o v PRIMORSKI DNEVNIK ik^n'na plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 114 (7608) TRST, sobota, 16. maja 1978 IZPOLNJENA POMEMBNA OBVEZNOST SEDANJE VLADE Senat je včeraj dokončno odobril zakon o finansiranju novih dežel Sestanek med vlado in delodajalci, Intersindom ter predstavniki družb z državno udeležbo RIM, 15. — Senat je danes odobril zakon o finansiranju dežel JJ ^aterega so glasovale stranke levega centra, skupina neodvisnih [•vlierjev pod vodstvom senatorja držali. glasovanjem je dokončno “°bren zakon o finansiranju dežel '1 22 dni pred bližnjimi uprav- volitvami 7. junija, ko bodo olivci izvolili deželne svete z obi-,,|n'n’ statutom. Odobritev tega za-0na predstavlja eno izmed najpo-j ®n'bnejših obvez Rumorjeve vlade ,^'eSa centra in istočasno tudi eno ®®ed obvez, ki to vlado karakte-v pozitivnem smislu. Zakon 5 pu že odobren v poslanski zbor-j*0, tako da je z današnjim gla-^njem v senatu postal pravo-in da je s tem odstranjena "Paja zapreka za uresničitev pet-"®jstih dežel z normalnim statutom. J* za pomemben premik k demo-«Raciji javnega življenja, za j^atje birokratskega centralistična državnega upravnega sistema Parrija, komunisti pa so se in za večje sodelovanje delovnih ljudi pri upravi javnih zadev. Vlada se je danes sestala s sindikati delodajalcev. Dopoldne se je sestal predsednik vlade Rumor s predstavniki Confcommercia in je po sestanku predsednik te sindikalne organizacije trgovcev Casaltoli izjavil, da so predsedniku vlade obrazložili predlog o novem zakonu glede trgovine, potrebo po organskem zakonu glede najemnine trgovskih obratov in končno zahtevo glede davčne reforme, ki naj upošteva načelo enakih davkov za ena-' ke dohodke. Popoldne so se razgovori nadaljevali na sedežu vlade v palači Chigi. Predsedoval je Rumor, pri- ""iiiimiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiinfiiitiimiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuuuim RAZBILA SO SE POGAJANJA Zfl OBNOVITEV DELOVNE POGODBE Prihodnji teden sedemdnevna stavka tiskarjev dnevnikov Ovniki po vsej' Italiji ne bodo izšli od 19. do 25. maja RIM, 15. — Vsedržavne sindikalne organizacije tiskarjev CGIL, „lH in UIL dnevnikov so sporočile, da so se razbila pogajanja za ^ovitev delovne pogodbe in so istočasno proglasile stavko, ki Z® 'rajala sedem dni, tako da ne bo izšel noben dopoldanski ali Poldanski dnevnik od torka 19. maja do vključno ponedeljka 25. '*■ Dnevniki bodo pričeli ponovno redno izhajati v torek 26. maja. ^Poročilo sindikalnih organizacij Vl' da so se pogajanja razbila, h.j, *° založniki zahtevali, da se d.,. ® takoj razpravljati O pone-izdaji dnevnikov, medtem „• *° sindikalne organizacije mne-’ da to vprašanje ni imelo in |0 n,ore imeti nebene veze z de-jjL1’® Pogodbo ter da je treba ati rešitev teh vprašanj v okviru ej: ,etij samih. Sindikalne organiza-80 odločno zavrnile kakršen koli (j. *Us. da bi se prisililo stavce, č|u ne bi izkoristili nedeljskega ponj, a' Istočasno pa tudi prizadeti veona?rej° pristati, da bi se odpo-V;8'1 že doseženim pridobitvam, j, sfdržavne sindikalne organizaci-^ stavcev CGIL, CISL in UIL so vse periferne sindikalne or-Uacije, da zavrnejo kakršen koli Dna- s.. sprejetja delovnih pogodb v v med raznimi podjetji ali ltviru pokrajin in da je ti treba rešiti v vsedržavnem okviru fvitev kolektivne delovne po- Nbe. (jtjajemniki bencinskih črpalk so ft>rn?ili za 20- mai 24-urno za- tOai’ se b° pričela ob 7. uri 20. ln ^ončala ob 7. uri 21. maja. 2atu° s° proglasile vse tri pri-Sc sindikalne organizacije FIGI "ale ij® 'n Intersindicale Nazio-% “enzinai- Sindikalne organiza-Pfavijo, da se ne izvajajo ob-rie„a°* 2 3 * * * *'i. ki izhajajo iz tako nazva-slfjf. *Paketa Tanassi*, da se stalno a gospodarski položaj najem-“encinskih črpalk, kar vse ben- a zvišanje marže pri prodaji nitev ■ 'er mazil, kot tudi spreme-sistema akontacij pri plače-Dg 8oriv. De ,nes so bile tri pomembne dežel-dtj.^Vke v zvezi z zahtevami vse-CGr>h sindikalnih organizacij iti „' CISL in UIL glede socialnih in *fsPodarskih zahtev. V Milanu titjPejini je stavka trajala štiri v8n-^Poldne je bilo skupno zboro-fajjf’ na katerem je govoril gene-t$tjL ^jnik UIL Ravenna o rezul-V TSestanka med delavci in vlado tdlt0 je stavka trajala prav tbQr s"ri ure in je na skupnem čaranju govoril tajnik CISL Ma-govo» u ie ugotovil, da gre pri raz-OitL 'a. z vlado šele za pričetek lz katere morajo iziti tiste iti za katere se bore delavci "a sindikalne organizacije. Industrijsko sodelovanje med Italijo in SFRJ LJUBLJANA, 15. — Danes se je v Ljubljani sestala mešana komisija za industrijsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Italijansko delegacijo vodi generalni direktor v ministrstvu za industrijo dr. Euge-nio Cabone, jugoslovansko pa namestnik zveznega sekretariata za zunanjo trgovino Boris Šnuderl. Na seji so pregledali stanje gospodarskih odnosov z Italijo ter industrijsko in finančno sodelovanje med državama. šotni pa so bili podpredsednik vlade De Martino in ministri za proračun Giolitti, za zaklad Colombo, za fianance Preti, za industrijo Gava, za državne udeležbe Piccoli ter podtajnik Taras, ki je nadomestoval ministra za delo, ki je službeno zaposlen v tujini. Za sindikalne organizacije delodajalcev ter za predstavnike podjetij z državno udeležbo pa so bili prisotni: predsednik IRI PetriUi, predsednik ENI Cefis, predsednik EFIM Sette, opolnomo-čeni delegat Italsider Radaelli, predsednik Intersind Glisenti, predsednik Confindustrie Lombardi, katerega so spremljali podpredsedniki Bracco, Resta, Gancia, Dubini in Altissimo, generalni tajnik Mattei in osrednji tajnik Toscano. Po sestanku je bilo izdano uradno sporočilo, ki navaja prisotne, nato pa je rečeno: «Med razgovori so proučili konjunkturijo politiko in reforme na osnovi stališč vlade in njenih programskih izjav pred parlamentom.* Sestanek med vlado in predstavniki sindikalnih organizacij, zasebnih delodajalcev, Intersinda in podjetij z državno udeležbo se je zaključil ob 21.3(1 Po sestanku je minister za industrijo Gava izjavil novinarjem: cšlo je za zelo koristen razgovor. Izmenjali smo različna stališča. Proučili smo razne težave in ugotovili dejstva, kar bo koristno za nadaljne razgovore. Predvsem pa smo ugotovili voljo za sodelovanje, kar napoveduje dobre rezultate.* Predsednik Confindustrie inž. Lombardi pa je dejal časnikarjem: «Splošni vtis o sestanku je pozitiven, predvsem na ravni spoznavanja. S strani podjetnikov smo nudili podatke operativnega značaja, za katere je predsednik vlade želel izrecno izraziti svoje zanimanje. Predsednik vlade Rumor je izrazil željo, da bomo lahko vsa vprašanja poglobili na prihodnjih sestankih.* Danes se je sestal vsedržavni svet PSU, na katerem sta poročala predsednik Tanassi in politični tajnik Ferri. V bistvu so rapravljali o volilnem programu socialdemokratov za prihodnje volitve. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, ki predstavlja istočasno poziv za volivce. V resoluciji je med drugim rečeno, da pomeni politična enotnost PSU bistveni element obrambe demokratičnega družbenega reda, kateremu grozita komunistični totalitarizem in reakcionarna desnica. Danes so objavili resolucijo, ki jo je že v sredo sprejelo vodstvo KPI na seji, na kateri so bili prisotni tudi deželni tajniki. V resolu- ciji je govor o stališčih KPI za bližnje volitve. Negativno se ocenjuje vlada, ker ni sposobna pozitivno odgovoriti na zahteve o pomembnih socialnih reformah, kot tudi ni sposobna obsoditi ameriško agresijo v Kambodži. Glede dežel je v resoluciji rečeno, da bodo postale temeljno sredstvo za reorganizacijo celotnega demokratičnega življenja. Komisija za šolstvo poslanske zbornice je danes na posvetovalnem zasedanju nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu o amnestiji. Komisija je zaključila obravnavo ter sprejela nekatere popravke. Komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice pa je obravnavala zakonski člen o reformi javne u-prave ,pri čemer se je razvila daljša razprava o členu 16, ki se nanaša na državne funkcionarje. Proti sprejetju besedila so glasovali komunistični, socialistični in poslanci PSIUP. OSNOVNA ŠOLA CEBflCNO spomenik; NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, lil. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, Gl. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli I. PRISPEVAJMO V SKLAD ZA Š0L0-SP0MENIK V CERKNEM Dolžnost, ki nam jo narekujejo naša čast, ponos in naša vest Ta poziv z znakom, profilom dveh partizanskih borcev, partizana in partizanke, in navedbo krajev, kjer naj naši napredni, demokratični ljudje obeh narodnosti, bivši partizani, aktivisti, antifašisti, simpatizerji in podporniki osvobodilnega gibanja prispevajo v sklad za izgradnjo šole - spomenika v Cerknem, se že nekaj časa redno pojavlja na straneh našega časnika. Že prej pa sta o isti zadevi bila v njem objavljena dva članka. Njun namen je bil seznaniti našo javnost s pomenom in bodočimi nalogami te šole, ki bo obenem živ, trajen spomenik vsem žrtvam, naporom in prispevku, ki ga je Cerkljansko dalo v teku boja za osvoboditev. V Sloveniji se nabiralna akcija za šolo - spomenik v Cerknem lepo razvija. V plemenitem stremljenju, da se na tak način vsaj deloma oddolže svobodoljubni Cerkljanski in spominu na vse, ki so v osvobodilnem boju darovali najdragocenejše, svoja življenja, se ljudje v matični domovini širokosrčno odzivajo pozivu, ki ga je nanje bil naslovil pokroviteljski odbor za izgradnjo te šole. Akcija, kot je naši jaimosti že znano, je nato bila razširjena tudi na naše ozemlje iz razlogov, Id so takisto bili pojasnjeni v tem časniku. Ob tem pa si je morda kdo zastavil vprašanje, zakaj je sredstva za to potrebno zbirati še na osnovi prostovoljnih prispevkov od strani posameznikov. Češ: saj vendar gre za javno koristno ustanovo, ki bi zanjo potrebni denar imel biti že v naprej zagotovljen iz javnih fondov. Da bom natenčnejši, nekdo mi je osebno že povedal podobno mnenje, a utegnili bi ga imeti še kateri drugi. V prid akciji to gotovo ni, zato ne bo odveč, da o tem, namreč o umestnosti same akcije, izrečemo nekaj besed da bi tako dokazali očitno neumestnost takšnih ali podobnih stališč. Torej, če bi namen akcije za postavitev šole - spomenika v Cerknem bil izključno v njenem finančnem smotru, potem, bi prejkone takim stališčem niti ne mogli kdo ve kako oporekati. Toda resnica o tem je drugačna, v osnovi namena te akcije so povsem drugačni smotri. Naj jih v kratkem odkrijem oziroma pojasnim. Eno največjih dragocenosti, ki si jo je slovensko ljudstvo v teku svojega narodnoosvobodilnega boja med drugim pridobilo, nedvomno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinimTiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiHiiHiiiiiiiiiiiuiii) ZAKLJUČENA PARIŠKA KONFERENCA ZAHODNOEVROPSKIH KP Poziv SZ in Kitajski\ naj koordinirano nastopita v pomoč indokitajskim narodom Prisotnih osemnajst delegacij je soglasno odobrilo Berlinguerjev predlog o tednu manifestacij in mednarodnih zborovanj proti politiki ZDA - Pismo osvobodilnim frontam Vietnama in Kambodže PARIZ, 15. — S soglasno odobritvijo Berlinguerjevega poročila in predloženega poziva (delavcem, njihovim organizacijam, socialističnim strankam, kristjanom in vsem, ki sta jim pri srcu mir in svoboda* za pomoč indokitajskim ljudstvom v njihovi borbi proti ameriškemu napadu, se je zaključila sinoči v občinski palači v lvryju, delavskem predmestju francoske prestolnice, konferenca delegatov komunističnih partij kapitalističnih dežel Evrope. Iz konference je izšel jasen poziv SZ in Kitajski ter «vsem socialističnim državam, protiimperialističnim gibanjem in organizacijam ter osvobodilnim gibanjem v svetu*, naj uresničijo enotno in odločno koordinirano akcijo za prekinitev vojne proti indokitajskim ljudstvom v Laosu, Vietnamu in Kambodži. V ta namen bo organiziran v Evropi teden splošnih manifestacij, tudi mednarodnega značaja, katerih namen je pritisniti na vlade evropskih držav, naj obsodijo in osamijo ameriški imperializem. V pozivu evropskim narodom, se omenjajo naslednji cilji koordinirane akcije v zahodni Evropi: 1. širša politična, gmotna in moralna pomoč indokitajskim partizanom: 2. zahteva po takojšnjem, popolnem in brezpogojnem umiku ameriških čet iz Indokitajske; 3. krepitev pritiska ljudskih množic na vlade evropskih držav, naj obsodijo ameriški napad. Operativno pa predlagajo evropske KP organizacijo solidarnostnih akcij, ki bodo izvedene v prestolnicah in večjih mestih, z množičnimi shodi In mednarodnimi mitingi. Pariška konferenca je sprejela tudi osnutek pisma osvobodilnim frontam Vietnama, Laosa in Kambodže, ki ga je predlagal v svojem uvodnem poročilu podtajnik KPI NA UNIVERZI V JACKSONU MED DEMONSTRACIJO PROTI VOJNI V INDOKINI Policija zopet streljala na demonstrante Dva črnska študenta ubita in 13 ranjenih Zapleten vojaški položaj v Kambodži - Uničena dva bataljona Lon Nolove vojske \VASHINGTON, 15. — Ena od številnih demonstracij proti vojni v Indokimd, ki v teh dneh pretresajo ameriške univerze, se je končala s tragedijo. Nn univerzi v Jacksonu v državi Mississippl je policija streljala na demonstrante ln ubila dva črnska študenta, najmanj enajst študentov, prav tako črncev, je bilo ranjenih. Na univerzi v Jacksonu, na kateri študira okrog pet tisoč študentov, po večini črncev, so neredi Izbruhnili že v sredo zvečer, ko je prišlo do prvih, lažjih spopadov med študenti ln policijo. Preteklo noč je prihitelo v kampus univerze kakih petsto vojakov narodne garde skupaj s policijskimi agenti. Študentje so namreč malo prej pred žensko spalnico zažgali kamion smeti, nato pa so metali kamenje na gasilce, ki so prišli gasit mali požar. Od trenutka, ko so čete vdrle v kampus, so verzije o incidentih različne. Policija trdi, da je nekd ostrostrelec začel iz okna ženske spalnice streljati na vojake, ki so odgovorili na ogenj. To verzijo, ki je na las podobna oni, s katero je pahcija opravičevala pokol na univerzi v Kentu, študentje odločno zanikajo, zanikajo pa jo tudi nekateri časnikarji, ki so prišli na univerzo skupaj z agenti. Policija je na slepo streljala v gručo študentov pred spalnico, ki so se zbrali v glavnem samo zaradi tega, da bi si ogledali kamion v plamenih. .."»m...,,,,.,,........••■•»•••.........mu Utalska bitka nad Sueškim prekopom to 15. — Egiptovska letala CoWg®rai trikrat napadla izraelske *Waje onstran Sueškega prekopa, ijta,,, feko je bilo izredno aktivno V(*ii letalstvo, ki je med dne-ffiptn,^Poredno večkrat napadlo e-Su Položaje ob Sueškem predejo," Ta izredno velika letalska bUsj, "ost je pripeljala do srdite telita*? > bitke med egiptovskimi in Kakimi letaloL Rot poročajo iz je nad Sueškim prekopom ** s„ i vnela letalska brtka, kateri If Je udeležilo okrog dvajset letovat strani. Predstavnik egip-% jf vojske je izjavil, da je bilo •o «,’raelsko letalo sestreljeno, ko 5$nJPi. sovražna letala preletela vsko ozemlje. Egiptovska letala so jih napadla, nakar so se vpletla v bitko še druga izraelska letala. Predstavnik egiptovske vojske je sporočil, da se je moral sovražnik umakniti in da so se vsa egiptovska letala vrnila, na svoja letaVšča. , Po drugi strani pa iz Tel Aviva poročajo, da so danes izraelska lovska letala med bitko nad Sueškim prekopom sestrelila dve egiptovski letali «Mig 17», ne da bi imele kake izgube. Izraelci poročajo, da so večkrat uspešno bombardirali egiptovske položaje. Naknadno so v Tel Avivu sporočili, da so njihova lovska letala okrog poldne sestrelila še eno egiptovska l«alo «Mig 21». Po vesteh z obeh strani je bilo torej vojno letalstvo danes nad Sueškim prekopom izredno aktivno. Poleg tega so v Tel Avivu sporočili, da je egiptovski vojni čoln opremljen z raketami v noči med 13. in 14. majem z raketo potopi) izraelski rib!ški čoln ob severni obali Sinaja. V Tel Avivu ugotavljajo, da pogrešajo štiri člane posadke. Ribiški, čoln «Orithe» je ribaril vzdolž sinajske obale, ki je v rokah Izraelcev. Poleg tega so Izraelci izjavili, da je bil čoln zadet z raketo sovjetskega izvora. Na ostalih frontah z Izraelom je prišlo zlasti na jordanski in liba nonski strani do topniškega obstre Ijevanja z fbeh strani. Žrtvi streljanja sta bila študenta James Green in 21-letni Philip L. Gibbs. Od ranjencev sta dva baje v zelo kriMčnem starcu. Po vsej Kambodži se medtem nadaljujejo spopadi med Sihanulkovi-mi pristaši na eni strani ter saj-ganSkimi in ameriškimi oddelki na drugi. Bajd pa so bolj omejenega obsega in o njdh so poročila zelo nezanesljiva. Tudi vest, da naj bi partizani bili že samo pet kilometrov od prestolnice Plznom Penha, ni dobila potrdila. Kamboške vladne sile generala Lon Nela so kot kaže, v popolnem razsulu. Kambotški general Han Moeung je danes sporočil, da že tri dni nimajo vesti o dveh bataljonih — približno tisoč mož — ki bo branil mesto Suomg, vzhodno od reke Mekonga v pokrajini Kompong Cham. Domnevajo, da sta bila bataljona povsem uničena v boju s protivladnimi silami. ladje sajgonske vojaške mornarice so spet začele pot po reki Mekongu proti Phnom Perthu, kjer bodo vkrcale kamboške državljane vietnamske narodnosti, ki sl želijo zapustili Kambodžo, Zdi se, da imajo Sajgonci v programu še mnogo tovrstnih potovanj. Diskriminacija časnikarjev v napovedani amnestiji RIM, 15. — Izvršni odbor Vsedržavne zveze italijanski časnikarjev se je sestal danes v Benetkah in globoko obžaloval, da napovedan ukrepov o amnestiji ne predvideva amnestije za kazni zaradi kršitve zakona e tisku. Iivršni odbor pou- darja, da je že svoj čas glede tega vprašanja posredoval pri predsedstvu vlade, pravosodnem ministru in pri predsednikih obeh zbornic. Pri tem je ugotovil, da gre za hudo diskriminacijo proti časnikarjem, za katere veljajo pretirano strogi zakoni. Zato je izvršni od- bor izrazil prepričanje, da bo vlada ponovno proučila ta ukrep in vključila v amnestijo tudi obsodbe zaradi kršitve zakona o tisku. Enrico Berlinguer. Pred njim je goste pozdravil s kratkim nagovorom gostitelj, podtajnik francoske KP Marchais. V razpravo so posegli predstavriki vseh osemnajst prisotnih partij, ki so Berlinguerje-vo poročilo odobrili. Tri partije, ki se srečanja niso udeležile pa so brzojavile, da se s sklepi konference strinjajo (Ciper, NDR in Norveška). Besedilo sprejetega dokumenta pa je naslednje: Predstavniki komunističnih partij kapitalističnih držav Evrope pozivajo ljudstva svojih držav k budnosti in akciji, ker so neposredno prizadeti. Treba je o-krepiti politično, moralno in gmotno solidarnost indokitajskim ljudstvom*, se nadaljuje in nato očita Nixonu, da «hinavsko govori o miru in se vojskuje, kot mednarodni žandar, ki hoče ovirati želje narodov po svobodi, demokraciji in socializmu*. « V Vietnamu, Kambodži in Laosu je zaman vsak poskus prikrivanja poraza s širjenjem napada: zmagala bodo tri ljudstva, združena v istem boju, katerim pomagajo SZ in druge socialistične države, delavski razred in miroljubne sile*. Poziv izreka nato solidarnost gi banju proti vojni v samih ZDA in Še posebej ameriškim komunistom, oacifističnim organizacijam, mladini in študentskemu gibanju, ki nasprotujejo Nixonovi politiki. «Lahko se naredi konec tej vojni. Predlogi predstavnikov indoki tajskih narodov to dovoljujejo. KP zahodne Evrope zato podpirajo stališča začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama, ki jih podpira vlada DR Vietnama, laoška osvobodilna fronta in enotna narodna fronta Kambodže.* «Spričo napadalnosti imperializma*, se nadaljuje poziv, cbodo KP zahodne Evrope prispevale h krepitvi akcijske enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja, ker so prepričane, da bo samo skupna akcija koristila zedinjenju in zmagi vseh protiimperialističnih sil*. «Spričo nujnosti in ostrine, ki o- predeljujeta sedanji položaj, pozivajo KP kapitalistične Evrope k združitvi in odločni akciji proti vojni m za umik ameriških čet iz Indokitajske!* Srečanja so se udeležili predstavniki KP Zvezne Nemčije, KP zah. Berlina, KP Avstrije, KP Belgije, KP Danske, KP Španije, KP Finske, KP Francije, KP Vel. Britanije, KP Grčije, KP Nizozemske, KP Irske. KP Italije, KP Luksemburga, KP Portugalske, KP San Marina, KP Švice in KP švedske. Konferenca je potekala v jutranjih urah na plenarnem zasedanju, medtem ko so se popoldne sestale delovne komisije, katerih naloga je bila izdelava stvarnih načrtov za koordinirano akcijo v vseh kapitalističnih državah Evrope. Pariška konferenca je v bistvu sprejela stališče KPI na moskovski konferenci vseh komunističnih partij, da je treba najti oblike zedinjenja vseh protiimperialističnih sil in da je treba mednje šteti tudi socialiste in napredne katoličane. Moskovska konferenca je Berlinguer-jev predlog tedaj odstranila z dnevnega reda, toda vse kaže, da izva ja KPI ob pomoči KPF nov vpliv na evropske partije in da s pozivom SZ in Kitajski, naj enotno nastopijo v prid indokitajskim ljudstvom, poudarja neodvisnost v okviru splošnega gibanja, predvsem pa neodvisnost stališč, ki jih je leto dni po zasedbi ČSSR potrdila tudi moskovska konferenca. Delegati KPI so v Moskvi, kot znano, glasovali samo za tisti del dokumenta, v katerem je govor o boju proti imperializmu. Osma seja SALT DUNAJ, 15. — Na Dunaju je bila danes seja ameriško - sovjetskih razgovorov za omejevanje strateškega oboroževanja. Seja je bila na sedežu ameriškega veleposlaništva in je trajala uro in dvajset minut. Italijanski zunanji minister Aldo Moro je zaključil včeraj uradni obisk v Budimpešti, med katerim se je sestal s svojim madžarskim kolegom Janosom Petrom in z ministrskim predsednikom Fockom. Na sliki: Aldo Moro in Janos Peter predstavlja njegova zavest o lastni zgodovinski afirmaciji s svojim lastnimi močmi in napori. Bili so tako veliki in izjemni, da so celo nasprotniki tega boja bili primorani priznati njegove izredne etično - moralne vrednote, kot tudi vojaške in politične uspehe, ki so na takšnih temeljih bili doseženi. Zato omenjeno zavest iz katerega si bodi vzroka izgubljati ali zma-nješevati, kakorkoli omalovaževati ali pozabljati na svoje najbolj kvalitetne zgodovinske in borbene tradicije, ki so osnova naše sedanjosti in bodočnosti, v najboljšem primeru pomeni ne razumeti pomena in vrednosti tega po svoji obliki in vsebini tako svojstvenega in enkratnega zgodovinskega pojava. Naš preprosti človek pa bi to dopolnil še z narodno prislovico, da kdor samega sebe ne spoštuje, tega tudi drugi ne bodo spoštovali. Upoštevati in ceniti svojo častno preteklost, zgodovinske napore in žrtve svojega ljudstva, prelito kri, uspešno prehojeno pot naroda, iz katerega si izšel, je ena od prvih obveznosti vsakogar, ki želi biti resnično svoboden in ne želi več hlapčevati nikomur. Vendar ostane vse skupaj samo puhla fraza, prazna deklaracija, jalovo razkazovanje sicer lepih moralnih nagibov, če ti ne najdejo potrditve tudi v ustreznih materialnih stališčih, v temu odgovarjajočih zavestnih stvarnih ukrepih in ravnanjih. S tem, razumljivo, sploh ne gre misliti, kot da bi materialna plat imela biti prevladujoča ali celo sama sebi namen. Pač pa je njen pomen v tem, da se prek nje le na najstvarnejši in najučinkovitejši način lahko da izraza temu, za kar so se ljudje že bili najprej idealno opredelili. Skratka, resnično merilo vrednosti določenega idealnega oziroma moralnega hotenja je edinole v njegovi bolj ali manj dosledni uveljavitvi v praksi. V kakšni zvezi je vse to z akcijo za postavitev šole • spomenika v partizanskem Cerknem? Predvsem v naslednji, da namreč tudi kar zadeva njo ne more držati morebitna domneva o njenih izključno finančnih smotrih, ker je v resnici njen daleč večji pomen v mo-ralno-etični oziroma izrazimo se tako, politični mobilizaciji slovenskih ljudi, da bi si prav ob letošnji 25. obletnici osvoboditve — v našem konkretnem primeru t odnosu do osvobodilnega prispevka in borbenih tradicij Cerkljanske — ponovno obudili spomin na u-spešno opravljeno težko zgodovinsko etapo, v svoji zavesti okrepili občutek o lastni narodni in družbeni pripadnosti, o izpolnjeni do'ž-nosti in moralnem dolgu do on h, ki so, častno izpolnili svojo narodno_ in družbeno dolžnost in nesebično žrtvovati svoja življenja, da bi preživeti mogli svobodneje in bolj človeško živeti. Nobenega dvoma ni, da bi sredstva za šolo v Cerknem lahko bila zagotovljena tudi drugače, izključno izi družbenih fondov. Saf se je Slovenija v tem času po vojni v materialnem pogledu povzpela do vprav zavidanja vredne stopnje. To pa hkrati dokazuje, da tudi poglavitni smoter nabime akcije za cerkljansko šolo ne more biti v ničemer drugem, razen predvsem v mobilizaciji tistih dragocenih, moralnih in etičnih razpoloženj naših najširših množic, na osnovi katerih smo edinole mogli z uspehom zaključiti najprej naš boj za narodni obstoj in družbeni preporod, zatem pa se prvič v zgodovini kot enakopraven partner uvrstiti med ostale, tako imenovane zgodovinske narode. Brez takšne jasne zavesti o lastni vrednosti in pomenu, bi biti brezoblični, prazni, brez ponosa in človeške zavesti. Še več, biti bi brez vesti. O samem prispevanju v skled cerkljanske šole - spomenika... Res ne moremo biti vsi kot Matilda Vidmar iz Ščavnice pri Vidmu, u-pokojenka s petdesetimi tisoči dinarjev mesečne pokojnine, ki je od svojih skromnih prihrankov darovala za šolo-spomenik visoko vsoto 500.000 dinarjev. Vdova po partizanu, rudarju, prvem sekretarju socialistične stranke v Idriji še pod staro Avstrijo, ki je v boi u za svoj narod padel že l. 1942, je svoj prispevek pojasnila z naslednjimi skromnimi besedami: *Ču-tim ,da bom na tak način najdo-stojneje počastila spomin na svojega padlega moža.> Gre za redek, svetel primer tako izjemne plemenitosti, da si ga je v razširjenem obsegu resnično težko zamisliti. Vendar pa zgledu Matilde Vidmar, čeprav v skromnejši o-bliki, lahko sledimo in moramo slediti vsi, ki se zavedamo, da so v življenju ljudi tudi dolžnosti, katerih izpolnitev sicer ni odvisna od nobenega zakona ali prisile, pač pa mm jo z vso močjo narekujejo naša čast, ponos in naša vest. Dušan Furlan BOČEN, 15. — Danes so izvoiBM z 20 proti 4 vzdržanimi glasovi predsednika Suedtirater Valkspar-tei dr. Siiviusa Magnaga za predsednika pokrajinske uprave Boona, v kateri je pet odbornikov Volps-parted, 2 KD ln eden PSI. S tem so se pozitivno zaključila pogajanja med južnotirolsko nemško rtranko tn strankami leve«« centra. Vreme včeraj. Najvišja temperatura 21,4, najnižja 15, ob 19. url 19,1 sto-pinje, zračni tlak 1010,9 stanoviten, veter jugovzho-dnik 8 km/h, vlaga 65 odst., nebo jasno, morje skoraj mir. no, temperatura morja 17,2 stopinje Tri aš dnevnik Danes, SOBOTA, 16. maja JANEZ NEP. Sonce vzide ob 4,33 in zatone w 2.11 — Dolžina dneva 14.56 — tU' na vzide ob 14.33 in zatone ob 2.11 Jutri NEDELJA, 17. maja BINKOŠTI PO PONOVNI GROŽNJI S STAVKO IN ZADNJEM PREKLICU Dosežen sporazum o dopolnilni pogodbi uslužbencev prevoznega odseka ACEGAT Nadaljuje se stavkovno gibanje delavcev tovarne strojev sv. Andreja - Sprevod po nabrežju k prefekturi, kjer je člane tovarniškega sveta in sindikaliste sprejel prefekt dr. Cappellini, ki je zagotovil svoje posredovanje v Rimu za rešitev dvoletnega spora Spor šot orje v in drugih uslužben- ta na čelu, se je podala po nabrež- in člani tovarniškega sveta Hoče- iu na Trf; 0nitžl' «« so zantevali var (FIOM-CGIL), Busso (CCdLj in ACBCrAT za dopolnimo po- sprejem deiegaclje pri prefektu, predstavnik CISL, zahtevali naj dr. godbo, je po nekaj dnevih pmLSka, ]>. Cappatu« je res spreiel dele- Cappellim poseže v Rimu pri pristojnih organih. Slednji ie sicer iz- — 4.«__: „•_ __ naš dnevnik že v tisku, .ie ravnateljstvo ACEGAT dobesedno vrglo iz postelje sindikalne predstavnike podjetja in začelo z njimi nekajurna pogajanja, ki so se zaključila s sporazumom ob 2.30 zjutraj. Takoj nato so se sindikalni zastopniki sestali na skupnem sestanku In preklicali stavko, ki ie bila napovedana za včerajšnja dan. Res so napovedi in preklici stavk nekoliko zmedle mestno prebivalstvo toda sindikalisti so bili mnenja, da ni ravni vsaka tri leta. Ker pa se hujše zlo od prepletajočih se protislovnih vesti v tisku in po radiu. Pogajanja so se pričela v uradu ravnatelja podjetja De Carli ja, id .ie povabil ožje delegacije sindikatov javnih prevoznikov. Srečanja so se udeležili za CGIL Benga 'n Del Čampo, za CCdL Favanto in Kauoich, za CISL pa Rovatti in Masseni. 2e v samem začetku so se dogovorili, da ne bodo razpravljali o manj pomembnih točkah, za katere se tako ena, kakor druga stran nista zavzemali, temveč za osnovna določila dopolnilne delovne pogodbe. Ta se namreč za javne prevoznike sklepa na vsedržav-ta na čelu. se .je podala po nabrež-v treh letih lahko marsikaj zgodi, predvsem pa lahko pride do razvrednotenja denarja in povišanja cen. predvideva vsedržavni sindikalni dogovor možnost sklepanja dopolnilnih pogodb v vsakem posameznem podjetju. Tri so točke, za katere je bil sklenjen osnovni sporazum, katerega marajo sedaj po seji vodstev sindSkalmh združeni stroke ratificirati delavci in šoferji na svo ji skupščini, ki bo verjetno v ponedeljek. Prva zadeva ((dopolnilna izplačila)), ki se navezujejo prav na vprašanje podražitve življenjskih stroškov Sporazum predvideva ((dopolnilno izplačilo« vsem starejšim uslužbencem (to so vsi. ki so bili zaposleni v podjetju 1.1.1969) v višini 3 odstotkov za notranje uradnike in delavce, 2 odstotka pa za uslužbence, ki se vozijo na avtobusih. Druga točka dopolnilne pogodbe zadeva urnik uslužbencev na avtobusih. Sporazum predvideva skrčenje umika za nadaljnjih 8 minut za šoferje, ki jim na avtobusu ne pomaga nihče (listke deli avtomat) In 4 minute za šoferje in sprevodnike na ostalih avtobusih. Navidezno gre za minimalno skrčenje delovnega umika, toda zanje ie to izredne važnosti, v kolikor se ta krčenja zaradi izmen in cikličnega dela kumulirajo in znašajo v enem letu od 7 do 10 dni dodatnega počitka. Zadnja točka pa zadeva napredovanje kvalifikaclranih delavcev. To bo doslej avtomatično, po preteku 10 let dela bodo delavci Iz prve kategorije prešli v katerogijo izvedenih delavcev«. Med manjšjml dosežki moramo omeniti poseben izdatek za nagrade šoferjem, ki se bodo s svojo previdno vožnjo izogibali tudi tistim prometnim nesrečam za katere sami bi ne Pili krivi in bi bile nepredvidene. Medtem ko je torej spor šoferjev in drugih uslužbencev občinskega prevoznega podjetja za dopolnilno pogodbo ugocrno rešen, pa se zaostruje spor med deiavoi tovarne strojev Sv. Andreja in upravo združenega ladjedelniškega podjetja. Spor se zavlačuje ze dolgi dive leti in vse kaže. da uprava ni pripravljena na sporazum tudi zato, ker je odvisna od rimskih finančnih krogov, ki ga nočejo. Delavci tovarne strojev so, kot smo napovedali, zapustili delo včeraj zjutraj ob 8.30 in se t sprevodu podali proti mestnemu središču. Kolona delavcev z rdečimi prapori in člani tovarniškega sve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii mini imiiiiiiiimmiiiiilillilliiiilllillllillHiilllilimiiilliiitiHllM PO ZADNJIH VESTEH IZ RIMA Nova kričeča krivica na škodo slovenskih šolnikov Žaljivo ravnanje oblasti po obljubah in zagotovilih javil, da ni za to pristojen, vendar je obljubil svojo pomoč. Dejal je, da bo posegel v Rimu in skušal doseči zadovoljitev delavskih zahtev. Ob 10.30 so se delavci vrnili v tovarno, kjer se .je sestal tovarniški svet- in odločal o nadaljevanju stavkovne borbe na razčlenjen način. V okivru razčlenjenih nastopov za obnovitev delovne pogodbe, pred- NA RAZSTAVI V OKVIRU PROSLAV 100-LETNICE ČITALNICE Kulturna in gospodarska dejavnost v Boljuncu Razstavljeni so številni dokumenti in slike iz raznih obdobij . Izdali so tudi čedno brošuro V okviru proslave stoletnice čitalnice v Boljuncu, so sinoči odprli razstavo o kulturni in gospodarski dejavnosti v vasi. Razstava je na Gorici v pritličju hiše, k’ sta jo dala na razpolago lastnika Karlo Kraljič in Lovrenc Maver. V imenu prosvetnega društva France Prešeren, ki je razstavo pripravilo, je navzoče pozdravil Valter Mokor ter se je zahvalil vsem, ki so pomagal'. Razstavljeni so številni dokumenti in slike iz raznih razdobij. V prvem delu so razstavljene fotokopije člankov o čitalnici pred sto leti. Sledijo razni dokumenti o organizacijah in društvih do prve svetovne vojne. V naslednjem od delku so dokumenti in slike, ki se p*, 'jcmu mj uuKurneiiu 111 mikc, ki av: vsem pa proti podjetjem, ki so za- jtičejo razdobja med dvema vojna-čela preganjanje sindikalistov, je ma in med narodnoosvobodilno voj-veeraj stavkala ves dan kategorija po. Na dveh panojih so dokumen zasebnih prevoznikov, kar je — se- ti in sl/ke o boljunski šoli od nje-veda — povzročilo precejšnje teža- nih početkov. Na posebnem panoju ve prebivalcem okoliških vasi in je nekaj starih zapisnikov ter ne-bolj oddaljenih predmestnih rajo- kaj slik Venturinija, nov Trsta, kjer so stavkali na vseh V drugem prostoru so slike in zasebnih avtobusnih progah. , dokumenti o delovanju društva Pre Pretek tu so obrazložili položaj, ki se da strniti v naslednje ugotovitve- spor se vleče že dolgi dve leti m zaaeva sledeče točke — 1 panfikacioa vseh kategorij, ki delajo na akorn; 2. plačam prosta dnevi za delavce, ki se učijo na strokovnem zavodu «Volta» ali na tržaški univerzi; 3. plačilo večerje delavcem, ki so zaposleni v nočni izmeni. Te zahteve predstavljajo za upravo podjetja določen strošek, za katerega ni kritja. Dati pa ga morajo finančni zavodi v Rimu. ki so krili operacijo za združitev ladjedelnice, arzenala in tovarne strojev v Trstu, Zato pa so sindikalni zastopniki PISMO SVETOVALCEV KPI ŽUPANU SPACCINIJU Čimprej naj se skliče občinski svet za razpravo o krizi v levi sredini Zastopnica PSIUP v upravnem svetu ECA se ne strinja z ostavko predsednika Misleia iz strankarskih razlogov - Volilni programi Krščanske demokracije Kriza v levosrecl nski koaliciji je še vedno v ospredju političnega življenja. Zato je tudi glavni predmet volilnih zborovanj raznih strank. Kot smo že pisali, je tudi komunistična skupina v tržaškem občm skem svetu poslala županu pismo, s katerim zahteva sklicanje občinskega sveta, da bi razpravljali o nastali krizi. Na podlagi pravilnika je sedaj dovolj svetovalcev zahtevalo občinsko sejo, in sicer 20, to je ena tretjina. Komunistični svetovalci so poslali včeraj županu naslednje pismo; »Podpisani svetovalci komunistične skupine Vas pozivajo, da čimprej skličete občinski svet za proučitev političnega položaja. Ta zahteva se očitno povezuje s sklepom tukajšnje federacije PSI, ki smatra sodelovanje v okviru leve sredine za prekinjeno, in z iz tega izvirajočo ostavko odbornika Hreščaka. Na ta način ni več večine, ki je omogočila sestavo odbora, ki mu predsedujete. Zato menimo, da boste tudi Vi sami potegnili ustrezne za ključke iz novega položaja ter po dal pred občinskim svetom ostavko. V zvezi s sklepom PSI, da se njegovi predstavniki umaknejo iz raznih ustanov, oziroma odpovedo predsedstvu, je poslala svetovalka članica sveta ECA Silvana Braida (PSIUP) upravnemu odboru ustanove naslednje pismo: »Potem ko sem prejela 14. t.m. poziv, da se danes 15. t.m. udeležim nujne izredne seje in potem ko sem prebrala dnevni red, ki vsebuje odstop predsednika ter imenovanje novega predsednika, izjavljam naslednje: Ker ni odstop kap. Misleia odvisen od osebnih razlogov marveč od sklepa organa stranke, ki je popolnoma tuj ustanovi, v kateri delujemo, ter posledica namerno dvo umne politične linije zlasti tik pred volitvami, menim, da ni primerno, da bi šla na roko takim spletkam, zaradi česar se ne bom udeležila sedanje seje. Naj bo jasno, da moja odsotnost ne pomeni pomanj- Včerajšnje sporočilo, da je bil zavrnjen načrt pravilnika za usposob-ljenostne izpite slovenskih profesorjev je povzročil med slovenskimi šolniki, zlasti pa med prizadetimi profesorji veliko razburjenje in nezadovoljstvo. Že lansko leto je tedanji prosvetni minister Ferrari Aggradi brzojavno sporočil Sindikatu slovenske šole v Trstu, da bo v kratkem objavljen dekret, ki bo uredil pravilnik in program za usposobljenost slovenskih profesorjev ter priznal veljavnost usposobljenostnega izpita iz slovenščine in ostalih usposob-ljenostnih izpitov vsem profesorjem, ki so v službi na slovenskih šolah na dan objave tega dekreta. Nekoliko pozneje je celo vladni predsednik Rumor pismeno zagoto vil tajništvu predsednika republike, da je vprašanje ureditve položaja slovenskih šohvkov na najboljši poti in da bo vse kmalu urejeno, čim bo uveljavljen — in sicer v kratkem času — pravkar zavrnjeni in toliko obljubljeni dekret. Tudi na zadnjem zasedanju mešane jugoslovansko - italijanske komisi1 je naj bi italijanski zastopniki zagotovili svojim jugoslovanskim kolegom, da bo kmalu uveljavljen ta dekret in tako v glavnem rešen ekonomski in juridični položaj slo- venskih profesorjev. Po vseh teh obljubah je bilo pričakovanje slovenskih profesorjev, da bodo po dvajsetih in več letih službovanja dobili vsaj drobtinice, povsem upravičeno, saj bi tako vsaj za silo mnogi uredili končno svoj položaj. Na zahtevo, naj se uveljavita oba zakona Bellisario. ki sta bila že pred lete uveljavljena za italijanske kolege in pred nekaj meseci tudi za profesorje na Južno-tirolskem, so se vladni zastopniki izgovarjali, da bo vse uresničeno — in to v kratkem — (tm bo uveljavljen omenjeni dekret. Včeraj pa je nenadoma prišlo sporočilo, da je bil ta dekret zavrnjen. Po vsem tem ali ni morda upravičena trditev, da so slovenski šol niki za oblastnike navadni kolonial ni podložniki in da se oblasti neodgovorno norčujejo in igrajo z nji hovo usodo? Slovenski profesorji so prepričani, da bo obsodila to nečloveško ravnanje z njimi vsa slovenska javnost, zlasti starši dijakov in slovenska mladina. Prav gotovo tega ne morejo odobravati niti pošteni in demokratični sodržavljani italijanske narodnosti, kajti ni demokracije, kjer so še danes drugorazredni državljani, ali ie celo kolonialni podložniki. Volilna zborovanja PSIUP: Ob 10.30 na Trgu Peru gino in na Trgu Stare mitnice, 11.00 Trg Giuliani, 11.15 Poteroš, 12.00 Trg Cavana m križišče Istrske ul. in Ul. Pončana, 18.15 Lonjer, 18.33 Podlonjer pri gostilni Pertot, 19.00 Katinara. Na teh letečih zborovanjih bodo govorili Fausta Monfal-con, Licia Chersovani, Francesco Franco in Vito Jercog. KPI: Ob 10.30 na Ponterošu (Jole Burlo), ob 11.00 na Trgu Stare mitnice (sen. Šema), 12.00 pred glavno ribarnico (Cesare Sartori in Giu-ditta Lo Vullo), 20.00 na Trgu Marconi v Miljah (sen. Adamoli), ob 20.00 pri Domju (Mario Colli in poslanec Albin Škerk), ob 20.30 v Repndču. PSI: ob 18. uri na Trgu Goldoni (Pittoni). V ponedeljek v Kulturnem domu Občni zbor Sindikata slovenske šole V ponedeljek, 18. maja, ob 18.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Fetronio 4 OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Na dnevnem redu so: izvolitev predsedstva, poročila tajnika, referenta za osnovne šole, referenta za srednje šole, referenta pedagoškega odseka, blagajnika, razsodišča in nadzornega odbora, sprememba pravil in pristop v Zvezo šolnikov, izvolitev novega odbora in razno. Člani sindikata so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. vatore Basciani 9, Luciano Cepach 9, Flavio Guerrini 9, Franco Sper-co 9, Demos Balbi 6, Antonio Co-comazzi 6, Gianfranco Mreule 6, A-driano Martelossi 6, Fiorenza Ross-bacher 6, Valentina Salvi - Monti-cone 6, Marino Trani , Giuseppe Piccolo 3, Clemente Vigini 3, Elia-na Vidi 3 mesece. Zaradi ponovnih kršitev cestnega zakonika so za 6 mesecev odvzeli dovoljenje Vittoriu Serhju in za 2 meseca Antoniu Venturi. Končno so preklicali 6 vozniških dovoljenj, ker njih lastniki niso več primerni za vožnjo in 8 vozniških dovoljenj za nedoločen čas zaradi pomanjkanja moralnih rekvizitov njih lastnikov, ker se niso pod- kanja spoštovanja do osebe kap. Dante Pribaz 2-1, Livio Dodič 12, Sal-Misleia, ki so mu vsilili to odloči- "~* n 1 : n T” ’u tev in povzročitev krize v mestni podporni ustanovi. Sinod' se je tudi sestal izvršni odbor PSI, ki je razpravljal o po ložaju po zahtevi nekaterih strank, da se skliče seja občinskega sveta. Sinoči se je sestalo vodstvo KD, ki je proučilo in odobrilo osnutke poziva stranke volivcem ter programov za pokrajino, miljsko, dolinsko in nabrežinsko občino. V pozivu pravi med drugim, da želi KD sodelovati z drugimi demokratičnimi silami, da bi pospešili gospodarski in socialni razvoj našega pod ročja. KD se bo zavzemala za svobodo in napredek, odločno pa se bo upirala sestavi večin, ki bi politično vsebovale bodisi KPI, bodisi desničarske stranke. Program o pokrajinskih volitvah poudarja predvsem zahtevo po de centralizaciji ter po reformi občinskega in pokrajinskega zakona. Poleg tega naj bi pokrafna usklajevala pobude raznih občin. To usklajevanje je potrebno tudi zaradi na vzočnosti različnih etničnih komponent in političnega polažaja v raznih občinah. V programu za dolinsko občino zagotavlja slovenskemu prebivalstvu jamstva in zaščito njegovih osnovnih pravic. Zagotavlja tudi, da se bo zavzemala, da se vrne občini izvirno ime Dolina. Za nabrežinsko občino pa zagotavlja, da se bo potegovala za nadaljnje sodelovanje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom ter za njuno dobro so žitje. šeren po drugi vojn1 ter načrt kulturnega doma za Boljunec. Večina v tem delu je posvečena etnografiji ter stari gospodarski dejavnosti in starim običajem. Razstavljene so narodne noše, stara posoda, staro kmečko orodje ter slike o »torkli«, o pericah, o mlinih in mnoge druge stare slike iz vasi. Razstava je lepo in skrbno pripravljena. Ureditev je vodila in nadzorovala Slava Slavec. Pri tern ji je pomagala Živa Gruden kot referentka za zgodovino pri SPZ. Mnogo so pomagali tudi Branko Žerjal, Ivan Sancin, Miranda Slavec in Tatjana Turko. Električar Silvester Metlika pa je brezplačno poskrbel za razsvetljavo. Za razstavo vlada veliko zani man je in sinoči jo je obiskalo ve kko število domačinov. Veliko zanimanje je tudi za brošuro o Boljuncu, ki je izšla ob tej priložnosti in so jo sinoči že pro dajali. Nocoj bo v okviru proslave predstava na prostem, jutri popoldne pa bo osrednja proslava s kulturnim sporedom. TKB lahko kupuje in menjava tujo valuto Guverner zavoda Banca dTtalia dr. Guido Carli je te dni podpisal dekret, ki priznava Tržaški kreditni banki pravico do kupovanja in menjave tujih valut. S tem poslom naj bi banka začela že prve dni prihodnjega tedna. V kratkem naj bi vodstvo emisijskega zavoda vzelo v pretres tudi vprašanje podelitve popolnega dovoljenja Tržaški kreditni banki za poslovanje s tujino. Objavljene prednostne lestvice za slov. šolnike šolsko skrbništvo sporoča, da so bile v petek, 15. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev Imenovanih za nedoločen čas od 1. oktobra 1969, prirejene za šolsko leto 1970—1971 ln prednostne lestvice prosilcev za nova imenovanja v šolskem letu 1970—1971 na srednjih šolah prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure . ... ... na trgovskem tehničnem zavodu s vrgli reviziji psihofizičnih rekvizi- i S]0venskim učnim jezikom «žiga tov za vožnjo. Zois« na Vrdelski cesti 13/1. lllllllllllllIlirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHII PREGLED ZNANSTVENO-FANTASTIČNIH FILMOV Doslej 12 dolgometrainih Dimov za 8. mednarodni lestival v Trstu V sekciji srednjih in kratkometražnih filmov zastopana tudi Jugoslavija Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC« Z REKE V nedeljo, 17. maja ob 16. uri Ivo Tijardovič MALA FL0RAMYE opereta v treh dejanjih Dirigent: INO PERISIC Scenograf: DORIAN SOKOLIC Koreografi: NADA HERZOG OLGA ORLOVA EDO VERDONIK Režiser: MIODRAG LONČAR Kostumograf: RUŽIČA SOKOLIC Asistent režije: STEVO VUKAS Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred začetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. Abonenti SG imajo 50 % popusta. Prosvetno društvo «F. PREŠEREN» v Boljuncu 100-letnica čitalnice Spored Danes, 16. maja ob 21. uri veseloigra v 4 dejanjih: Marcel Franck: «SREČA NA UPANJE« Režija: Stane Raztresen Nedelja, 17. maja ob 16. uri zbirališče pri sedežu društva — slavnostni govor RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA ob 17. uri NASTOP PEVSKIH ZBOROV Osnovnošolski pevski zbor, Slovenec — Boršt, Slavec — Ricmanje, V. Vodnik — Dolina in domači pevski zbor Slika: K’ku je b’lu ambt u B'lunce Tekst: Vida Pahor Ob 20.30 ponovitev veseloigre »Sreča na upanje« SODELOVALA BO GODBA NA PIHALA IZ BREGA Deloval bo dobro založen kiosk V aprilu odvzeta vozniška dovoljenja V preteklem aprilu so zaradi povzročitve prometnih nesreč s hudimi ali smrtnimi posledicami za o-sebe odvzeli vozniško dovoljenje naslednjim osebam: Gianfranco Bura za 24 mesecev, Obrisi VIII. mednarodnega festivala znanstveno - fantastičnega filma, ki bo v Trstu od U. do 18. julija, so že precej jasni. Doslej je bilo izbranih 12 dolgometražnih filmov, med katerimi je zagotovljena prisotnost nekaterih posebno za-rvmivih filmov. Zlasti je treba podčrtati prisot nost švedskega filma »Gladiatorer-na» Petra Watkinsa, znanega režiserja filmov «Privilege» in »The War Game«, ki je bil predvajan na tržaškem festivalu leta 1967. V filmu »Glacfatorema* obravnava Watkins ponovno vprašanje nasilja in vojne, ki se jim je treba izogniti v mednarodnem merilu z miroljubnim in nestrumentalizirarim antagonizmom sistema. Gre za film — kot je dejal nedavno Watkins sam v nekem intervjuju — namenoma kompleksen in ki namerava nuditi vrsto prizorov in nasprotujoči si idej v obliki moderne alegorije. Iz Nemčije bo prišel film »Erinne-rungen an die Zukunft« (Spomini na prihodnost) Haralda Reinla, film brez igralcev, v katerem so protagonisti čudeži prirode, arheološke zanimivosti in ostanki skrivnostne preteklosti, ki jo kamera posnema na poti, ki jo je pred šestimi leti prehodil pisatelj Erich von Daeni-kin, ko je iskal potrdil za svojo teo rijo, da so zemljo že v davnih dobah obiskala izvenzemeljska brtja. Najavljeni so tudi filmi: »Crimes of the Future« (Zločini prihodnosti) mladega kanadskega režiserja Davi da Cronenberga korejski dolgome-tražni risani film »Golden Super-man« Yongila Parka; zelo pričakovani češkoslovaški film »Zabil jsem Einstein, panova« (Gospodje, ubil sem Einsteina) Oldricha Lip-skega »The Mind of Mr. Soames« (Um Mr. Soamesa) Alana Cooka, film, ki združuje znanost in psihologijo in ki oporeka patemalistični in odtujevalni vzgoji V njem igrajo Terence Stamp, Robert Waughn, Nigel Davenport. Velika Britanija bo zastopana s fantastičnoznanstve-nim filmom tradicionalne vrste »Zeta One» Michela Corta z Dawn Adams in Jamesom Robertsonom Jus tiče. Združene države so prijavile film »Monitors« Jacka Sheaja, socialno satiro futurističnega tipa, in film «Scream and Scream Again« (Rjo vi, rjovi še) Gordona Hesslerja, v katerem nastopajo Vincent Priče, Cristopher Lee, Peter Cushing. Kla- sična serija japonskih filmov pa bo zastopana s filmom »Gappa« reži serja Haruyasu Naguchija. Gre za pravljico, v kateri stara verovanja navdihujejo neverjetne dramatične avanture z veselim koncem. Zanimivi predlogi za sodelovanje so prišli tudi iz Francije, Poljske in Sovjetske zveze, zaradi česar je mogoče predvidevati, da bodo tudi te države prisotne na tržaškem festivalu vsaj vsaka z enim filmom. V sekciji srednjih in kratkometražnih filmov so doslej potrjeni naslednji filmi: »Cosmodrome 1999« Františeka Vystrcila (ČSSR), »Arena« Judite Vasaj (Madžarska), »Matricule 20007» (Francija) in «Maska ervene smrti« (Maska rdeče smrti) Pavla Slaterja in Brana Ranitoviča (Jugoslavija), ki se navdušujejo ob znani povesti Edgarja Al lana Poa ter raziskovanim film ZDA »The Unexplained» Walta De Farisa in Sheldona Faya jr., v ka terem so protagonisti Arthur Clarke, Isaac Asimov in 27 drugih znanstvenikov in raziskovalcev. Ameriški režiser George Wallach bo predstavil poseben program »computers films«. Važno opozorilo profesorjem na srednjih šolah Na mnogih slovenskih srednjih šolah bodo imeli profesorski zbori prihodnje dni seje za izbiro šolskih knjig in učbenikov. Zato, zlasti se daj po novi krivid, ki se je zgodila slovenskim profesorjem, vabi odbor Sindikata slovenske šole vse profesorje, naj se v znak protesta ne udeležijo napovedanih sej. Sindikat bo vsekakor prihodnje dni, zlasti v ponedeljek na občnem zboru, razpravljal o tej novi krivid in verjetno segel po še mnogo ostrejših protestnih ukrepih. Včeraj so se vzdržali sej profesorski zbori na nekaterih' višjih in nižjih srednjih šolah v Trstu. Sindikatu so sicer sporočili, da ta odločitev ni ugajala nekemu profesorju na višji šoli. Zato odbor sindikata naproša gospoda ravnatelja omenjenega zavoda, naj razobesi na oglasni deski okrožnico o sindikalnih _ svoboščinah^ da bo s tem mogoče le prepričal omenjenega gospoda, da so njegovi izbruhi neumMtai. SLOV. KATOLIŠKO DRUŠTVO « HRAST » iz Doberdoba priredi v nedeljo, 17. maja ob 17. uri v svetodvanskem Marijinem domu v Trstu (Sv. Ivan), igro v štirih dejanjih PRISEGA OPOLNOČI (Oigam Marko) Napisala Marica Romanova Vljudno vabljeni I Prva nevšečnost bivše Hessove jahte Mnogo hrupa za nič«... bi se lahko glasil naslov prigode, ki ji je bil predvčerajšnjim priča nemški kapitan Hans Schunk in ki se je srečno zaključila šele v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah. Predvčerajšnjim, nekaj po 14. u-ri, je prispela v Trst na posebnem železniškem vagonu Schunkova bela jahta rNaturm, dolga približno 14 metrov in težka okoli 17 ton, ki je bila pred vojno zgrajena za nacističnega prvaka Rudolfa Hessa. Nekaj ur kasneje, ko so jahto razložili z vagona, so jo kapitanovi tovariši, kapitana Glora Pinkeponk in Hoffman Adolf ter mornariški novinec Tomas Husemann, spustili v Novem pristanišču v morje in, kot so se zmenili s svojim nadrejenim, pričeli pluii proti sesljanske-mu portiču. Minevale so ure, temnilo se je že, kapitan Schunk pa je čakal že kar precej časa v sesljonskem portiču in gledal na morje, če bi se morda na obzorju prikazala njegova jahta. A te ni bilo od nikoder. In kot se seveda v takih okoliščinah pogosto dogaja, je takoj pomislil na nesrečo ali še hujše, na brodolom. Nemudoma je obvestil pristaniško poveljstvo o svoji utemeljeni zaskrbljenosti, le-to pa je takoj poslalo na morje svoj izvidni-ški čoln, da bi izsledili. .. izgubljeno jahto. Bila je že polna noč, a jahte ni bilo na spregled. Končno, skoraj ob 1, uri zjutraj, so jo zagledali, kako je plula z jadrom, oddaljena f>ribližno eno miljo od nabrežinskih čeri. Zakaj so trije nemški mornarji porabili toliko časa za prihod v Sesljan? Zelo preprosto. Sredi plovbe se jim je pokvaril rezervni motor in tako so bili prisiljeni pluti proti vetru, da bi ga ujeli v jadra. Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE« V nedeljo, 17. maja ob 11. url na Vrdelski cesti pred obnovljeno spominsko ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju Narodnega doma Zaključna svečanost proslav 25. obletnice osvoboditve Govorila bosta Vladimir Kenda in Arturo Calabria. Nastopal bo mešani pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala. Razstava dokumentov iz NOB odprta vsak dan v društvenih prostorih od 20. do 22. ure. SLOVENSKI KLUB sporoča, da v torek ne bo običajnega večera zaradi splošne stavke v deželi. Gledališča > f VERDI Danes ob 21. uri bo deveti kon-cert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi. Orkester bo vodil mehiški dirigent Herrera De La Fuente, kot solistka pa bo nastopila pianistka Maureen Jones. Program obsega prvo tržaško izvedbo skladbe mehiškega skladatelja Silve-stra Revueltasa «Sensemaya», Beethovnov Tretji koncert za klavir in orkester in Musorgskega «Slike z razstave« v Ravelovi instrumentaciji. Pni blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic samo za zadnjo galerijo in vstop, ker so drugi sede-Zi že razprodani. POHTEAMA ROSSETT1 V okviru kulturnih izmenjav med našo deželo in Koroško bo danes enkratna predstava v nemščini Schillerjeve drame ((Roparji« (Die Rau-ber) v izvedbi celovškega mestnega gledališča Stadttheater v režiji direktorja gledališča Herberta VVochinza. Sodelovanje s celovškim mestnim gledališčem je že dalo pozitivne rezultate na glasbenem področju. V preteklem oktobru je gledališče Verdi gostovalo v Celovcu z opero «Don Pasquale», potem ko so Korošci uprizorili v Trstu glasbeno komedijo »Moj prijatelj Bumburry» po VVUdejevi ko-mediji »Važno je imenovati se Ernest«. Za predstavo ((Roparjev« bodo ime-li abonenti na sezono Teatra Stabile 59 odst. popusta. Enakega popusta bodo deležni študentje in člani Avstrijskega krožka, Avstrijskega združenja ter Nemškega kulturnega Inštituta. Slovensko gledališče v Irstu GOSTOVANJE V JUGOSLAVIJI Ignazio Silone PRIGODE UBOGEGA KRISTJANA Danes, 16. maja ob 20. dri v ZAGREBU (Zagr. dramsko kazalište) V ponedeljek, 18. maja ob 19.30 v MARIBORU V torek, 19. maja ob 20 uri v CELJU V sredo, 20. maja ob 20. uri v KOSTANJEVICI NA KRKI Raztave Izleti Podporno društvo v Rojanu sporoča, da je zaradi stavke izlet na Sv. Goro (Skalnico) preložen od 17. 5. na 14. 6. SPDT obvešča, da napovedanega izleta na Krvavec ne bo zaradi poslabšanih snežnih razmer. SPDT vabi člane in prijatelje 17. t.m. na prvi pomladni izlet preko Glinščice s piknikom ob vodi. Kosilo Iz nahrbtnika. Zbirališče ob mlinu (100 m dalje od koče Premuda) ob 10. uri. Sprehod je posebno primeren za najmlajše. V primeru slabega vremena je zbirališče v koči Premuda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Uoyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2. Alla Sal ute, Ul. Giulia 1. Picclo-la, Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1. Cro-ce Verde, Ul. Settefontane 39 Alla Glustlzia, Trg Libcrta 6. Testa d’Oro lil. Mazzini 43. V občinski umetnostni galeriji Kj od 13. do 21. t.m. razstavljal tržaS* slikar Guido Antoni, Otvoritev rti' stave bo jutri ob 18. uri. V Nemškem kulturnem inStitot« razstavlja do 29. t.m. svoje litografl' je ln jedkanice na linoleju Martin Erhardt. Razstava je odprt1 vsak dan od 17. do 20. ure raz«" v sobotah in nedeljah. V galeriji moderne umetnosti so« (Pasaža Rossoni) razstavlja d 20. t.m. tržaški slikar Gianni R0®® (Rosmann) V umetnostni galeriji Rossoni • Mignon na Korzu Italija 9 razstavi) do 21. maja Carlo Mazzoleni svoj akvarele. V umetnostni galeriji Tergeste Ulici Battisti 23 bo od 18. do * t.m. kolektivna razstava 22 tržaSK' slikarjev, kiparjev in grafikov. V umetnostni galeriji »Loža« v K pru, Titov trg 4 bo od 14. maja d 10. junija razstava del Vena Pilonl' Otvoritev razstave bo danes ob L uri. Umik vsak dan od 9. do 13. t( od 16, do 19 ure. V nedeljo Pd* poldne zaprto V mestni galeriji Piran razstavi) do 22. t.m. dunajski slikar avtod^ dakt Ernst VVemer Nemecek svoj »istrske vtise«. V umetnostni galeriji v palači C' stanzi v prehodu Costanzi, bo d nes, 16. t.m. otvoritev VII. vse. PROStf danes ob 19.30 oinemascOP® barvni briljantni flim: IL CERVELLO Igralo: David Niven — Jefl,> Paul Belmondo. KINO Nfl OPČINAH danes ob 18. uri barvni žari*' mdv film: IL DOLCE CORPO DI DEBORAH Mladini pod 18. letom vstoP prepovedan. . Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok-ca Slavca darujeta družini Kur« Senica 2000 lir za prosvetno dri France Prfešeren v Boljuncu. * častitev spomina pok. Angele * vd. Attart daruje Amalija CoK lir za Dijaško matico. Za popravilo plošče padlih h® pri Svetem Ivanu prispevata P* njerska sekcija KPI 5000 lir 1» Zvezda iz Podlonjerja 5000 H®-Namesto cvetja na grob pok- f k; Zega daruje Grozdana 1000 ” Dijaško malico. 14. t. m. je premdindfla Marija Starc vd.Praš« Srčna hvala vsem, ki so ž*®®* z nami. Zadostno vest sporočajo P° * grobu hčerki Bruna ta Ivank9 vsi sorodniki. NERAZUMLJIVE OMEJITVE DEŽELNE AVTONOMIJE Rimska vlada zavrnila deželni zakon o podporah izseljencem Po mnenju vlade je dežela prekoračila s svojim zakonom svoje pristojnosti - Med drugim bi se morali deželni posegi omejevati na področje v mejah Furlanije-Julijske krajine - Izjave odbornika Stopperja Rimska vlada je zavrnila deželni Na kraj nesreče so prihiteli ka- ^kon o ustanovitvi deželnega posvetovalnega organa za izseljence * o podporah emigrantom in nji-”°vim družinam, ki ga je deželni vet v Trstu odobril z večino gla-*°Y 10- aprila letos. Osnovni razlog tega ponovnega raškega posega proti nekemu de-Jnemu zakonu naj bi bile kompe-.deželne konzulte izseljenskih Sanizacij, ki po deželnem zakonu uevajo tudi splošna vprašanja iz-t^ienstv-a jn brezposelnosti, za ka-2g zahteva država vso pristojnost Se. češ da so to splošna gospo- stTt f3 vPrašania- ki jih deželni J®™1 ne predvideva. Nasprotno, “n1 rimska vlada, gredo vprašaja izseljevanja in brezposelnosti arzavno pristojnost, se pravi pri-, Jnost osrednjih vladnih organov rabinjerji, rešilni avto RK pa je poskrbel za prevoz ranjenke v bolnišnico. Tu so jo zaradi pretresa možganov, hujše rane po bradi in številnih odrgnin po vseh udih sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja, če ne bodo nastopile komplikacije, v 10 dneh. jj, L, ' Vlaulllll UL gcHlUV Ohri to deistvo terjalo vsaj neko njj koordiniranja dejavnosti z »i marsikdo kritično o ^Pomnil, da pomeni to popolno b„r»tev vsakršne1 samostojne po-ae v smeri izseljenstva in za ^Pravo . emigrantov. najhujših socialnih proble- ma Že sama bese- a , *1Zseljenec» poudarja, da gre za avce v tujini, torej izven meja $.. . v tujim, ture j izven meja v domovine, kaj pa še dežele. - 0 na’ torej dežela Furlanija - krajina ustrezno poseže s . renitimi in učinkovitimi posegi, dovl? k° n*'ti izseljenski konzulti rneH°Jeno opravljati svojega dela W- za'ntere,siranimi, se pravi deje]^ V emigraeii' P° evropskih de- ,*cr9Sih, ki so blizu deželni u-vig., je bilo takoj po sprejemu zavrnitve zakona ..izraženo Po^ee, da mora biti zakon takoj -Vn° predstavljen deželnemu sve-pa.-iri odobren s spremembami, ki k)J Jhe spremenijo osnovne vsebine aamena zakona*. J jPPornik Stopper je v neki svo-že]n ^ izrazil «jasno hotenje de-3 ^hora, da bi se o zakonu pjjj eJ razpravljalo in. z ustrez-da spremembami, premostile seje težave*. j9s teh izjav ne izhaja z dovoljno cgn 0;sy°. če bo deželni svet skli-litv, ,se ta mesec ali takoj po vo-tg aa- Zasedanja deželnega sve-pjj ° se namreč prekinila prejš-v j.., tn zaradi volilne kampanje, •veu , aktivno posegajo deželni mvalci vseh strank. , motornim kolesom «ciao» >.dekle trčilo v avtomobil <)].a 1 križišču cest Flavia - Rosan-y Lahoto in Carletti pri Domju hrišlo er3j nekaj pred poldnevom taj % > kole SW • ®e neznanih vzrokov do pjmal čelnega trčenja med motorji^ ,?lesom «ciao», ki ga je vo- tp' 16-letna Gigliola Ghermaz iz tj- .^slerio 146 ter avtom «daf» s registracijo, za volanom ka-ja. ga je sedel 39-letni Vittorio Pri-lz Ul. Pira Pitacco 20. Srečanje o vzgojno -izobraževalnem sistemu in deželnem načrtovanju Inštitut za družbene vede sindikata CISL je organiziral srečanje o «stalnem izobraževanju in deželnem načrtovanju*. Srečanje poteka na sedežu trgovinske zbornice in sta se ga udeležila tudi deželna odbornika Stopper isn Giust. V začetku je Mario Romano, profesor. na katoliški univerzi v Milanu, poudaril važnost tega 3. vsedržavnega srečanja o celotnem šolskem in izvenšolskem izobraževalnem sistemu. Za njim je odbornik za načrtovanje pri deželnem odboru Furlanije-Julijske krajine Nereo Stopper poročal o smernicah, po katerih se giblje dejavnost deželne uprave v njenih posegih za načrtovanje delovnega tržišča. Deželni odbor je namreč prepričan, da bo v kratkem prišlo v deželi do korenitih tehnoloških sprememb, ki bodo terjale kvalificiranih kadrov, z druge strani pa postavlja šolski in izven-šoLSki kvalifikacijski sistem pred problem delavcev, ki jih te tehnološke spremembe ne smejo v nobenem primeru izločiti iz družbenega in gospodarskega dogajanja. Rimska profesor de Rita je izrekel mnenje, da bi nove dežele, kakor tudi dežele s posebnim statutom, ne smele prejemati od osrednjih oblasti pooblastil za nepomembne in neučinkovite šolske posege. Njegove trditve je posredno s svojim posegam potrdil, kot poroča tiskovno sporočilo krožka, deželni odbornik za šolstvo Giust, ki je orisal deželne posege na šolskem in izvenšolskem izobraževalnem področju. PO TIRALICI PO VSEJ REPUBLIKI Tovornjak, toda brez kave in šoferjev našli v Bologni Šoferja sta z 260 vrečami kave izginila kot kafra - Lastnica vložila tožbo čudna in skoraj pustolovska prigoda je okvir tožbe, ki jo je včeraj 51-letna Romilda Rizzo por. Cheluc-ci iz Ul. Pozzo del Mare 2 predstavila na kvesturi proti 28-letnemu Battistu Roccu iz Taranta in Clau-diju Capuani, katerega osebne podatke pa še niso ugotovili. Cheluccijevi, ki je lastnica istoimenskega avtoprevozniškega podjetja s sedežem v Ul. Cellini 2, je 28. aprila letos podjetje tTerge-stea* s sedežem v Ul. Canalpiccolo 2 poslalo naročilo za prevoz večje partije surove kave iz Novega pristanišča v Rim, naslovljeno nekemu Teichnerju. še isto jutro sta se ženski predstavila oba zgoraj navedena moška s svojim tovornjakom s prikolico in z evidenčno tablico mesta No-vare in se ji ponudila za prevoz omenjenega blaga. Cheluccijeva je takoj pristala na to ponudbo, saj je Rocco prav pred štirimi dnevi v redu odpeljal s tovornjakom njene tvrdke v Vigevano večji tovor bombažnih bal in mu tako tudi tokrat zaupala. Rocco in njegov prijatelj sta se tako napotila do hangarja št. 57 v Novem pristanišču, natovorila 280 vreč surove kave v skupni vrednosti okoli 25 milijonov lir in se tako z naloženim tovornjakom podala proti Rimu. Naslednji dan pa je rimski klient, kateremu je bila namenjena kava, telefonsko sporočil lastnici tržaškega avtonrevozniškega podjetja, da mu je Rocco brzojavil iz Bologne, da ima neko okvaro pri tovornjaku in se je zato moral ustaviti za nekaj časa. Po sedmih dneh čakanja pa je Teichner spet telefoniral Cheluccijevi in ji povedal, da mu je Rocco pred nekaj minutami telefoniral iz Bologne, da okvare na tovornjaku še niso popravili, da pa bo leta popravljena še isti večer ali najpozneje naslednje jutro. A niti naslednje jutro, niti čez dva in več dni, tovornjak s kavo ni prispel v italijansko prestolnico. Cheluccijeva je po vseh teh razburljivih dogodkih nemudoma odpotovala v Bologno, kjer je ugotovila in se prepričala, da sta mbška 3 in 4. maja prespala v nekem luksuznem hotelu emilij^nske prestolnice . . . Ta je bila zadnja sled, nakar so oba moška in tovornjak izginili, ženska pa je po vseh teh dogodkih tožila oba zaradi krivične prilastitve blaga. Vodja letečega oddelka kvesture dr. Petrosino je nemudoma poslal vsem komisariatom italijanskih mest podatke o izginotju tovornjaka. Šele včeraj pa je prispela iz bolonjskega komisariata skopa vest, ki bo mogoče v jasnejši meri osvetlila ves dogodek, ker so namreč našli v emilijanski prestolnici nekaj kilometrov, od mestnega središča zapuščen tovornjak . .. brez kave .. . '"»■■m,m,,nmnimi,,i,n,„in,iiiiiiiiiin,nn,niiiiiiiiiiin,iiilllllimliimiiiiii'llliiiiliilii>K>ii|ii'"i1"1 C PISMO UREDNIŠTVU Zakaj se ne ustanovijo turistična društva «Pr o loco?» 5p°^tovano uredništvo! rtmoderno ameriško glasbo. Strokovnjaki celi menijo, da je evropski jazz, o katerem je govor, bolj kakovosten od ustreznega ameriškega jazza, ker da je ta manj vezan na svoj poslovni učinek. Sicer pa bomo videli, kaj bo povedal sam program. V Pridvoru v Slov. Istri v nedeljo veliko slavje Spomenik padlim v Pridvoru, ki ga je izdelal domačin Jože Pohlen ........................................... PISMO IZ BEOGRADA Zgodovina ni dopustila Beogradu da bi si obranil znake starosti Največ starih zgodovinskih objektov je na Kaiimegdanu Središče Beograda, seveda modernega Da bi čitatelji našega dnevnika dobili čim popolnejšo sliko o glavnem mestu Jugoslavije, želim v zadnjem članku, posvečenem Beogradu, seznaniti jih vsaj z nekaterimi najstarejšimi zanimivostmi: kot sem že omenil, je bil Beo grad v svoji skoraj 7000-letni zgodovini prizorišče neštetih hudih borb, požigov, rušenj in uničevanj. Zato je razumljivo, zakaj je ostalo ohranjeno le malo zgodovinskih «spomenikov», zakaj je v mestu, razen na Kaiimegdanu, le malo omembe vrednih starih arhitektonskih objektov. Najstarejši ohranjeni del Beograda je Kalimegdan, na gričku nad sotočjem Save m Donave. Tu je dobro ohranjena trdnjava z okopi in jarki, s številnimi o-brambnimi stolpi in vrati. Kalimegdan se deli na «gomji grad* (gornje mesto) in »donji grad*. »Gornji grad*, kjer so imeli svoje utrdbe Kelti, Rimljani, Bizantinci, Slovani, Madžari, Turki in Avstrijci, je bil skozi stoletja prizorišče najhujših borb. Utrdbe so bile pogosto porušene in obnovljene, zato so v njihovih zidovih ostanki raznih dob. Danes je tu lep park, poln zelenja. Tu so v starih okopih in obrambnih jarkih razstavljeni v zadnji vojni zaplenjeni sovražni in partizanski topovi in tanki. Del okopov in jarkov pa je izkoriščen za teniška in košarkarska igrišča in druga zabavišča. Glavni vhod v trdnjavo je skozi vrata »Kralj kapija*, za katero je vhod v tako imenovani »Rimski bunar* (vodnjak). Dvomi se da gre res za vodnjak iz rimskili časov. Prav gotovo pa je, da je iz 15. stoletja. Vodnjak, v katerega vodijo spiralne stopnice, ki segajo 30 metrov globoko, so v 18. stoletju obnovili Avstrijci in mu dali sedanji videz. Druga znamenitost iz 16. stoletja je »Sahat kula», turško ime za stolp z uro. Obiskovaleč Kalimegdana ne sme pozabiti na obisk vojnega muzeja, kjer so prikazani vojaško-zgodo-vinski dogodki Jugoslavije od najstarejših časov do zadnje svetovne vojne. Sredi parka, med notranjim trdnjavskim obzidjem, je grobnica (tulbe) Damad Ali paše, velikega vezirja sultana Ahmeta IH., ki je padel v boju z Avstrijci 13. avgusta 1716. Poleg že omenjenih glavnih vrat (Kralj kapija) so še druga trdnjavska vrata z močnimi obrambnimi stolpi, med njimi vrata, zgrajena za časa avstrijskega cesarja Leopolda I. (1658-1705) in mogočna »Zindan kula», trdnjavski stolp, v katerega so zapiržli sužnje. Desno od «Zindan kule* je danes, v ambien-tu -tare trdnjave, lepo urejena restavracija »Kalimegdanska terasa*. Od tu vodijo z »Gornjega grada* poleg stare smodnišnice, ki je bila 1867., ko so Turki trdnjavo izročili Srbom, spremenjena v pravoslavno cerkev Ružiča, stopnice in pot v »Donji grad*, kjer so bila v starih časih glavna vojaška taborišča številnih o-svajalcev Beograda. Na te čase spominjajo vrata — slavolok, ki jih je dal zgraditi avstrijski cesar Karel VI. (1711-1740) «Kapija čara Karla*, zatem «Ne-bojšina kula», zgrajena za vodni rezervoar in kasneje za časa Tur- tere so Turki za rebra in čeljusti obešali svoje žrtve žive. V tem stolpu so Turki 1789. leta ubili znanega grškega revolucionarja, člana Heterije, Riga od Fere. Po njem je bila kasneje imenovana ena izmed ulic blizu Kalimegda-na» Pot nazaj v «Gomji grad* vodi mimo obnovljenega turške ga* kopališča «amana» skozi srednjeveško »Dizdarevo kapijo* z visokim stolpom. Med novejše znamenitosti Kalimegdana gre omeniti kip »Zmagovalca* na visokem stebru (delo Meštroviča), spomenik »Hvaležnosti Franciji* (za njeno pomoč Srbih v prvi svetovni vojni) in oprsja mnogih srbskih kulturnih in javnih delavcev v kalimegdanskem parku. Poleg omenjenih najstarejših zgodovinskih objektov sta v mestu samo še dva iz srednjeveške dobe: šeik Mustafino tulbe (grobnica Šejka Musafe) iz 1783. leta na vogalu ulic Brače Jugoviča in Višnjičeve in pa edina ohranjena mošeja od 100 mošej zgrajenih za časa Turkov, tako imenovana Baj-rakli džamija iz 1690. leta, v Gospodar Jevremovi ulici. Džamija je dobila ime Bajraikli, ker so z njenega visokega minareta z zastavo (bajrakom) dajali vsem o-stalim mošejam znak za istočasni začetek molitev. Ko so bili Avstrijci (od 1717. do 1730.) prvič gospodarji mesta, so mošejo spremenili v katoliško cerkev in občutilo znižali minaret. Vse ostale naj starejše stavbe in spomeniki v mestu imajo za seboj največ 160 let. Najstarejše v srbskem slogu zgrajene stavbe so: hiša v Gospodar Jevremovi ul. 1 št. 21 iz 1808. leta, v kateri je 1 bil Dositejev licej, danes Dosite-jev in Vukov muzej (srbska pro-svetitelja Dositej Obradovič in Vuk Karadžič), »Kafana?* (1825), j Konak (dvorec) kneginje Ljubice 1 (1831) v Sime Markoviča ul. in 1 Konak kneza Miloša (1831) v Top-čiderju, v katerem je danes zgo devinski muzej Srbije. Zanimivost svoje vrste je vsekakor »Kafana ?» v Ulici «7. juli ja* nasproti Sabome (stolne) cerkve. Verjetno je to edina kavarna oz. gostilna na svetu brez imena in s takim znakom. Da ne bo ne sporazuma, moram omeniti, da Srbi vse gostinske obrate, ki niso restavracije, imenujejo enostavno »kafana*, tj. kavarna, čeprav so to dejansko za naše pojme gostilne. Ta navada prihaja verjetno iz turških časov, ker so Turki v teh krajih odprli prve kavarne. Oni so, kot je znano, tudi v ostale kraje Evrope uvedli navado pitja kave. Takoj po zavzetju Beograda (1521) so Turki v mestu odprli prve «kafane», «Kafana ?* je najstarejša »kafana* Beograda. Zgra jena je bila 1825. leta in večkrat menjala lastnika. Končno je novi lastnik 1892. nad vrati obesil napis «Kafana kod Sabome crkve* (Gostilna pri stolni cerkvi). Takratni paroh (župnik) pa je imel to za žalitev, xa poemeh oerkvi. Na njegovo posredovanje pri policiji je moral lastnik še istega dne sneti «firmo» in ker se ni mogel spomniti drugega primernega imena, je nad vrati narisal « ? ». To ime nosi «kafana», katere notranjost je urejena v srbskem slogu, še danes. Poleg gostilne « ? » je nekaj starih hiš iz začetka in sredine 19. stoletja samo še v Skadarski ulici v «Skadarlijd», kjer so stanovali in se zbirali mnogi književniki, igralci, slikarji, glasbeniki, novinarji in bohemi. zaradi česar je Skadarlija veljala za beograjski «Montmartre». Toda tudi Skadarlija, kjer sta znameniti stari gostilni «Dva jelena* (Pri dveh jelenih) in «Tri šešira* (Pri treh klobukih) je s prodorom urbanizacije izgubila svoj videz. Danes je v Skadarliji, ki so ji skušali z restavracijo vrniti stari videz, razen »kaldrme* zelenja in nekaj starih hiš, ostalo le malo od ne-danjega beograjskega »Montmartre*. BOŽO BOŽIČ V počastitev praznika občine Koper in 25-letnice osvoboditve bo 17. maja v Pridvoru pri Kopru zborovanje. Pričetek zborovanja bo ob 11. uri pred Zadružnim domom v Pridvoru. Slavnostni govor bo i-mel Miro Kocjan, predsednik skupščine občine Koper. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor od Domja pri Trstu, moški pevski zbor Koper, domači moški, t. j. zbor iz Pridvora, nadalje pevski zbor koprske gimnazije ter godbi na pihala iz Pridvora in Kopra. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik padlim borcem v NOB. Spomenik stoji na prostoru nasproti zadružnemu domu in je delo akademskega kiparja Jožeta Pohlena iz Kopra. Po slavnostnem zborovanju bo predsednik skupščine občine Koper priredil sprejem za svojce padlih borcev v zadružnem domu v Pridvoru. Popoldne se bo nadaljevalo partizansko srečanje. Pričakujejo, da se bo siiidenja v Pridvoru udeležilo veliko ljudi. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Prav tako bodo vozili posebni avtobusi iz Kopra. V četrtek je skupščina občine Koper imela slavnostno sejo, posvečeno občinskemu prazniku. Na tej seji so podelili odlikovanja predsedniku republike in nagrade «15. maj», ki jih vsako leto podeljujejo najbolj zaslužnim občanom koprske občine. JLlk. JI JI E j, to so vam junaki! PREJELI SMO : V svoji sveti neomajni zvestobi do slovenstva in njegove zastave smo postavili po običajni navadi zavedni skriljski fantje rta Vipavskem svoj majniški mlaj z meter dolgo slovensko trobojnico in različnimi okraski. 14 dni je veselo vihrala mila nam trobojnica. (...). Pa, ojoj! Prihru• mel je nad njo jug ter ji napovedal neizprosen boj na — revolver in bodalo: Moraš se nam udati, dol z njo, sicer preti nevarnost milijonom. Kdor te je postavil, ta mora sneti — vsem v zasmeh — v Hajdovijo! (Člahkar smeši fašiste). — Pa so se zbrali otroci, zbrale ženske in zvedavo gledale zanimivi _ prizor, pripravljalni boj. A k sreči se je prvi sunek, prva ofenziva na mlaj izjalovila; sov rožnik jo je besno ob mraku odku-ril ter se celo noč pripravljal na drugo — odločilno ofenzivo. Na vse zgodaj, ob 5 pridrvi višji štab na lice mesta. Sovražnika si gledata iz oči v oči. Eden komandir laški, drugi odgovarja slovenski, sporazum — nemogoč. rPor-ka malora», sikne nekdo — rhura — dol z njim!* In burji kljubujoči mlaj z zastavo vred leži lik ujetniku na tleh. PREJELI SMO Paolo Šema: PER UNA DIVERSA POLITICA deli a difesa, per la diemocratizzazione delle FF.AA., per la riduzione delle servitu mi-litard. GIORNALE CRITICO DELLA FILO-SOFIA ITALIANA. Terza serie, volume XXIII, Arino XLVIII. Edi-zioni Šansoni, Firenze. Kaj zdaj? Zastavi skazati dolžno čast! Zato je štab častno «bajo-netauf» samo štiri ure stražil, zaman se ozirajoč po Simonu-Fintu? Eden od štaba, revež, moral je biti še tešč in od hudega boja sil no žejen, če ne tudi lačen, seže po sladki pomaranči in jo lupi. a kaj sliši krik: «Glejte, glejte, lačni so, jedo pomaranče», jo bogokletno zaloputne ob tla. Ni ostalo drugega, kot da štab sam postavo sname ter jo pobliskavo odpelje, ne vemo ravno kam: mogoče jo pošljejo 'in podarijo pok. Nittiju v spomin. To je bil boj končan, patria rešena in mirna Albanija. — Kaj pravite vi na to? Ni-li to velejunaški način tisočletne kulture in bravure v 20. stoletju? «Pa še kaku in brez prgli-he,» je pristavil stari Groga. »Edinost*, 1. 6. 1920. 12b,2 Kdo ve kaj? Josip Leban iz Stanovišč štev. 36, občina Selo, pd. okraj Tolmin, p. Bregdn, išče svojega brata Frana Leban, roj. 1886, ki je odšel k vojakom 1915, in sicer k dež. bramb. polku št. 27 v Ljubljano a je bil premeščen pozneje k 19 dež. hramb, polku, 3. stotnija, vojna pošta 17. Pisal je zadnjikrat 19.5. 1915. Kdor bi kaj o njem vedel, je naprošen, naj sporoči na gornji naslov. Stroški se mu rade-volje povrnejo. »Edinost*, 1. 6. 1920, 125,3 Naloga in dolžnost kulturne države Bojkot proti «Rimski banki* 'tt « Italijanski eskomptui banki» Tukajšnja delavska zbornica F povabila svoje člane, naj začnejo bojkotirati v naslovu omenjena denarna zavoda. Vzrok takšnemu postopanju delavske zbornice je j*®" ba iskati v zadnji stavki banovin uslužbencev, a sedaj se zahtev® od njiju, da se imajo odpovedi P* klicati. Ker nočeta prizadeti ban» pristati na to, se jima je dal bojkot, ki se tudi izvaja. Taro se je pred nekaj dnevi imela vB-cati v prosti luki večja koli®® grozdja na račun «Bamoa di ma», a delavci niso hoteli dovrsro že začetega dela. Tiskarji so s* baje tudi izjavili za bojkot, tara da se ne izdelujejo nobene tisK» vine več za «Baneo di Roma*” «Bamca di Sconto*. Bojkotno && nje se baje razširi tudi _ v Rk*£ kjer se nahajata centrali prizadetih zavodov. »Edinost*, 3. 6. 1920, 12«>5 IZ UMETNOSTNIH GALERu] A. Weiss v Tribbio Petinpetdeseta razstava v 0& riji «Tribbio» je bila posvečena n. zozemskemu slikarju Aleianm Weissu. Umetnik nam je tu P?* zal blesteče barvne kompozicija \ steklu, nihajoče med predmetn> in nepredmetnim oblikovanjew svojevrstnih lagodno razgibanih \ snov, ki so sad večletnega ProuC. vanja tega nekdaj večinoma cer • venega slikarstva. Po dokončani akademiji v E’11, h ovnu, se je Weiss učil te um nosti na šoli v Koelnu pri P*0'' Teeumenu in nato še v Muenchn-V Koelnu je prejel za mozaik, krasi radiotelevizijsko postajo, aru go nagrado. To udejstvovanje velikih stenskih površinah po0°J. je tudi sedaj tu prikazana dela * raznobarvno okrašenega stekanjih pa Weiss dosledno uporablja umetniške in strokovne izdelovalcev srednjeveških cerkf nih oken in iih dnnnlniuie z »Goriška straža» piše: Vsaka kulturna država skuša svoje podložne, neuke in nekulturne narode povzdigniti h kulturi. Italija pa skuša kulturni slovenski narod pahniti med analfabete s tem, da mu zapira šole. — Če jugoslovanski delegati sklenejo z italijanskimi delegati v Pallanzi sporazum, ne da bi mm Slovencem, če že ni drugače mogoče, zagotovili avtonomije, da borna imeli svoje šole in da ohranimo svoj jezik, tedaj naj vse skupaj hudič vzame! — Tak poslednji vzk ik je morda nekoliko — kako bi rekli — nesalonski, ali ima to dobro, da prihaja iz poštene, a globoko užaljene duše, in da povsem odgovarja zagrenelemu čustvovanju našega ljudstva. Sami nočemo obnemoglo kloniti v jarmu. Pa mj pride nasilje...! Pripravljeni smo tudi na to, ali z zavestjo, da se je msilje še vsihdar — prej ali slej — maščevalo nad tistim, ki ga je zagrešil. Zgodovim Avstrije_ in nje sramotnega propada — uči tako. «Edinost», 3 C. 1920 m kov spremenjena v zapor. V notranjosti stolpa so kavlji, na ka- iiittiiiiiiiiin i,mlllllllllll(l|lllll|l(llM(|ll|lll(lll,lllllll„|lllllllllll,|IUj|„lll(lllllllll(lllll(lllllllllllllll(lllll|ll(lll|IIIIIIIIlllllllllll(lllllu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na vi diku je izboljšanje vaše zmogljivosti. Pokažite več spravljivosti do svoje okolice. BIK (od 21.4. do 20.5.) Utegnili bi se prenagliti v nekem podvigu. Ljubezen bo samo korak od vas. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-skladite svoj ritem dela z onim svojih sodelavcev. Poenostavite družinske odnose. RAK (od 22.6. do 22.7.) Na vidiku je dobičkonosna poslovna akcija. Ne bojte se, da bi se tuje osebe vmešale v vaše ljubezensko raz LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zlorabljajte svoje avtoritete. Prišlo do do kratkotrajne krize vesti. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj konkretni v pogledu svojih obljub. Da bi se ognili nekemu prepiru, se raje za nekaj časa oddaljite od družine. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Priporočljive so drzne finančne akcije. Vaše čustveno razpoloženje bo mešanica ljubezni in nasprotovanja. ŠKORPIJON od 23.10. do 21.11.) Po kratkem besednem dvoboju, bo vaš položaj postal bolj jasen. Ne udeležujte se nekoristnih razpravljanj. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) 3 svojo aktivno dejavnostjo si boste pridobili zaupanje predstojnika. Ne odklanjajte primerjave med idejami. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne reagirajte na provokacije nevošč ljivcev. Na čustvenem področju se raje odpovejte nedosegljivim sanjam. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš predstojnik ni tako mogočen, kot se zdi. Bodite bolj iskreni do drage i osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Glede na značaj postavljenih smotrov, bodo j tudi uspehi učinkoviti. V središču | vaše pozornosti bodo materialni in-teresi. SOBOTA, 16. MAJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7,30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 15.10 Operetne melodije; 16.30 G.C. Croce: »Bertol- Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki sov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 variete; 19.05 Evropska skupnost Ansambel B. Kovačiča; 13.30 Pri- in njeni problemi; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Zandonai in Ci-lea; 22.05 Sto let ital. industrije; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Izbrane pe- do»; 16.50 Orkester in zbor; 17.30 smi; 9.40 Strnjena drama; 10.15, Program za mladino; 18.15 Umet nost in prireditve; 18.50 Ženski vokalni kvartet; 18.50 Veliki orkester; 1910 Pod farnim zvonom v Boljuncu; 19.40 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 R. Murnik: Med dvema stoloma; 21.40 Vabilo na ples. 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Program s P. Villaggiom; 15.15 Nove knjige-17.40 Glasba; 20.15 F. De Roberto: «L’illusione»; 21.15 Pariški pro poročajo vam...; 14.05 Glasbena pravljica; 14.25 Domače melodije; 15.40 Baritonist L. Mraz; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 V plesnem ritmu; 17.25 Otvoritev svetovnega prvenstva v košarki; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Trio J. Burnika; 20.00 «No ve melodije*; 21.15 Eurodiscpara de; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesrpijo v novi teden. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Od tvarine do TRST 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 16.10 Simf. koncert; 16.30 Domači avtorji. koper 6.30, 6.45. 7-30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30. 16 00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Resna glasba; 10.15 Poje P. Bertogni; 10.30 Orkester Strings; 11.00 Plošče Durium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.15 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 15.30 Ritmi; 16.20 Za pojmi in zaigrajmo; 16.45 Primorska iti njeni ljudje; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 1300, 15.00, 20.00 Po- gram; 21.30 Brez naslova; 22 10 življenja; 13.00 Komični filmi; Ital. folklora. 13-30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šo IM. PROGRAM SieS? 10.00 Koncert za začetek; H 15 17.45 Program za mladino; 19.00 Baletna glasba; 12.20 Boccherini Kronike strank; 19.10 Sedem dni in Busoni; 14.30 Baletna glasba- v parlamentu; 19.35 Nabožna od 17.10 Nemščina; 17.40 Glasba iz- da->a: 1950 šP°rt in Ital. kronike; ven programa; 18.45 Gledališče in 20-30 Dnevnik; 21.00 »Doppia cop kino; 19.15 Simf. koncert; 21.40 P*a*I 22.15 Dogodek, zakaj in ka L. Pignotti: O scena oscena- 22 20 *lo2: Dnevnik. Kazimir Malevič; 22.30 Revija II. KANAL reVlj‘ e.IAn 1815 Plošča za Poletje; 19.30 FILODIFUZIJA Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 8.00 Koncert za začetek- 8 45 W' ,M' P,anCc,eray: e e. pravi izlet naših oči v gorske P dele Karnije in Cadora, preko * ^ lanije in Krasa, s povratkom ^ obale našega morja v slikah, so čolni in jadrnica osrednja nimivost. Prefinjeni zbiratelj pa bo P * e, rejših akvarelih našel nekaj 1 A So to dovršeni akvareli neko* vlačilcev s črnimi visokimi a niki, pestri tržni prizor z o kami, z ženskami, ki si P° škafe z vodo, in posebno še ^Z.a, ši listi z značilnimi poslopji KffZjf v katerih je Mazzolenijevo sl,lca najbolj sproščeno. MILKO BAMB,C ta «t io Ji! k M tl, to a £ 1970 SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Danes Jugoslavija-Italija v prvem kolu SP v L jubl jani Otvoritvene slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik Tito Ljubljana bo danes, 16. maja, do Pnhodnje nedelje, 24. maja, prizo-f~ce finalnega dela 6. svetovnega košarkarskega prvenstva. Vse je že Popravljeno za to veliko športno r*nifestacijo, ki je zbudila nepri-^ ovano pozornost po vsem svetu, t. Ljubljani bodo namreč sledili 'Okmam najboljši trenerji, igralci in casnikarji iz vsega sveta. .Kot je znano, so si priborile pra-do nastopa v finalnem delu tekmovanja naslednje reprezentanci- ZDA, ČSSR, Brazilija, Italija, jj. ® Urugvaj. Jugoslavija kot orga-tezator prvenstva prišteli avtoma "eno v finalni del. Vse je torej potekalo po predavanjih. Vsekakor pa so predtek-''tevalna srečanja pokazala nekaj DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 16. maja 1970 ODBOJKA Moška D liga 21.00 v Gradišču forriana — Kras # * # 20.00 v Trstu, stadion «1. maj« »or B — Aurora * * * Mladinske igre (deklice) 16 3o v Trstu, Istrska ulica pENC0 - Bor * * # 18.30 v Trstu, Istrska ulica °MA b - Bor • # « Moška promocijska liga 18.00 v Gorici, Kora Mladost — UGG ATLETIKA J^želno prvenstvo v 8-boju 15.00 V Gorici deluje Bor JUTRI Nedelja, 17. maja 1970' KOŠARKA M- divisione« ^•00 v Trstu, Ul. deli a Valle “or — Tricolore ODBOJKA 5$» r liga 10.00 v Vidmu BAV - Oljmpia # * # 16-30 v Trstu, stadion «1. maj» °r B — Libertas Turjak * « • fenska C liga 6.00 v št. Petru ob Soči v'#rridoni - Bor B * # * Mladinske igre (deklice) ftii« v Trstu, Istrska ulica uMa A - Bor ATLETIKA jjjefelne mladinske igre c 'b® v Trstu, stadion Grezar “deluje «Slnvenska mladina« h. * * * i^žclno prvenstvo v 8-boju ?'60 v Gorici ““deluje Bor # # # .“kal mesta Pordenone 00 v Pordenonu ““deluje Bor KOLESARSTVO ?• Bokul Lonjerja jj'60 v Lonjerju (start) Ur8anizira l.onjer tehničnih novosti. Prvič: tudi ekipe, ki še pred kratkim niso sodile med «velikanke», so močno napredovale. In tu mislimo predvsem na Južno Korejo, Kubo in Panamo. Te reprezentance se niso uvrstile v finalni del prvenstva le za las. Precej smole so imeli predvsem Kubanci, ki so klonili slovitim Čeho-slovakom le za dve bori piki. Prijetno so presenetili predstavniki Južne Koreje. Ta ekipa, ki ima edino hibo, da je prenizka, je spravila v težave Brazilce in Italijane. Azijci so pokazali izredno borbeno obrambo, hitrost, sproščenost. Poleg tega je v tem moštvu nastopil eden najboljših igralcev prvenstva sploh, to je Dong Pa, ki je dal Brazilcem 40 pik. Drugič: zasledili smo še vedno razliko med ameriško in evropsko šolo. «Ameriške reprezentance« (ZDA, Kuba, Kanada in tudi Južna Koreja) igrajo moderno košarko: v o-brambi «pressing» po vsem igrišču, v napadu enostavne kombinacije z igrami dvojic ali trojic. Po vsakem prestrezanju odbite žoge, iščejo takojšnjo možnost protinapada, ki se odvija s tremi igralci. Presenetila pa je stalna agresivnost v obrambi. Evropsko šolo poznamo. SZ, ČSSR in Italija odvijajo premišljeno igro. Branijo v coni ali mož-moža. Napadajo z izpiljenimi kombinacijami. ob 18.00 Brazilija — Italija ob 20.30 ZDA — Urugvaj b. 1. SP NA TV DANES Italijanska TV 22.40 na 2. sporedu ITALIJA — JUGOSLAVIJA (izvleček) Jugoslovanska TV 17.30 otvoritev 18.00 in 18.50 JUGOSLAVIJA — ITALIJA ob 21.20 BRAZILIJA — SZ Južnoameriške ekipe imajo svoje posebne značilnosti: kombinirajo nekako severnoameriško šolo s prirojeno agresivnostjo in zato ni čudno, da so mojstri prav v protinapadu (glčj' Brazilijo), kjer pride na dan njihova fantazija. Splošno mnenje je, da bo bitka za končno prvo mesto stvar treh reprezentanc: SZ, Jugoslavije in ZDA. Sovjeti so slabo začeli predtekmovalni del prvenstva. S težavo so odpravili predstavnike Urugvaja. Nato pa, ko je njihov «stroj začel mleti«, so Paulauskas in drugi pokazali kaj znajo. Sovjeti resno mislijo na osvojitev prvega mesta in tudi sam trener jugoslovanske reprezentance Ranko Žeravica se u-pravičeno boji Sovjetov: »če bodo proti nam zaigrali, tako kot znajo bo za nas res trda borba«. Jugoslavija je favorit tega prvenstva, in to iz naslednjih razlogov: 1 ker razpolaga z res močno reprezentanco; 2. ker igra zelo učinkovito in moderno košarko; 3. ker bo nastopila pred domačim občinstvom. ZDA niso poslale svoje najboljše reprezentance. Kljub temu pa je tudi ta ekipa vojakov (plus Williams in Isaac) zadovoljivo presenetila in bo trd oreh tako za Jugoslovane kot Sovjete. Končna lestvica naj bi bila torej naslednja: 1. Jugoslavija, 2. SZ, 3. ZDA, 4. Brazilija, 5. Češkoslovaška, 6. Italija, 7. Urugvaj. Današnji in jutrišnji spored pa bo naslednji: Danes, sobota, 16. maja ob 15.00 ZDA - ČSSR ob 17.00 otvoritvena slovesnost ob 18.00 Jugoslavija — Italija ob 20.30 Brazilija —■ SZ Jutri, nedelja, 17. maja ob 15.00 SZ - ČSSR V prvenstvu «1. divisione« Popolna ekipa Bora proti Tricolore V zadnjih dveh kolih je Borova ekipa, ki nastopa v prvenstvu «pri-ma divisione« prikazala lepo in zadovoljivo igro. Naši predstavniki so torej končno prišli v formo po skoraj katastrofalnem začetku prvenstva, ko so poleg «zbiranja» porazov igrali dokaj slabo in nepovezano. Jutri bo na sporedu tekma Bor -Tricolore in ni izključeno da bodo borovci ponovno zmagali, pa čeprav sodi nasprotnik med boljše peterke tega prvenstva. «Plavi» so se za to srečanje skrbno pripravili in jutri bodo končno nastopili s popolno postavo. Zadnjič sta namreč manjkala dva standardna igralca, in sicer Čermelj ter Martin Kralj. Bor bo torej jutri nastopil z naslednjo postavo: Sergij Tavčar, Edi Čermelj, Martin Kralj, Stojan Hrvatič, Danijel Zavadlal, Valter Hrvatič, Renato Štokelj, Mladen Šare, Sandi Pertot, Mladen Škerlj, Marijan Nadlišek, Pavel Barazzutti. Tekma Bor - Tricolore bo jutri, ob 8. uri v telovadnici v Ul. della Valle. * # * Tržaška federacija je poslala sporočilo, v katerem pravi, da so tekmo Servolana Bor, ki so jo odigrali 3. t.m., razveljavili. Tedaj je namreč zapisnikar pri štetju točk napravil napako. Tekmo bodo ponovili v sredo, 20. maja ob 20.30 v Skednju. I. b. ga komiteja prišlo do drugega presenečenja. S 35 glasovi za in 28 proti so odobrili resolucijo, ki so jo predložile nekatere afriške države in izključili iz CIO olimpijski komite Južne Afrike. Izločitev J. Afrike so zahtevali Rusi že 1959. leta. Do sedaj pa je kljub prepovedi, da bo nastopila ha zadnjih olimpijskih igrah, je CIO vseeno priznaval južnoafriški olimpijski komite. V tem so afriške države videle nedoslednost in zahtevale popolno izključitev. Danes je do tega res prišlo. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA skličuj danes, v soboto, 16. maja 1970 REDNI OBČNI ZBOR v Prosvetnem domu v Bazovici. Dnevni red: 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. Slučajnosti. Začetek občnega zbora ob 20.30. Vabljeni vsi člani, vaščani in simpatizerji. BOKS MADRID, 15. — Jose Manuel Ibar »Urtadn«, evropski prvak težke boksarske kategorije, je danes osvojil še eno_ zmago s k. o. Premagal je namreč v treh krogih Američana Charlesa Harrisa. BRUSELJ, 15. — Nizozemec Tom Okker in Južnoafričan Bob Hewitt sta se uvrstila v polfinale teniškega prvenstva Belgije. Premagala sta Riessena oz. Santano. “H"".................................................................m 'JMLMM4- ggjgjg; ” Naporna vožnja in lepe nagrade Jutri bo v Lonjerju že tradicio-1 nimanjem, saj bi fant lahko dosegel nalna kolesarska dirka za veterane,* 1 res dober rezultat, če upoštevamo ODBOJKA MOŠKA D LIGA Odločilni srečanji za Bor B V košarkarskem turnirju mladinskih iger so danes v Škednju zabeležili naslednje izide: Polet — Don Bosco C 2:0 b. b. Bor — Servolana 26:Ž3. Na zasedanju, v...Amsterdamu CIO izključil Južno Afriko AMSTERDAM, 15. — Danes je na zasedanju mednarodnega olimpijske- 1. - pni 1 ~— 1 2 drugi 1 X 1 2. — pni 1 1 drugi X 2 3. - pni I 1 drugi 1 2 4. - prvi I drugi X 5. - prvi X X drugi 2 1 6. — prvi 1 r - drugi X m. j J- JtaA* Arezzo - Monza X 1 Atalanta - Piša 1 Catanzaro - Perugia X 1 Foggia - Mantova 1 X Livorno - Piacenza 1 X Reggiana - Taranto 1 Rcggina • Como 1 Ternana - Cesena 1 X Varese - tatania 1 Treviglicse - Alessandria X Venezia - Sottomarina 1 X Internapoli - Salernitana 1 ki jo že četrtič prirejajo lonjer-ski športniki. Dirke za «četrti pokal Lonjerja« se bo letos udeležilo preko petdeset vozačev iz Trsta, Gorice, Padove in drugih bližjih mest. Prijave predstavljajo rekordno številko, saj jih je doslej tekmovalo največ štirideset. Vse udeležence dirke čakajo lepe nagrade, tako razni pokali in medalje kot tudi praktična darila. Proga bo letos nekoliko daljša, predvsem pa težja. Napornemu klancu iz Boljunca do Lonjerja se je namreč pridružil še vzpon iz Sesljana mimo Mavhinj, kar bi moralo precej razredčiti vrste favoritov za prvo mesto. Tako na Ključu, kot pri Šempolaju, na vrhovih klancev, so postavljeni gorski cilji, kar priča o težavnosti poti. Precej pa bo tudi letečih ciljev, kar bo še bolj razgibalo dirko, na kateri so lani tekmovalci dosegli kar precejšnjo poprečno hitrost, 35 km n, u. To pa vsekakor ni malo, če upoštevamo, da ima najmlajši udeleženec preko 40 let. Potek proge bo naslednji: Lonjer - Ključ (kjer bo leteči start) - Bazovica - Padriče - Opčine - Prosek -Križ - Nabrežina - Sesljan - Mavhi-nje - Prečnik - Gabrovec - Prosek - državna cesta 202 - Ul. Brigata Casale - naselje Sv. Sergija - Domjo - Dolina (mimo županstva) - Bolju-nec - Ključ - Lonjer. Celotna proga bo merila okrog 75 km. Start bo ob 14. uri, na cilj pa bi morali kolesarji privoziti približno ob 16.15 Radi MM Danes in jutri nastop borovcev Večja skupina naših atletov bo danes in jutri nastopila na treh tekmovanjih. V Trstu bo jutri zjutraj pokrajinski del mladinskih i-ger. Letos se jih bo prvič udeležila tudi ekipa »Slovenska mladina«. Sestavlja jo 15 fantov in je torej ena najštevilnejših, od kar se slovenska atletika udeležuje uradnih tekmovanj. Upajmo, da bo čim več teh mladih atletov tudi nadaljevalo z atletskim udejstvovanjem, da bi tako prebrodili dolgoletno krizo, v kateri se nahaja ta panoga med zamejskimi Slovenci. V Gorici bo naš najboljši mladinec Fabij Ruzzier nastopil na deželnem prvenstvu v osmeroboju. Njegov nastop pričakujemo z /a- njegove dosedanje odlične letošnje dosežke. Druga dva borovca bosta nastopila v Pordenonu. Dušan Švab bo tekel na progi 400 m z ovirami, Peter Zupan pa bo nastopil v metih. Oba bosta skušala popraviti svoje osebne rekorde, kar pa bo precej težko, saj še nista v svoji najboljši formi. Z. P. Drevi in jutri čakata odbojkarje druge borove šesterice kar dva nastopa. Zvečer bodo odigrali zaostalo srečanje proti Aurori iz Remanzac-ca, drugo pa v nedeljo zjutraj proti Turriacu. Tekmo proti Aurori bi morali odigrati že v sredo, toda Furlani so zadnji trenutek zaprosili za ponovno preložitev. Upamo, da se ne bo spet kje kaj zataknilo in bodo plavi le odigrali to tekmo. Potem ko so borovci zaključili letošnjo mladinsko prvenstvo, saj so v Firencah izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, se morajo sedaj posvetiti še nastopom, ki jih čakajo v D ligi. Priboriti si morajo še nadaljnji obstanek v tej ligi. Za naše fante je to trenutno glavni in obenem dosegljivi cilj. Nedvomno je, da bi bilo večje presenečenje če bi se morali posloviti od lige D, kot če bi še naprej nastopali. Vsekakor pa bodo morali zaigrati skrbno in zanesljivo in ne smejo popustiti v odločilnih trenutkih, kot v nekaterih preteklih spopadih, ki so poraženi zapuščali igrišče, čeprav je vse kazalo, da imajo že zmago v rokah. Drevi jih čaka nekoliko lažja naloga proti Aurori, ki je trenutno bolj na sredini lestvice kot jutrišnji nasprotnik Turriaco, ki se resno poteguje za tretje mesto na končni razpredelnici. Največji uspeh bi bil, če bi plavi o-svojMi na teh dveh nastopih ves možen izkupiček, kar bi bilo resnično razveseljivo dejstvo, toda ~e smo bolj skromni, bi bili kar dovolj dve točki. G. F. Drevi v Gradiški Torriana-Kras V okviru 15. kola moške odbojkarske D lige se bosta drevi srečali v Gradiški šesterki domače Tomane in Krasa iz zgoniške občine. Ta spopad pričakujejo v Kra-sovem taboru z velikrm zanimanjem, saj so vsi radovedni, kako bo mo iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHinin S SINOČNJEGA SESTANKA NA POBUDO ODBORA SŠI Slovenski nogomet ■M Tj “■ n-MCSlftVjiii, • ■--"'•'V - potrebuje podporo ODBOJKA Dom podlegel Goriziani Ekipa UGG je v zadnjih tednih zelo napredovala in je tako presenetila domovce v tekmi, ki so jo odigrali v tem tednu. Dom je tokrat nastopil z dvema novima igralcema (Aldom Ruplom in Jurijem Tomšičem), ki sta se v tem srečanju kar dobro izkazala, čeprav že več časa nista stopila ob odbojkarsko mrežo. DOM - UGG 0:3 (11:15, 7:15, 12:15) DOM: Komel, Pahor, Rupel, So-sou, Tomažinčič, Tomšič, Battaino, Krapic. UGG: Bresigar, Corgnel, Mascoli, De Lorenzi, Leotta, Pitossi. Šesterica UGG se je že v prvem setu izkazala in slovensko moštvo se je moralo močno potruditi, da je prišlo do enajstih točk. Zelo se je izkazal Sosou, ki je priboril svojemu moštvu precej točk. Toda Dom se je hitre zmage nasprotnika u-strašil in v drugem delu srečanja igral zelo slabo. Člani Ginnastice so namreč povedli kar z 10:0. V slovenski ekipi ni bilo videti uigranosti, precej žog je bilo zapravljenih brez potrebe. Vse to pa je seveda na moštvo delovalo neprijetno. Dom nikakor ni hotel srečanja zgubiti s čistim 3:0 in so se igralci v tretjem setu zelo potrudili, da bi prišli do vsaj delne zmage. In res je manjkalo le malo, da niso v tem uspeli. Večino seta so namreč vodili, le proti koncu so se nekoliko zmedli in to je bilo usodno. Po tem porazu se je upanje Doma, da bi osvojil boljše mesto na lestvici, precej zmanjšalo. Za Mladost-. jo namreč zaostaja za kar osem I točk. P. R. luiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiimiiiiimiuiimimiitimiiiiiiiiiimiiiiiiiiinnmiiiiiiiiiiirnuiitHiniiN V ŽENSKI ODBOJKARSKI C LIGI Dve dragoceni točki za Bor štvo reagiralo na poraz proti Ace-gatu. V prid Tomani govori tradicija, saj so odbojkarji iz Gradiške zadali lani Krasu dva pekoča poraza. Tomana je trenutno v dobri formi in je v prejšnjem kolu odpravila na domačem igrišču nič manj kot trdoživo šesterko Aurore. Kras ne bo smel torej popuščati in predstavniki zgoniške občrne Po do morali zaigrali na višku svojih moči, ker bi bil vsak spodrsljaj lahko odločilne važnosti. Tekma Tor-riana - Kras bo drevi v Gradiški v palači Coassini s pričetkom od 21. uri. Ostala dva slovenska predstavnika te lige ne bosta imela v tem kolu prav lahkega dela. Goriška O-limpija bo gostovala jutri v Vidmu, kjer se bo spoprijela s šesterko PAV. Vtdemčani so sicer že zdavnaj opustili vse ambicije, na domačih tleh pa so še zmeraj nevaren nasprotnik. Druga šesterka tržaškega Bora se nahaja v dokaj slabih vodah in mora zmagati na vseh domačih tekmah, če se hoče rešiti izpada iz promocijske lige. Jutri bodo morali »plavi« obračunati z Libertasom iz Turjaka, ki zaseda trenutno tretje mesto na lestvici. Turjačani so posamezno dobri igralci, vendar pa so zaradi nezadostnih treningov ranljivi kot celota. Zato bo moral Bor pokazati predvsem skupno igro in edinole s tem orožjem lahko računa na celotni izkupiček. Na sinočnjem sestanku v Trstu, do katerega je prišlo na pobudo odbora SŠI, so se sestali predstavniki večine slovenskih zamejskih športnih društev s Tržaškega, ki se ukvarjajo z nogometom. Na sestanku so pretresli stanje slovenskega nogometa v zamejstvu in so imenovali odbor, ki bo v bodoče koordiniral in usmerjal delovanje te panoge pri nas. Odbor je sklenil napraviti tudi vrsto korakov, s pomočjo katerih bi ustvarili boljše pogoje za zdrav in pravilneje u-smerjen razvoj te panoge. Med razgovorom so prisotni nakazali vrsto problemov in vprašanj, ki so zelo pereča. Med najnujnejša sodi pomanjkanje trenerskega kadra, zlasti za mladinske ekipe. Prav tako so težave tudi z igrišči, razen tega pa so prisotni nakazali tudi potrebo po strokovnem izpopolnjevanju vodilnih organov. Sestanek je bil izčrpen ter koristen in — kolikor bodo sprejete obveze vsaj delno uresničene — lahko rečemo, da predstavlja precejšen mejnik v odnosih med našimi nogometnimi organizacijami. Ob napredovanju Primorja jutri slavje na Proseku Proseško Primorje bo svojo letošnjo tako uspešno sezono zaključilo s slovenskim derbijem, ki bo ob 16. uri v Nabrežini. Na Proseku bo verjetno jutri popoldne ostalo doma bolj malo vaščanov. Vsi bi si pač radi ogledali zaključno tekmo prvenstva, iz katerega izhaja Primorje kot član 2,- amaterske nogometne lige. Razumljivo je, da nameravajo na Proseku ta res pomemben športni, dogodek primemo proslaviti. Po tekmi bo v domači vasi veliko slavje z gedbo in priložnostnimi govori. Prosečani bodo proslavili zaključek prvenstva, ki jim je prineslo res mnogo zadoščenja, v domači Društveni gostilni. # # # Po treh mesecih bodo jutri zopet »odorli« nogometno igrišče Gaje na Padričah in sicer s tekmo, v kateri bosta ob 16. uri nastopila Primorec in Portuale. Igrišče so težke zimske vremenske razmere precej poškodovale in tako dolgo časa niso pustili na njem nobene tekme 3. amaterske lige. Jutri pa bo lahko zopet nastopilo na njem tudi tretjeligaško moštvo Primorca, pa čeprav v zadnjem kolu. » • • V dolinski občini se še vedno ni poleglo negodovanje zaradi načina, kako je izpade) letos Breg iz 2. amaterske lige Pri vsej stvari v resnici ni bilo nobene nepravilnosti. Nogometna zveza je za vso stvar zakrivila le toliko, da ni prizadetih ekip obvestila o načinu izpadanja že ob začetku prvenstva, ampak je brez obvestila uveljavila ukrep, ki je bil objavljen že lani, ko Breg še ni nastopal v 2. amaterski ligi. Bor B — AGI B 3:1 (15:9, 16:4, 9:15, 15:11) Bor B: Ozbič, Kodrič, Švagelj, Bolčina, Pahor, Kalan, Čandek, Švab AGI B: Lo Presti, S. in M. Pelle-grini, Louisini, Sfiligoi, Zotti. V ženski C ligi je v četrtek v zaostalem srečanju prišlo do velikega presenečenja: borovke so premagale AGI B, ki je bil favorit v tej tekmi. »Plave« so zmagale predvsem s svojo hitro igro: na drugo stran mreže so pošiljale že prvo in drugo žogo, kar je Goričanke zmedlo. Tudi tokrat ima mnogo zaslug^# zmag«* Boičinova, ki se je odlikovala s svojo igro zlasti v obrambi. Tržačanke so takoj v prvem nizu povedle s 5:0 in AGI B tega zaostanka ni več uspelo zmanjšati. V drugem delu tekme je Bor B vodil s 7:3, Goričanke so izenačile in prišle celo do set žoge. Te pa niso izkoristile ampak je Bor B zopet izenačil ter nato z minimalno razliko osvojil set Tudi v tretjem nizu je tržaška ekipa že krepko vodila, ko je nepričakovano popustila, nasprotnice so to izkoristile in so prve prišle do petnajstice. Obe ekipi sta nato v četrtem setu igrali zelo živčno. Bor B pa je z enostavno igro zopet povedel in zmagal. S tem uspehom so »plave« osvojile še dve točki, s katerima so si nekoliko izboljšale svoj položaj na lestvici. V zadnji tekmi prvenstva se bodo jutri pomerile še s Corridonijem in če bodb zmagale bodo imele obstanek v ligi zagotovljen. INKA sterko zelo obetajoče in sposobne igralke, ki bodo z vestnim treningom in požrtvovalnostjo pripravile sebi, svojemu tehničnemu vodstvu in svojemu društvu še mnogo zadoščenja. NOGOMET Triestina bo 20. maja odigrala na stadionu »Grezar« nočno tekmo proti angleški ekipi «West Brom-vvich Albion«. Tekma bo prijateljska. Odbojka v okvira mladinskih iger Najmlajše borovke danes prvič na igrišču Danes popoldne bodo doživele svoj »odbojkarski« krst najmla.jše Borove odbojkarice in sicer ekipa, ki bo nastopila na mladinskih igrah. Igralke, ki sestavljajo to ekipo, so še zelo mlade, vse so še rtižje-šolke, vendar pa so izredno predane tej panogi, čeprav trenirajo šele nekaj mesecev. Lahko pa rečemo že danes, da sestavljajo to še- SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST, obvešča, da se plezalni tečaj prične v nedeljo, 17. maja. Tečaj, ki se bo ločil v praktični del (osnove plezanja v Glinščici) in teoretični del (diskusije, projekcije filmov, diapozitivov in ogled knjig) bo vodil načelnik odseka ar. Mario Gec. Upoštevajoč zanimanje u-deležencev tečaja, bo trajal primerno število ntuelj tali praznikov). Zbirališče v Glinščici ob mlinu, 100 m dalje od koče Pre-muda (ob žlebu) ob 0. uri. Listale podatke bodo zainteresirani zasledili v dnevnem tisku. Potovalni urad AURORA sporoča, da so vstopnice za tekmo Italija - Jugoslavija za svetovno košarkarsko prvenstvo, ki bo danes v Ljubljani, razprodane. Prav tako so razprodane vstopnice za tekmo Brazilija - Sovjetska zveza. Športno društvo Polet obvešča, da je za današnji izlet v Ljubljano na košarkarsko tekmo Italija - Jugoslavija na razpolago še 7 mest. Kdor želi, se lahko vpiše do 11. ure v trgovini čevljev Malalan, Proseška Ul. 18, Opčine. V°JNI HOMAN SLOVENSKEGA NAHODA Ilustrira dr. R. Hlavaljr Judenburg Celo Davtovič, ki Je imel solzne oči, se ni mogel ubra-vtlsa, da je tega brkača že nekje srečal. Videla sta nek-. 'Jega sojetnika pri honvedskem bataljonu na Krasu, As ta-L Id Je zdaj že držal puško v rokah, v njej pa kroglo, ki ® bo čez nekaj trenutkov prevrtala telo. Toda to še ni 1 dovolj — tudi stotnika v belih rokavicah, stoječega poleg tafta, sta že nekje srečala. Kje...? Ali ni to tisti Madžar, 1 Lukesich s Krasa? Davtoviču se Je še huje zameglilo ti očmi, štefaniča pa Je prešinil srdit ponos in mu zravnal in hrbet. prvega so poklicali najmlajšega, Bosanca Davtoviča. Pre 1 je pokleknil, ga je premagalo čustvo ln z zvezanimi ro-M je zaprosil podpolkovnika Metnitza: “Alj moram res tako mlad umreti? Zakaj me ubijate?« Podpolkovnik Metnitz Je bil človek in se je zato opogu-ter odgovoril: “Jaz ne morem nič storiti. Tvoje življenje ni v mojih Glas človeka Je bil m obsojenca kakor balzam, Davtovifi je skoraj brezčutno sklonil s črno ruto zavezano glavo, potem mu je salva prevrtala možgane in srce. Njegova mlada kri je brizgnila daleč naokoli in oškropila bele rokavice rablja Lukesicha. Drugi Je šel v smrt Štefanič. «Tukaj!» je odgovoril z jasnim in močnim glasom, ko je avditor zaklical njegovo ime. ((Odgovorite hier!» se Je zadrl avditor bolj iznenaden kakor pa jezen. Lahkih korakov in vedrega, nespremenjenega obraza je stopil Štefanič na morišče. Salva, ki je tudi njemu končala življenje, je bila že za spoznanje bolj raskava kakor prva, vendar je Štefaniča takoj stresel smrtni krč. Tretji je prišel na vrsto Možina. Njegove oči so se zadnjikrat dvignile proti modremu nebu; nato je vrgel cigareto na tla, možato prestopil že mrtva tovariša In zaklical avditorju z zapovedujočim glasom: «Ni treba čitat smrtne obsodbe! Saj vem, da me 6aka.» Ko so mu zavezali oči in je že klečal, Je dvignil zvezani roki ln z močnim glasom zavpil: «Moja kri bo rodila stoteren sad!» Salva, ki je ubila njegovo življenje, se ni več utrgala kakor en sam tresk, pač pa so trije streli že čisto slišno zaostali. Navzlic temu je Možinovo telo padlo poleg tovarišev ln negibno obležalo na okrvavljenih tleh. Zadnji Je bil korporal Hafner na vrsti. 2e tedaj, ko so poklicali pred puške Možino, se je Hafner obrnil h kuratu, rekoč: «Preden padem, bi še rad kadil.« Kurat mu je dal cigaro ln jo prižgal; gost modrikast dim mu je puhnil iz ust in mu ovil belo, ranjeno glavo. Kadil Je mimo in hlastno, dokler ga niso poklicali. ((Tukaj!« Avditor in Lukesich sta pozabila na službeni predpis. Hafner je vrgel cigaro na tla ln s prezirljivim obrazom »topil na morišče: «Rad umrem, ker vem, da bo moja kri tekla za pravično stvar.« Ko so mu hoteli zavezati oči, Je obvezo strgal z oči in morali so mu jo s siio privezati nazaj. Ko je pokleknil, se je obrnil proti snaršbataljonu in zaklical z dvignjenimi rokami: «Srečno fantje, dobro se držite!« Klečeč na zemlji je vzkliknil proti strelcem: «Vi pa dobro streljajte...« Salva, ki Je nato bruhnila, ni bila podobna saivi, slišal se je skoraj posamezen strel, živci so odpovedali celo tistim trem eksekutorjem, ki so dotlej brezhibno streljali. Vse se je zganilo. Hafner Je padel, toda mrtev ni bdi; njegov ukrivljena hrbet se je še zvijal in zvezane roke so rile v rušo. Soldati so gledali v stran, celo tisti, ki so dotlej sledili vsakemu gibu in vsakemu znamenju obsojencev in ekseku-torjev, so se pričeli daviti. ((Milostni strel!« je zavpil Lukesich s prestrašenim glasom. Puške so se nagnile in znova zaropotale proti truplu, ki se je krčevito otepavalo po tleh. Toda tudi milostni streli Hafnerja niso ubili. Med moštvom je grozeče zašumelo, za vrstami soldatov pa so se oglašali civilisti: ((Svinjarija, kaj pa delate, rablji.«!» Ozračje Je postajalo gostejše in začutila se Je neka napetost. Postave eksekutorjev, ki so se sukale na tesnem morišču, so se hitreje premikale. Tedaj je nadporočnik Franck, Lukesichev pomočnik, skočil proti še vedno premetavajočemu se Hafnerju in mu s samokresom končal življenje. «Banda, kako ste streljali!« je siknil stotnik Lukesich v ploton, Toda ko je zagledal šest prepadenih obrazov, med njimi pa troje naravnost mrtvaško bledih, se je ustrašil in zbegan požrl, kar je še imel na jeziku. Varuhi ustreljencev, ki so ostali pri njih do noči, pa se niso mogli načuditi, kako je ploton streljal: salve, ki so skozi trupla obsojencev udar- jala v pokopališčnl zid, niso bile nikjer polnoštevilne. Podoba je bila, kakor bi nekateri streljali mimo cilja... Tiho so se vračali Janezi od velikega, krvavega darovanja za judenburškim pokopališčem; žarka grenkoba, ki se je s salvami nakapala v njihova srca, je še skelela, toda kaj kmalu se je začela pod grenko skorjo oživljati prej otrpla zavest. Kmalu se je dvignila iz nje rahla kljubovalnost, čustva posameznikov so se začela zlivati v eno samo veliko, živo stvar, sredi katere so se žalostni obrazi pričeli svetliti in so se klavrne postave zravnale... Obrazi, ki so še malo prej srdito ali pa obupano zrli na Madžare in druge čete, ki so jih obkovljevaie od blizu ali od daleč, so jih zdaj pričeli gledati pomilovalno ah prezirljivo. Kri, ki je pravkar tekla pred njihovimi očmi, je tekla za vse prestano trpljenje, za vse te-zave, ki jih še čakajo; tekla je za domačo deželo, ki diha zdaj pod ravno tako jasnim, sončnim nebom, pod kakršnim ležijo štiri negibna trupla, tekla Je za vso to nad njimi raz grajeno lepoto, da bi se približala zemlji, da bi ostala pri njih... «Pojte, prepevajte!« Je zavpil neki častnik. Toda molk ki je zadušil njegov blazni, nečloveški krik, je bil tako gro zotein, da se Je zločinec nehote obrnil tja, od koder je prišel. Tiho in z obrazom, kot bi bil sam član mrtvaškega plo-tona, je nadporočnik Vesevk stopal v družbi ostalih častnikov; poleg njega je na eni strani korakal njegov tovariš Kobe, na drugi pa Domin. Komanda je tudi nje z drugimi slovenskimi oficirji vred tirala na morišče, da se prepričajo kakšna usoda čaka puntarje in revolucionarje. Kobe in Dch min sta še niže sklanjala glavi kakor pa tovariš Vesevk. Nenadoma Je Vesevk spregovoril s tihim, pobitim glasom: ((Tovariša, mene je skoraj sram...« Umolknil je, kakor bi pričakoval vprašanja, zakaj ga je sram; toda ne od leve In ne od desne ni bilo nobenega glasu. Zato je Vesevk po kratkem odmoru nadaljeval: (Nadaljevanje sledi J JVA 9. MEDNARODNEM SEJMU cALPE ADRIA» V LJUBLJANI Močna udeležba gospodarskih organizacij iz dežele Furlanije-Julijske krajine Trgovinska zbornica za Štajersko iz Gradca letos prvič prisotna na sejmu - Vsega nad 250 razstavljavcev miranega plotna za kamione in ladje, dalje lepilne trakove za najrazličnejšo uporabo, stenski tapetniški papir in strojčke za polaganje trakov, posebne lepilne papirne oblake za tiskarstvo, itd. Med obhodom paviljonov smo opazili še vrdke Contex, Italcommerce, Silio Tamaro, S.I.R.E., Trans - Trieste, Uni-versal, Metalmineraria, Univer-salmacchine, E. Vatta, P. Petrucco, Cointra, Nigra, Intermares, CIME, Ciex, Omnia Commerce, Euroscam-bi in P. Melingo, vse iz Trsta, dalje tvrdke J. Kerševani, J. Lutman, CO-FI-TE, C.ORIMPEZ iz Gorice, družbo Atlas iz Pradamana, Agri-mec iz Ville Vicentine, itd.. Tudi iz notranjosti Italije se je letos prijavilo več proizvajalcev, predvsem z Na letošnjem 9. mednarodnem sejmu «Alpe Adria« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nastopa okoli 250 podjetij iz 12 držav ; največ jih je iz Jugoslavije, nato iz ItaMje, Avstrije in iz nekaterih drugih držav. Kakor smo omenil v včerajšnji številki, se tega sejma letos drugič uradno udeležuje dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je na njem pripravila skupen izbor domačih izdelkov in proizvodov, poleg te uradne razstave pa naj omenimo kolektivno razstavo videmske trgovinske zbornice in številne posamezne razstavljavce. Avstrijska trgovinska zbornica za Štajersko iz Gradca je letos prvič uradno prisotna na prireditvi. Vzporedno s sejemsko prireditvijo je za letos sklenjen sejemski sporazum med slovensko in hrvatško gospodarsko zbornico na eni in graško, celovško, innsbruško, tržaško, goriško in videmsko trgovinsko zbornico na drugi strani. Za italijansko stran je letos določen sejemski kontingent v višini 1.800 milijonov lir v vsako smer, za avstrijsko stran pa 20 milijonov šilingov v vsako smer. Poleg tega so pristojne gospodarske oblasti dodelile tudi sejemsko devizno kvoto, ki jo bodo uporabili za odkup nekaterih eksponentov s področja široke potrošnje. Kar zadeva udeležbo naše dežele na sejmu, pa velja omeniti, da je ta udeležba letos tako po številu prisotnih podjetij in gospodarskih organizacij kot po obsežnosti prikazanih pridobitnih področij zelo pomembna. Tvrdka Avto Šport iz Trsta razstavlja preproge, prevleke za avtomobilske sedeže, amortizerje, prtljažnike ter rezervne dele za osebna vozila, tvrdka Brandim-port, prav tako iz Trsta, razne kmetijske pridelke, krmo, jajca, itd. Kmetijska zadruga predvsem male obdelovalne stroje in traktor,je, tvrdka Darwil zlatenino, ure, Založništvo tržaškega tiska izbor gu- RAZGIBANA NOČ V PARIZU IN GRENOBLU V pariški četrti Poissy požar uničil veletrgovino Neznanci so v Grenoblu postavili bombo pred podjetje za plinske in električne napeljave industrijskega področja: tako družba I.V.A.R. iz Verone, Calestani iz Milana, in nekatere druge firme, poleg tega pa je več pomembnih industrij iz vse Italije prisotnih na sejmu prek svojih zastopnikov bodisi s tostran kakor tudi z onstran meje. V deželnem standu prevladujejo izdelki domače obrti. Veliko zanimanje zbujajo zlasti mozaiki iz Spi-limberga ter nekateri razstavljeni izdelki iz bakra, jekla in drugih kovin; obiskovalci se zanimajo tudi za športne naprave, razne okrasne predmete in podobno. Marsikdo se tudi zanima za turistične zanimivosti Furlanije - Julijske krajine in za razne prireditve s tega področja. Generalni direktor Gospodarskega razstavišča Karel Kušar izroča odborniku Dulclju kolajno in diplomo v priznanje za njegova prizadevanja za vsestransko zbližanje treh sosednih dežel Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske krajine ■■imunim........um...................................................................................mtimmimmmm...m OBISK JUGOSLOVANSKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA LJUBKIM Poudarjene v Parizu stične točke politike Jugoslavije in Francije Pomemben sporazum med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo za povezavo električnih energetskih sistemov BEOGRAD, 15. — Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Nikola Ljubičih je odpotoval danes s člani jugoslovanske vojaške delegacije na obisk nekaterim vojaškim enotam v notranjo stl Francije. Sinoči je francoski državni minister za narodno obrambo Michel Detorfe priredil večerjo v čast jugoslovanske delegacije. Med večerjo sta ministra poudarila tradicionalno prijateljstvo narodov Jugoslavije in Francije In njihovih oborože- PARIZ, 15. — Po približno enem tednu relativnega miru je prišlo v Franciji do ponovnega atentata. Preteklo noč je v Grenoblu eksplodirala bomba pred ustanovo, ki skrbi za električne in plinske napeljave, in povzročila ogromno škod. Vsa stekla so na stvabi popokala, poškodovanih pa je bilo tudi mnogo avtov, ki so bili parkirani v bližini. To je že deseti bombni atentat, ki so ga neznanci izvedli v Grenoblu v maju, in to kljub strogemu nadzorovanju policije. Tudi po zadnjem atentatu je policija takoj nastopila in odpeljala vse ljudi, ki so bili v bližnjih ulicah na policijsko postajo, vendar ni iztaknila krivcev. Kakor smo omenili, je to deseti primer bombnega atentata. Samo v zadnjih 36. urah je policija zabeležila še šest primerov: v Chate-nay-Malabryju so neznanci odvrgli bombo proti finančnemu uradu: precejšnja količina eksploziva je povzročila veliko škode na neki javni stavbi v Tolonu, v Parizu so s kamni razbili izložbe »Printepsa*, v Nantesu je izbruhnil požar v neki ki-no-dvorani, neeksplodirano bombo je policija odkrila pred stanovanjem nekega »gaullističnega* poslanca v Orangeu, v Villefranche-sur-Saone je ogenj skoraj uničil dve bencinski črpalki. Običajno taki atentati povzročajo samo veliko škode, na srečo pa do sedaj samo dve žrtvi. Velik požar je izbruhnil preteklo noč tudi v pariški mestni četrti Poissy v neki veletrgovini. Podo- ben primer se je pripetil pretekli teden pri Lionu, tedaj sta bili tudi dve človeški žrtvi. V zvezi s požarom v Poissyju je policija prepričana, da ne gre za atentat, ker je požar izbruhnil v oddelku za pohištvo, ki je v drugem nadstropju poslopja, ki je celo last veletrgovine. Gasilci so imeli ogromno dela, da so omejili požar. Med drugim so morali izprazniti vsa bližnja poslopja, ker je bila nevarnost, da se požar razširi. 150 oseb je moralo tako ob pol treh ponoči zapustiti svoja stanovanja in se podati na ulico. Prav tedaj se je iilila še ploha, tako da je bilo še hujše. Šele ob štirih je gasilcem uspelo, da so omejili požar in malo kasneje je ogenj začel je-njati. Stavka, v kateri je bila veletrgovina, je bila popolnoma uničena. Zaradi eksplozij plinskih jeklenk se je udrla tudi streha, močno poškodovana in skoraj uničena je tudi bližnja stavba. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Malo po štirih so gasilci dovolili ljudem, da so se vrnili v svoja stanovanja. Sodnija iz Versaillesa je naročila policiji, naj izvede preiskavo. Zdi se vsekakor — prve vesti so posredovali gasilci, — da je požar nastal zaradi kratkega stika. VVASHINGTON, 15. — Komisija za jedrsko energijo je danes Javila, da so njeni tehniki Izvedli devetnajsto Jedrsko podzemsko eksplozijo v puščavi v Nevadi. Bil Je to poskus -srednje intenzivnosti in zdi se, da je popolnoma uspel. nih sil ter enakost pogledov obeh držav na mnoga aktualna mednarodna vprašanja. Nikola Ljubičič je poleg tega posebno poudaril neodvisno politiko Jugoslavije in njeno sodelovanje na osnovah enakopravnosti z vsemi državama, ki tako sodelovanje želijo. ((Jugoslavija vidi vr tem najboljše jamstvo za zagotovitev miru in napredek človeštva« Je poudaril jugoslovanski državni tajnik za narodno obrambo. Nocoj po vrnitvi v Pariz je Nikola Ljubičič priredil večerjo v čast svojemu francoskemu kolegu Michelu Debreju. V razgovorih, ld sta jih ministra imela včeraj dopoldne, je bila izra-2ena enakost pogledov obeh držav na vrsto vprašanj skupnega interesa in poudarjena izvenblokovski položaj Francije in jugoslovanske politike neuvrščenosti. Ministra sta poudarila tudi obojestransko željo o nadaljnjem razvoju prijateljskih odnosov med obema armadama. Delegaciji sta prav tako ugodno o-certla odnose med obema državama in med obema armadama in žet jo po nadaljnjem izboljšanju teh odnosov. V jugoslovanski prestolnici pa je zvezni tajnik za gospodarstvo dr. Borivoje Jelič odprl nocoj v Beogradu 14. mednarodni sejem tehnike, na katerem razstavlja 482 Jugoslovanskih in 356 inozemskih podjetij iz 20 držav med njimi tudi številna italijanska podjetja. Osnov- ni program razstave tvorijo osnovne industrijske veje predvsem kovinska, strojegradnja, kemična in elektroindustrija. Na sejmu so prikazani najsodobnejši tehnični dosežki v industriji orodnih strojev, ladjedelniški industriji, metalurgiji, kemični industriji ter industriji blaga široke uporabe. V okviru sejma so tudi posebne razstave ((Tehnika in otrok«, ((Telekomunikacije, električni aparati in naprave«, ki jih je organiziral italijanski inštitut za zunanjo trgovino ter razstava ((Tehnika snemanja v industriji« iz Zvezne republike Nemčije, medtem ko je informacijska agencija ZDA prikazala razstavo ((Projekt Apollo«. V Beogradu se je danes končalo redno zasedanje regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa električnega toka med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Na zasedanju so ugotovili, da delo m povezavi energetskih sistemov teh držav dobro napreduje in da bo oktobra spuščen v obrat novi 220.000-voltmd daljnovod. To bo omogočilo jugoslovanskim potrošnikom letno oskrbo z električnim tokom, ker bodo v primeru potrebe lahko izkoristili presežke električnega toka iz sosednih držav. Istočasno bo daljnovod omogočil tudi izvoz morebitnih presežkov toka iz Jugoslavije. B. BOŽIC V Braziliji poostrili cenzuro BRAZILIJA, 15. — Poslanska zbornica je preteklo noč odobrila nov zakonski dekret o cenzuri za knjige in periodični tisk. Dekret je odobrilo 178 poslancev, 44 jdh je bilo proti, eden pa se je vzdržal. V prihodnjih urah bo odločal o veljavnosti zakonskega dekreta senat. Predlog za zakon je sprožil predsednik republike Garrastazu Medici, da bi omejil naval erotike in Prekinili sodno obravnavo proti esesovcu Stanglu BONN, 15. — Kakor smo že poročali je v Dus&ekiorfu te dni proces proti bivšemu esesovcu Franzu Paulu Stanglu, ki je dolgo let vodil koncentracijsko taborišče v Treb-linki in je potem organiziral drugo taborišče v Sobiboru. Upravičeno ga dolžijo smrti približno 400 tisoč Judov. Sodniki so danes prekinili razpravo in jo preložili na prihodnjo sredo, ker se je obtoženec počutil slabo. Stanglov branilec je namreč zaprosil sodnike, naj bi dovolili zdravniški pregled obtoženca. Upoštevajoč, da je pred leti Stangl že imel dva huda srčna napada, so sodniki to dovolili. Res je zdravnik ugotovil, da je imel Stangl zelo visok krvni pritisk, baje zaradi «živčne napetosti* .Sodniki so odobrili prekinitev sodne obravnave. Stangl se je danes tudi pritožil, da mu cele noči ne dovolijo spati, ker ga motijo s prižiganjem luči vsake pol ure. To delajo čuvaji, da bi mu onemogočili vsak poskus samomora. Tudi v zvezi s tem je dal sodnik točna navodila, naj se nočni pregledi ne delajo več z ozirom na Stanglovo zdravstveno stanje. Zdravnik se je s tem ukrepom strinjal. BOMBAY, 15. — Policija je včeraj ((zadržala« generalnega konzula iz Iraka Hammanda Al Hardana zaradi smrti drugega diplomata iste države AHisaida. Starejši Allisaid je namreč umrl zaradi strela, ki ga je zadel na konzulatu, ko je prišlo do ostrejšega prerekanja med njim in Al Hardanom. Zdi se, da je bilo to «strogo osebno kreganje«. Indijska policija bo verjetno zahtevala, naj oblasti prekličejo ((diplomatsko nedotakljivost«, da bo lahko sodi- VPRASANJA IN ODGOVORI Pokojnina in dve različni zavarovanji spolzkosti, ki se zadnje čase pojav- šče odločalo o Al Hardanovi krivdi lja v brazilskem tisku. ali nedolžnosti. Ni dvoma, da poskušajo zakoni, ki obravnavajo določene probleme, biti čimpopolnejši, toda življenje samo je tako raznoliko, da se zakon vedno znajde pred primerom, ki ga ni ali ki ga je le bežno ooravna-val in je treba nato iskati rešitve iz zagate, ki niso vedno najboljše. Podoben primer, ki ga zakon direktno ne obravnava, Ki pa ga je treba v okviru obstoječih zakonskih določb rešiti, nam ga je zastavil čitatelj Robert L., ki nam piše: Pri neki tukajšnji tvrdki sem bil zaposlen 28 let, kot odvisen delavec in za vsa tista leta imam tudi dejansko plačane socialne dajatve. Pozneje, to je od leta 1963 do leta 1969 sem imel lastno obrtniško delavnico in kot obrtnik plačeval pri spevke v posebno obrtniško blagajno. Z letošnjim letom sem dal delavnico v najem in se ponovno zaposlil kot odvisen delavec. Ugotovil sem, da imam skupno za 35 let plačanih socialnih dajatev in me zanima, ali se mi lahko sešteta dobi obeh različnih socialnih zavarovanj, da bi lahko zaprosil pokojnino za dovršeno delovno dobo, ker nisem še dopolnil 60. leta. Nadalje me še zanima, če je za prejem pokojnine za dovršeno delovno dobo, potrebna prekinitev delovnega razmerja, ko se napravi prošnjo za pokojnino ali ko je pokojnina odobrena. Zakon iz leta 1966 št. 613 pravi, da se prispevki plačani v poseben fond za obrtniško blagajno v prid pravice do starostne pokojnine vedno seštejejo z ostalimi prispevki. Zakon pa, ki določa pokojnino za dovršeno delovno dobo, ne predvideva zgoraj omenjenega seštevanja prispevkov. Ker pa ta pokojnina m nič drugega kot predčasna starost-na pokojnina, bi moralo isto načelo veljati tudi za pokojnino za dovršeno delovno dobo. Problem ne obstaja v toliko pri dodelitvi pokojnine same, temveč pri tem, kako se bo taka pokojnika izračunala-Ker se pokojnina izračuna v določenem odstotku na plačo v sorazmerju s številom let delovnega razmerja, nastaja tu problem, kako se bo vzela plača v poštev. Ker tem ne obstajajo točne zakonske norme, obstaja možnost, da social' ra zavod uvede tak postopek, ki b? šel ves na škodo zavarovanca. Nar bolj verjetno je, da se uvedeta ov različni pokojnini, vsaka izračunana na podlagi dveh razl;enih vrt socialnega zavarovanja. Na koncu še odgovor na zadnje vprašanje glede nujnosti, da zav rovanec, ki zaprosi za pokojnino * dovršeno delovno dobo, ni v d lovnem razmerju v času ko t' prosi za pokojnino. To je tudi ** zumljivo, saj je bila ta pokoj * na uvedena ravno z namenom, o se starejši zavarovanci predcas upokojijo in pustijo delovn- me« mlajšim. REKA, 15. — Na panamski ladji «Doros», ki je zasidrana v rešk®01 pristanišču, je danes izbruhnil P? žar. Ogenj je nastal v skladiš* kjer je bila ribja moka. Takoj s® nastopili gasilca. Ker jim ni uspelo, da bi pogasili ogenj z ogljik^ vim dioksidom, so predlagali kapitanu, naj dovoli poplavitev skladij' Zaradi strašnega smrada, je moral* ladja zapustiti pristanišče in se zasidrati daleč od obale. iiiiiiiiiiiiiuiiiimmimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiimiifiiiimimiiimimniiiiiminia Mogočna demonstracija v mehiški prestolnici CIUDAD MEXICO, 15. — Okoli 7.000 študentov in delavcev je šlo sinoči v sprevodu po središču mehiške prestolnice. Demonstranti so na pohodu ponavljali protiameriška gesla ter grozili, da bodo skušali o-nemogočiti normalen potek svetovnega nogometnega prvenstva, ki se bo začelo v Mehiki 31. maja. Demonstranti so zagrozili, da bodo u-prizorili demonstracije, ki bodo podobne tistim iz 1. 1968, ki so spravile v nevarnost potek olimpijskih iger v Mehiki. Neki voditelj študentovskega gibanja je izjavil: »Čakali smo na priložnost, da bi dali duška svojemu odporu. Sedaj je ta trenutek nastopil, to je v trenutku, ko so oči ljudi vsega sveta uprte v Mehiko zaradi bližnjih svetovnih nogometnih tekem*. Protestna manifestacija se je začela v znaku odpora mehiških štu- dentov proti severnoameriški intervenciji v Vietnamu in v Kambodži. Demonstranti so šli po glavnih mestnih ulicah ter dospeli na kraju do spomenika, ki je postavljen v čast mehiškega osvoboditelja Beni-ta Juareza. Demonstracija bi morala potekati v skladu z gesli proti ameriškemu stopnjevanju vojne agresije na Daljnem vzhodu. V resnici pa so demonstranti povezovali protiame-riško borbo s političnim položajem v Mehiki. V tej državi bodo v kratkem predsedniške volitve, kar povzroča veliko razburjenje duhov po vsej deželi. Demonstranti so jasno odklanjali med drugim kandidaturo vladnega predstavnika Lui-sa Echeverria Alvareza, katerega so označevali kot »ubijalca*. Nadalje so zahtevali osvoboditev vseh političnih zapornikov, ki so v zaporih že od leta 1968, to je od časa zadnje velike protestne manifestacije mehiškega ljudstva. Kot je znano, je pred dvemi leti prišlo v Mehiki, tik pred olimpijskimi igrami, do hudih neredov pri katerih je po uradnih cenitvah izgubilo življenje 37 oseb, po drugih pa celo okoli 200. Mehiška vlada trdi, da ni sedaj v mehiških zaporih političnih zapornikov, temveč samo kriminalci. študentska demonstracija se je začela v Ul. San Juan le Latran, kjer je prišlo do splošnega zastoja vsega mestnega prometa. Na srečo ni prišlo med demonstracijo do spopadov s policijo. Vlada je namreč poslala na kraj demonstracij do zob oborožene policiste. Demonstranti so se po manifestaciji razšli v popolnem redu. Tik pred zaključkom zborovanja so demonstranti počastili z enominutnim molkom spomin žrtev represalij 1. 1968 in tudi ameriške' študente, ld so izgubili življenje v Kentu. Na kraju je treba še pripomniti, da je bdi Alvarez v trenutku, ko je prišlo do silovitih demonstracij 1. 1968, notranji minister. Prav zato ga danes vsi politični nasprotniki, posebno v tangih mehiške levice, označujejo kot enega od glavnih krivcev tedanje tragedije. a9 oo w 5* V9°° \\t l* v o 9< , p« o° °u" w v°\oQ° v co\^N _ ^ M* SV s9 e\oe tf5 V\* 7! X\1 Vi« 4.9 00w oO< tft°A I re o^v.Vce > fc <** a r AofOa TRST, Mejni prehod pri Škofijah - Rabuiese oddelek za čevlje fiata TRST, Mejai prehod pri Škofijah-Rabuiese Nov velik oddelek za čevlje po zares ugodnih cenah pri ccm centro convenienza moda Nekaj čudovitih cen BbŠB čevlji in sandali po 1990 Lin 2990 L copate po 500 L in 990 L Popolna kolekcija za moške, ženske, otroke ' Pogled v stand Furlanije-Julijske krajine na ljubljanskem Alpe Adria. V njem so razstavljeni izdelki ta proizvodi kakih 25 podjetij iz vse dežele. Stand je pripravila videmska publicistična organizacija OPLA - Madrisottl rini-'nNi*TVO- TRST - rrr. MONTECCH1 6 U TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA! Ulica 34 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - raaprejJ$£ Q7ftn M_ 00,11-tna 5 200 lir oeloletne 9 600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev) letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: tržaškega tiska Trst U-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur • M«* sl 60 lir beseda - Oglasi za trtašk. ’m goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - I* vseh drugim pokrajin Italije prt cSoctetk PubhUclth Itallana«, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in Maka Založništvo tržaškega (toka, Trat.