz. anatomije in kirurgije, zato se je obrnil v povsem drugo smer - aranžirati je začel izložbe za La Rinascente, največjo modno hišo v Milanu. Ambiciozni mladenič je hitro napredoval do položaja pomočnika kreatorja Nina Ceruttija, kjer se je izpopolnjeval šest let. Dodatne izkušnje si je nabral pri Em-manueluUngarn in Ermengildi Zeg-ne. Leta 1975 je bil pripravljen lansi-rati svojo modno znamko, ki jo je ustavnovil skupaj s Sergiom Gale-ottijem. In legenda pravi: sredstva za začetek poslovanja sta dobila tako, da sta prodala svoje največ vredno premoženje - stari Volkswagen. Armanijev slog je temeljil na njegovem prepričanju, da estetski element oblačila ne sme prevladati nad njegovo praktičnostjo. V nasprotju s skoraj neuporabno ekstravagantnost-jo francoskih ali na drugi strani klasične formalnosti ameriških oblikovalcev, ki privlačijo multimilijonarje, je Armani našel svoje oboževalce med modernimi mestnimi japiji. Preproste, pa vendar elegentne linije njegovih oblačil pristajajo skoraj vsakomur. Pred 25 leti, v začetku osemdesetih, je prvič oblekel hollywoodsko zvezdo Richarda Gerea za film Ameriški žigolo. In od tedaj so njegove kreacije stalne spremljevalke ameriškega filma in njegovih zvezdnikov. Sharon Stone, Russell Crowe in jordanska kraljica Rania ter celotna angleška nogometna ekipa so samo ne- katere od mnogih njegovih rednih strank. Na podelitvah Oskarjev in drugih gala prireditvah tako vsaj polovica igralcev nosi njegove kreacije. Armani, ambiciozni podjetnik in daleč naokrog znan deloholik, neprestano širi svoje modno kraljestvo. Leta 1981 je lansiral t. i. casual linije Emporio Armani in Armani Je-ans, leto dni pozneje pa linije parfumov za ženske in moške. Leta 1986 je oblikoval svoje telefone, leto poz- ni posel. Njegovo osebno premoženje ocenjujejo na okoli 2,2 milijarde dolarjev, s čimer se po kriterijih časnika Forbes uvršča na 247. mesto najbogatejših ljudi na svetu. Edina Armanijeva skrb je, da njegov imperij nima naslednika. Armani je dejal: "Moral bom dobro premisliti o tem. Bilo bi sebično ne razmišljati o tem, kaj bo, ko mene ne bo." Odločitev bo znana v naslednjih treh do štirih letih. Monika Maljevič i MU & w M • Med njegovimi oboževalkami je tudi privlačna pevka Beyonce. Oblačila, ki so jih nosile slavne osebnosti, so bila na ogled v londonski Royal Academy. Demokracija • 30/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana £ n j, 'itf.oc, ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com afrisk! vojak v nekdanjih kolonijah jezikoslovec Skrabec plačilo za stanovanje gorovje v sloveniji strupena tekočina izbencola rafko irgolič delavec v proizvodnji slatine prodajalec slanikov slovenski pravopis sestavil: miran erceg perzejeva mati v gr. mitologiji predmet. ki varuje, ščiti knjigo junakinja bürgerjeve balade vrsta Športnih sani nikola tesla pevec morrison pevka baruca geslo rimski grič drog v kozolcu mito trefalt hrvaški pevec robič del polotoka halkidike oblika moškega imena jeronim književnik klopčič sl, matem. (milan) stara prestolnica severne babilonije indijska mešanica začimb enocelični migetalkar ivan oman letopis. kronika testenine s sesekljanim mesom .azijska država perzija možev oče strezajv uniformi josip ipavec predmet z navoji anton dermota preizkus filmski igralec sharif razudenje organizma glasbenik soss jezero v turčiji toaletna potreb. format pol papirja visoka sola latinski veznik an'ja rupel kdor anketira rimski vojskovodja mesni izdelek triogelna kirurška igla rešitev oreišnie križanke II nagrajenci 28. številke DORIS, OPILEK, LA TENE, ENAKIT, NK, 00, JEČAR, SKALAR! CA, KS, MAGISTRAT, TSU, ERIKA, KARAMELA, TATA, LANENINA, AVARKA, BELINA, NET, LOK, UM, KIN, ILOVINA, ŠOK, ND, NORIK, PLANINAR, AV, ČA, AT, AMARO 1. nagrada: NATALIJA UDIR, Trg F. Kožarja 16/a, 1430 Hratsnik 2. nagrada: MARIJA PEČNIK, Cereja 45, 1315 Velike Lašče 3. nagrada: VIDA ŠTULAR, Celovška 26, 1000 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. m II bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog . — — — — — — — — — — — — — — — — — — —— —------1 Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 29. 7. 2004 pošljite na naš naslov. i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i s pripisom "Nagradna križanka". 1 2. nagrada: 3. nagrada: Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © kronika časa včeraj, danes, iutri... 19. 7.1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas, avtor znamenitih pastelov plesalk in žensk pri toaleti. 20. 7. 1942 so Nemci požgali vas Kokro pod Jezerskim in ustrelili 13 vaščanov. 20. 7. 1944 so nemški generali naredili neuspešen poskus atentata na Hitlerja. Grof Bert-hold von Stauenberg je nastavil v Hitlerjevem štabu bombo. 21.7. 1899 se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway, glavni predstavnik t. i. izgubljene generacije. Neka mladenka ga je nekoč vprašala: "Gospod Hemingway, ali je res, da levi in tigri ne napadajo človeka, ki nese baklo?" Hemingway je z nadvse resnim obrazom odgovoril: "Veste, to je odvisno od tega, kako hitro jo nosi." 21. 7. 1969 je Američan Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Mesec. 22. 7. 1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor Mendel. 22. 7.1882 so bili dovoljeni slovenski oddelki na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, leta 1889 pa tudi v Mariboru, v Celju pa šele 1897. 23. 7. 1799 je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev. 23.7.1899 se je rodil tretji predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann. Nekoč je rekel: "Ko pripenjam državljanom na prsi razna odlikovanja, me včasih mika, da bi pripomnil: Kanta za odpadke pa je pred palačo." 23. 7.1962 je ameriški satelit Telstar prvič posredoval televizijski program čez Atlantik. 24. 6. 1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši. Napisal je več kot 300 popularnih romanov, med drugim Tri mušketirje in Grofa Monte Crista ... 24.6.1842 se je v Skaručni rodil slovenski hu-moristični pisatelj Jakob Alešovec. 25. 7. 1888 je postal Josip Poklukar prvi slovenski deželni glavar na Kranjskem. 25.7. 1905 se je rodil nemško pišoči pisatelj in filozof špansko-j udovskega rodu Elias Canetti. Rekel je: "Prevladujoče načelo v vesolju je slepota." 25. 7. 2000 je državni zbor spremenil slovensko ustavo in vanjo zapisal proporcialni volilni sistem. Tako se je izognil odločbi ustavnega sodišča, ki je zapovedovala uvedbo na referendumu sprejetega dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Do tega je prišlo, ko se je SLS+SKD odločila, da bo podprla predlog poslanca ZLSD Mirana Potrča, ki sta ga poleg ZLSD podpirali tudi LDS in DeSUS. Dan po takšni odločitvi sta podpredsednika SLS+SKD Andrej Bajuk in Lojze Peterle začela postopek za ustanovitev nove politične stranke NSi. onled naza od 19. 7. do 26. 7. Francesco Petrarca Sokoli in turnarji 20.7.1304 sejerodil italijanski pesnikFran-cesco Petrarca. 23 let star je vneki cerkvi vAvig-nonu spoznal Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. Njegova ljubezenska poezija je povzeta iz sestavin trubadrske lirike, oblike soneta, sestine in balade. Že v času življenja so ga v Rimu kronali za "kralja" pesnikov. Pisal je predvsem v latinščini, vendar je za razvoj renesančne književnosti pomembno predvsem njegovo delo, ki je napisano v italijanščini. To je Knjiga pesmi, zbirka 367 pesmi, katerih večina opeva ljubezen do La-ure, po njeni smrti pa spomin nanjo. Nekoč je Petrarca srečal norca, ki je opazoval čete, ko so odhajale na vojno. Norec ga je vprašal: "Kam odhajajo vojaki?" — "V vojno." —"Vendar se bo tudi ta vojna nekoč končala z mirom, ali ne?" — "Seveda se bo." — "Ker vsi vemo, da bo na koncu moral biti mir, mi ni jasno, zakaj ga ne sklenejo takoj, že pred začetkom vojne," je razmišljal norec. — Petrarca seje zamislil in dejal prijatelju: "Tudi jaz mislim enako kot ta norec." Srbsko in slovensko narečje Valentin Vodnik je 23. julija 1811 poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc posebno spomenico, v kateri je poudaril, da se "jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje". Francozi so bili namreč naklonjeni misli, da bi se na celotnem ozemlju Ilirskih provinc v ljudske šole uvedla ilirščina, dal-matinsko-štokavsko narečje torej, kakršnega so govorili v Dubrovniku. Valentin Vodnik, ki si je v času Ilirskih provinc pridobil nemalo zaslug za uveljavljanje slovenščine v šolstvu in javnem življenju, je v posebni spomenici, ki jo je poslal francoskemu guvernerju, jasno poudaril, kako se jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje. Zapisal je: "Prvemu se je reklo v dvornem jeziku na Dunaju ilirski, poslednjemu med Nemci vendski. Med seboj se razlikujeta približno tako kakor spodnjenemščina in visokonemšči-na ali kakor furlanščina in beneščina, piemont-ščina in toskanščina v svojem območju." Vodnikova spomenica je jasno poudarjala, da je treba obe "narečji", slovensko in srbsko, gojiti kot dvoje samostojnih knjižnih jezikov v sicer skupni državni celoti. V Ljubljani je prišlo 23. julija 1867 do fizičnega spopada med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji. 22. julija so trije turnarji prijavili policiji rokavičarskega pomočnika Ivana Alta. Ta je baje na Dunajski cesti pred Kazino prepeval za turnarje žaljivo pesem Hali, halo, želodov več ne bo ... in sinu trgovca Miihleisna pljunil v obraz. Želodi so bili društveni znak turnarjev, ki so ga nosili na klobuku kot znamenje nemštva. Naslednjo noč seje po pogrebu priljubljenega sokola Germeka skupina sokolov pod vodstvom sokolskega načelnika in takratnega ljubljanskega župana Coste vračala s krokanja. Na Mestnem trgu so naleteli na turnarsko trojko pod vodstvom zloglasnega Tambornina, ki je ovadila Ivana Alta. Sokoli so trojico obsto-pili. Sledil je pretep, ki pa ni prinesel hujših telesnih poškodb. Policijski komisar Viditz je izgred preprosto opisal, krivdo zvalil na sokole in njihovega načelnika župana Costo omenil kot soudeleženca. Nemško nacionalistično časopisje je dogodek napihnilo in se razpisalo o tem, da Nemci v Ljubljani niso več varni pred slovensko surovostjo. Deželni predsednik je čez dva meseca župana Costo suspendiral. Deželna vlada je prepovedala Južni Sokol, vendar se je iz njegovega članstva nemudoma osnovalo novo telovadno društvo Sokol. © Demokracija • 30/2004 poštni predal 4315 ! i O ^FCIIC 88.9 MHz ■ V ■ ^^ Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- » ma bralcev objav- Dk.MOI« Ijamo v skladu z jjjjJJ ' «j načelom profesi- ^Sj onalne novinarske etike, katere na- m men je služiti inte-resom javnosti ne .•=?":-- ^ glede na politično, l^incev^ svetovnonazorsko zmelavan ali kakršno koli l-i-li^ drugo prepričanje. Demokracija Pozabiti stare zamere Zbor za republiko je dvignil vihar. Levica, ali bolje rečeno, rdeči kapitalisti so zaprepadeni. Slovenskemu vo-lilcu so vsilili vzorec vedenja: ne splača se iti na volitve, vsi so enaki. Tako sem med pogovori z znanci ugotovil tudi preizkušeno miselnost, češ, sedanje oblastnike poznamo, tudi če nas siromašijo, zmanjšujejo pokojnine in plače, privilegirajo tujerodne državljane itd. Novi oblastniki bodo še slabši. Morda bomo ostali brez pokojnin, plač, sedanji so že bogati, novi oblastniki bodo znova bogateli na račun državljanov itd. Imejmo torej že "preizkušene oblastnike", ki nam vladajo že 12 let! Vsa takšna razmišljanja so plod mevanja, kar so s pridom izkoristili v ZL in LDS in uspelo jim je dvanajstletno vladanje. Tako smo se dejansko znašli na začetku. Vzorci vladanja LDS in ZL so kristalna slika 46-letnega vladanja komunistov. Razlika je le v tem, da smo takrat imeli državni kapitalizem, sedaj imamo pa zasebnega z mešanico državnega. Prej so bili rdeči direktoiji, sedaj pa so taj-kuni ali rdeči baroni. Oboji enako tlačijo državljane. Vodilni ljudje v Zboru za republiko morajo pozabiti stare zamere. Razpustitev starega Demosa, ustavljanje desnice, pakiranje z anarholiberalci in komunist itd. naj sodi v preteklost. Naše vodilo mora biti evropska demokracija. Tako verni kot znani svobodomis-leci in drugi, ki želijo dobro svoji domovini, se morajo združiti. LDS in ZL sta v 60 letih pognali globoke korenine. Glavni in temeljni cilj mora biti ZMAGA NA JESENSKIH VOLITVAH. Strinjam se z nekaterimi, da je to mogoče samo z jasnim programom vseh treh desnosredinskih strank in vseh neopredeljenih. Vse to je mogoče, če ne bo dlakocepstva in lažnega prvenstva. Tudi evropske volitve so pokazale možnost zmage. Naj -nevarnejša je oblastiželjnost, povezana z elitizmom. Smo majhen narod. Povežimo se proti večglavemu zma- preteklosti in spon komunizma in postkomunizma. Vsi nekdanji dikta- ju, kar sta postkomunizem in anarho-torji so vladali do smrti: Stalin, liberalizem. Pokopljimo mrtve, daj- Ceausescu, Tito in drugi. Slovenski volilci ne prenesemo sprememb. Šestdeset let je dolgo obdobje. Toda zgodile so se evropske volitve in prepričljiva zmaga NSi in SDS. Skupaj s SLS je to 50 odstotkov. Zgodil se je tudi Zbor za republiko, ki je jasno zahteval, naj bi organizirali novi Demos. Nekateri so upravičeno postavljali vprašanja, kdo so ljudje novega Demosa. Stari Demos se je sam razpustil. Mirno so izročili oblast skojevcem in ZL. SDZ oziroma demokrati so prestopili v LDS. Med SKD in SLS ni bilo pravega razu- tudi Forum 21 kot zbor novo-nastalih rdečih baronov onemogočen. Tako kot smo leta 1990 - zmagali na volitvah lahko tudi jeseni 2004. Tudi najbolj zaslepljeni volilci spoznavajo, da je ohranjanje sedanje vladavine katastrofa za Slovenijo in Slovence. Laž, kraja, prevare in drugo so dobili domovinsko pravico, poštenost, delavnost, pravičnost pa so tuji sedanji oblasti LDS in ZL. Zato kličem Zboru za republiko vse dobro in - spremenimo vzorce mišljenja! Alojz Dragoš, Ljubljana Kaznovalna politika Ropove vlade V Sloveniji smo še tudi po vstopu v Evropsko unijo priče boljševiško-ti-toističnim metodam kaznovanja: dis-kreditiranja in odstranjevanja drugače mislečih državljanov z vseh pozicij javnega, družbenega in političnega delovanja. Eden takih primerov je odstranitev dr. Dimitrija Rupla z mesta zunanjega ministra RS. Zanimivo, vsa Slovenija ve, da je Rupel edini minister v vladni stranki LDS, ki je opravljal službo ministra odgovorno, vestno, v čast, za ugled in v dobro države Slovenije, česar za nekatere ministre v Ropovi vladi ni mogoče trditi. A glej nezaslišano perverznost ministrskega predsednika Ropa, ki se je odločil, da ga odstrani. Pa ne zaradi kakih pomislekov o njegovi strokovnosti ali zaradi predsodkov, ampak iz čisto ideoloških nagibov in tovrstnih razlogov, kakor koli se bo imenoval, naj poveže To je storil v pravi boljševiški doktri-vse sloje našega prebivalstva. Tako bo ni in maniri, kar kaže, da je Rop ne le dober Kučanov uče-icTOir.radiodur.si nec, ampak da celo prekaša starega učitelja marksistične doktrine. Ko si minister za šolstvo Slavko Gaber lasti pravico odločati o zasnovi, konceptu in predmetniku naše šole ter vzvišeno in arogantno zavrača vse pobude tako staršev kot civilne družbe, kot da je mo jim pietetna obeležja. Tega sedanja oblastna nomenklatura ni zmožna. Stare razprtije naj bodo samo v opomin in spomin. Novi Demos ali nismo največji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj irajMsii. 01 / 520 5000 _........—______ . šola osebna last ministra Gabra, je njegovo raMianje v popolnem soglasju z ministrskim predsednikom Ropom. In ko notranji minister Rado Bohinc brez zakonske podlage podeljuje državljanstva tujcem, pa tudi agresorjevim oficirjem in nasprotnikom slovenstva, kar Slovenci razumemo kot postopno zamenjavo slovenstva, ga ministrski predsednik ne graja in ne kaznuje, temveč celo nagradi. Iz tega je mogoče sklepati, da Ropu ni mar slovenska identiteta in dobro slovenstva. Nasprotno, za Ropa je moteč Rupel, ki dela v dobro slovenstva in države Slovenije. Ravnanja in dejanja v liberalce pre-imenovanih skojevcev in komunistov kažejo na to, da v sebi gojijo protide-mokratično gensko zasnovo in da so še vedno zakleti sovražniki demokracije. Zgledujejo se po svojih ideološko ateističnih zgledih. Ko je Tito junija leta 1941 pošiljal svojega najožjega sodelavca Milovana Djilasa v Črno goro, da bi organiziral komunistični upor, mu je pred odhodom dal naslednje naročilo: "Vsakega komunista, pri katerem opaziš najmanjši sum nepokorščine, na mestu ubij!" Danes ta komunistična doktrina deluje na medij-skopropagandni ravni, ko odstranijo s pozici je oblasti vsakogar, ki ne deluje po vzorcu komunistične in anarholi-beralistične idejne in miselne zasnove. Ivan Glušič, Ljubljana Polovičarstvo Zbor za Republiko je bil res impo-zantna manifestacija, kjer si lahko spremljal odlične govorce in njihovo razčlenjanje problemov v zvezi z narodom, državo, nacijo s posebnim poudarkom na nacionalnen interesu. Slovenija potrebuje pregledno in odprto politiko, zato je iniciativa v CD imela velik odmev. Na žalost je bil medjiski odziv na ta dogodek zelo mlačen, kar je bilo pričakovati glede na njihovo odvisnost od "vulgoliberalcev" na oblasti. Da je bil osrednja osebnost celotnega dogajanja zunanji minister D. Ru- Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © poštni predal 4315 pel, je bilo razumljivo zaradi negativnega odziva vlade na njegovo tovrstno angažiranje. Čeprav pozdravljam njegovo držo v sedanjem trenutku, ne morem mimo preteklega kameleonskega obnašanja tega gospoda. Res je, da nima moralnih zadržkov v preskakovanj u iz ene politične opcije v drugo (Bled 1993), zato je zanj nedvomno imperativ "biti v ospredju". Ambicija je sicer potrebna, pa vendar... Ne pozabimo, kako mu je bilo vseeno, ko je na ljubljansko županstvo prišla komunistična županja. Se sam je pripomogel, da ne bi kak nekomunist zasedel tega mesta. Videti je, da je zavohal majavost svoje LDS, pa se gre spet disidenta. Videli bomo, ali tokrat igra na pravo karto. Želim mu uspeha, toda pravi postde-mosovci v ZZRbi morali biti opreznejši pri dodeljevanju odgovornosti in priznanj nekaterim sopotnikom v morebitni bolj naklonjeni prihodnosti. Drugi po odmevnosti je bil nedvomno filozof Tine Hribar, ki je nastopil zelo odmevno oz. kar polemično. V svojem nastopu je izrazil, kaj si misli o kontinuiteti (če to resnično misli). Tudi v tedniku Demokracija je bil pogovor pozitiven v ozavešča-nju publike glede nekaterih zgodovinskih še nerešenih vprašanj, vendar me je nekaj motilo. Pazljiv poslušalec oz. bralec ne more mimo dejstva, da je gospod Hribar res silovito grmel proti "vulgoliberalcem", obenem pa čisto zamolčal tesne sopotnike le-teh. Če je LDS predstavnik množično "uniformiranih vojakov revolucije", ne smemo pozabiti, da se na njihovih uniformah lepo blestijo oznake ZLSD-De-SUS (ZZB) in prirepnikov, beri skupno KOMUNISTOV, ki potrjujejo ideološko pripadnost istim ciljem in oblastniškim apetitom. Ti so pravzaprav pravi zakulisni lutkarji s Foai-mom 21 na čelu, ki usmerjajo današnjo slovensko ekonomsko-politično RADIO J m JL- ■ 96,4 MHz ■ U LPo ILJ qdOGW = ° trd]§ 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice io owotctfnve 5,2230 Ural, let 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POStt radio® radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radiiHsg.si stvarnost. Na zboruje bil navzoč tudi njihov najvidnejši vodja. Zakaj teh ni omenil? Pri njegovem izvajanju je še nekaj, kar mi je dalo misliti. Pri ugotavljanju, kako se voz slovenske politike nagiba na levo ali desno, je videti, da je njemu dana možnost regulacije na sredino (sedaj je v fazi ustavite levico). Pri tem navaja kot ideološke eks-treme ZZB in Novo slovensko zavezo, kot da bi ti dve organizaciji bili v anti-tetičnem ekonomsko-političnem ravnotežju. Smešna, če ne kar cinična primerjava. Nadaljuje pa še z naštevanjem "elementov" po vrednostni lestvici. Če bi res vrednostno upošteval te zgodovinske "elemente", bi moral njihov vrstni red temeljito spremeniti. Na prvo mesto bi moral postaviti obsodbo komunizma kot začetnika revolucije in razrednega boja, ki nimata nič skupnega z narodovo obrambo. Tako imenovana kolabo-racija je bila le posledica obrambe (morda tudi taktično zgrešene) pred teroijem NOB, ki seje izvajal le proti drugače mislečim Slovencem (še ne kolaborantom). Ta dva elementa ne moreta biti na isti ravni "obsodbe", ker je slednji povsem odvisen od prvega. Toliko, kar se tiče obsodb. Druga zadeva je spoštovanje. Pravi: spoštovati narodnoosvobodilni boj kot tak Kako misli kot tak? Misli morda, da bi morali spoštovati revolucijo in partijo, ki je ta boj vodila? Boj proti komu? Danes je splošno znano, da je partija "kot taka" vodila najprej pobijanje drugače mislečih Slovencev, ne pa okupa- toijev (le marginalno in bežno, včasih pomotoma), in to v prvih fazah vojne, ko ni bilo niti kolaborantov niti kontrarevolucije. Bili so le pošteni Slovenci, ki niso odobravali boljševizma. Nadalje pravi, da je treba spoštovati odpor proti komunizmu kot tak Kateri odpor proti komunizmu? Kolaborantskega? Pri vsej dobri volji ne morem ugotoviti, kdo je bil takrat antikomunist kot tak, ki bi ga bilo treba spoštovati brez pristranske etikete kolaborantstva in iz-dajalstva. Ne, gospod Hribar! Problem ni, "daje vse tako zapleteno", kot pravite. V bistvu ni prav nič zapleteno, le stvari je treba gledati nepristransko in iz neindoktriniranega zornega kota. Povojna indoktrinacija je poskrbela, da si niti Vi in niti večina Slovencev še danes ne upa podreti dogmatizma pravljične NOB. Zato se še vedno tako boleče izogibamo jasni besedi in odkriti katarzi, kar bi lahko privedlo do sprave. Novi slovenski zavezi pripada več spoštovanja kot ZZB, ker je na njeni strani več, na žalost, prikrivane resnice. Škoda, da zaradi časovne stiske niso prišli do besede drugi pobudniki zbora in morebitni odzivniki iz navzoče publike, ki bi brez dvoma razkrili še veliko zagonetnega in žalostnega v naši sedanji politični situaciji, nujno povezani s preteklostjo. Tudi s tega vidika je žal zbor izpadel polovičarsko, čeprav nehote in skoraj obvezno. Dokazal pa je, da se le nekaj premika, in upajmo, da bo premik na prihodnjih volitvah res tektonski. Le tako bomo v Evropi zasedli mesto, ld nam pripada, brez priveskov pretekle revolucionarne nesreče in njenih predstavnikov. Pavel Ferluga, Komen Predvolilno zavajanje upokojencev S podražitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna zadala težak udarec upokojencem. Bližajo se parlamentarne volitve in treba je z lumparijami in lažmi na dan, kar LDS in njeni sateliti v celoti obvladajo. Zavedajo se, da upokojenci niso njihov najšibkejši člen, zato bi bilo treba te zabite in osivele glave z lažjo prepričati, da je Ropova vlada poštena in prava, DeSUS pa tako in tako edini skrbi za upokojence... Upam, da zares prihaja čas, ko bodo volilci ugotovili, da jih nasledniki komunistov ne bodo pripeljali v raj, saj je očitno, da LDS in DeSUS ter ZL skrbijo le za bogataše, za upokojenca in revnega delavca pa jim je figo mar. Kar zadeva Vzajemnost. Zavarovalnica nosi zelo "spodbudno" ime, vendar bi bilo bolje, če bi se preimenovala, saj dobesedno ponižuje upokojence, s tem ko jih hoče prizadeti z lažnivimi in neutemeljenimi podražitvami. Tudi iz drugih zavarovalnic se slišijo podobne stvari, pri tem da upokojenci že tako izgubljajo, ker so prikrajšani za velike zneske pokojnin, ki jim pripadajo. Poleg tega morajo kljub zavarovanju draga zdravila plačevati sami. To je res eldeesova zgodba o uspehu! Potem pa poslušamo Ropa v Slovenj Gradcu, kako sadi rožice. Spoštovani upokojenci, verjemite že enkrat, da vam komunistični DeSUS ne bo ničesar dal, kvečjemu vzel tako kot vsa leta doslej. Voda jim teče v grlo, kar so pokazale evropske volitve. Poglejte samo, kaj počno z zunanjim ministrom Ruplom, s človekom, ki je bil zraven pri vseh projektih osamosvojitve, poti v Evropo in v Nato. Če bi bil zunanji minister kdo drug, bi se lahko znašli na Balkanu! Jesen- © Demokracija • 30/2004 poštni predal 4315 tako mislim ske volitve naj pokažejo, da je dovolj arogance LDS in da znamo Slovenci razmišljati s svojo, ne z njihovo glavo! Ana Osterman, Kranj Kopačevo podiranje laboratorija Spoštovani minister gospod Kopač, pišem vam zato, ker ste porušili nezakonito zgrajen laboratorij uspešnemu podjetniku, inovatorju in izumitelju, ki ima priznanih 12 patentov, in članu Evropskega združenja za energetiko ESTIF. V Sloveniji imamo na desettisoče črnih gradenj, tudi takšnih, ki škodljivo vplivajo na okolje in prostor, a ste jih do sedaj porušili le kakih deset. Laboratorij uspešnega podjetnika in izumitelja, zgrajen na skali na višini 1200 metrov, ni delal hrupa, ni onesnaževal okolja, nikogar ni prostorsko oviral, ni onesnaževal podtalnice, ni negativno vplival na okolico, bil pa je turistična atrakcija. Kljub večkratnemu povabilu izumitelja si ga niste hoteli ogledati. Gospod minister, občutek imam, da se ne zavedate, koliko truda, znanja, neprespanih noči, denarja in samoodpovedovanja je treba, da se pride do uspešnega rezultata in uporabnega konkurenčnega inovativnega proizvoda. Podjetnik g. Franc Stroj je začel iz nič, danes ima 2000 m2 pokritih delovnih in skladiščnih prostorov, ogrevanih z alternativnimi viri energije, kar je sad njegovega znanja. Razvil je snežne topove za pripravo kompaktnega snega, petkrat cenejše od opreme drugih izdelovalcev. Več kot 4.000 referenčnih malih in velikih sistemov govori o kakovosti in zaupanj u, ki ga uporabniki in strokovnjaki iz domovine in tujine priznavajo podjetju z dolgoletno tradicijo na področju sistemov sprejemnikov sončne energije. Gospod minister, ta trud in to znanje hladnokrvno porušite, potep- tate in uničite opremo. Tudi če bi bila to zadnja črna gradnja v Sloveniji, bi jo morali temeljito preučiti in šele potem ukrepati. Staro lovsko kočo, nekaj sto metrov oddaljeno od laboratorija, ste legalizirali. Ali menite, da bodo lovci dvignili Slovenijo na evropski prestol konkurenčnosti? Slovenija bo prepoznavna in uspešna, če bo imela tisoč, več tisoč uspešnih podjetnikov. Potem se boste lahko hvalili, da bomo dohiteli druge napredne evropske države. Samo znanje in delo vodi k napredku. Gospod minister, ne vidite, da je po vsej Sloveniji nešteto nelegalnih in legalnih neurejenih odlagališč smeti, da je dosti divjih odlagališč škodljivih odpadkov, ki onesnažujejo rodovitno zemljo in čedalje dragocenejšo pitno vodo, ki je je čedalje manj. Ne vidite gramoznic, v katere odlagajo najbolj strupene odpadke in onesnažujejo podtalnico, ki je že tako preveč zastrupljena. Naše reke so polne odpadkov in smeti. Mariborski svetnik g. Jesenek že leta pobira smeti in odpadke v okolici Maribora. Pred kratkim mi je dejal, da nima podpore in pomoči nikjer, niti pri mariborskem županu, še manj pa pri podjetju Snaga, ki ima koncesijo za čiščenje in odvoz smeti na tem območju. V Sloveniji porabimo dva- do trikrat več energije na enoto proizvoda kot v Evropi. Nimate primerne finančne stimulacije pri varčevanju z energijo v gospodinjstvih, kot je zadostna toplotna zaščita zgradb (zidovi, podstrešja, okna in vse drugo), nimate finančne stimulacije pri pridobivanju in ekonomični uporabi sončne in alternativne energije za ogrevanje vode v gospodinjstvih, turizmu, šolali, zdravstvu in povsod, kjer se lahko koristno uporablja. Spoštovani minister za okolje, prostor in energijo, imate veliko dela, ki ga niste opravili in bi ga morali, saj za to dobivate plačilo. Očitno ste izbrali pot, daje laže rušiti, kot ustvarjati. Stane Jurjec, Zgornja Polskava RADIČ, ZELEIMI VAL 33.1 s. 97.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Tovariši in tovarišice Baška grapa 11. julija 2004. Slovenke in Slovenci, državljani samostojne Slovenije, za katero smo večinsko glasovali na plebiscitu leta 1990, potem pa njeno samostojnost javno razglasili 25. junija 1991 pred vso Slovenijo, Evropo in drugim svetom, se s funkci-onarsko upokojenim Kučanom vračamo v cekajevske čase. Z veseljem in žalostjo smo prebrodili teh 13 let naše državnosti, odvisno od tega, kako se je razvijala politična podoba naše mlade države! Preveč navdušeni nad svojo samostojnostjo smo opustili mnoge nujne "državniške" poteze. Pa seveda ne le zaradi navdušenja, da smo se rešili Balkana, temveč predvsem zato, ker je bilo v Demos poslanih s povsem določeno nalogo preveč navideznih prijateljev. Mnogi, ki pred tem nikoli niso delovali v dolgoletni cekajevski oblasti, kjer je bil vseskozi glavni prav Milan Kučan, niso dojeli pokvarjenosti ljudi, ki so bili vzgojeni v boljševističnem duhu. Takih je bilo v Demosu preveč in ti so uspešno spodkopavali in "one-čedili" demokracijo. Prav s sklicevanjem na demokracijo, ki jim je bila pred tem španska vas, so se upirali vsakršni od Evrope priporočeni politični lustraciji. Zakon o lustraciji zahteva osebno podpisano izjavo ne le funkcionarjev, temveč tudi drugih uradnikov nove demokratične vlade, da niso v prejšnji oblasti delovali v represivnih organih, kamor spadajo Udba/UDV alias notranje ministrstvo, Centralni komite ZKS (Ceka) in od njih imenovani funkcionarji pravosodja. Le tako očiščena bi lahko nova oblast uspešno delovala, ker pa to ni bilo storjeno, se je začela agonija komaj začete demokratizacije Slovenije. Akterji te agonije so isti, vendar dodatno podkrepljeni s podmladkom, kot izvajalci slovenskega povojnega holokavsta, nikoli priznanega in nikoli kaznovanega. Zato in samo zato je cekajevec Milan Kučan lahko kandidiral za prvega predsednika samostojne Slovenije. Kdaj se bo ob sedanjih dogodkih nekdanji predsednik oglasil, je bilo samo vprašanje časa. Izkoristil je obletnico nekakšnih "nedokazljivih" bojev IX. partizanskega korpusa v Baški grapi, kije menda s svojimi akcijami, "šprenganjem" železniških tirov od Trsta do Jesenic, odločilno pomagala zaveznikom pri njihovem prodiranju proti Nemčiji. Laž in zavajanje. Po tej progi zavezniki niso nikoli prodirali, Nemci pa so vsako razdrto progo popravili v rekordnem času in se pred zavezniško armado in pred "gošarji" do zadnjega dne umikali skozi nedotaknjen Karavanški železniški predor ali pa preko Korenskega sedla. Ko so 1. marca 1945 zavezniki močno bombardirali Jesenice in delno uničili tudi nekaj tirov, je železniško križišče, na naše razočaranje, naslednji dan že normalno delovalo. Zakaj se niso nikoli v take akcije dejavno vključili partizani, ki so na Jesenice gledali z obronkov Mežaklje in Karavank? Zato, ker bi za tako delo potrebovali pogumne fante, ne pa le likvidatorjev domačinov in nasilnih zbiralcev "provi-anta". Kučanova trditev v Baški grapi, da so se slovenski domobranci bojevali proti Slovencem, je star in obrabljen refren komunistov. Domobranci so se bojevali proti komunizmu, in ker so bili glavni komunisti Slovenci, seveda tudi proti njim. Vodilni slovenski komunisti, izšolani v Moskvi, so že davno pred vojno prisegli Stalinu in podprli vse njegove zločine. Glede očitka, izrečenega na račun zunanjega ministrstva zaradi neudeležbe na 60. obletnici invazije na Normandijo, pa vemo, da so bili tja povabljeni le predstavniki narodov, ki so aktivno sodelovali v invaziji. Predstavljajmo si tam Janeza Stanovnika s titovko! Bojazen T. Partljiča, da bi se krave smejale, če bi LDS glasovala za Rupla, je upravičena, saj se lcrave smejijo le volom! . , .. ,, ... , r '' Marija Vodisek Demokracija • Četrtek, 22. julija 2004 © ekskluzivno Krščanski socialisti 15. del S prihodom v Dolomite se nisem srečeval samo s člani najožjega partijskega vodstva, ampak tudi s člani IO OF, ki so s partijo prišli v koalicijo. Iz pogovorov In iz ozračja, ki je takrat prevladovalo v Dolomitih, sem zelo hitro začutil podcenjevalni odnos partije do njenih zaveznikov. To mi je bilo jasno že iz delovanja v okrožju, v Dolomitih pa sem nakazana razmerja med zavezniki opazil tudi na najvišji ravni. Partija je zaveznike v OF uporabljala samo za to, da se je za njenimi Imeni skrivala pred ljudmi. Krščanski socialisti partiji še zdaleč niso bili kos. V odborih OF so sicer imeli nekaj svojih članov, toda v OF so se vključevali kot posamezniki. Niso bili stranka, ampak gibanje, ki je kot tako imelo svoje predstavnike samo v IO OF. Delali so tudi po svoji liniji, vendar pa v celoti izgrajene organizacije niso imeli. Vključeni so bili v organizacijsko strukturo OF, ki jo je povezovala in vodila partija. Kjer koli sem politično deloval, povsod sem stalno Iskal člana partije, ki je bil član ali predsednik odbora OF. Ta je bil tudi zato prisiljen, da je bil aktiven. Partijske naloge so bile strožje od zahtev krščanskih socialistov. Partija je krščanske socialiste že od začetka odrivala, pozneje pa jih je s takšnim odnosom povsem Izolirala. Ko je postavila vprašanje monollt-nostl v OF, krščanski socialisti niso mogli več nazaj, ker so bili s partijo že preveč kompromitirani. Kakor sta ugotavljala Kidrič In Kardelj, jih ni bilo treba niti izključiti, ker so se že sami izolirali. S tem so predčasno sami izstopili iz koalicije. Na terenu jih je bilo kar precej, v IO OF pa so bili njihovi glavni predstavniki Kocbek, Fajfar in nekateri drugi, ki so sčasoma stopili v partijo. Janeza Stanovnlka sem imel leta 1943 še vedno za krščanskega socialista, pozneje pa sem zvedel, da je bil že takrat član partije. Na vodilnih mestih v partizan- skih enotah skoraj nisem poznal človeka, ki bi bil krščanski socialist. Edini primer sem zasledil šele leta 1944, ko sem bil že v Ozni v Beli krajini. Vsekakor je bila to samo izjema, ko je zelo pogumen in simpatičen krščanski socialist postal poveljnik zaščitnega bataljona glavnega štaba. Z nevarno Italijansko brzostrelko se je na kolesu med vožnjo v glavni štab blizu Semiča kmalu smrtno ponesrečil. Krščanski socialisti so v partizane spravili veliko svojih ljudi, niso pa imeli nobene možnosti in nobene pravice, da bi zasedli poveljniško mesto ali da bi nekdo od njih postal komisar v partizanski enoti. Kljub temu dejstvu pa so želeli in si prizadevali, da bi v partizanskih enotah imeli svoje ljudi vsaj na mestih namestnikov komandantov bataljonov ali na mestih komisarjev. V vsakem bataljonu ali brigadi sta bila komandant in komisar vsak s svojim namestnikom. Komi- sarje delal samo politično, namestnik komisarja pa samo partijsko. Tudi v četi je bil namestnik komisarja, ta pa je bil hkrati partijski sekretar in načelnik partijske celice. Dokler so bili krščanski socialisti v OF zavezniki, so hoteli uvesti in držati svojo linijo, sokoli pa svojo. Kot zavezniki so jo zahtevali, vendar pa partija te zahteve nikakor ni bila pripravljena sprejeti. Partija je v posku- sih svojih zaveznikov videla, da ti odstopajo od tega, kar so enkrat že priznali; da je namreč partija vodeča sila OF. Za odnose med koalicijskimi partnerji je bila takrat značilna izjava Ivana Mačka, ki je na vprašanje o tem, kaj bo z našimi zavezniki po vojni, hladnokrvno odvrnil, da to niti nI tako pomembno, ker se jim v družbi s komunisti tako in tako ne piše lepa prihodnost. Če bi se partiji upirali, bi jih preprosto vrgli iz OF ali pa pobili. Maček je o tem govoril tudi v CK. Čeprav so take razlage v partiji zanikali, so se podobni primeri takrat pogosto dogajali. Partija je močno pritiskala na zaveznike, ki so se morali odreči samim sebi. Če so hoteli ohraniti svoje življenje, niso imeli druge izbire. Poti nazaj in odvrnltve od zavezništva s partijo nI bilo več. Do znane Dolomitske izjave je prej ali slej moralo priti. Ko je bila podpisana, sem bil v Dolomitih. Dogajanje okrog nje je bilo umetno napihnjeno. O njej se je javno govorilo in razpravljalo. Partija je krščanske socialiste obtoževala, da hočejo svojo organizacijo, da partije ne priznavajo za avantgardo, da hočejo imeti enakovredno vlogo Itn. Ker so krščanski socialisti in sokoli v OF in v partizanih zahtevali funkcije, za partijo niso bili več zavezniki. Partija ni privolila v to, da je komisar v vojski član krščanskih socialistov ali sokolov. Za CK je to pomenilo razbijanje enotnosti in vodilne vloge partije. Kdor je partiji nasprotoval, nI imel nobenih možnosti za uspeh. Partija je vedela, da niti krščanski socialisti niti sokoli ne bodo dezertirall. ker so bili že kompromitirani. Kocbek in Fajfar in vsi ti, kam bodo šli? Najprej so bili užaljeni, nato so se povlekli nazaj. Hodili so okrog kuhinje in Intendance ter razglabljali. Ker tudi nazaj niso mogli, so bili prestrašeni. Do tod so prišli, nazaj niso mogli, naprej pa jim partija ni dovolila. Razen tistih, ki so tajno prestopili v partijo, so postali nepomembni, brez vsake vidnejše vloge. V vrhu OF so počasi večinoma vsi prestopili v partijo, ki jih je k temu snubila. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija • 30/2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - Fotografije iz osebnega arhiva Aloena Sv¡ ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Ko sem sredi maja 1945 iz Po- stojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: "Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega. Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Pojdi in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... I iS Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki I je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno. kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo. ; nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko. S kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot : nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se : njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi. svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev Mobilnik je tako postal prenosni multimedijskl pripomoček ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta. televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij