APRIL 1920
Kako je nastala Delavska socialistična stranka Slovenije
Stranka je zastopala razredne interese proletariata in se vključila v jugoslovansko delavsko gibanje
Ustanovni kongres Delavske socialistične stranke Slovenije je potekal v Ljubfjani; na njem sklenejo, da se stranka priklju-či Socialistični delovni stranki Jugoslavije (komunistov) in brez zadržkov sprejme tudt njen politični program razre-dnega boja. Z ustanovitvijo Delavske socialistične stranke (komunistov) v Sfoveniji se je zaključil proces jugoslovan-skega razrednega delavskega gibanja.
Sredi leta 1919 opazimo prve znake odpora vodstvu Ju-goslovanske socialdemokrat-ske stranke Slovenije (JSDS), ki vodi politiko razrednega so-delovanja z buržoazijo in od-stopa od jugoslovanskega re-volucionarnega gibanja (spre-jemanje ministrskih »stolč-kov«, tim. ministerijalizem). Revolucionarno usmerjeni čla-ni v Socialdemokratski stranki Slovenije stalno povečujejo svojo aktivnost in dobivajo tu-di vse več privrzencev. Okrož-no partijsko konferenco za Ljubljano in okolico skličejo 4. januarja 1920. Na njej revolu-cionarji dosežejo popolno zmago, ko zahtevajo, naj se skfiče izredni kongres JSDS. Protidelavske akcije vlade kra-Ijevine Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, v kateri je minister za gozdarstvo in rudarstvo Anton Kristan iz vodstva JSDS, še po-spešijo ta proces in vpliv mini-steralistov vse boij slabi. Zara-di vse večje javne kritike mini-sterializma, vodstvo slovenska JSDS zapusti posamezne po-dročne organizacije in iz stranke izključi večje število čianov Nato Ijubljanska partij-ska organizacija 2. marca 1920 sklene, da izstopi iz JSDS in predlaga,  da se ustanovi  re-
snična delavska stranka - De-lavska sociahstična stranka Slovenije (komunistov), ki naj zastopa razredni boj in na tej osnovi vodi k poenotenju z ju-gostovanskimi razrednimi de-lavskimi gibanji Že 3. marca sestavijo pripravljalni odbor, ki takoj izda manifest in ustanovi glasilo Združenje. Na pobudo odboraje 14. marcavLjubljani prva konferenca poverjenikov, ki se je udeležijo predstavniki največjih delavskih centrov, predstavniki Društva študen-tov (komunistov) in nekaterih sindikalnih organizacij Slove-nije. Konferenca sklene, da se
skliče kongres stranke.
Kongres je potekal pred 59 leti v kavarni Svicarija v Tivoli-ju. Najpomembnejši sklep je. da se stranka priključi Sociali-stični delavski stranki Jugosla-vije (komunistov). Kongresa se udeleži 54 delegatov, ki zasto-pajo 20 mestnih organizaci) s približno 20.000 člani. V imenu centralnega komiteja SFRJ kongres pozdravi sekretar te stranke Filip Filipovič. Kongres ostro obsodi ministerializem in razredno sodelovanje z bur-žoazijo. Na pobudo revolucio-narno usmerjenih članov isto-časno v Mariboru pripravijo rzrednl kongres Jugostovan-ske sociahstične stranke za Slovenijo, ki se je udeležijo predvsem predstavniki partij-
skih organlzacij iz severozaho-dne Slovenije. Tudi na tem kongresu zmagajo revolucio-narne sile; kongres se namreč prav tako odloči za razredni boj in poenotenje z jugoslo-vanskim revolucionarnim de-lavskim gibanjem. Potem ko ostro obsodi ministerialiste, ki zaradi tega izstopijo iz stranke, kongres sklene, da izstopi \z II. internacionale \n se pridruzi Delavski socialistični stranki Slovenjje (komunistov). Listi-no o ukinitvi stovenske JSDS in priključitvi njenega člar.stva v SRPJ podpišejo 13. aprila. Tako se zaključi proces poe-notenja delavskega revolucio-narnega gibanja v Jugoslaviji.
IVAN ŠUČUR